WAW24
____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Alpinistična sekcija PD Ajdovščina As.ajdovscina@gmail.com www.pd-ajdovscina.si Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 Prvi WAV po novem letu je vedno priložnost za statistični pregled dogajanja v preteklem letu. Letošnjo zimo so Idrci tako močno peli in recitirali Odo snihu, da ga je kipnlu, kot že dolgo ne in omogočilo predvsem dobre smučarske razmere. Tradicionalni občni zbor je dokončno okronal novega alpinista, plezali so se težki slapovi, veliko se je smučalo, Kovk je bogatejši za nekaj novih smeri, tečajniki pridno obiskujejo alpinistično šolo. Ožbej Občni zbor Alpinistične sekcije »ni padal samo sneg…« Drugega marca je v taborniškem domu na Kovku potekal občni zbor sekcije. Zbirati smo se začeli kmalu po 19 uri in po dobrodošlici nemudoma pričeli s konzumiranjem vrhunskega golaža. Uradni začetek zbora se je zaradi objektivnih razlogov (beri spopadanja s 3 in več repete golaža) začel s 45 minutno zamudo. Zbralo se nas je 25. Uradni del občnega zbora: 1. Mnenje načelnika o delovanju alpinistične sekcije - načelnik je bil sila izčrpen, prisodili smo mu celo potencial za akterja na 3. kanalu TVSLO, strici iz ozadja so negodovali zaradi dolžine nastopa. 2. Pregled vzponov in dela v pretekli sezoni in diskusija - vzponov je številčno relativno malo (148), vendar je kvaliteta bistveno narasla, v diskusiji ni nihče dlakocepil glede vzponov drugega - verjetno je pomagal golaž, ki napne in odpre. 3. Pregled izvajanja alpinistične šole (zaključena 11/12 ter v izvajanju AŠ12/13) in diskusija - ta del je požel vsesplošno odobravanje in hvalo, strici iz ozadja so prikimavali. 4. Načrti za prijavo na izpit Alpinist 2013 (2 kandidata) - Egon in Dean pridno trenirata. 5. Ostali plezalni načrti, tabori, tekme, tečaji...v letu 2013 - izstopali so načrti za postavitev nove boulder plezalne stene v Ajdovščini 6. Podelitev nagrad za vzpone v letu 2012. Načelnik, ki bi sicer pobral vse nagrade v vseh kategorijah se je na zadovoljstvo stricev iz ozadja odločil za izločitev iz potegovanja za nagrade. Poleg načelnika so bili v lanskem letu najboljši: Najtežji letni vzpon: Egon Pavlica (Zmaj v Ojstrici) Največ splezanih vzponov: Dean Strosar (24) Nagrada za športno smer: Simon Ušaj (Lobotomija) Sledila je nadvse slastna prekinitev začinjena s sladicami kulinarične hiše Mikuž. Vrhunec večera - izpit za alpinista Kot veleva tradicija mora vsakdo, ki opravi državni izpit za alpinista le tega zagovarjati tudi pred domačo komisijo, ki jo sestavljajo že biksani pripadniki odseka z opravljenim izpitom. Komisija v postavi inštruktor Simon ter David in Ožbej je kandidata sicer tudi načelnika Boštjana soočila z zanimivi vprašanji in izzivi. Za začetek je moral kandidat premagati zaporedno vse člane komisije v polaganju rok, ni mu uspelo. Ne glede na siceršnje obvladovanje vozlov je vezanje kravate precejšnja težava, da ne govorimo o poznavanju slovenskih dvatisočakov, ki se začnejo na črko A, najvišjega vrha Avstralije ali pa petja Kekčeve pesmi. Ključno vprašanje pa je bilo močno povezano z njegovo izpitno turo. Boštjan je moral ugotoviti, kateri predmet je pred njim. Po sila zanimivem odkrivanju tančic vprašanja je kandidat Boštjan uspešno ugotovil, da je odgovor odlični albanski konjak Skenderbeg (Boštjan je istoimensko plezalno smer v Planji plezal kot izpitno turo). Neizbežnih je bilo nekaj spominskih udarcev z vrvjo čez rit in čestitke novemu alpinistu. Bravo. Sledila je ena sama radost, pesem, debate vseh žanrov....Ožbej 1 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Kišovita Paklenica Domžalski, Faulenzer, Diagonalka, Senza pieta Za praznik reformacije se nas je četverica odpravila v Paklenico, v upanju, da ne srečamo napovedanega medveda in dežja. Medveda res nismo imeli priložnosti srečati, saj se je menda zadrževal pod steno Aniča Kuka, do tja pa nam tako in tako ni uspelo prilesti, saj smo se pogosto srečevali z drugo naravno nevšečnostjo, dežjem. Je bil pa zato Dinko morda malce bolj vesel in še bolj sklonjen, ko je prišel do mize in..."ooo momci, šta želite, imamo riblje specialitete, mješano meso, platu za 6 osoba....itd:). Res ne špara s hrano, seveda je bilo potrebno te težke vnose tudi nekako razrahljati. No kljub vsemu smo tudi plezali, Dejan, Tine in Elvis so se v četrtek Pakleniški medvedi in drugi veliki mački, podali v Domžalsko 6a+, 120m in nadaljevali do vrha po Bridu za veliki čekić, v petek smo se po dopoldanski plohi le spravili v kanjon in s Tinetom sva splezala Faulenzerja 6b+, 100m v Kuku od Skradelina, vsaj na pogled je šlo. Ostala je še sobota in ob kislem, malodane kišovitem in prljavem vremenu, smo se odpravili v Debeli Kuk, Tine in Elvis sta zgrešila Diagonalko in pristala v Zgrešeni 5b, 100m, z Dejanom pa sva po nekaj kombiniranja od Drugega programa, Diagonalke nato le splezala do vrha po Senza Pieta in tako v kombinaciji smeri dobila 6b+, 200m, tudi na pogled, vsaj nekaj po skromnem plezalskem dopustu:) So bili pa zato večeri v Vesni ob družbi cerkljanskega odseka pestri in precej dolgi. In lastnica je naslednji dan ponavljala:" E momci, nemojte da se ponovi jučerašnji program!!" Boštjan Aniča Kuk Klic samote, Maselnik (V, 600m) So dnevi, ko so razmere slabe, zunaj pa je lep sončen dan...in res je težko ostati v dolini. Tokrat sva se z Nejcem Kurinčičem (Soški AO) dogovorila za plezarijo v "naših" primorskih hribih, in ker je Nejc lokalc, sem mu nekako zaupal, kje iskati najbolše možnosti...Izbrala sva južno steno Maselnika in v nedeljo ob pol 8 zjutraj zaplezala v smer Klic samote. Vedela sva, da bo v njej nekaj skalne plezarije, pričakovala sva slabe snežne razmere...no dobila sva oboje, v izobilju. Prijetno vzdušje je po kar konkretnih raztežajih prinašalo sonce na štantih, ko čutiš, da ne greje le telesa... Alpinizem sva v smeri okušala 7 ur in pol. O težavnosti je Nejc, ki je pred mesecem preplezal Beyond good and evil v Cahmonixu, dejal le, v teh razmerah je smer v Maselniku težja...uradna ocena pa, V, 600 m. Boštjan Mikuž V soboto 16.3. sva s Tinetom Vidmarjem plezala Bele sanje(IV-V/4+,750m) v severni steni Rombona/Vrh Polic. Dostop do pod smeri je minil hitro, trd sneg in sledi plazov v grapi pod smerjo so omogočili hitro napredovanje. Do prvih skalnih skokov sva plezala nenavezana, spodnji del smeri je odlično narejen, škripovc in led. Štajerca sva vlekla v osrednji grapi, kjer je severni veter v preteklih dneh naredil zamete. Pod zadnjo tretjino smeri sva bila v 3 urah. Sneg v zadnjih 300 metrih pa precej nepredelan, tako, da sva bila trav kar vesela, druge možnosti varovanja tam težko najdeš. Vršnjo opast sva prečila ob 3 popoldan po 7 urah v steni. Sestopila sva v Bovec...do avta v Možnici pa je bilo še 8 km. Sprva peš, nato sva v zadnji hiši pred trdnjavo Kluže le dobila prevoz. Lepa tura in razmere boljše od pričakovanj. Boštjan »če wnej pada dež, prlezejo iz zemlje gliste inu drugi veliki mački« » s kladvom za polico« Bele Sanje v Rombonu IVV,4+, 750 m » škrip, škrip, škrip….« 2 ____________ Alpino 2014, Gladiator in Equilibrio za vmes - Mrzle vode/Riofreddo »ledena ljubezen…« Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Bili so tisti dnevi okrog novega leta, ko veliko ljudi tako mrzlično išče razloge, da bi kupilo praznično vzdušje, ker ga menda drugače ni več... Res, človek dobi tak občutek, da si družba tega časa sreče kar ne zna ustvariti, je premalo časa...o le denar! in ponudba v supermarketu, to je predpogoj za standardizirane božičnonovoletne praznike. Ah kaj hočemo, živimo kar hočemo živeti, taki smo. 29.12 vesela družba 4 alpinotov koraka po dolgi dolini Mrzlih vod/Riofreddo. Takrat so bile ledne razmere drugod po Sloveniji v nezavidljivem stanju, a ker Deko dolino dobro pozna, preverimo razmere. In dobimo jih v solidnem stanju. Sprva je na sporedu razočaranje, ko z Elvisom želiva splezati slap Riofreddo, na vstopu dobiva le sledi nedolgo nazaj stoječe vstopne sveče...nič gremo dalje! Prečiva proti levi strani severne Alpino 2014 stene Cima della Cenge, kjer Deko in Tine že vstopata v ledno linijo Contrasto. Midva se zagledava v logično diagonalno linijo levo nad nami, ki se na vrhu zaključuje z navpično svečo, ter polico, ki vodi na greben. Z Elvisom zaplezava v smer, malce vznemirjenja je, saj je to Elvisova prva ledna plezarija, a me njegovo navdušenje po prvem raztežaju prepriča, da bova v smeri uživala. Smer se zaključi z lepo 10 metrsko svečo, nato vodi v levo izstopna polica, ki pripelje do borovcev na grebenu. Tudi macesni so tam, tako je spust po vrvi logičen sestop. Alpino 2014 je alpinota navdušila in popolnoma zagrela za to dejavnost... Že v noči prispemo na popolnoma nov bivak v krnici Mrzlih vod...tam je vse, kar si takrat želiš - srečni, nasmejani obrazi, topla peč, kuhalnik, in srebrna mesečina...kar Alpino 2014 ustavil bi čas. Naslednji dan sva z Dekotom ponovno pod strmo severno steno Visoke Police. Pred nama je navpičen sistem lednih sveč, ki sta ga Luca in Roman krstila v Equilibrio. Fenomenalna zračna linija, ki se zaključi prav na vrhu te ledne katedrale, res prava stvar in še povsem zastonj, neprecenljivo v tem »norem« svetu. Nato smo morali nazaj v realnost, nekdo je izjavil:«Po dveh dneh prauce se vračamo v realnost«...silvestrovo in nato polni pozitive v novo leto... Equilibrio ...Kar en mesec smo čakali na razmere in jih dočakali, pa tudi srebrna mesečina naju s Sebastjanom 25.1.2013 ponovno veselo pozdravlja. Veva, da naju na prelepem bivaku že čakata Silvo in Deko. Naslednji dan se v pršiču 7. Gladiator 8. Alpino odpravimo pod že znano steno. Sebastjan in Marko se odločita za ponovitev Alpinota 2014, Silvo (ex selektor) je ta dan naš uradni fotograf, z Dekotom pa sva odločena, da 3 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 je v steni prostor še za naju. Plezava po sistemu sveč, prečk in zaves, visoko sva že, ko Deko zapleza v suho skalo, ki je od spodaj zgledala lepa rampa...po »pretoku« štrika skozi varovalo vem, da mora biti zanimivo, kar tudi kasneje izkusim. Po tankih svečah in požledu priplezava, ponovno v srebrni mesečini, na vrh stene, do tistih, tako prijaznih borovcev. Uspelo nama je, sestopiva s spusti po smeri. V smeri pustiva samo en klin, za ponavljalce pa priporočava kline, zatiče in metulje, poleg ledne opremePreplezane smeri v Mrzlih vodah: Contrasto IV/WI6, 150 m, Dejan Koren in Tine Vidmar (29.12.2012) Alpino 2014, III, WI4/5, 200m, Boštjan Mikuž in Elvis Furlan (29.12.2012) (prv.)Equilibrio, IV/WI 6, X, 205 m, Dejan Koren in Boštjan Mikuž (30.12.2012) Alpino 2014 (do pod sveče) III/WI4/5, 200m, Marko Gladiatorja Belingar in Sebastjan Batič (26.1.2013) 1.pon. Gladiator, IV/WI6, M7-, X, R, 205 m, Dejan Koren in Boštjan Mikuž (26.1.2013) (prv.) Boštjan Mikuž Alpinistična šola je v polnem zagonu. Danes je v okviru šole v stenah Velikega Roba na Čavnu potekala vaja urejanja sidrišč, postavljanja vmesnega varovanja, gibanja »nepravtenonam. naveze v kopni steni, ter spust po vrvi. Tečajniki so imeli priložnost prvič okusiti veselje ob zvokih dobro zabitega com« klina, ter zaupati klinom, metuljem, jebam, itd. Seveda je vse potekalo varno, pod budnim očesom inštruktorja Simona. Alpinistična šola 2012/2013 Zagnanost, ki jo kažejo tečajniki, je pregnala dež, ter poskrbela, da je vaja res odlično uspela. Punce in fantje, samo tako naprej! Boštjan Orientacija V okviru alpinistične šole, je potekalo tradicionalno orientacijsko tekmovanje namenjeno tečajnikom in tudi Veliki rob starejšim članom sekcije. Kot vedno je za vse odlično poskrbel inštruktor Simon. Da orientacija ni tako zelo enostavna stvar smo spoznavali nad Gojačami in v okolici Sv. Pavla. Tekmovalo je deset ekip s po dvemi udeleženci. Povprečno so ekipe potrebovale za iskanje 5 tih točk s prizmami okrog dve uri. Zmago sta dosegla Egon in Dominik, druga sta bila David in Ožbej, tretja pa Martin in Marko. Vreme je zdržalo skoraj do konca. Simon je poskrbel tudi za praktične nagrade, ki so hitro šle v obtok. Vsi smo se strinjali, da je v mrtvi sezoni prav lepo in pa tudi koristno izvesti orientacijski tek. Slike so v galeriji. Ožbej Zimska vaja Vršič Po orientacijskem tekmovanju V sklopu alpinistične šole vsako leto pod budnim očesom Davida organiziramo zimsko vajo na Vršiču. Na vajo se je prijavilo 11 tečajnikov, pridružilo pa se je kar nekaj starejših članov in tudi nečlanov. Vseh skupaj nas je bilo na Vršiču 22. Vodja se je odločili, da bo vaja potekala 12. in 13. januarja. Pričetek vaje je bil predviden v soboto ob 9:00. Najbolj zagreti in neučakani člani smo pred začetkom vaje že preplezali nekaj grap, opravili pristop na Mojstrovke in nekateri tudi smučali iz omenjenih vrhov. Odločitev je bila pravilna, zgodaj zjutraj (ob svitu) so bile razmere v grapah, kljub relativno majhni količini snega izredne ( škripovc). V soboto je bil prelep sončen dan in vsi udeleženci vaje smo se na Vršiču imeli zares lepo. Vajo smo zaradi slabe vremenske napovedi za nedeljo potegnili kar precej v popoldanski čas. Ko se je sonce skrilo za 4 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Grebenec je bilo kar hladno. Rešilna bilka je bila Koča na Gozdu, kjer smo imeli rezervirane sobe. Po večerji so se nekateri odločili, da odidejo domov, izkazalo se je, da ta odločitev ni bila pravilna, kajti druženje v koči je bilo zelo prijetno in se je zavleklo pozno v noč. Mogoče pa bi bilo modro, če bi si nekateri dali roko na srce in razmislili o primernem obnašanju v planinskih kočah. V nedeljo se je vremenska napoved uresničila in zunaj je naletaval sneg. »Nad učitelj« se je odločil, da hitro speljemo še ledeniško tehniko ter reševanje iz ledeniških razpok in jo ucvremo domov. Največji romantiki so kljub sneženju v nedeljo preplezali še nekaj grap in opravili pristop na Mojstrovko. Tečajniki so pohvalili organizacijo in izvedbo vaje. Zahvaljujejo se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi vaje predvsem pa Davidu, kateremu so pri podajanju znanja Učimo se pomagali Boštjan, Dean, Ožbej in Robi. Dean Plezanje lednih slapov V nedeljo 3.2.2013 smo se v sklopu AŠ 12/13 odpravili v Log pod Mangart iskat ledno izkušnjo, 10 tečajnikov jo je dobilo v Predelici, kjer je še ostalo dovolj ledu in slap je ta dan zdržal okrog 30 ponovitev. Več kot pisana beseda, povedo slike v spodnji galeriji. Turna in smučarska potepanja nad Heiligenblutom »iniciacija v zimo gospoda kralja pr(a)šiča« Drugi decembrski vikend je prinesel otvoritev turne in smučarske sezone v Heiligenblutu. Prvi dan: Turni smuk s sedla pod Rosschartenkopfom cca 2590 m. Z žičnicami smo se dvignili na Schareck ujet v meglo in močan veter. Sledil je spust na sever in ne glede na zelo slabo vidljivost smo se odločili za poizkus proti Rosschatrenkopfu. Po dobri uri hoje s smučmi smo prišli na sedlo, ker je izjemno slabo vidljivost (do 50 m premalo za varno orientacijo) začinil še zelo močan veter, windchill je presegel -20 stopinj. Po bojnem posvetu smo sklenili, da pametnejši odneha in se vrnili po špuri nazaj pod Schareck. Odsmučali smo na plato pod Panoramabahnom in v dolino Taurenbach in v izboljšani vidljivosti našli, kar nekaj pršičastih zavojev. Kmalu smo Sedlo pod Rosschartenkopfom in prvi obrat sezone prišli na Kasereck na GAS (Grossglockner alpen strasse) in se po njej spustili na srednjo postajo, posrebali dva Jegateja in mehkejših nog odsmučali po progi v Heiligenblut. Lahek in udoben turni smuk z malo vzpona. Večer je zaznamovalo intezivno segrevanje v savni. Drugi dan: Turni smuk iz doline do Platoja pod Panoramabahnom in v Heiligenblut. Zbudili smo se v čemerno jutro, intenzivno sneženje je v dolini prehajalo v dež. Ob 11 h se spravimo iz Regina hausa v Winklu pod Heiligenblutom z namenom, da pridemo vsaj do GASa. Začeli smo v kar močnem dežju, ki je višje prešel v močno sneženje. S smučmi smo se vzpenjali po idiličnih gozdnih cestah. Po dveh urah dosežemo GAS 700 višincev nad Winklom točno na krožišču, kjer se GAS razcepi proti Franc Josefu in Salzburskem. Sledi bojni posvet do zadnje dlake premočenih borcev in odločitev pade, da nadaljujemo po GASu proti Panoramabahnu, ker nam bo cesta omogočala V zelo slabih razmerah je tudi zasnežena cesta ok! dobro orientacijo v sicer obupno slabi vidljivosti in močnem sneženju. Uro kasneje smo na višini 2200 m tik pod platojem. Iz doline smo nabrali nekaj metrov manj kot 1000 višinskih metrov vzpona na kar dolgi razdalji. Pripravimo smuči in odsmučamo po rami med redkimi macesni na desni strani doline Taurenbach. Smuka bi ob 5 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 manjši difuziji zaslužila oznako odlično, tako pa je bolj previdno tipanje proti dolini. Kmalu smo na Kaserecku in potem čez srednjo postajo v Heiligenblutu. Glede na katastrofalne razmere, slabo vidljivost in intenzivno sneženje maksimalno izkoriščen dan. Tretji dan: Kraljestvo pršiča. Prejšnji dan je zapadlo od 20-30 cm pršiča, zato smo tretji dan namenili offpiste smučanju na smučišču in predvsem izven njega v lepi čisti šajbi s pogledi na Grossglockner. Nimam besed za občutke, ki so nas ob tem prevevali. Strmino pod Shareckom pod Panorama Bahnom levo od črne proge smo presmučali 8x in vsakič porisali vsak svojo linijo v 30 cm pršiča v zelo spodobni naklonili. Orgazmično!!! Na Vienbuhell smo šli dvakrat in odsmučali strm kuloar (čez 40 stopinj), pri čemer smo obakrat Vreme se našajbi! Pogled na Veliki Klek načrtovano in varno prerezali manjša plazova. Sledil je spust po Skiroute 2 (označena offpiste proga) s Scharecka, napornih 800 višincev po mestoma zelo strmem terenu z južnim snegom je bil zahteven, predvsem fizično. Intenziteta je po kosilu občutno padla in kmalu po petnajstih smo pakirali pred potjo domov. Neizprosno smo uživali: Peter in Bohar iz Logatca, Jure in Ksenija iz Ljubljane, Jermanovi izpod kamniških planin in Ožbej iz Wajdušne. Drugo leto gremo zagotovo spet, kdor bi šel naj pove. Drugi vikend v decembru 2013 se gre v Heiligenblut. Slapovi v okolici Heiligenbluta izgledajo od daleč zelo dobro in so narejeni. Podpisi Mala Mojstrovka, Pripravniška, normalka in turni smuk »leta se z leti poznajo « Predbožični nedeljski Vršič je dajal vtis velike outdoor telovadnice. Po vseh vršiških grapah je lezlo nekaj ducatov snega in lepega vremena željnih. Pridružili smo se jim tudi Roman in Barbara iz Poljanske doline, Pero logaški in moja malenkost, ki v svojih kristusovih letih postaja rahlo shizofrena, saj ji je uspelo doma pozabiti nekatere ključne dele opreme. Posledično sem si lahko privoščil samo sprehod po normalki na Mojstrovko in nazaj. Ostali trije polno bojno opremljeni pa so odpikali po pripravniški ter smučali z vrha Male Mojstrovke. Smuka je neglede na občasna minska polja zelo dobra. V kičasto sončnem vremenu sem na grebenu srečal tudi brata Kodelja, ki sta se tega dne ravno tako povzpela po Pripravniški na vrh MM in obljubljata vrnitev med pleže željne. Lep dan, škoda, ker ni šel še kdo zraven. Ožbej Loška stena, Grapa pod črnimi stenami V nedeljo 23.12.2012 sva se z Deanom Strosarjem podala pod samotno Loško steno, natančneje v grapo pod črnimi strehami III/4, 90°/45°-85°, 300 m. Ko sva na dostopu III/4, 90°/45°- opazovala bližnje slapova sva se že skoraj odločila, da 85°, 300 m grapo samo pogledava od blizu in se vrneva. Namesto 30 »dwlnci muočnu min dostopa sva potrebovala 2 h 30min. Najbrž se je v ob kuonci lejta…« knjigi 2 zbrisala ;). Plezati sva morala začeti že pred začetkom grape, čez manjši skok. Verjetno je boljši dostop od leve. Grapa je bila v začetku dobro pokrita z ledom, nad 150m pa je led bil vse tanjši, in sva se odločila da izstopiva levo v ruševje. Nadležno iskanje malce debelejšega grma, trikratni spust po vrvi in še urica sestopa je trajalo vse do teme. Na desni je slika iz grape. Egon 6 ____________ Nočni vzpon na Krn »tudi ponoči se išče kratek zimski dan« Grintovčev steber IV/3+,M5,250 m »naveza dveh, ki ne pijeta….« Prešerna Korošica 08.02.10.02.2013 »hočemo prešerna vsak dan!« Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 19.12.2013 je bil izveden že tretji, lahko mu rečemo tradicionalni decembrski nočni vzpon na Krn. Udeležili so se ga: Blaž, Andraž, Dean, Dominik Primož in Boštjan. Razmere so bile naravnost odlične, razgledi po furlanski nižini odeti v tisoče lučk pa magični. V bivaku pri Gomiščkovem zavetišču so se okrepčali, osvojili vrh in varno sestopili nazaj na planino Kuhinja. Z opravljenim so bili zelo zadovoljni. Vabijo na 4. nočni vzpon na Krn ob letu osorej. Na desni slika z vrha Krna. Na noviga leta dan sva z Janezom (AO Kranj) plezala Grintovčev steber, predvidevala sva, da gužve ne bova imela...jaz sem težko dobil sotrpina na Primorskem, on na Gorenjskem..;) Ob 7 h le štartava od tovorne žičnice, ter sva ob 9 h pod Grintovčevo severno steno. Razmere v smeri bolj ali manj dobre...razen tankega škripavca, nekaj zahtevane mirne krvi pri dolgih razdaljah med varovanji, ter izstopnega kamina, kjer pravega snega ni na pretek. Lepa smer...le dodal bi ji še kakšen meter...ma za tak dan bo že dovolj. Ne desni Boštjan vrh kamina. Boštjan 1. dan 08.02.2013: Pristop na Korošico in Mala Ojstrica Na Prešernov dan se pri kmetu Planinšku nad Podvolovljekom zbere 16 jajc, od tega 6 parov moških in 4 za rezervo in prehrano v nahrbtniku. Odpravili smo se na tridnevno bivanje na Korošico v zimsko sobo, katere ključ se dobi pri Planinšku. Soba s plinom in petrolejem stane 25 EUR na noč. Oprtamo si nahrbtnike, ki spominjajo na omare v pohištvenih katalogih. O teži teh omar ne velja izgubljati besed. Po dolgočasni zasneženi cesti (nepoznavanje lokalnih bližnjic) smo v dveh urah na planini Podvežak, kjer se prvič krepčamo. Nad Podvežakom izmenično vlečemo špuro proti Inkretovem studencu in naprej pod pobočji Deske in Tolstega vrha do začetka Moličke planine, kjer zavijemo levo v smer Pod Koškim vrhom prvi dan Korošice. Zimske markacije (drogovi) in konfiguracija terena zelo spominjajo na Komno. Gore dole, gore dole. Temperature so bile cel vikend frišne (verjetno ni bilo nikoli topleje od -10) pod Koškim vrhom pa nas dobi še kar močan veter pravi test za podkape in protektorje. Wind chill je več kot znaten. Pred Koškim vrhom se od nas poslovijo (slika) prijatelji, ki so šli z nami del poti (Roman, Barbara, Jure....). Odsmučali so čez Desko. Po petih urah bolj kot ne konstantnega gibanja smo na sedlu pod Malo Ojstrico in ugledamo naše vikend domovanje - Zimsko sobo Koče na Korošici. Sobo prezračimo in kmalu poženemo kuhalnike in ogrevanje, sledi prehranjevanje. Popoldan nas že zasrbi uporaba smučk in v slabi urici se povzpnemo na sedelce nekaj metrov pod vrhom Male Ojstrice in v izmenjevanju klože, pršiča in ledu odsmučamo nazaj na Korošico. Sledi kuhanje instant pašt in juh. Večer je bil sila prešeren umeščen med rekreativne količine rujnega, med debate o zombijih in brambovcih, med Vrh Ojstrice "vojne" zgodbe vseh vrst in žanrov, od tragedij preko komedij do erotike. V zamrznjeni pokrajini Korošice je odmevalo toplo in igrivo razpoloženje. Intenziven dan nas 7 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 zaziblje v udoben in dolg spanec. 2.dan 09.02.2013 Oda snihu (snegu) Lučki dedec in test na Ojstrici Zunaj brije veter in sneg, vidljivost je slaba. Kuhamo čaj, poležavamo in čakamo boljše vreme. Po desetih se odločimo za poskus proti Lučkemu dedcu. Vidljivost je slabih sto metrov, rahlo sneži in kar močno piha. Windchill znaten. Hitro smo na sedlu Prag od tam pa z derezami na nogah in cepini v rokah, nekateri pa tudi s smučmi na hrbtu naravnost navzgor po nekakšni grapi (pretežno trdi), ki se zaključi s 4 metrskim kaminov (II-III) in pripelje na predvrh Lučkega dedca. Pešaki se vrnemo na Prag, smučarji pa odsmučajo v smeri Vežice, prečijo levo in se vrnejo čez Prag na Korošico. Difuzija v vsej svoji lepoti. Kmalu smo vsi v sobi, poležavamo, kuhamo in debatiramo, iz vpisne knjige preberemo idrsko Odo snihu Sanjski podpisi (Kipn, kipn, kipn ga....). Popoldne se del ekipe odpravi preveriti razmere proti Ojstrici, veter pojenja. V eni uri pridejo do konte, kjer se poleti odcepi pot na Škarje. Naletijo na sanjske razmere. Suh neplazljiv pršič. Navkljub difuziji privriskajo na Korošico in odločitev za nedeljsko jutro je jasna. Zvečer se spet nekoliko okrepi sneženje oziroma prenašanje snega. Kuhanje čaja, pašte, padejo tudi štiri nič hudega sluteča jajca, ki so preživela transport do Korošice. Sledi nič manj prešeren večer, prevladuje komedija in salve smeha. Pristna medčloveška komunikacija, daleč od ponorelega sveta. Sladko spanje, v sobi je toplo. 3. dan: 10.02.2013 Sanjska smuka z Ojstrice, nesreča in pot domov preko "savinjske" Komne Po dolgem spancu se odpravimo proti Ojstrici. Vseskozi preverjamo plazovne razmere in se čudimo strukturi pršiča, ki ne plazi. Očitno je sneženje pri zelo nizkih temperaturah skupaj s prenašanjem vetra uredilo pravi ameriški - izjemno suh pršič. Podlaga pod njim pa je zelo trda, mestoma ledena, zato bo ob prvi večji otoplitvi plazilo kot za stavo. Vreme je veliko boljše, mraz ne popušča, vetra ni in sonce se sramežljivo skriva za oblaki. Hitro napredujemo. Izmenjujemo se v rezanju špure. Na rami pod roglji je pas spihanega in zelo trdega snega. Nekaj višje, na višini cca 2200 metrov tik pod vršno flanko se Ožbej in Uroš odločiva, da bo dovolj za danes pripraviva smuči in odsmučava po pršiču proti dolini. Smuka je sanjska. Preostali so s smučmi na nahrbtniku zgazili na sedlo pod vrhom, potem pa v fantastičnem vremenu osvojili še sam vrh Ojstrice. Z Urošem počasi smučava, kakih 30 višinskih metrov nad Kočo na Korošici se pripeti nesreča. Urošu v enem od zavojev popusti vez v kolenu in pade v bolečinah. Počasi prideva do zimske sobe, sledi telefonski posvet z Davidom. Do doline je tri ure konfiguracijsko zahtevnega gibanja katerega koleno ne bi zdržalo. Pokličem 112, povežejo me s GRS Celje in čez dobre pol ure preko Moličke planine prileti helikopter Slovenske vojske s pilotom Bevkom iz Ajdovščine in reševalcem iz Luč. Par trenutkov pred prihodom helikopterja fantje privriskajo z Ojstrice. Adrenalin in zadovoljstvo šprica na vse konce in kraje. Take razmere so v naših gorah velika redkost. Uroša helikopter odpelje v bolnišnico v Celje. Ko vidiš kako je v naši državi organiziran sistem zaščite in reševanja si lahko ponosen nanjo. Hvala GRS Celje, Slovenski vojski in wajdovskemu pilotu Bevku. Pospravimo zimsko sobo, vse zaklenemo in zapremo ter začnemo z vlečenjem špure preko "savinjske" Komne, mimo Moličke planine proti Podvežaku. Gore, dole čez kar nekaj sedel. Nad planino Podvežak odlična smuka med smrekami, sledi še spust po cesti do Planinška. Ne 8 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 glede na nesrečni pripetljaj smo se na Korošici imeli odlično, se veliko naučili o tehniki in taktiki takih podvigov (npr. vsi moramo delati na zmanjšanju teže nahrbtnikov) več o tem vam še pošljem na elektronske naslove. Vseskozi smo zelo dobro skrbeli za svojo varnost in neprestano preverjali snežno odejo. Posneli smo eno uro materiala, ki čaka na montažo. Na Korošici smo uživali Egon, Dominik, Uroš in Ožbej iz Wajdušne, Pero Logaški in Emil z Dolskega. Tako dobro, prvinsko in medčloveško lepo se že dolgo nisem imel. Ožbej Novi vrh, Na pobudo Simona sva se v soboto 5.1.2013, odpravila v Smer k soncu, Novi vrh splezat kakšno grapo. Odpravila sva se dokaj III/ 55°/45°-55°zgodaj, da sva imela nekaj rezerve. Ta rezerva s časom »od sunca do šajbe in nazaj« Grapa v Čavnu Smučanja z Golakov, Križne Gore, Sv Duha in drugih domačih kucljev, neprekinjeno smučanje z Zelenega Škola do Polževega mlina v Ajdovščini, 14.01.2013. nam je prišla prav pri eno in pol urnem reševanju Simonovega vkopanega avta. Z vrvjo in samo napenjalnim vrvnim sistemom sva ob osmi trideset rešila tudi ta velik zalogaj. Snega v Novem vrhu ni veliko, ampak grapice so kar lepe in so narejena za soliranje ter nabiranje kondicije. Ker ni veliko snega je plezanje bolj zanimivo. Izbrala sva grapo Smer k soncu III/250m, 55°/45°-55°, zadnjih 50m sem izplezal iz grape in si malo začinil trening v še večji naklonini. Ko sva prišla na vrh sva zavila levo po grebenu, proti Rodici. Na grebenu je bilo kar veliko napihanega snega in da ne bi gazila sva se malo pred vrhom Rodico spustila po neznani grapi na označeno markirano Modra je Smer k soncu. Foto: Jaka Ortar vir: inet. pot in po njej sestopila do » rešenega avta«. Po grapah sva veselo praskala Simon Ušaj in Dean Strosar. David in Vasja sta v zimskih razmerah splezala grapo, ki jo preko največjega mostu prečka cesta na Predmejo tik pred največjim tunelom. Letošnja zima nas je obdarila z obilo snega, ki je omogočil izjemno veliko turnih smukov v okoliških hribih. Celo zimo sva v tej prvini prednjačila predvsem Dominik Mikuž in Ožbej Marc, večkrat je bil zraven tudi Egon Pavlica. Ožbej sem 14.01.2013 prismučal z zelenega škola do Polževega mlina v Ajdovščini, 100 metrov od domače hiše. Teh smukov ob vseh mogočih urah in dneh se je nabralo nekaj deset. Smučani so bili Golaki, Čaven, Sv. Duh, Srednji vrh, Križna gora. Izvedenih je bilo tudi več nočnih kondiciranj v močnem sneženju na Golake. 9 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Več sem vas snubil, Simon pa se je nasnubil in naveza dveh malce bolj zarustanih je na noviga lejta dan odšla v Kovk in splezala lepo direktno linijo v Malem Oltarju. Najtežji del sva zmogla tehnično, pustila nekaj klinov in Kovk: Oltar omogočila lov na prosto ponovitev. Verjetno vsaj VI, zelo Kovka A0,V-/IV čudno boldersko gibanje, oprimki visijo navzdol in te stalno »kompresor brez vlečejo iz ravnotežja. Previsna prečka. Simon je celotno zraka« smer splezal v vodstvu. Opis smeri je pa naslednji:Kovk: Oltar Kovka A0,V-/IV Prva plezala: Simon Ušaj in Ožbej Marc 01.01.2013. Smer vstopi čez prve skale na sredini podstavka Oltarja. Naravnost navzgor čez črne plošče in potem proti desni, do očitnega previsnega prehoda, do tu III-IV (klin), levo od bora . Sledi ključni del smeri, 10 metrov težavnega rahlo previsnega plezanja najprej naravnost navzgor 5 m potem pa težavna previsna prečka levo navzgor, (5 m, 2 klina) do police (klin). Preko trebuha na vrh podstavka (cel del pretežno A0), ta del čaka na prosto ponovitev, ki bo podala prosto oceno. Možen je obvoz po Burjasti smeri, 10 m desno). Sprehod do bora na dnu plošč (varovališče na boru in skalnem ušesu). Prečka v levo čez plošče (III, 15 m) v dno zajede. Po razu na levi strani zajede naravnost navzgor do rušja (IV, 10 m), čez rušje levo na raz (klin). Po razu desno navzgor (V- 2 klina, zelo lepo), prehod desno nad previs zajede. Naravnost navzgor po zajedi (V-, lepo), čez žmulo do kotanje pod Z leve: Zborovska, Oltar Kovka in Burjasta vršno glavo (klin). Možen obvoz po desni (lažje). Prečka levo in desno na vrh. Skala za te konce kar dobra, previdnost pa nujna. Nove smeri v Kovku Burjasta smer 100 m, V+/IIIII Zborovska smer, A0,V-/ 100 m Kovk : Burjasta 14.11.2012 (100 m, V+/II-III) Smer sta splezala Silvo Kragelj iz AO Matica in Marko Turk iz AO Rašica, v novembru 2012. Vstop je 20 metrov levo od Nedolžne in ok. 10 metrov višje. Po ploščah ok. 10 metrov navzgor do temne lise, nekaj metrov levo in nato desno navzgor po prehodih cca. 15 metrov (III+) do manjše zajede in po njej do drevesa na grebenu (35 m). Po grebenu levo (II) na poraščeno ramo, po njej 10 metrov proti levi do poličke z dvema drevescema v vznožju plošč (35 m). Navzgor po ploščah mimo manjšega Zgoraj: AO detajl v Zborovski, Spodaj: plate v Zborovski drevesca in navzgor v poč (V+, klin) do roba z rušjem in drevesom in po grebenu proti levi do poličke z drevesom (35 m). Po levi strani grebena (III-IV) do vznožja vršne glave in po desni po grebenu do vrha (35 m). Burjasto smer sva prva ponovila Ožbej Marc in Primož Mikuš 06.01.2013. Kovk: Zborovska smer S Simonom sva v soboto 02.03.2013 na dan med dvemi zbori (matičnega PD in alpinistov) dodala še eno smer v Oltarju Kovka - Zborovsko smer. Opis: Vstopimo na levem delu podstavka Oltarja in plezamo naravnost navzgor v območju zajede desno ob razu do pod previsne zapore. Do tu IV-V-, skala je mestoma slaba in plezanje kompleksno. Previsna zapora je visoka 6 metrov, 2 klina, AO. Prosta ponovitev bo izziv tudi za dobre plezalce. Nadaljujemo pri majhnem boru na dnu plošč. Sledi 20 metrov uživaškega plezanja čez plošče do police v odlični skali IV-V. Po polici deset metrov levo. Čez lusko desno navzgor V-, delikatno do začetka zajede. Sledimo zajedi desno in navzgor V-, detajl gornjega dela smeri. Po lažjem svetu naravnost navzgor do pod vršnje glave. Meter pred zajedo na desni (najlažji prehod kjer v gornjem delu poteka Burjasta smer), splezamo naravnost navzgor čez dobro razčlenjeno skalo IV+. Še nekaj metrov lažjega sveta in pridemo na 10 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 vrh smeri vrh oltarja Kovka. Celotno smer je Simon splezal v vodstvu. Se pa že veseliva ponovitev, predvsem proste in komentarja ocen. Opis je tudi na plezanje.net. Smer je kar kompleksna in nama je ponudila obilo zadovoljstva po opravljenem. Ožbej Šodrovska smer IV/II-III Šodrovska smer V petek 15.03.2013 sva z Deanom pristopila pod Veliki oltar Kovka z namenom plezanja nove linije. Prvotni namen je bil potegniti smer po že iz doline dobro vidni grapi, ki jo prekinjajo skalni skoki. Velika izpostavljenost grape padajočemu kamenju je prinesla linijo, ki se drži levo ob grapi. Opis: Steno Velikega oltarja v Kovku na desni zaključuje že iz doline dobro vidna grapa. Smer vstopi desno in nižje od Trnove v vpadnici očitne grape. Luska pod zajedo, detajl gornjega dela Zborovske 1. razt: Vstopna stenica je strma, najbolje se je držati raza na levi 10 m, IV-, sledi nekaj korakov hoje do pečevja levo od grape. Po lahkih prehodih II le redko III plezamo navzgor, levo od grape. 60 m 2. razt: Čez police do zapore, ter prehod v desno za raz, nad očitnim svežim odlomom (IV-) v vpadnico grape. Sidrišče v kotanji. 40 m 3. razt: Iz kotanje do pod rampe, levo navzgor po rampi III, 40 m, mestoma krušljivo. Z vrha rampe po travah 20 m, do pod raza na desni strani. Cel raztežaj 60 m. 4. raz.: Po razu (II-III) do pod plošče v razu, 8 m navpična stenica z odlično skalo IV do vrha smeri, kjer iz leve pride Trnova. 30 m Smer je popolnoma neopremljena. Smer je izpostavljena padajočemu kamenju. Pozor pri izboru sidrišč. Ne glede na sončno vreme je v zadnjih dveh raztežajih precej nohtalo. Z vrha smeri sva se povzpela do Zadnji metri v Šodrovski smeri vrha rebri in sestopila čez Podrto goro. Čeravno smer ni v popolnost zadovoljila, lepo preživet petek. Opisi vseh novih smeri so bili dodani na plezanje.net Ožbej Predavanja PIK LENIN V začetno zimskem odbodju smo izvedli dve zelo dobro obiskani alpinistični predavanji. Stojan Kodele je predstavil vzpon na Pik Lenin, načelnik pa plezanje v Mont Blancu. OD TRIGLAVA DO MONT BLANCA 11 ____________ Siloviti uvod dolgoletnega in danes bivšega načelnika v Novo leto! 8 smeri v 8 dneh! »kako se mladičem vrže rokavico…« Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 Prav je, da tudi sam dodam svoj prispevek k pregledu aktivnosti celotne sekcije. Na kratko predstavljam nekaj dogodivščin, ki sem jih opravil od novega leta do danes, ko sem še malo izkoristil letni dopust: 1. januarja; sva z Ožbejem začela kuriti silvestrsko kračo in ostale dobrote ter v lepem sončnem vremenu z splezala prvenstveno smer Oltar Kovka, A0/V-/IV, 100m. Več o njej je že poročal Ožbej. 2. januarja; sem izkoristil deževno vreme in v družbi gamsov poplezaval po lažjih skalah Podraške ture. Opravil sem z Nikolajevo smerjo IV/II-III, 375m in še z Južnim razom IV-/II, 350m. Toplo priporočam tečajnikom. Nauk, tudi v dežju je lepo. 3. januarja; sem na lep sončni dan na poti do Kredarice (2515m) in smučanjem z nje v Krmo ugotavljal kako malo kondicije imam, kako je vsak kg okrog pasa preveč in kako je turna smuka naporna. Do zgornje Krme sem hodil na smučeh, naprej z derezami. Razmere za smuko so bile s Kredarice do zgornje Krme v redu v gozdu sem nesel smuči v dolini pa sem se na njih še malo popeljal do avta. Lep in samotni dan. 4. januarja; sva s tečajnico Barbi splezala dolg iz alpinistične šole in dodala še eno smer za rezervo. Plezala sva v Gradiški turi in sicer smer Steber IV, 160m in pa Makabi IV, 110m. Za nagrado za prvo smer od Barbi sem dobil flašo roseja J. Ne vem, če me je že kakšen tečajnik tako počastil za njegovo prvo smer. Naj zgled povleče J. Simon v Kovku zgoraj in Turi spodaj Kredarica 5. januarja; sva z Deanom odšla v meni enega najljubših krajev. Nad prelepo Baško grapo sva v Novem vrhu po vsej verjetnosti splezala Smer k soncu 45º-55º, 250m. Dean je moral izkoristiti tudi svoje hude cepine in pa dereze na en zob zato lahko tej oceni prida še kakšno III saj je pridno med snegom iskal skalne odstavke. Sam sem se preizkušeno držal bolj grape oziroma snega (stare navade pač). Snega je malo in priporoča se zgodnja ura. Ob 7 zjutraj je bilo pod steno 7 ºC, ob poldne pa že 14º C. Bohinjska stran je bila popolnoma poledenela, na primorski pa so se delale cokle na vsakem koraku. Sestop je predvsem zaradi cokel bil primerno naporen. Drugače pa so ti kraji res čudoviti. 6. januarja; sem se za Tri kralje udeležil tekme v gorskem teku iz vasi Gabrje na Tabor nad Erzeljem. Sicer to ni alpinistični vzpon, pišem pa predvsem zaradi Bivak na Kotovem sedlu v ozadju Jalovec spodbude ostalim. V Vipavski dolini je organiziranih veliko tekov in na vsakem dobiš tudi joto s klobaso ali pašto. Zakaj torej ne malo izkoristiti priložnosti za poznavanje krajev v bližnji okolici. Jaz sem bil v Gabrjah in Taboru nad Erzeljem prvič in je res lepo (pa tako blizu). Priporočam kot družinski izlet ali pa nedeljski izlet s izbranko okrog katere se šele trudite. Če jih boste vozili samo na mraz ali v dolge stene vam bodo še ušle. Aja, čas na 4,8 km dolgi progi s 360m vzpona in 130 spusta je znašal 38 min in 15 s in s tem časom sem bil odlično 63. Seveda so pred mano bili vsi podhranjeni tekači podobne starosti pa tudi nekaj mlajših upokojencev. Ampak sem odkril njihove skrivnosti. Menda je potrebno jesti pšenične kalčke. Sam še ne vem ali pred ali po klobasi in kozarcu vina? 7. januarja; sem opravil turni smuk iz Kotovega sedla 12 ____________ Wajdovske alpinistične vesti WAV št. 24 April 2013 (2138 m). Avto pustiš v Planici in potem počasi v Tamar in navzgor. Ko sem že visoko pod sedlom modroval kje je moja sapa ter, da se ne, da hodit v smučkah in dobro, da imam s seboj dereze me je prehitel turni smučar (skoraj prepričan sem, da je bil Nejc Kuhar - znan tekmovalec v turnem smuku), ki je navzgor bolj letel kot hodil (s smučmi na nogah). Sam kaj takega še nisem videl. Ampak sem tudi ugotovil njegov recept za uspeh (poleg tega, da ima najbrž kakšen kg manj). Sam sem imel kar velik nahrbtnik s vso zimsko opremo on pa najbrž samo nekaj za popit. »Light and fast« pač. Ma, bo že. Drugače pa je bil lep čudovit sončni dan. Sneg ni bil slab, pohvaliti pa ga tudi ne morem - če citiram Miheliča. Danes je 8. januar in bera 8 smeri najbrž ni slaba. Jutri pa je nov (tokrat delovni) Smučanje s Kotovega sedla dan. Simon Foto meseca Smučanje z Male Mojstrovke, foto: Peter Oštir Izdala: Alpinistična sekcija PD Ajdovščina Urednik: Ožbej Marc Lektor: Jenzik Živastvar - za najdene pravopisne, slovnične in tipkarske napake ne izplačujemo honorarjev, enkrat letno pa sprejemamo neposredne pripombe jezikovnih puristov in sicer tretjo nedeljo v avgustu na Gorenjskem turncu v Severni triglavski steni Naklada: vsak po svoje Fotografije: člani sekcije inu drugi Sponzor: prostičas.com Izdano v elektronski obliki, Aprila 2013 Po mnenju Ministrstva za kulturo (u šit so ga ukinli, mi smo pa še) spada glasilo v sklop glasil marginalno deviantnih skupin, ki s svojim pozitivnim pogledom na svet močno ogrožajo obstoječe koncepte nikoli srečne in zadovoljene potrošniške družbe. Zato je še pred uvedbo enotne davčne stopnje obvezano plačevati dvajset klobas in dvajset litrov vina mesečno v sklad za zdravljenje obolelih za intenzivnim načinom doživljanja življenja. 13
© Copyright 2024