revija za evangelijsko duhovnost
vode počitka letnik 30, številka 3-4/2014 revija za evangelijsko duhovnost 2 Vode počitka kazalo OSEBNO 4 Si to, kar daješ ŽI VLJENJSKO 8 K rš č a n s tv o s e ž iv i iz ve n c e rk v e PO VEZUJO ČE 10 Moška in ženska plat velike noči RESNI COLJUBNO 21 Samoanaliza PO ŽRTVOVALNO 22 Ali sem slepemu oko in hrom emu noga 3 BLAGODEJNO 24 Bog tolaži PREBUJENO 28 Vstani, nova gener acija ISKRENO 35 O molitvi oče naš DO KONČANO 36 Ubita smrt USTVARJALNO 42 Gledališče in krščanstvo MODRO 46 Cit ati in reki Vode počitka 4 osebno Stalen občutek nemoči. Krščanstvo človeka spravi do obupa. Krščanstvo povzroča stres, ki mu ni konca ne kraja. Krščanstvo je ena sama agonija. Krščanstvo je velika noč vsak dan. Zakaj? Peter Golob, Zaradi ljubezni do bližnjega. Krščans- urednik tvo namreč iz človeka naredi človeka, ki ljubi bližnjega. Ljubezen do bližnjega pa je najmočnejša sila v tem vesol- Si to, kar daješ. ju. Predstavljajte si dva magneta istega pola, kako težko jih je spraviti skupaj. In ko se že držita eden drugega, Krščanstvo je križ. Zaradi krščanstva takoj ko jih spustimo, odskočita nara- se človek namreč ves čas počuti dolž- zen. Ljubezen do bližnjega vleče ljudi nega. Neprestano ga stiska pri srcu in skupaj, vendar čeprav je vsakdo zase grize in boli in peče vest. Ves čas živi svoj svet, se ne more mirno vrteti, ker pod pritiskom. Zato je krščanstvo tež- ga ljubezen do bližnjega neprestano ko, »žmetno«. Bolje ga je pustiti pri grize in nervira in sili k bližnjemu. Člo- miru. Če pa že nekdo želi imeti kaj vek bi se rad otresel tega morečega opravka s krščanstvom, naj se raje občutka, da mora z drugimi deliti dobro naje in doma zmoli kakšen oče- samega sebe, pa mu na žalost ne naš, pa ga bo minilo. Ker če ni iz pra- uspe. Ker ljubezen do bližnjega je naj- vega testa, ga bo krščanstvo pokopa- močnejša sila, ki nas stalno obremen- lo. Krščanstvo je namreč trpljenje. juje in vznemirja, vse dokler ji ne pod- Bridko zdihovanje od jutra do večera. ležemo. Nasprotujemo ji in jo hočemo 5 obvladati, pa nam ne uspe. Ne pusti z njo enkrat za vselej premagali ljube- nas pri miru, dokler smo živi. Na vse zen do bližnjega. Ta bomba je sveto- načine se je poskušamo otresti, pa hlinstvo. Svetohlinec je človek, ki vedno najde novo pot do naše najšib- izgleda, kot da bližnjega ljubi, ki govo- kejše točke. Enostavno nas boj proti ri, kot da ga drugi sovražijo, in ki se njej samo izčrpava. Ker je ne moremo dela, kot da je žrtev laži, ki so v bistvu premagati, se v nas kopiči depresija njegove. in agresija. Nihamo med žalostjo zaradi nemoči in uničujočo jezo. Pos- Ljudje smo res pretkani. Vendar ljube- kušamo vse, da bi se je znebili. zen do bližnjega se ne vda. Gloda in Samega sebe poskušamo uničiti, da dolbe naprej. In vprašanje časa je, le ne bi čutili, kako v nas vre ljubezen kdaj bo človek popustil. Boj proti njej do bližnjega. Občutek nemoči ob tem je vnaprej izgubljena tekma, rokobor- vulkanu nas spravlja ob pamet. Pos- ba z močnejšim nasprotnikom. Kajti kušamo ga ugasniti, pa ostanemo ljubezen do bližnjega nima roka traja- brez uspeha. Ljubezni do bližnjega nja, človek ga pa ima… poskušamo ubežati, pa se pri begu spotikamo. Paranoični smo, kot da Ponuja pa ljubezen do bližnjega en nas muči preganjavica. V resnici pa izhod iz te norišnice. To je, da človek gre samo za ljubezen do bližnjega. začne ljubiti bližnjega. Potem bo začel Groza nas oblije, ko pomislimo nanjo. plavati s tokom, pihati z vetrom, teči Strah pred njo nas prižene do skraj- proti cilju, kajti ljubezen do bližnjega nosti, do norosti, do blaznosti, do ga bo poganjala in nesla in vlekla s bolezni, do hudobije, do agresije, do sabo in naprej. Ljubezen do bližnjega izživljanja in do sovraštva. Da bi se ji je najmočnejša sila, ki deluje na nas. postavili po robu, smo se oborožili s Krščanstvo ji daje najvišjo veljavo in sovraštvom do bližnjega. Izumili smo jo postavlja za pečat vsega, človek pa celo atomsko bombo sovraštva, da bi je svojeglav. Krščanstvo pravi: ljubi in 6 boš živel. Človek pa: moje življenje je ni lepo govoriti, veliko vedeti, prestav- moja stvar. A človek nima miru, dokler ljati gore, razdajati imetje, nahraniti ne najde rešitve svojega življenja. In lačne, ne trpinčiti sebe in drugih. Lju- ta rešitev je: ljubiti bližnjega. biti bližnjega pomeni z bližnjim biti potrpežljiv, biti do njega dobrotljiv, mu Ko enkrat dojamem, da je vsa poanta ne biti nevoščljiv, se ne ponašati in krščanstva ljubiti bližnjega, življenje napihovati pred njim, ne biti brezobzi- kljub temu ne postane lažje. Takrat se ren do bližnjega, se ne pustiti razdra- bitka šele začne. Ker ljubiti bližnjega žiti in ne misliti slabo glede bližnjega je težko. Ker ljubiti bližnjega ne pome- in nasploh. Ljubiti bližnjega pomeni 7 biti resnicoljuben in odkritosrčen, pre- Bog v zgodovini človeštva je bil Jezus našati krivice in vse hudo prestajati. Kristus. Jezus je ljubil bližnjega, zato Ljubiti bližnjega, ko te bližnji prizade- je bil križan. In ker je ljubil, ga je Bog ne, pomeni – bližnjemu odpustiti. Lju- obudil, da živi, saj ljubezen ne more biti pa je težje, kot gore prestavljati. umreti. Zato je vera v Jezusa naša Zato je krščanstvo neznosen križ. pomoč, ko se trudimo ljubiti svojega bližnjega. In temu neznosnemu trudu Obstaja pa upanje. To je Bog, ki trpi. se reče krščanstvo. Vera v Jezusa pa Kajti Bog, ki trpi, trpi zaradi ljubezni naredi krščanstvo znosno. Saj je pre- do bližnjega. Edini tak trpeči in ljubeči cej lažje, če se križ nosi v dvoje. Vode počitka življenjsko 8 dr. Daniel Brkič pastor Evangelijske cerkve »Dobrega pastirja« Novo mesto, superintendent Evangelijske Cerkve v Sloveniji in profesor na protestantski Teološki fakulteti Univerze v Zagrebu Krščanstvo se živi izven cerkve naš bližnji. V njih prepoznamo Kristusa in po njih služimo Kristusu. Spomnim se, kako je nekdo pripove- V Bogu se mi zdita dve stvari čudoviti: doval o ljudeh v domu za ostarele v njegova ljubezen in njegova poniž- Indiji. Vsi so bili v enem velikem pros- nost. Bog je res ponižen. Prihaja iz toru. Na njihovih obrazih ni bilo smeh- neba in uporablja tako slabotno in ljaja. Vsi so gledali k vratom. Nepomi- nepopolno orodje kakor smo mi. Vse- čno in brez premora. Zakaj so iz dne- mogočni se toliko poniža, da hoče va v dan strmeli v vrata in to vsak dan delovati skozi nas. Nas majhne upo- enako? Čakali so, da bi se vrata odpr- rablja za svoja velika dela. Zato po la in bi jih prišel kdo obiskat. A ni bilo srcu pripadajmo Kristusu, po služenju nikogar. pa celemu svetu. Ni nujno, da gremo v revna področja Ljudje, ki jim služimo, so Božji dar. So sveta. V vsaki družini in v vsaki sose- 9 ski kdo trpi. Povsod so osamljeni, Kaj, ko bi Jezusa ponesli k vsem razočarani in obupani ljudje, ki gleda- zaprtim vratom tega sveta in tako slu- jo k vratom. Jezus pravi: »Jaz sem žili drugim? S tem bi nas drugi naučili vrata. Kdor stopi skozme, bo rešen.« ljubiti Boga. Vode počitka povezujoče 10 dr. Daniel Brkič rali Boga. Tomaž se je želel Jezusa Moška in dotakniti. Učenci pa so z njim jedli in ženska plat vstopili v grob, da so se prepričali, da velike noči vse to je bila nevera in strah. Tudi dva pili. Okušali so ribe. Drugi so spet je res prazen. Kajti prva reakcija na emavška učenca, ki sta zapustila kraj žalosti, je prepričal šele dokaz. Za vse »Pokopan je bil in tretji dan je bil obu- njih je bil to šok, osupel pretres, nekaj jen, kakor je v Pismih. Prikazal se je nepredvidljivega, Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je neslutenega. Čim prej so se hoteli prikazal več kot petsto bratom hkrati. vrniti prejšnjim opravilom, da bi poza- Od teh je še zdaj večina živih, nekate- bili na noro avanturo z Jezusom. Nih- ri pa so zaspali (kar pomeni: umrli). če ni pričakoval vstajenja, čeprav jih Nato se je prikazal Jakobu, potem je Jezus na to stalno opozarjal. nepričakovanega, vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku (nedoraslemu, Učenci so bili zbegani, tesnobni, žalo- nedonošenčku) prikazal tudi meni stni in obupani zaradi dogodkov veli- (Pavlu).« (1 Kor 15,4-8) kega petka. Postavljali so jim vprašanja: »Kje je zdaj vaš Bog?« Posmeho- Tudi samim apostolom je bilo težko vali so se jim. Njihova vera je bila na sprejeti neverjetno dejstvo Jezusove- izpitu. Pravzaprav so vero izgubili. Ne ga vstajenja od mrtvih. Zato evangeli- pozabimo, da vere ni težko izgubiti, sti naglašajo, da so očividci z njim težko pa jo je dobiti nazaj. Sploh si jedli in pili, kar pomeni, da ni šlo za niso predstavljali takšnega konca. Od utvaro ali pa duha, ampak za fizično rojstva so poslušali, kako Bog dela telo. A vseeno sami sebi niso verjeli. velike reči. Živeli so v takšnem ver- Hoteli so eksperiment. Najraje bi seci- skem ozračju. Obstali so v šoku, ker 11 so do zadnjega upali v prihod Mesije. Jezusa, in to križanega. Njihovo pridi- »Upanje ni prepričanje, da se bo ganje ne bi že prve dni obrodilo sad, nekaj dobro končalo, ampak gotovost, na tisoče spreobrnjencev. Če Kristus da nekaj ima smisel, ne glede na to, ne bi vstal od mrtvih, strahopetni kako se bo končalo.« (Vaclav Havel) učenci ne bi bili pripravljeni za Kristu- Toda ostali so celo brez smisla. Kajti sa umreti mučeniške smrti. Če Kristus na veliki petek je bil Kristus siromak, ne bi vstal, ne bi nič imelo smisla. ki je prosil kapljico vode, a je ni dobil. Naša vera bi bila prazna. Človek ne bi Na veliko noč pa je postal izvir žive imel nikakršnega upanja. Tako pa vode, ki ne bo nikoli presušil. Zato se smo zaradi vere v Vstalega poslani v je morala v njih zgoditi preobrazba. ta svet, spreminjat svet z ljubeznijo. Na veliki petek je bil Jezusu strt kot Kristjani moramo biti srce sveta, sicer pohojen črv, osramočen, ponižan in bo svet umrl. Svet lahko preživi le nemočen. Njegovo telo je bilo v mod- zaradi ljubezni. Prepozno je, da bi ricah. Na veliko noč pa je stal kot svet reševali z govornic palače OZN, Gospod nad Gospodi, Kralj vesolja, iz Bele hiše, Kremlja, evropskega par- pred katerim se mora pripogniti vsako lamenta … Čas je, da ga spet rešuje- koleno na zemlji in v nebesih. mo s cerkvenih prižnic, ne pa da se s prižnic lansirajo politični govori, ki ljudi Na veliko noč, prvi dan v tednu, v razdvajajo. Svet bo rešila samo Kris- nedeljo, se je rodilo krščanstvo. Oni tusova ljubezen in radost, zato mora pa so še vedno živeli v senci velikega biti vsak kristjan ambasador te ljubez- petka in judovske sobote. Če Kristus ni in radosti. Ljudje morajo v nas vide- ne bi vstal, se peščica žensk in apos- ti Vstalega. To so videli kasneje tudi v tolov ne bi nikoli upala reči: »Mi pripa- učencih. Avguštin je zapisal, da so damo tistemu, ki je sramotno umrl na pogani, ko so na ulicah srečevali kris- križu in vanj verujemo.« Ti strahopetni tjane, rekli, da srečujejo Vstalega Kri- zajci se ne bi nikoli upali oznanjati stusa. Če naša merila vrednot niso 12 višja od meril tega sveta, kako bomo Eden največjih krščanskih piscev, Cli- vplivali na ta svet in ga evangelizirali? ve Staples Lewis, je zapisal, da lahko Velika noč ni običaj, niti tradicija, svojo ljubezen zaščitimo in jo ljubosu- ampak ima vsak dan na tisoče velikih mno varujemo samo zase, jo čuvamo noči. In vsak dan je velika noč. Zakaj? kot nedostopno in nedotaknjeno, jo Zato, ker je velika noč dogodek Božje zapakiramo v škatlo ter shranimo na ljubezni. varno. Še bolje rečeno, lahko jo položimo v krsto svojega egoizma in jo Kristus je s prihodom pashe vedel, da hermetično zapremo. Toda kaj se bo je prišla njegova ura, ura darovanjske z našo ljubeznijo zgodilo? Drži, ne bo ljubezni, in ker nas je vzljubil, nam je ranjena in prizadeta, toda postala bo izkazal ljubezen do konca. (Jn 13,1) hladna, trdosrčna, neuporabna, osa- Zato je iz ljubezni stopil v izbo zadnje mljena in končno mrtva. Največja tra- večerje in učencem umil noge ter z gedija je, da takšna ljubezen ne sodi v njimi podelil kruh in vino, sveto zna- nebesa, ker je narava nebes drugač- menje ljubezni, ki človeka posvečuje na. Edino mesto, kjer bo takšna ljube- in mu podeljuje milost. Zato je iz lju- zen dokončno zaščitena od vseh last- bezni stopil v agonijo in borbo getse- nosti ljubezni je samo eno – pekel. manskega vrta. Zato je prav tako iz ljubezni stopil na križ darovanja in na Ošabnost ne sodi v nebesa. Sveto njem umrl. Daroval se je iz ljubezni. pismo nas uči, kako nujno smo potre- Na križu ga niso držali žeblji, ampak bni Božje milosti, zato moramo ostati ljubezen. Kdor noče slediti temu vzor- ponižni. Sveto pismo ne zahteva, da cu, ne more biti njegov učenec in ne moramo živeti po Pismu, ker dobri more dočakati velikonočnega jutra Bog ve, da tega nihče ne (z)more, vstajenja. Kajti prava ljubezen te ved- ampak iz milosti. Noben človek ne ve, no pripelje na križ, potem pa v vstaje- kaj je življenje po Pismu. Kakšna oša- nje. bnost! Kajti ni greha, ki ni posejan tudi 13 v moji in tvoji duši. Zato hitro najdimo kega sveta, je bil verski vodja in tol- v sebi nekaj grešnega, da nas bo imel mač vere. Toliko je bil svet, da je lah- lahko Bog rad. Ne pozabimo, da ko edino on enkrat letno vstopil v naj- Jezus sedi v družbi grešnikov za sku- svetejši del templja, a je kljub temu pno mizo in z njimi obeduje, kar je prav on obsodil Kristusa na smrt. Brez znak, da je prišlo Božje kraljestvo. Na njega rimski prokurator Pilat tega ne koncu pa spet sedi v družbi učencev bi storil. Takšna svetohlinska vera je za skupno mizo zadnje večerje in z dokaz, kot je rekel John Bunyan, da njimi lomi kruh in pije iz keliha, tokrat se lahko tudi skozi nebeška vrata pri- drugačnih grešnikov, kar pa je znak de v pekel. V dveh emavških učencih nove in večne zaveze milosti. smo ga zapustili in se mu odrekli ter se vrnili starim opravilom. V Tomažu Kot moški imam velikonočno sporoči- smo podvomili, zato tudi nam Jezus lo za nas moške, za odrasle možakar- ponovi iste besede: »Samo zato, ker je. Kajti na veliko noč si moški zaslu- si me videl, veruješ, vendar blagor tis- žimo ukor in grajo. Bili smo obsojanja tim, ki ne vidijo, pa verujejo!« V osta- vredni soudeleženci sodnega procesa lih učencih pa smo se na vse strani zoper Jezusa. V treh spečih učencih v razbežali. To je naša bedna in sramo- vrtu Getsemani so zaspale tudi gore- tna moška vloga v urah Jezusovega če molitve moških. V Judežu smo ga trpljenju. Le v Jožefu iz Arimateje, ki izdali in celo prodali, v Pilatu smo ga je snel Jezusa s križa in ga položil v obsodili, v vojakih smo ga slekli, sra- grob, je v nas vsaj kanček dobrega, motili, mučili in križali. V Petru smo ga kar opravičuje našo grobost, razjarje- zatajili: »Ne poznam tega človeka!« V nost, brezsrčnost, nezainteresiranost, velikima duhovnikoma, Ani in Kajfi, psovke, zatajitve in žaljenje. Kje so smo ga sramotili in pokazali, kako sla- bili moški tiste velikonočne dni? Bili so bo razumemo Pisma. Judovski veliki v izbi, za zapahnjenimi vrati, iz strahu duhovnik Kajfa, spet predstavnik moš- pred Judi, kjer so obnavljali in premle- 14 vali dogodke preteklih strašnih dni. brezobziren, samovoljen, oblastniški, Nobenega smisla niso več videli. gospodovalen, vojaški, zapovedova- Iz evangelijev je razvidno, da so Jezu- len … Moški so se spravili nad Boga, sovo trpljenje in smrt načrtovali in ure- če že tako radi očitamo prvi greh žen- sničili moški, brez žensk, razmišlja ski. Imamo celo alejo divjih moških, ki teolog Ervin Mozetič. Ženska, Pilato- sodijo milemu Božjemu Jagnjetu. Ni va žena, je svarila, naj tega ne izve- junaštvo spraviti se na nemočnega. dejo. Moški svet je uničujoč, nečuten, Tu so Herod, pa kar dva velika duhov- 15 nika, Ana in Kajfa, rimski prokurator Gospod, nas možakarje je iz srca Pilat, vojaki, pa služabniki velikega sram. Ženske so nas prehitele. Nav- duhovnika … Jezusova smrt je v celo- sezgodaj so bile že tam, ob grobu. ti povezana z moškim svetom, med- Jokale so, nas pa je sram jokati. Ko bi tem ko pa je Jezusovo vstajenje se le zjokali sami nad sabo. One so povezano z nežnim ženskim svetom. tekle in prve povedale veselo novico One edine so mu ostale zveste tudi v moškim. Bile so apostoli apostolom. času smrti, ko so stale pri križu. Vsta- Nas pravoverne in svete moške je jenje od mrtvih so v celoti slišale in prehitel celo pogan, brezbožni rimski oznanile izključno ženske. Postale so stotnik z izjavo: »Ta človek je zares nosilke vesele novice o zmagi. Njim je Božji Sin!« Medtem pa smo si mi greli bilo rečeno: »Povejte moškim, še roke ob ognju, se sprenevedali, prera- posebej Petru, da živim. Ve, šibke, čunavali in barantali, namesto da bi ponižane ženske, sklenili svoje roke v molitvi. Mi, odrasli povejte junaškim in močnim možakar- moški, možakarji, se moramo opravi- jem, naj se ne bojijo, naj ne obupajo.« čiti za to, kar delamo. Tako strahopet- Postale so posredovalke ljubezni, živ- ni, leni in počasni smo, ko gre za ljenja. One so morale moški svet nav- Božje kraljestvo, za Božje interese, a dušiti za nenadomestljivo ljubezen. tako glasni, hitri in zavzeti smo, ko gre Kajti slej ko prej bo Vstali Gospod za kraljestvo tega sveta, za naše našel možatega Petra in ga vprašal: moške interese. Kako slaba garnitura »Peter, ali me ljubiš?« A je to sploh moških znamo biti ob Jezusu. in strahopetne spodobno vprašanje od možakarja za možakarja? Toda Peter mora vedeti, V evangeljskem velikonočnem zapisu da je prava ljubezen drugačna, da ter- so ženske viden opomnik moškim. V ja žrtev, kajti kdor ljubi, bo slej ko prej Pilatovi ženi skušajo moške nagovori- križan. In Peter je bil res križan, celo z ti, da Jezus ni kriv. V jeruzalemskih glavo navzdol, kot pravi izročilo. hčerah jočejo, ko vidijo Jezusov izna- 16 kažen obraz. V pobožnih ženah ga ren drobiž. Kako lažnive priče smo! V spremljajo na Golgoto in stojijo ob kri- nas se še vedno skriva Juda, nesta- žu. In ne le to. Zadnje zapustijo kraj novitni Peter, dvomljivi Tomaž in razo- trpljenja in prve pridejo h grobu, že čarana emavška učenca, ki kot slabi- navsezgodaj, ko moški še spijo. V ča bežita pred Bogom in pred sabo. Mariji Magdaleni, ki stoji pred odprtim Kako ponosni smo. Ne čutimo nobene grobom, je vidna ljubezen in globoko potrebe po kesanju. Imamo se za iskanje. Mi, moški pa smo polni pre- svete. Zato nas znova in znova osra- pirljivosti, zavajanja, nečednosti, klet- moti najhujši grešnik, desni razbojnik. ve, zavisti, maščevanja, preračunljivo- Namesto da bi ga kot moški posne- sti, grobosti, zatajitve, izdajstva, malo- mali v kesanju, se bahamo, postavlja- dušnosti, naveličanosti, rutine, lenobe mo in šopirimo, kako dobri smo. Radi in nevere … Tako krivični smo. Moški bi sedeli s Kristusom na njegovi desni smo bili glavni akterji in kreatorji dnev- strani v slavi, ne bi pa bili na strani ne politike v Jeruzalemu in Rimu. Od skesanega desnega razbojnika. Do- naših stališč je bilo odvisno javno kler je na cvetno nedeljo Jezus kot mnenje in svetovni red. Mi se imamo pričakovani Mesija jezdil v mesto, vedno za pomembne, pametne, nena- smo bili moški v prvi vrsti, glasni in domestljive in nezmotljive. Medtem ko vidni. Takrat je bilo celo v močnih je na drugi strani, v majhnem kraju, v moških rokah nežno cvetje izraz naše Betaniji, v provinci, neka ženska v pripadnosti. Takrat zmoremo tuliti v Simonovi hiši zlivala dišeče olje na en glas. Takrat aplavdiramo. Ko pa Jezusovo glavo, pa je elitna moška Jezus nosi križ, pa za nas ni več v družba v metropoli snovala načrt za modi, Jezusovo usmrtitev. Nam moškim naj Takrat ga imamo za slabiča, poražen- Bog odpusti, ker ne jočemo nad sabo, ca. Kdaj se bomo možakarji iskreno ampak z izdajstvom – s hinavskim ponižali pred Bogom, da krščanstvo poljubom – prodajamo Boga za mize- ne bo (p)ostalo zgolj ženska religija? ker postane nepopularen. 17 Kdaj se bomo skesali? Kdaj bomo ki zgled ima še vedno večji vpliv in podložili svoja močna ramena pod moč kot ženski. Povsod. Doma, v cer- Gospodov križ kot je to storil vsaj kvi, družbi in v svetu. eden moški, Simon iz Cirene? Kdaj bomo možakarji drugim pomagali Kaj nam sporoča ljubezen s križa? nositi križ? Kdaj bomo ostali pri križu Sporoča nam, da človek hoče slavo, kot je to storil vsaj eden moški pred- Bog pa sramoto. Človek hoče čast, stavnik, ljubeči Janez? Bog pa oskrumbo. Človek hoče dokazati svojo moč v življenju, Bog pa Vsako veliko noč smo moški zatečeni. pokaže svojo moč v smrti. Človek ima Evangelij nas spravi v zadrego. Pred za cilj interes, Bog pa resnico. Velika zid. V kot. Obliva nas rdečica. Sram noč je eksplozija Duha. Je eksplozija nas je pred samim sabo. Kakšne zgu- Življenja. Je eksplozija resnice. Svet be smo. Sram nas je pred ženskami. od trenutka prve velike noči ni več isti, Kje je naše moško junaštvo? Že na kajti stari svet smrti je preobražen v prvo veliko noč smo možakarji odpo- novi svet življenja. Tako angel ženam vedali na celi črti. Moški radi rožljamo ne sporoča dejstva, da je Jezus vstal z orožjem moči, kontrole, časti, oblas- od mrtvih, ampak namenoma usmeri ti. Radi hlepimo po imetju, dokazova- pozornost na Križanega, ko jim pravi: nju, kujemo zarote in teptamo pravico »Jezusa iščete … križanega?« Kajti ter duhovne in moralne vrednote. Ko pomembno je potrditi, da je Križani in pa gre zares, pa odpovemo, ker ne Vstali ena in ista oseba. Ni vstal kdor verjamemo v moč ljubezni. Samo veli- koli, ampak Križani. Tisti, ki je bil kri- ke besede so nas, Gospod pa čaka žan. Prav tisti, ki je umrl, živi. Zato naj na našo moško odločnost. Čaka, da se odvali kamen z naših srce, ne pa se tudi moški posvetimo njemu. Da le z groba. Kajti odvaljeni kamen ni prevzamemo odgovornost in smo zato, da bi Kristus lahko izstopil, zanesljivi. Kajti moška beseda in moš- ampak zato, da bi mi lahko vstopili in 18 se prepričali, da je smrt mrtva, ni pa ampak jo samo oznanjati. Ne smemo mrtev naš Gospod. drugih prepričevati, ampak samo pričevati. Kajti sama narava velike noči Še nekaj je pomembno. Velike noči je takšna. Za mnoge je velika noč še ne doživljajo vsi isti čas in na isti vedno norost, za ene pa novost. Ne način. Velika noč je dogodek, ki traja. doživijo je vsi isti čas in na isti način. Ne doživljajo je vsi hkrati, sočasno. Pomembno pa je, da ljudje vidijo v Na to moramo paziti, sicer bomo pre- nas Vstalega Gospoda. Cerkveni oče varani, nestrpni in vsiljivi do drugih. Avguštin je zapisal: »Ko so pogani na Ko je luč vstajenja obsijala Marijo ulicah srečevali kristjane, so rekli, da Magdaleno, je bil Peter še vedno v srečujejo Vstalega Kristusa!« Velika temi. Ko je Petra in Janeza obsijala noč je sama po sebi čudež. Ta čudež luč vstajenja, sta bila dva učenca še ima ime – Jezus. Zato ne letajmo za daleč od Emavsa. Ko so bili eni čudeži, ampak vztrajno sledimo Jezu- učenci že obsijani z lučjo, je bil su. Resnični zgodovinski zapis govori Tomaž še vedno za zapahi, v senci o francoskem kralju Ludviku, ki je sli- velikega petka. In ko je bil Tomaž pre- šal, da se je v neki pariški cerkvi pri- pričan v vstajenje, je bil Jakob še ved- kazoval Jezus. Ljudje so se gnetli in no v temi nespoznanja. In ko je petsto zgrinjali v množicah, da bi videli bratov videlo luč vstajenja, je bil Pavel čudež. Tudi kralja so povabili. On pa še vedno daleč od tistega blagoslov- je odgovoril: »Naj gredo tisti, ki ne ljenega in odločilnega ovinka pred verjamejo. Jaz bi, če bi tudi videl žive- Damaskom, kjer se mu je prikazal ga Kristusa, takoj spustil svojo glavo Vstali Gospod. Za ene je bila že veli- in zatisnil svoje oči.« Njegovi sveto- ka noč, drugi pa so bili še zelo daleč valci so ga vprašali, zakaj bi tako rav- od nje. Še vedno so verjeli, da je nal. On pa jim je odvrnil: »Zato, da mi Jezus mrtev. Bili so še v temi. Zato ne ne propade nagrada za mojo vero!« smemo nikomur vere vsiljevati, 19 Spoštovani bralci, nek modrec je zapi- ampak jo predvsem živimo in prava sal, da se splača živeti samo za tisto, velika noč bo spet med nami. Kajti za kar se splača tudi umreti. Umreti »vsak je lahko sentimentalen ali pa pa se splača samo za tisto, kar je skeptičen glede Jezusovega rojstva in nesmrtno in večno. Kajti življenje naj- vsak nespametnež se lahko na božič bolj uporabimo, če ga porabimo za smatra za kristjana. Toda če na veliko nekaj, kar traja dlje kot življenje samo. noč ne verjamem v Kristusovo vstaje- Zato naj velike noči ne le praznujmo, nje, nisem vernik.« (John Irving) 20 Vode počitka resnicoljubno Avtor anonimen Samoanaliza Biti kristjan pomeni razdajati se, kajti tudi Bog se razdaja za nas. Tako je vzljubil naš majhen svet, da je dal za nas največji dar, svojega Sina. V celoti se nam je dal, pa še to ni bilo dovolj. Želi nam dati še več – daje nam možnost, da bi se mi dali njemu. Njemu pa se lahko damo tako, da služimo drugim in jih ljubimo. Toda kako bom služil drugim, če sem sam bolan? Ko sem to ugotovil, sem šel v kliniko Gospoda Jezusa. Naredil mi je sistematski pregled. Ko mi je Gospod izmeril tlak, sem na manometru videl, da je moja raven nežnosti in sočutja zelo nizka. Ko mi je izmeril temperaturo, je toplomer pokazal, da mi primanjkuje sočutja in da je moja duša podhlajena. Naredil mi je tudi elektrokardiogram in ultra zvok srca in postavil diagnozo, da nujno potrebujem »by pass«, ker so moje arterije zamašene s sebičnostjo, sovraštvom, z jezo in zagrenjenostjo ter se po njih ne more pretakati ljubezen. Primanjkuje mi tudi vitaminov zadovoljstva, upanja, sreče in veselja, elektroliti stabilnosti in razsodnosti pa so že na meji. Po vsem tem sem rekel: »Gospod Bog, tebe hočem imeti za zdravnika duše. Dotakni se me s svojo močjo in ozdravel bom.« Ko je name padla kapljica njegovega zdravila, čudežne krvi z Golgote, sem vstal iz postelje in šel služit drugim. Medtem ko sem služil drugim, pa sem tudi sam ozdravel. 21 Vode počitka požrtvovalno 22 Lea Brkič evangelijska pastoralna delavka, animatorka in moderatorka na področju družbenih dejavnosti Evangelijske Cerkve v Novem mestu Ali sem slepemu pismo pravi, da je bil pošten in se je oko in hromemu nadlog se ni odpovedal Boga, kar noga? varoval hudega. Tudi v času najhujših potrjujejo njegove izjave: »Gospod je dal, Gospod je vzel, Gospodovo ime bodi hvaljeno. Dobro smo sprejeli od Job iz Svetega pisma stare zaveze je Boga, a ne sprejmemo naj tudi hude- rekel: »Slepcu sem bil oko in noga ga? Jaz vem, da moj Odrešenik živi.« hromcu.« (Job 29,15) Ko se je Job zagovarjal v pogovoru s Jobovo življenje se je prepletalo med svojimi prijatelji, ki naj bi ga tolažili, se veliko blaginjo, skrajnim uboštvom in nam zazdi, da je govoril bogokletne zelo blagoslovljenim zadnjim delom besede. Bogu je prigovarjal, zakaj ni življenja. Čeprav se je njegovo fizično umrl že v materinem telesu. Spomin- življenje spreminjalo, je njegovo duho- jal se je lepih časov in se spraševal, vno življenje ostajalo stabilno. Sveto zakaj je Bog dovolil, da so ti lepi časi 23 minili in je prišel v čas velikega trplje- nevarnost, ki ji ne more ubežati. Lah- nja. Morda se nam zazdi, da se je Job ko pade v jamo, lahko prečka nevarno celo hvalil s svojimi dobrimi deli, ko je cesto, lahko se zaleti v oviro ... Tudi v rekel: »Slepcu sem bil oko in noga duhovnem smislu grozijo slepemu hromcu.« Očitno pa je bilo vse, kar je človeku mnoge nevarnosti. Le-teh se Job govoril o sebi, resnica. Bog ga ni ne more izogniti, če mu nekdo ne popravljal v njegovem govoru, niti mu pomaga. Job je pomagal ljudem, ki so ni očital, da je pretiraval. bili fizično ali duhovno slepi. Z njegovo pomočjo so se lahko prebijali skozi V tistem času so bili slepi in hromi lju- življenje in se izognili nevarnostim, ki dje izločeni iz družbe. Če je bil nekdo so jim grozile. Hrom človek je popol- slep ali hrom, je bil to znak prekletstva noma in greha v življenju te osebe. Zato je sočloveka. Danes sicer poznamo toliko bolj zanimivo, da se je Job kot mnogo ortopedskih pripomočkov za zdrav človek na nek način poistovetil hrome ljudi. Kljub temu pa ti ljudje še z bolniki. Njega ni zanimalo, kakšen vedno potrebujejo sočloveka. Hrom odnos je imela družba do teh ljudi. On človek je vezan na majhen prostor je želel biti tem ljudem sočlovek. Ne okrog sebe. Ne more čutiti mehke tra- glede na njihovo bolezen jih je sma- ve in listja v gozdu, ne more plavati in tral za sebi enakopravne. Ni ga zani- čutiti vodnega toka. Odvisen je od malo, kaj bodo drugi ljudje govorili o nekoga, ki ga vsaj malo premakne iz njem, ker se je družil s takšnimi ljud- njegovega ozkega prostora. Duhovno mi. On je imel pred očmi samo člove- hromi ljudje ne morejo rasti in se raz- ka v potrebi, slepca in hromega. vijati v duhovnem življenju. Njihove nepremakljiv brez pomoči duhovne noge in roke so brez mišic. Kaj pomeni biti slepcu oko in hrome- Njihovo življenje je podobno trhli bilki, mu noga? Slep človek ne vidi ničesar. ki jo veter maje sem ter tja. Njihovo Lahko se zgodi, da je pred njim življenje nima nobenega pravega smi- 24 sla, veselja in lepote. Takšno življenje Nismo prepričani, ali bo človek v po- je le životarjenje. Job je pomagal lju- trebi sprejel našo pomoč. Pomislimo dem, ki so bili fizično ali duhovno hro- tudi na to, da imamo še čas nekomu mi, da so lahko vsaj nekoliko začutili pomagati. Lahko pa svojo odgovor- pravi utrip življenja. nost preložimo na nekoga drugega, za katerega mislimo, da bo »boljše Prav gotovo smo obkroženi z ljudmi, ki so duhovno slepi ali hromi. Ti ljudje ne vidijo, kakšna nevarnost jim grozi zaradi greha ali pa pobožnjaštva, v katerem se nahajajo. Morda je v naši bližini nekdo, ki je v duhovnem življenju popolnoma paraliziran in se ne more več premikati naprej. Obsedel ja na vozičku verske tradicije in sigurnosti, da je rojen v krščanski družini, ali da je krščen, in se niti za korak ne premika naprej. Lahko pa se nekdo zaveda, da je duhovno slep ali hrom, vendar obupan ne vidi več poti iz takšnega stanja. Ali želimo biti takšnim ljudem oko in noga? Če to želimo biti, je zelo pomembno, da smo sočloveku oko ali noga v pravem času in na pravi način. Ko vidimo nekoga, ki bi mu morali biti oko ali noga, imamo lahko več izgovorov. oko« in »boljša noga« kot bi to lahko 25 bili mi. Ne nasedajmo svojim lastnim na zeleno planjavo, kjer bo zadihal izgovorom. Raje postanimo oko neko- svež zrak in videl veličino Božjega mu takoj, ko opazimo, da je nekdo stvarstva. slep ali hrom, kajti lahko je tik pred tem, da bi padel v prepad. Nežno pri- Okrog nas so ljudje, slepi in hromi. Ali mimo slepega za roko, da se nas ne jih bomo obšli ali se bomo zaustavili ustraši. Nežno prestavimo hromega ob njih in jim postali oko ali noga? Vode počitka blagodejno 26 Marinka Retelj »Glejte na svoje občutke, na svojo Bog tolaži nemoč ali na hudobca, ki se na vso moč trudi, da bi vas zaustavil.« Beseda nas usmerja na skalo. Ta skala je Jezus Kristus, ki nas je izkopal iz V Svetem pismu v knjigi Izaiji 51,1-3 jame. Ne pravi, da nas je samo dvig- sem prebrala: nil, ampak da smo bili v sponah greha že pokopani, zato nas je moral izko- »Poslušajte me vi, pati. ki si prizadevate za pravičnost, vi, ki iščete GOSPODA! Naprej odlomek pravi, naj gledamo na Glejte na skalo, iz katere ste izklesa- Abrahama, ki je bil sam, ko ga je Bog ni, na odprtino jame, iz katere ste poklical. Abraham je moral sam spre- izkopani. jeti odločitev ali bo sledil božjemu Glejte na Abrahama, svojega očeta, pozivu. Tudi mi smo sami v neverujo- in na Saro, ki vas je rodila. čih domovih, sami med neverujočimi Kajti bil je sam, ko sem ga poklical, sodelavci in celo kot Cerkev smo osa- pa sem ga blagoslovil in namnožil. mljeni – kot osamelec sredi puščave. Da, GOSPOD bo potolažil hčer sionsko, potolažil bo vse njene razvaline. Pa vendar, ali smo res sami? Ne, nis- Iz puščave bo naredil raj, mo sami – Bog je z nami! Bog, ki poz- iz pustinje GOSPODOV vrt. na vso našo majhnost in nemoč. Ko V njej bodo doma radost in veselje, sem razmišljala o tem, kako naj se hvalnica in glas pesmi.« ponižam pred Bogom in kaj to pravzaprav pomeni in kaj naj glede tega Kam nas usmerja Božja Beseda? naredim, me je Bog vodil do situacije, Sveto pismo pravi: »Glejte na skalo, ko sem mu lahko le priznala svojo šib- iz katere ste izklesani,« in ne pravi: kost, nemoč, popolno odvisnost od 27 njega, in mu izrazila pripravljenost, da Tudi nam je Vsemogočni Bog dal me uporabi v svojem delu. S tem sem obljubo, da se bo dal preprositi in nas dobila tudi odgovor na vprašanje, bo namnožil kakor čredo ljudi, kakor kako se ponižati. Gospod Bog priča- črede daritvenih ovc (Ezekiel 36,37- kuje in želi le našo pripravljenost. 38), zato moramo vztrajati v veri in Sami ne moremo ničesar storiti, smo zaupanju. Bog je dober in njegova le orodje v njegovih rokah, popolnoma beseda je res čudovita. Pravi balzam odvisni od njega, od njegove milosti in in okrepitev za naše izsušene duše. delovanja Svetega Duha. Hvala Bogu Odlomek na začetku se konča z oblju- za obljubo, da bo on z nami vse dni bo, da bo Gospod Bog potolažil hčer do konca sveta. sionsko in vse njene razvaline. Kar vključuje tudi nas. Abrahamove težave se s prihodom v obljubljeno deželo še niso končale, »Iz puščave bo naredil raj, pravzaprav so se takrat šele dobro iz pustinje Gospodov vrt. začele. Ne le, da je bil sam, poleg V njej bodo doma radost in veselje, vsega njegova žena Sara ni mogla hvalnica in glas pesmi.« imeti otrok. Tudi mi smo duhovno (v. 3) nerodovitni, kar v nas povečuje občutek krivde, da nismo opravili svojega Naš Bog je vreden, da mu damo hva- dela. Vendar Abraham in Sara nista lo, slavo, čast in dvignemo glas pes- ostala neplodna. Bog ju je blagoslovil mi. To naj v nas ponovno porodi: in iz njiju je izšlo potomcev za cel radost odrešenja, narod. Torej nam Gospod Bog daje veselje, da pripadamo Bogu, in upanje, naj gledamo na Abrahama, očaka vere, ki je dočakal izpolnitev Božje obljube. navsezadnje hvaležnost, da smo sodelavci v njegovem načrtu odrešenja za našo deželo. Vode počitka prebujeno 28 Boštjan Šurla Kanaan. Izmed vseh oglednikov sta Vstani, nova bila samo Jozue in Kaleb drugega generacija ampak sta jo videla lépo in tudi ljud- duha. Ogledane dežele nista očrnila, stvo sta spodbujala, naj pojdejo in jo zavzamejo. Jozue je najprej pozval »Nato je Józue spregovoril ljudstvu: ljudstvo v posvetitev, ker je Gospod 'Posvetite se, kajti jutri bo GOSPOD obljubil, da bo delal velika znamenja. delal velika znamenja sredi med Si želimo, da bi Bog obiskal s silnim vami.'« (Joz 3,5) delovanjem tudi naša mesta in vasi? Da bi bilo daleč naokoli znano, da je Jozuetovo knjigo štejemo med zgodo- tudi v Sloveniji prisoten živi Bog? Kajti vinske knjige, judovski svetopisemski prišel bo dan, ko bo Gospod storil sil- kanon pa jo uvršča med t. i. »zgodnje na in mogočna dela. Ali bom takrat preroke«. Jozuetova knjiga je tudi poleg, pa je odvisno od vsakega neke vrste nujno dopolnilo k dogod- posebej, tudi od mene. kom, ki so povezani z izhodom Izraelcev iz Egipta ter hkrati »kronika« nji- Mojzes je po Gospodovem navodilu hovega prihoda v obljubljeno deželo. določil za svojega naslednika Jozue- Obljubljena dežela je Božji dar; ta dar ta: »Vzemi si Nunovega sina Józueta, zahteva zvestobo Bogu in sodelovan- moža, v katerem je duh …« (4 Mz je vsega ljudstva. Osvojitev dežele je 27,18) Bog tudi danes išče može in Božje delo. Ime Jozue pa pomeni žene, v katerih je Božji duh, da temu »Gospod rešuje«. svetu ponesejo evangelij, radostno novico o odrešenju. Tudi mi moramo Jozue je bil Mojzesov pomočnik. Bil je duhovno osvajati deželo, toda ne s tudi eden izmed tistih, ki jih je Mojzes svojo močjo, temveč čakajoč na Božja poslal navodila. Zato dovolimo ogledat obljubljeno deželo Svetemu 29 Duhu, da nas posveti, kajti posvetitev te zapustil. Bodi krepak in odlo- ni naše delo, temveč je delo Svetega čen.« (Joz 1,5b) Kristusova Cerkev, Duha. Božji narod Izrael je moral ob pogum, kajti ista Božja obljuba velja vstopu v obljubljeno deželo to deželo tudi za nas. Kot Cerkev bodimo odloč- osvajati mesto za mestom. Tudi mes- ni, načelni, ne bojmo in ne plašimo to Jeriho je bilo potrebno zavzeti. se. Ne dovolimo duhovnemu sovraž- Poglejmo, kako so se na to pripravili. niku, da bi nas ustrahoval, ampak se Na koncu 5. Mojzesove knjige bere- zavedajmo, da je z nami Gospod nad mo: »Nunov sin Józue pa je bil napol- vojskami, kjerkoli hodimo, ko nam njen z duhom modrosti, kajti Mojzes preti nevarnost. je položil roke nanj. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gos- Jozue je po Božji obljubi in spodbudi pod zapovedal Mojzesu.« (5 Mz 34,9) začel s pripravami za prehod čez Jor- Naglašam zadnji del, ki pravi, da so dan. »Vi, vsi hrabri bojevniki, pa pojdi- ga poslušali in delali, kakor je Gospod te oboroženi na drugo stran pred svo- zapovedal Mojzesu. Ali mi kot novo- jimi brati in jim pomagajte …« (Joz zavezni Izrael poslušamo in delamo, 1,14b) Hoja za Gospodom in služenje kakor Gospod zapove Božjim služab- Bogu ni igra in ni »blagoslovi me nikom? Ali jih vsakodnevno prinaša- klub«. Krščanstvo je borba, kajti kakor mo v molitvi in se za njih zahvaljuje- si Jezus prizadeva reševati duše, tako mo ter jih blagoslavljamo? Jozue je tudi hudič skuša, da bi človeka prido- po Mojzesovi smrti dobil navodilo, naj bil na svojo stran. Zato moramo biti vstanejo in gredo čez Jordan: »Zdaj kot Jezusovi učenci vsakodnevno na vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to duhovnem bojišču tega sveta oboro- ljudstvo, v deželo, ki vam jo dajem, o ženi s celotno Božjo bojno opremo. Izraelovi sinovi.« (Joz 1,2b) Dobil pa Seznam te opreme si lahko prebere- je tudi čudovito obljubo in to od same- mo v Pismu Efežanom, 6. poglavje. ga Boga: »Ne bom te pozabil, ne bom Oboroženi moramo biti tudi zato, da 30 drug drugemu pomagamo, se podpi- opeke, vezivo … Obzidje okoli Slove- ramo in pri tem pazimo tudi nase. nije ni vidno, ga pa čutimo in je zelo močno. Velikokrat nas zaboli, ko se v Poglejmo, kaj so Jozuetu bojevniki to obzidje hote ali pa nehote zaletimo. odgovorili: »Vse, kar si nam naročil, Material bomo storili, in kamor koli nas pošlješ, pesek, opeka, kar se lahko uniči s pri- pojdemo. Kakor smo v vsem poslušali pravami in stroji, z bagri in drobilci. Mojzesa, bomo poslušali tudi tebe, Material tega obzidja je vraževernost, samo da bo s teboj Gospod, tvoj čarovništvo, samomorilnost, sovraš- Bog…« (Joz 1,16b-17) Obljubili so mu tvo, nestrpnost, večinsko mnenje, poslušnost in zvestobo. Jozue se je nespravljivost, mrtva verska tradicija učil od Mojzesa. Ker je bil sam v vlogi in še bi lahko naštevali. Lahko smo oglednika obljubljene dežele, je sedaj kot ta dva oglednika, in samo ogledu- tudi sam poslal oglednika v mesto jemo, ampak enkrat bo potrebno tudi Jeriho. Jeriho je bilo mesto, ki je bilo poročati. obzidano z obzidjem. To obzidje je Jozuetu, kar sta videla, mi pa bomo bilo vidno, imelo je vrata. Sestavni del morali enkrat dati odgovor Bogu, ali tega obzidja so bili kamni, pesek, smo našo deželo samo ogledovali ali tega obzidja Oglednika ni sta kamen, poročala 31 pa delamo tudi na tem, da to duhovno obsodbe glede nemoralnih početij? obzidje v Božji moči tudi pade. Iskren bom z vami; ta dva oglednika Oglednika sta prispela v Jeriho. »Ta sta me pohujšala. Mlada oglednika iz dva sta odšla ter dospela v hišo vla- vrst Božjega naroda gresta prenočit k čuge po imenu Rahába in tam preno- vlačugi. Bog, tukaj nekaj ne štima, se čila.« (Joz 2,1b) Ali veste, da sta bila ne ujema in ni v redu. To, da je Jozue ta dva oglednika mlada? Kako to poslal ta dva oglednika pomeni, da vemo? Zapisano je: »Mlada oglednika sta mu bila zelo blizu in jima je zau- sta šla in pripeljala Rahábo, njenega pal. Dvomim, da bi Jozue poslal očeta, njeno mater, njene brate in izmed vsega naroda nekoga, ki ga je vse, kar je bilo njenega.« (Joz 6,23) le navidezno poznal. Mislim, da je Zaustavimo se tu za nekaj trenutkov. verjetno poslal njiju kot dva izmed Sprašujem se, ali res ni bilo v vsej svojih tesnih sodelavcev. Skušajmo Jerihi enega moralnega, poročenega stvar aktualizirati. Predstavljajmo si, para, moža in žene, ali ostarelega da bi pastor novomeške cerkve poslal starčka ali starke, pri katerem bi lahko dva mladeniča, ki jima zaupa in ki mu mlada oglednika prenočila in s tem pomagata, ogledat Dolenjske Toplice. zmanjšala tveganje in pomisleke ter Ko bi ta dva prišla v ta kraj in bi vsi 32 kazali na javno grešnico, vlačugo, bi bivajoče, da se pred Bogom ne bi šla ta dva mladeniča prenočit k njej. ponašalo nobeno meso. Iz njega pa Ali bi mi kot Cerkev verjeli njuni zgod- ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas bi, ko bi poročala? Ali bi ju obsojali in postal modrost od Boga, pravičnost, se nad njima zgražali ter ju morda posvečenje in odkupitev, da bi se – celo izključili iz občestva Cerkve, ker kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, sta prenočila pri nemoralni ženski? ponašal v Gospodu.« Njuno pričevanje za nas verjetno ne bi imelo dovolj »svetih dokazov«. Pa Sam Jezus je rekel, da bodo šle pre- še to: Rahaba se je celo zlagala kralju šuštnice pred farizeji v Božje kraljes- v Jerihi, da ne ve, kje sta oglednika, tvo. Zakaj? Ker v Svetem pismu nima- ne od kod sta, čeprav ju je ona skrila mo primera, ko bi se farizeji kesali in na podstrešju. Pomislili bi, da lažniva se spreobračali, prešuštnice pa. Iz vlačuga ne more biti del Božjega tega primera vidimo, da je bila Rahá- načrta. ba, pa čeprav vlačuga, tista, ki je priznala nemoč prebivalcev Jerihe, ki so Cenjeni bralci, vemo, da Bog greha se zanašali na njihovo obzidje in na ne tolerira. Mislim pa, da je to zapisa- njihove bogove. Ona je tista, ki je no v Božji Besedi nam v poduk, da rekla: »Resnično, GOSPOD, vaš Bog, Bog izbira in vključuje v svoj plan tis- je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na te, ki jih mi ne bi. Kot pravi: »Bog si je zemlji.« (Joz 2,11b) Iz prebranega izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, vidimo, da Bogu ne moremo ukazova- da bi osramotil modre. Bog si je izbral ti ali mu narekovati, koga naj izbere in tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da koga ne, koga mi vidimo za primerne- bi osramotil tisto, kar je močno. Bog ga in koga ne, kajti Bog je večji od si je izbral tisto, kar je na svetu neple- naših idej, prepričanj, predsodkov in menito po rodu in zaničevano, tisto, mišljenj. Kogar on izbere, ga tudi upo- kar ni bivajoče, da bi onesposobil rabi, pa čeprav grešnico. To pa zato, 33 da nam pokaže in razodene svojo mi in jih mučijo, vodijo, ustrahujejo in milost, ljubezen in usmiljenje do vseh manipulirajo, premagani. Naj naša ljudi. Končno, Rahábo najdemo tudi v dežela pripada Kristusu, ne pa duhov- zapisu Jezusovega rodovnika (Mt nemu sovražniku. 1,5), saj je rodila Boaza, iz čigar rodovine je prišel slavni kralj David, Jezu- Ves čas prehoda v obljubljeno deželo sov prednik, iz njegovega rodu pa je je moral Božji narod nositi skrinjo bil rojen Jezus. Rahába kot takšna je zaveze, v kateri sta bili tabli z deseti- s tem vključena celo v načrt odrešen- mi Božjimi zapovedmi. Pred Jozue- ja, kar potrjuje, da je Jezus kot Odre- tom je bil le še prehod čez Jordan in šenik celega sveta zares prijatelj gre- prišli bi na obronke Jerihe, ki jo je bilo šnikov. Celo Judje se niso sramovali potrebno zavzeti. Jozue se je zave- njenega imena zapisati v rodovnik. dal, da so glede prehoda čez Jordan Kako čudovita je Božja milost! odvisni od Božje pomoči. Zato je ljudstvo pozval v posvetitev in iskanje Nato sta se mlada oglednika vrnila in Božjega obličja. »Posvetite se, kajti Jozuetu sporočila tole: »GOSPOD je jutri bo GOSPOD delal velika znamenja zares dal vso deželo v naše roke in sredi med vami.« (Joz 3,5) Potrebno tudi vsi prebivalci v deželi trepetajo se je bilo pripraviti. To velja tudi za pred nami.« (Joz 2,24) Božja Cerkev, nas danes. Ko so nosači skrinje zave- bodimo povezani z Duhom edinosti in ze stopili v vodo, so se vode razdelile ne odnehajmo, čeprav je čas težak. in Božji narod je šel po suhem čez Naj zaradi moči slavljenja in pesmi Jordan. To se je zgodilo, ker so se vsi odrešenih Jezusovih otrok in zaradi držali vrstnega reda, ki ga je določil moči Jezusovega imena v naših mes- Bog. Jozue jim je podajal navodila, tih in v naši deželi zatrepetajo duhovi ljudstvo pa je bilo poslušno in aktivno. teme in se zavedajo svojega poraza. Zaman bi se odprl tudi Jordan, če ne Naj bodo vsi duhovi, ki stojijo za ljud- bi hoteli iti čez, če bi bili brezvoljni in 34 nezainteresirani za osvojitev dežele. jih pustili pri življenju. Vidi se, da je To, da so šli po suhem čez Jordan, se imela Rahába ne glede na to, kakšna je zgodilo zato, ker je Bog rekel Jozu- je bila, bolečino za izgubljenimi: oče- etu, kar beremo v vrstici: »Naj spoz- tom, mamo, brati, sestrami. Kaj pa najo, da bom s teboj, kakor sem bil z mi? Ali imamo bolečino za izgubljeni- Mojzesom.« (Joz 3,7b) Kaj je naredil mi svojci, prijatelji, sodelavci, sosedi Jozue, ko je zaslišal glas Gospoda in našimi sodržavljani? Ona je za njih Boga? Pozval je narod, naj prisluhne posredovala in bila uslišana. Kako besedam Gospoda Boga. Rekel jim velik privilegij imamo, da lahko pred je: »Pridite bliže.« (Joz 7,9) Božja živim, suverenim Bogom posreduje- Cerkev, ni dovolj samo od daleč opa- mo za izgubljene. Tudi mi bodimo zovati in poslušati, kajti iz prebranega poslušni Božjim služabnikom, kakor vidimo, kako pomembno je prihajati so bili Izraelci Jozuetu. Zakaj pa je bliže v skupnost tudi takrat, ko Božji imel Jozue takšen uspeh? Zato, ker je služabnik dobi besedo od Boga in jo imel okrog sebe ekipo poslušnih in posreduje narodu. Zato prihajajmo enotnih ljudi, ne pa kakor ubogi Moj- skupaj, kolikor je v naši moči. Gospod zes, ki niti ni mogel priti v obljubljeno je storil mogočno delo svojemu ljuds- deželo, ker so ljudje razdražili njego- tvu zato, ker je bilo ljudstvo enotno. vega duha, da je zgrešil. Tudi ko so zavzemali Jeriho, so se natančno držali navodil, ki jih je Jozue Radi prihajajmo v skupnost Cerkve, dobival od Boga. Zaradi te poslušnos- bližajmo se Bogu, bodimo v edinosti ti in enotnosti se je obzidje sesulo in in poslušni Božjim služabnikom, uči- ljudstvo je stopilo v mesto, vsak na mo se in posvetimo se, da nas bo lah- svojem kraju. Naročeno jim je bilo, naj ko Bog uporabil v njegovo slavo. »Naj pokončajo vse, razen vlačuge Rahá- vsa ljudstva na zemlji spoznajo GOS- be, ki je skrila oglednika. Skupaj z PODOVO njenimi svojci, za katere je prosila, so 4,24) roko, kako močna je.« (Joz iskreno Vode počitka Avtor neznan O molitvi oče naš Ko moliš Gospodovo molitev očenaš, pazi kako moliš: Ne reci »OČE«, če vsak se vsak dan ne obnašaš kot sin. Ne reci »NAŠ«, če živiš izoliran v svoji sebičnosti. Ne reci »KI SI V NEBESIH«, če misliš samo na zemeljske stvari. Ne reci »ZGODI SE TVOJA VOLJA, KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI«, če je ne sprejemaš, ko je boleča. Ne reci »DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH«, če nisi hvaležen in ne skrbiš za lačne in te, ki so v potrebi. Ne reci »IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO«, če imaš namen ostati v grehu in naprej grešiti. Ne reci »REŠI NAS HUDEGA«, če se ne boriš proti zlu. Ne reci »AMEN«, če nisi molitve očenaš molil zares. 35 Vode počitka dokončano 36 dr. Daniel Brkič zof vseh časov, svetopisemski Job. Ubita smrt Ste se že kdaj dotaknili mrtve osebe? Ste že kdaj doživeli hladen, lepljiv in voščen občutek smrti? Smrt je grozlji- »Ko človek umre, ali bo oživel?« (Job va in ni čudno, da jo Sveto pismo ime- 14,14a) nuje človekov zadnji sovražnik. (1 Kor 15,26) Ni človeka, ki se je ne bi bal in Neko noč leta 1991, v času zalivske pred njo trepetal. Toda apostol Pavel, vojne, je neka mati v Kansasu (ZDA) akademik in vrhunski teolog, je zapi- dobila telegram iz Pentagona, da je sal: »Odrešenik Kristus Jezus je uničil njen sin padel na minskem polju v (katargeo, ubil, razveljavil) smrt in raz- puščavi v Kuvajtu. To je bil velik šok svetlil življenje …« (2 Tim 1,9-10) za celo družino. Tri dni kasneje pa je Pisec je pri glagolu »katargeo« upora- dobila telefonski klic. Glas na drugi bil aorist, glagolsko obliko, ki izraža strani ji je rekel: »Hi, mom! I'm alive!« dovršeno dejanje. To pomeni, da se Najprej mati ni mogla verjeti, ampak kristjanom več ni treba bati smrti, ker to je bil res glas njenega 21-letnega je smrt ubita, čeprav kristjani nismo sina, za katerim je zadnje tri dni obup- osvobojeni od telesne smrti. Velika no žalovala. Kasneje se je ugotovilo, noč da je šlo za napako. Iz Pentagona so »onemogočil tistega, ki je imel smrto- se opravičili, družina pa je ostala pre- nosno oblast, to je hudiča, in odrešil plavljena z veseljem in s hvaležnostjo. tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse živ- Kristjani poznamo takšne prijetne ljenje vklepal v sužnost …« (Heb 2,14 občutke veselja vsakič, ko se zave- -15) Je sploh možno smrt ubiti? Filo- mo, da Jezus ni mrtev, ampak da živi. zofi so rekli: »Memento mori!« (Ne sporoča, da je Kristus pozabi, da moraš umreti!) Umrljivost »Ko človek umre, ali bo oživel?« To je namreč neozdravljiva bolezen. Lju- se je spraševal največji judovski filo- dje lahko samo sanjamo o nesmrtno- 37 sti kot v kaki znanstveni fantastiki. smrt, je tako smrt prišla na vse ljudi, Družba Crionics Society iz Kalifornije ker so vsi grešili …« (Rim 5,12) Naj- ponuja ljudem, ki imajo veliko denarja, prej je bil Adam, potem greh, šele da ponovno vstanejo od mrtvih. Pod- potem smrt. Vsak dan umre na svetu ružnico imajo tudi v Veliki Britaniji v v eni uri po dokaj točnem izračunu Eastbournu. Trupla zamrznejo in hra- okoli 5500 ljudi. Današnja celotna nijo pri temperaturi minus 196 stopinj industrija in ekonomija, dobiček in Celzija. Upajo, da bo nekoč znanost zaslužek, je zgrajen v pričakovanju toliko napredovala, da jih bodo v pri- naše smrti. Tudi življenjsko zavarova- hodnosti dr. nje. Plačati morate denar, a namesto Raymond Martinot, profesor medici- da bi sprejeli zavarovalnino, morate ne, je tudi dal v upanju v vnovično umreti. Smešno, kajne? Pa pogrebna obuditev zamrzniti svojo pokojno ženo služba, kozmetična industrija, lepotna Moniquo. Celotna znanost išče formu- kirurgija, preprodaja organov, zdrav- lo življenja, posebno s pomočjo stvo … Vsa ekonomija temelji na veli- genetskega inženiringa in kloniranja. ki teološki resnici, ker v bistvu Toda smrt se nam reži v obraz, med- »kraljuje smrt«. Ko bom umrl, bo mrli- tem ko ustvarjamo hibridnega člove- ški oglednik izpolnil mrliški list. Na ka. Kajti vse, kar je živo, mora umreti. njem bo napisan vzrok smrti, neka »Poglejte rože; samo plastične rože diagnoza ali pač nekaj. Bolje, da ne nikoli ne umrejo!« (A. de Mello) Kaj pa vem, kaj. Ampak v resnici bi morali mi? »Mi živimo in umremo – Kristus je napisati to, kar pravi Bog, da je vzrok umrl in živi!« (John Stott) Slej ko prej smrti. Odgovor pa je vedno isti, za bomo vsi, ki smo zdaj tukaj, umrli. vse ljudi, bogate in revne, zdrave in odmrznili. Znani bolne, in to je greh. Ne pa bolezen, Zakaj torej umremo? Sveto pismo rak, srčni infarkt, možganska kap ali pravi: »Kakor je torej po enem člove- pa nesreča, samomor, starost … ku prišel na svet greh in po grehu Samo en resnično resnični vzrok smrti 38 obstaja – greh. Človeštvo se bori proti Smrt je použita v zmagi. Smrt, kje je temu vzroku na vse načine, a brez tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje uspeha. Zato vem, da ne bo nikoli želo?« (1 Kor 15,55) Zaradi Kristuso- zdravila zoper smrt. Lahko bomo žive- ve zmage je uničen človekov zadnji li dlje, a bomo vedno smrtni. Apostol sovražnik, smrt (1 Kor 15,26). Vsak Pavel pravi, da je samo Kristus smrt pa, ki veruje v Kristusa, vekomaj ne uničil, da je smrt ubil in ji vzel moč. Ko bo umrl, četudi umre. (Jn 11,26) Kajti je Kristus vstal od mrtvih, je to javno živeti je zame Kristus, umreti pa je dokazal in pokazal. Zlomil je moč gre- dobiček. (Flp 1,21) Smrti lahko človek ha, s tem pa tudi smrti. Zato se Pavel uide samo na en način. Ta način ne norčuje smrti: »Kje je tvoje želo, smrt? bo prišel iz znanstvenih laboratorijev, 39 ne iz vesolja ne iz kake religije, oni in zato gradili piramide. Od kar je ampak je v Jezusu Kristusu. Samo človeštvo, se sprašujemo o tem. Je velika noč odgovarja na najbolj eksis- sploh možno v kaj takšnega verjeti? tencialna vprašanja: Je Jezus umrl? Znanost je dokazala, da se na vsakih Da. Je bil mrtev? Da. Je bil pokopan? sedem do osem let vse celice v Da. So žalovali za njim? Da. Je naše našem telesu v celoti obnovijo in stare upanje v velikem petku? Ne. Je pa povsem izginejo. Imamo pa jih več kot dobra in vesela novica, ki prihaja na 100 milijard. Če ste stari kakih 50 let, prvo veliko noč s pokopališča v nedel- živite že v svoji sedmi verziji, inačici jo zjutraj: »Grob je bil prazen!« lastnega telesa. Še vedno imate isto Naj ta čudež osvetlim s preprostim brazgotino kot takrat, ko ste bili otrok, primerom. Leta 1877 je Thomas Edi- ampak v vas je nova vsebina, čeprav son izumil fonograf, napravo za sne- živite v istem telesu. To je dokaz, da manje zvoka. Kasneje so njegov izum smo bili vsi ustvarjeni za večnost, saj razvili še naprej. Glas osebe in barva se stalno obnavljamo. Tudi strah pred glasu se zapiše in ohrani. Potem se to smrtjo je dokaz, da smo bili programi- lahko emitira kjerkoli, kadarkoli, koli- rani za večnost. Sicer bi nam bila smrt kor koli, tudi potem, ko je oseba že nekaj normalnega, ne bi se je bali in mrtva. Lahko se jo sliši, kot da je živa, se o tem spraševali. Špinača in kokoš kot da govori v sosednji sobi. Če člo- se o tem ne sprašujejo. Tudi vaš tem- vek lahko to stori, kako ne bi mogel perament ostane isti, čeprav že v toli- Bog Stvarnik? To je bilo 137 let nazaj, kokrat prenovljenem organizmu. Če je danes pa lahko s pomočjo sodobne možno, da se na tem minljivem svetu tehnike v nekaj sekundah pošljete sli- deset- in več-krat obnovimo v novo ko in glas v živo po vsem svetu. Štiri življenjem, ko se človeške celice pre- tisoč let nazaj se je o istem spraševal obražajo, kako ne bi bilo možno to filozof Job: »Ko človek umre, ali bo nadaljevati stokrat, tisočkrat, milijon- oživel?« O tem so razmišljali tudi fara- krat in neštetokrat? Po logiki matema- 40 tike torej – večno. Podobno kot se pališču nedaleč od postaje King's obnavljajo in dopolnjujejo računalniš- Cross v Londonu raste orjaško in ke verzije. Zato apostolska veroizpo- mogočno drevo iz samega groba zna- ved Cerkve pravi: »Verujem v vstajen- ne Lady Anne Grimston. Gospa ni je telesa …« Nevernik mora imeti verjela v življenje po smrti. Ko je pred torej več vere, da ne verjame v vstaje- smrtjo ležala v svoji graščini na poste- nje, kot vernik. V resnici pa itak velja, lji, izdelani iz dragih kovin in biserov, da če ne bi bilo Boga, ne bi bilo niti je izzivala Boga, mu kljubovala in se ateistov. norčevala rekoč: »Tako kot ni možno, da bi iz mojega mrtvega trupla zraslo Včasih me kdo vpraša, ali se bomo drevo, ni možno, da bi bilo moje mrtvo dolgočasili in se večnega življenja telo obujeno v kakršno koli življenje!« naveličali? Morda smo se naveličal Bila je pokopana v grobnico, izdelano jesti za velikonočne praznike ali pa iz močnega, čvrstega marmorja in študirati, iti v službo, vzgajati otroke, granita, okovano in obdano z železni- zidati in graditi, ampak ali smo se že mi vezmi in okovi. Leta kasneje so se kdaj naveličali biti zdravi? Veste, kamnite nebesa so stanje duha, kar je več kot pomaknile in v špranjico je veter samo lokacija, kraj. Nebesa so odre- nanašal prst, kamor je padlo tudi dro- šen, svoboden svet. Nebesa so Bog bno seme. In njega je začelo rasti ste- sam. Nebesa niso naveličanost in belce, ki ga sprva ni niče opazil. Tako zdolgočasenost. Biti zdrav nas nikoli je na zapuščeni grobnici stebelce sča- ne dolgočasi. Zdravja se kar ne nave- soma preraslo v drevo. Moč njegovih ličamo. Tako se tudi v nebesih nikoli korenin je premaknila masivne kamni- ne bomo naveličali Boga – ljubezni. te plošče. Ogromno deblo je zvilo plošče skoraj neopazno kovinske vezi in iz groba slavne gosPojdimo še na grob stare grofice, ki pe ateistke raste eno največjih dreves velja za turistično atrakcijo. Na poko- v Angliji. Je to slučaj, da raste drevo 41 ravno iz njenega groba? Morda pa je skupaj z njimi odneseni na oblakih v Vsemogočni Bog sprejel njen izziv in zrak, naproti Gospodu: tako bomo kljubovanje, ko se je ošabna bogata- zmeraj z Gospodom. S temi beseda- šinja na smrtni postelji posmehovala mi se torej tolažite med seboj.« (1 Tes Stvarniku življenja in smrti? Če ima 4,15-18) Takrat bo Gospod Bog rekel življenjski sok drevesa takšno moč, moji pokojni mami, ki je zaspala v da dvigne kamnite plošče, okovane z Gospodu: »O, Adela, draga moja in železom, kako ne bi imela moč Bese- zvesta služabnica! Dobro jutro, si se da vstalega Gospoda, ki pravi: »Jaz naspala? Si dovolj dolgo počivala? sem vstajenje in življenje: kdor vame Od vedno si si to želela. Zdaj pa, veruje, bo živel, tudi če umre!« (Jn Božji otrok, hitro vstani v poveličanem 11,25) Je še kdo, ki se temu posme- telesu, kajti jaz sem vstajenje in življe- huje in izziva Boga in ga vabi na dvo- nje …« In tako en za drugim. Od vse- boj? Lahko se zgodi, da nobene parti- povsod, od severa in juga, vzhoda in je na svetu ne zgubiš, vendar igro z zahoda. In tako bomo vedno z Gos- Bogom boš zagotovo zgubil. Zato je podom, vsi skupaj; tisti, ki so že zas- modri Einstein izjavil, da se z Bogom pali v Kristusu, in tisti, ki bodo takrat ne splača kockati, ker on vedno igro še živeči. dobi. Ali spadaš v to povorko življenja tudi Zapahe grobov bo Bog odprl ob glasu ti? Čim prej stopi na Božjo stran, v poslednje trobente. »Oprti na Gospo- deželo živih. »Ko človek umre, ali bo dovo besedo vam rečemo tole: Kajti oživel?« Da, kajti Bog sam kot Stvar- sam Gospod bo ob povelju, ob nik življenja nam je na to vprašanje nadangelskem glasu in ob Božji tro- odgovoril na prvo veliko noč s praz- benti stopil z neba. Najprej bodo vstali nim grobom. To je dobra in vesela tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa novica, ki na prvo veliko noč v nedeljo bomo mi, ki živimo in bomo ostali, zjutraj prihaja s pokopališča. Vode počitka ustvarjalno 42 Gregor Gorišek Gledališče in krščanstvo 8. februarja smo se pri najstniškem želja Čušina, da prikaže kristjane kot srečanju pogovarjali o povezavah vesele in zabavne ljudi, dobro uspe- med kulturo in krščanstvom. Glede na va, kar je še dodaten pokazatelj, da to, da smo jih našli kar nekaj, si je se lahko Sveto pismo in krščanstvo vsak izbral eno, ki jo je bilo treba po- povežeta tudi z gledališčem. tem predstaviti. Izbral sem si gledališče in predstavil komični nastop Gre- Nasploh mislim, da bi bilo dobro, če bi gorja Čušina, Evangelij po Čušinu. se več kristjanov odločalo za podobne nastope, morda tudi gledališke pred- Komik, ki je vernik, želi na hu- stave (in tudi filme), ki bi gledalca domušen način predstaviti Sveto morda že vnaprej bolje pripravili k pismo. Morda v nekaterih primerih iz- razmišljanju o veri in samem smislu pade nekoliko posmehljivo, vendar se obstoja. vse izenači ob nekoliko resnejših delih, ki pa jih povprečen gledalec težko Pripravil sem še kratko igro, vzeto iz prepozna in doume kot povabilo v vsakdanjega življenja, kot primer Cerkev oziroma krščanstvo. Čušin povezave gledališča in krščanstva. želi s humorjem privabiti vernike v Njen naslov je Idealna evangelizacija: Cerkev, torej na nekoliko drugačen, morda zanimivejši način. Problem je (sobota dopoldan) le v tem, da se ljudje pri monodram- A: O, zdravo! skih komičnih nastopih pripravijo na B: Bok! Prideš v nedeljo na igrišče? smeh ter se le poredko pripravijo na Bomo en fuzbal odigral. bolj globoka sporočila. Nasploh pa A: Pa ne. Grem v cerkev. 43 B: Pa reč staršem, da jutri ne greš. videl, da ti ne lažem. A: Sej grem zaradi sebe, ne zaradi njih. (po najstniškem) B: Ja, seveda. Ko da ne moreš enkrat A: No, kako je bilo? manjkat. Pa kaj ti to sploh korist? B: Nisem si mislil, da bo tako dobro. A: Ali te daje zavist? Pa je vedno tako dobr al je običajno B: Ne, samo zanima me, zakaj ti je slabše? Pa še to… Ti ljudje, k so bili tako dobr? Zaradi družbe? Ali kaj? danes – nisem vedel, da vas je toliko. Prideš vsaj danes zvečer na igrišče? A: Ja, kot vidiš nas je. Nekateri so še A: Ja, pač mi je tam zelo všeč. Ne, ne manjkali. In, boš še kdaj prišel? pridem na igrišče, grem na najstniški. B: Mogoče pa bom. Daj mi ti povej še B: Kaj je pa to? kaj o tem Jezusu? A: Podobno kot verouk, samo nekako A: Ja, ne vem, kaj bi ti še rekel. Mis- bolj prilagojeno najstnikom, bolj so- lim, lahko bi ti še veliko govoril, am- dobno, po domače razloženo, če ti že pak ne vem, če bi me poslušal. Sam tako rečem. Boga povezujemo z sem sicer mnenja, da je najbolje, da vsakdanjim življenjem in navadami. stvar sam izkusiš. B: Pa zakaj sploh ti hodiš tja? B: Pa vendar, povej še kaj? A: Malo zato, ker se družim z ljudmi, A: Jahhh, na primer, ko sem v ki so podobnih mišljenj, večinoma pa težavah, ga prosim za pomoč, ali pa zato, ker mi Bog predstavlja osebno kadar rabim vodstvo za življenje, ga izkušnjo in pomoč, ko sem v stiski. prosim, da mi pomaga pri pomembnih B: Ah, seveda. Larifari, vsi tako pra- odličitvah, ga častim, molim. V bistvu, vijo. če imaš Jezusa, se nasploh počutiš A: Ja, če ne verjameš, pridi na najst- bolje, zapolnjen, zadoščen. niški v cerkev in se prepričaj sam. B: In kako to zadoščenje izgleda? B: A zdaj bom pa še tja šel? Kako sploh kaj od tega izgleda? A: Ja. Da vidiš in se prepričaš. Boš A: Pridi v cerkev in boš videl. 44 B: Mogoče pa bom. Kdaj pa je? Se slišva še kej al pa prid na A: Jutri, v nedeljo, ob 10. uri zjutraj. Facebook. Se dobiva na ulici, da greva skupaj? A: OK, kul. Grem zdaj. B: Okej, potlej praviš, jutri ob 10-ih? B: K, ajde. Katja Erbida Draga trojica, Sestram! od vas gre vsak dan izredna novica! Jezus + človek, to je kul stvar, čeprav danes skoraj nikomur ni mar. Kaj imajo skupnega flavta, Zato ste na svetu ve luči, violina in viola? ki pravite: »Ej, vsi! Seveda, to je glasbena šola! Jezus je ta prava stvar, Ja, res je, ampak to ni vse, sploh, ko te življenje udar! nekaj skupnega je še? Ampak, pazi, ne samo takrat – Kaj le, kaj le? on, on te ima ves čas rad!« To so naša dekleta! Zapomnimo si to, sestre: Erika, Jerca in Ana, »Rade se imejmo in nikomur se ne trojica, vsem dobro poznana. dejmo!« 45 Peter Golob Bratom! Naša zmaga je umetnost, orožje je naša vernost, nemogoče je naš nasprotnik, poznamo le glagolski čas prihodnjik. Bratje, le vkup, Bratje, kulturno in prešerno, prešerno in brez muk stvarno in spontano, združimo moči, mirno in korajžno, podajmo si dlani, prenašamo sovraštva gajžlo. ter naredimo plan vésti vdan. Ker ljubimo Boga in domovino in ker sočloveka spoštujemo kot sebe, Naš boj je kulturen boj, se v upanju na novo vino naša taktika je: »Takoj!«, borimo proti zlu in mraku teme. naša metoda je: »Zapoj!«, naše načelo je: »Za blagor tvoj!« Le vkup spokorno, bratje, kmalu bomo svatje, ko kulture srčne naše dan postal bo Kristus naš vladar! Vode počitka 46 modro VČASIH ČLOVEK PO RAZGOVORU Z NEKATERIMI LJUDMI ZAČUTI POTREBO, DA RAJE PRIJATELJSKO POBOŽA KAMEN, SE RAJE NASMEHNE DREVESU IN RAJE Z GLOBOKIM SPOŠTOVANJEM SNAME KLOBUK PRED OSLOM. (AVTOR NEZNAN) ……………….. PRIČAKOVATI, DA BODO LJUDJE POŠTENI IN SPODOBNI DO TEBE SAMO ZATO, KER SI TI POŠTEN IN SPODOBEN DO NJIH, JE ISTO KOT PRIČAKOVATI, DA TE LEV NE BO POJEDEL SAMO ZATO, KER TI NE JEŠ LEVOV. (AVTOR NEZNAN) ……………….. ČE NEKOGA LJUBIŠ ZARADI LEPOTE, TO NI LJUBEZEN. TO JE ŽELJA. ČE NEKOGA LJUBIŠ ZARADI PRIVLAČNOSTI, TO NI LJUBEZEN. TO JE POŽELENJE. ČE NEKOGA LJUBIŠ ZARADI INTELIGENCE, TO NI LJUBEZEN. TO JE OBČUDOVANJE. ČE NEKOGA LJUBIŠ ZARADI BOGASTVA, TO NI LJUBEZEN. TO JE INTERES. ČE PA NEKOGA LJUBIŠ, A NE VEŠ ZAKAJ, EJ, TO JE LJUBEZEN. (AVTOR NEZNAN) ZBRALA: ROZIKA LAH Letnik 30, številka 3-4/2014 VODE POČITKA REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST Izdajatelj: Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto Matična številka: 5811309000 Elektronski naslov: evc@siol.net Ureja uredniški odbor. Urednik: Peter Golob Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič Jezikovni pregled, oblikovanje in grafična priprava: Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto Portretne fotografije: Damjan Kozjan Digitalni tisk: Špes, grafični studio, d.o.o. Naslov uredništva in naročila: Revija Vode počitka Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto Trdinova ulica 27, p.p. 47, 8001 Novo mesto Kontakt (dr. Daniel Brkič): telefon: 07/334-13-41 gsm: 041/373-505 elektronski naslov: evc@siol.net Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€. Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in vsa priprava za tisk so brezplačni. Prostovoljne prispevke za stroške izdelave, tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo mesto, namen – dar za Vode počitka. ISSN (tiskana izdaja): 1855-2854 ISSN (spletna izdaja): 1855-2862 UDK: 274(497.4) Revija Vode počitka je na voljo tudi v digitalni obliki na spletni strani Evangelijske cerkve »Dobrega pastirja« Novo mesto: www.evangelijska-cerkev-nm.si Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright © 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Razen če ni ob navedku zapisano drugače. 47 48 VAM PA, KI SE BOJITE MOJEGA IMENA, VZIDE SONCE PRAVIČNOSTI. SVETO PISMO, MALAHIJA 3,20
© Copyright 2024