Cvetovi modrosti iz semen mladosti

Cvetovi modrosti
iz
semen mladosti
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
50. DOMIJADA – UVODNA PRIREDITEV
Dijaški domovi so bili od nekdaj za številne dijake prvi korak na poti samostojnosti. Kdor je bival v
dijaškem domu, je doživel veliko čudovitih trenutkov, nekaj tudi manj prijetnih. In prav pisan mozaik
smeha in solza oblikuje mlade v zrele posameznike, ki jih ni strah pogledati življenju v oči. Bivanje v
dijaškem domu je izjemna izkušnja, doživetja so nepozabna in ostanejo v srcih ljudi. Dijaški domovi
niso nikoli bili za dijake le streha nad glavo, vedno so bili prostor sobivanja. Generacije so se učile
živeti drug ob drugem in drug z drugim. To sobivanje bogati medosebne odnose in spodbuja osebno
rast.
V Sloveniji trenutno deluje 38 dijaški domov, od tega je 16 samostojnih, 18 jih je skupaj s šolo, 4 pa
so zasebni, ki izvajajo koncesijsko dejavnost. Domovi so v 26 mestih in nudijo možnost za kakovostno
življenje in delo dijakov, ki se šolajo zunaj kraja svojega stalnega bivališča. To šolsko leto je v
dijaških domovih nameščenih 6444 dijakov, študentov in učencev, kar je glede na zmogljivosti domov
samo 54 % zasedenost. Dijaški domovi izvajajo tudi tržne dejavnosti – nudijo nočitev in prehrano
zunanjim uporabnikom. Sredstva, pridobljena na trgu, namenjajo obnovi in posodobitvi stavb. V
zadnjih letih, zaradi vse manjše zasedenosti domov, pa s tem denarjem pogosto sofinancirajo tudi
svojo redno dejavnost.
In kdaj se je rodila zamisel o Domijadi? Leta 1962 je v Dijaškem domu Kranj takratni ravnatelj Franjo
Klojčnik dal pobudo, da bi se dijaki in pedagoški delavci iz različnih dijaških domov srečevali enkrat
na leto, se spoznavali, predstavili, kaj počnejo čez leto, si izmenjali izkušnje. Na prvem srečanju je
sodelovalo 6 dijaških domov. Iz leta v leto se jih je pridružilo več in kmalu je srečanje, ki so ga
poimenovali Domijada, postalo srečanje vseh dijaških domov iz Slovenije in zamejstva. Vsebino
Domijade so z leti tudi spreminjali in jo prilagodili interesom dijakov in zahtevam časa.
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
2
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
K prvotno predvsem športnim tekmovanjem so se dodajale kulturne vsebine, delavnice, omizja.
Športna tekmovanja in umetniško ustvarjanje zdaj ostajajo stalnica Domijade. Mladi, ki so se prebili
skozi regijska in medregijska tekmovanja, se na Domijadi v finalnih tekmah na ravni državnega
prvenstva pomerijo v košarki, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško,
šahu in spominskem teku Franja Klojčnika. Predstavijo pa tudi svoje kulturno ustvarjanje: izdelke
fotografskega, likovnega in literarnega natečaja, na Domijadi se udeležijo še ustvarjalnih delavnic –
letos bodo slikali na svilo, se učili dekoracije peciva in polstenje volne. Izpeljali bodo tudi omizje in
novinarsko delavnico. Ob bogatem športno-kulturnem programu pa je za mlade pomembno
spoznavanje, druženje in sklepanje prijateljstev.
Organizatorica Domijade je Skupnost dijaških domov Slovenije, ki srečanje izpelje skupaj z dijaškimi
domovi ene od petih regij (te regije so: ljubljanska, primorska, dolenjsko-gorenjska, celjskopomursko-ptujska in mariborska) – vsako leto je na vrsti druga regija. Letošnjo Domijado so
organizirali domovi Primorske regije. 40 let je Domijada gostovala po različnih slovenskih krajih, ker
pa posamezni domovi niso imeli ne sredstev niti prostorskih pogojev za izvedbo srečanja, je Domijada
zadnjih 10 let tu na Rogli, medtem ko za izpeljavo še vedno vsako leto poskrbijo domovi iz
posamezne regije. Danes Domijada ostaja dogodek, ki zrcali, kako ustvarjalni, prizadevni in nadarjeni
so dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih. To je praznik mladih. Praznik, ki potrjuje, da
iskrivost, kreativnost in srčnost mladih še kako živijo.
Dominika Prijatelj
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
3
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
OTVORITEV 50. DOMIJADE
V sklopu novinarske delavnice smo se najprej udeležili otvoritve Domijade. O Domijadi je prvi
spregovoril ravnatelj novogoriškega dijaškega doma. Predstavili so se tudi dijaki primorskih dijaških
domov. Na začetku je dijakinja Šempetrskega DD Lea Grilc zapela Zdravljico. Lea Grilc je prav tako
tudi prebrala pismo predsednika. Glavna voditeljica celega »šova« je bila Dominika Prijatelj, ki se je
zelo izkazala. Nato nas je nagovoril minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Sledila je
projekcija starih fotografij. Za tem pa glasbena točka, pesem z naslovom Zemlja pleše v izvedbi Špele
Kozel, Nejke Markočič, Anje Pertovt in Sare Brelih. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili projekciji
govora Matjaža Keka in Tanje Ribič o današnji mladosti in svoji mladosti. Šaljivo zanimiv je bil tudi
pogovor z dolgoletnim ravnateljem dijaškega doma Nova Gorica Vladimirjem Krpanom. Dijake je
verjetno osupnila »zgodba z mulo«, kakor ji pravi gospod Krpan.
No skratka, Lea je spet zapela, tokrat v spremstvu kitarista Tilna Lancnerja in plesalke Erine Rener
Borovič - oba iz dijaškega doma Koper. Predstavili so se s pesmijo Sejem želja. V sklopu celotne
prireditve je potekala tudi dobrodelna prodajna razstava (Po prireditvi so bili izdelki naprodaj). Ves
izkupiček so podarili društvu Hospic. Lepa poteza s strani organizatorja Domijade. Ker je prireditev
potekala tudi v stilu dobrodelnosti se je k temu prav podal videoposnetek Toma Križnarja,
humanitarca, ki je nagovoril udeležence 50. Domijade. Na koncu sta Patricija Majdič in vzgojitelj
Robert Rolih povedala še nekaj svojih izkušenj z dijaki in dijaškimi domovi. Za konec prireditve
oziroma »začetek domijade« je bilo podanih še nekaj poučnih besed pokojnega Pavčka, ki gredo
takole: »čeden, svetal in lep kot zvezda na nebu«.
Klemen BREZNIK, DD NOVA GORICA
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
4
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
Misli o mladosti in pozdrav 50. Domijadi in njenim udeležencem:
Minister Žiga Turk:
http://www.youtube.com/watch?v=AbSmYXCSRwM&feature=plcp&context=C4a8d74dVDvjVQa1P
pcFPHZCkmk9M2mptWc_I4-f_Ds2VyTDkN3VM%3D
Mladost danes, mladost nekoč:
http://www.youtube.com/watch?v=CR2pIhwOzA4&feature=plcp&context=C461f0a1VDvjVQa1PpcF
PHZCkmk9M2mtYvUbjfwOBlgVxAnHS6OVs%3D
Tanja Ribič:
http://www.youtube.com/watch?v=OzAHjaZ1Ih4&feature=plcp&context=C498585eVDvjVQa1PpcF
PHZCkmk9M2mrUvJ70T0rJ9UcEfGf7Aoig%3D
Matjaž Kek:
http://www.youtube.com/watch?v=l6aXCmUnJAo&feature=plcp&context=C4c91b00VDvjVQa1Ppc
FPHZCkmk9M2mr0tv5eogwSTxYmCj-gBcCA%3D
Tomo Križnar: http://www.youtube.com/watch?v=6_ByIJL53A&feature=plcp&context=C4123890VDvjVQa1PpcFPHZCkmk9M2mnHjhDuAYZk5aI0mONWR
rE8%3D
50. Domijada na interentni VOX konferenci
V sodelovanju s projektno skupino za e-šolstvo in strokovni podpori ge. Olge Dečman Dobrnjič, je
bila otvoritvena slovesnost letošnje Domijade in v nadaljevanju Okrogla miza na temo
medgeneracijskega sodelovanja/solidarnosti dostopna preko spodaj navedenega linka vsem
strokovnim delavcem oziroma zainteresiranim v »live« inačici (VOX konferenca) preko interneta.
Naslov za povezavo (link) in spremljanje neposrednega prenosa:
https://vox.arnes.si/gimnm_si-domijada/
Posnetki s 50. Domijade bodo tudi kasneje na voljo tudi za ogled.
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
5
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
KULTURA NA 50. DOMIJADI
Leto 2012 je Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ter priložnost za
razmislek o tem, kako je evropska družba pripravljena na dejstvo, da se življenjska doba evropskih
prebivalcev daljša. Število starejših prebivalcev Evropske unije narašča. Natečaji imajo za rdečo nit
tematiko medgeneracijskega sodelovanja » Cvetovi modrosti iz semen mladosti ». Izdelki prispeli na
natečaje in izdelki, nastali na Domijadi na Rogli, so bili predmet dobrodelne prodajne razstave in jih je
bilo možno kupiti na stojnici.
FOTOGRAFSKI NATEČAJ Z RAZSTAVO
S fotografijo lahko marsikaj povemo, pokažemo in izrazimo. Vse to lahko delimo z drugimi in
Domijada je dogodek, kjer se to lahko uresniči. Komisija je pred Domijado opravila izbor treh (3)
najboljših fotografij. Avtorji so na zaključni prireditvi Domijade prejeli priznanja. Opravljen je bil
tudi širši izbor del, ki so bila razstavljena na Domijadi in ponujena na dobrodelni prodajni razstavi.
Nagrajena dela fotografskega natečaja:
1. mesto: Špela Stajnko - "Veselje po opravljenem delu" ; Mentorica: Breda Prešern; DD Lizike Jančar
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
6
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
2. mesto: Ivana Žigon ; mentorica: Katarina Bittner Gerželj; DD Vipava
3. mesto: Erina Borovič; mentorica: Damijana Kofol Stubelj; DD Koper
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
7
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
LITERARNI NATEČAJ
Medgeneracijska solidarnost je vrednota, ki se je še vedno premalo zavedamo, ko hitimo skozi
življenje in pozabljamo na starejše, zato smo mlade literate pozvali, da nam oddajo svoje prispevke
(poezijo, prozo, dramatiko), v katerih razmišljajo ali opisujejo dogajanja v okolici, kako vidijo način
povezovanja generacij, kako sami pripomorejo k boljšemu povezovanju med generacijami. Komisija
je izbrala tri (3) najboljše prispevke, avtorji so na zaključni prireditvi Domijade prejeli priznanja. Prvi
trije nagrajeni literarni prispevki so:
1. MESTO
LEP DAN ZA SPREMEMBE
Biti mlad. Mladost je vse. V današnjem svetu je mladost vir prihodnosti, zaslužka, uspeha in
potenciala. Vse je, ne le v mladostnem izgledu, temveč tudi v telesni pripravljenosti, življenjski
energiji, zanosu. Uspešni so le ljudje s spiritom petnajstletne navijačice. Starost pa je odvečen trn v
peti, ostareli so breme na ramenih mladih, ignorantskih posameznikov. Družba drvi naprej s svojo
povzpetniško karavano in kdor ne prenese hitrosti, zapuščen ostane na robu ceste. Šibkih ne
potrebujemo.
Vsako jutro je vstal, se obril, počesal na prečo, oblekel v obleko in si zavezal kravato. Vsako jutro že
petdeset let. Toliko časa je že minilo, je pomislil, ko se je ob zgodnjih jutranjih urah zazrl v razpokano,
a čisto ogledalo sterilnih kopalnic nekega Zavoda. Tudi lasten obraz ga je spominjal na dotrajano
ogledalo. Vsak dan si je manj gostih, a sivih las počesal na prečo in lica so mu prepredala brazde gub,
kot letnice v deblih stoletnih hrastov. A njegova ramena jugoslovanskega telovadca so ponosno
zravnana stala v pozoru, in oči, ki so kljub teži življenja izgubile nekaj nekdanjega sijaja, so še vedno
naivno žarele v upanju jutrišnjega dne.
Si pa zgoden, ga je pozdravila negovalka, vsako jutro, dan za dnem. Zanimivo, kako ti ljudje prej ali
slej začno brezskrbno ponavljati iste besede, v prepričanju, da je tvoj spomin že dovolj dotrajan, da je
sleherni trud za raznolikost nepotreben. Sicer mična stvarca, a kaj, ko je njen besednjak obsegal le tri
besede. Si-pa-zgoden. Kot da je jutranje vstajanje sedemdeset-in-nekaj letnika nekaj popolnoma
nezaslišanega. Samo z redom te taka ustanova ne uniči. Če se zapustiš, je konec s tabo, se je naučil že
v prvih nekaj desetletjih. Prej ali slej postaneš uboga, slinasta rastlinica, ki šepa po razkuženih
hodnikih in si momlja v brado. Zato se, brez izjeme, vsako jutro obleče, počeše, obrije in odpravi na
sprehod. Nekaj let nazaj je še vsako jutro stekel v bližnjo gmajno in zaneseno delal raztezalne vaje in
sklece, dokler ga ni lepega dne zagrabilo v križu. Od takrat mu trapaste sestre ne puste več samemu v
naravo, da ne bi obležal. Zato mu ostane še park. Tam odide vsako jutro in sedi na klopi.
Tudi tistega nekega dne, je vstal, se obril, počesal na prečo, se oblekel v obleko, si zavezal kravato, se
sprehodil po hodnikih, srečal trapasto si-pa-zgoden negovalko in odšel v park. A nekaj je bilo drugače.
Pomlad prihaja, je pomislil, ko mu je pod nos privela tista posebna, topla sladko, dišeča, sveža sapica,
ki lahko naznanja le začetek pomladi. Sonce je za marec prijetno toplo sijalo prav na njegovo klop,
pod staro platano in gramoz, razmočen od nočne plohe, mu je pod čevlji prijetno škripal. Usedel se je
na od sonca pogreto klop in se zastrmel v neskončne obrise gričevij, prekritih z vinogradi, vse do
obzorja. Ponavadi je tako obsedel do sedme ure in trideset minut, nato pa vstal in odšel. A ne tistega
dne. Sonce je tako prijetno sijalo in zrak tako očarljivo dišal, da si je drznil ostati še malo dlje. Kdo bi
si mislil, da bom danes ostal še po sedmi uri in trideset minut. To pa je sprememba, je pomislil in se
smehljal samemu sebi, z mislijo, da še ni izgubil mladostne spontanosti. V tistem trenutku je zaslišal
glasove in bližajoče se korake. Bila je gruča mladih gimnazijcev, ki je naredila ovinek mimo šole.
Velik ovinek. Trije fantje in tri dekleta. Smejali so se in dekleta so vzhičeno cvilila neki neznani
zadevi, kot dekleta to počnejo. Koliko časa že ni videl mladih ljudi in slišal njihovega smeha. Vse na
mladih ljudeh je drugače. Celo njihov korak drugače škripa po razmočenem gramozu. Dekleta so se
široko smejala z rdeče naličenimi ustnicami in fantje so se prerivali med sabo, se režali in si predolge
lase frcali z oči in čela. Sproščeno in živahno so se posedli po eni od klopi. Opazoval jih je in se
sproščeno naslonil vznak ter užival v soncu in zvenu svetlih glasov njegovih mladih sosedov. Kaj dosti
se ni spremenilo od njegovih časov in nekaj na teh glasovih je v njem zbudilo nekaj, za kar je že leta
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
8
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
menil, da je mrtvo. Na koži je živo občutil hlad mestnih ulic, ko se je v gimnazijskih letih po njih
potikal s svojo klapo in sanjaril o razkošnem življenju v mestu. Imeli so vse: mladost, moč, upanje.
Vse mesto jim je ležalo pred nogami. Njemu še posebej. Bil bi lahko najboljši od najboljših.
Ko ga je sestra prvič pripeljala v plesno dvorano, se je počutil kot bebec. Toda, ko je zagledal vse tiste
mlade, močne, žilave ljudi, ki so s svojimi telesi premagovali zakone fizike, ko so v največjih mukah,
ženske izgledale kot nimfe, moški pa kot grški polbogovi, je vedel, da je balet nekaj v čemer želi
premagati ves svet. To je bilo to. Klapa se mu je najprej pošteno posmehovala dokler jim ni dokazal,
da vse premaga v teku, kolesarjenju, trebušnjakih, pa še dekleta lahko po mili volji štirikrat na teden,
po dve uri dviguje v zrak. Doma, na vasi, je bil kot eksotična rastlina. A v mestu, tam ni bil sam. Tam
je bila vsa mestna gospoda, ljudje, ki se v soboto zvečer niso po večerji ulegli v posteljo in pogovarjali
o naslednjem dnevu, temveč ljudje, ki so se odpravili na veliko premiero v mestno operno hišo ali
gledališče, in nato pozno v noč trkali kozarce s šampanjcem, dokler se vse mesto ni spremenilo v eno
samo gmoto svetlih migotajočih luči. Tam so bili tudi mladi posebneži, samooklicani umetniki, ki so
hodili na večere poezije, brali debele bukve ruskih literarnih genijev, se oblačili v črno in na veliko
kadili cigarete. Zadovoljno se je sam pri sebi nasmehnil v spominu na njegovo klapo, ki se je tem
»literatom« tako rada nasmejala, sami fantje, premestni za kmete in prekmečki za meščane. Ob teh
misli, se mu je pod nos prikradel neprijeten, trpek, a dobro znan oster vonj, prej omišljenih cigaret.
Odprl je levo oko in zagledal dijake, ki so se sproščeno prilepili vsak na svojo cigareto in dim katerega
je sedaj pomladna sapica vztrajno silila v njegove nosnice in motila njegovo jutranje sanjarjenje.
Očitno se je ob tej misli zagrenjeno namrščil, kajti najvišje in najopaznejše izmed deklet, ki je bilo
očitna vodja skupinice; seveda z dolgo kito svetlih las, kakršne seveda imajo vse dekliške vodje
srednješolskih skupinic; prekinilo pogovor, se posmehljivo obrnilo v njegovo smer, široko raztegnilo
rdeče ustnice v bleščeč, posmehljiv nasmeh in kot bi bil najbolj gluho bitje na svetu, vzkliknilo: »Poglejte tistega dedka, nekaj mu smrdi!«
Eno od deklet se je vrešče zasmejalo, fantje so se muzali, sključeno vlekli vsak za svoj čik in
blondinko požirali z očmi. Tretje dekle, ki je sedelo na klopci, drobno bitje z na ramena padajočimi
lasmi in jamicami v licih, se je le kislo nasmehnilo. Spomnil se je, kako so se oni včasih posmehovali
sključenim starcem na klopcah v parkih, ker so seveda bili glavni. Stari ljudje niso mogli doseči
njihove moči, počutili so se kot alfa samci. Kdaj sem postal tako star, se je začudil nenadnemu
dognanju svojega položaja v družbi, ki se je tako sunkovito spremenil. Tako se najbrž počuti stari alfa
volk v tropu, ko ugotovi, da ga tace ne nesejo več tako hitro in ga mladi volkovi s svojo silo z lahkoto
zagrabijo za vrat in potisnejo ob tla. Kdaj sem postal tako star, se najbrž vpraša stari alfa volk. Kmalu
ga nasledi mlajši volk, oči se mu bolj svetijo, njegov kožuh je gostejši, njegovi zobje so ostri kot
ledene sveče in vroča kri se mu po žilah preganja z vso življenjsko močjo. Stari alfa volk je sedaj le še
stari volk. Vse to se je zgodilo v delčku sekunde. –»Kaj je, a vi nikoli ne govorite?« se je norčavo
zasmejala Blondinka. Eden od fantov je pohodil čik in z narejenim pogumom, bolj sebi kakor drugim
zamomljal: »On se samo mršči.« ter se zadovoljno namuznil, ko se je Blondinka zasmejala. Vreščeča
rjavolaska se je vrešče zasmejala. Tista ta drobna se je pogreznila vase in zavila z očmi. »Ne bi morali
biti v šoli?« je užaljeno zabrusil. Presenetil ga je zven lastnega glasu. Kdaj je postal tako tenek in
hripav? Glas tečnih starcev, na katere je sam včasih gledal zviška. Nikoli si ni mislil, da bo prav kmalu
eden izmed njih. Vseh pet, brez ta drobne se je zasmejalo, kot bi povedal nekaj neverjetnega. -»Vzeli
smo si malo odmora od šole. Saj veste, manj je več.« Je spet spregovorila samozavestna blondinka in
se zahihitala lastni domislici. »Me prav zanima, kako vam bo všeč ta rek, ko boste čez leta iskali
službo.« je mirno zabrusil z ranjeno častjo. Občutek je bil nenavaden, kot bi drugi otroci poniževali
otroka v njemu, ki ga sedaj mora zaščititi z vso svojo odraslostjo. Včasih niso bili taki. Fantje so se
držali ponosno in izprseno, pokončno. Dekleta so zadržano hihitala v poškrobljenih bluzah. Svet se je
vrtel v drugo smer – vsi so imeli službe, vsi so imeli vse, hkrati nihče ničesar. Česar niso imeli, so
naredili. Dolgčasa niso poznali, denar so si pošteno služili. Starše in učitelje so spoštovali, vzgojeni so
bili v velike ljudi. Nikoli ni pričakoval, da bo namrgoden starec, ki toži za preteklostjo. Toda kaj, ko je
tam njegova mladost. Smrkavci na klopi so se mu smilili. Tako sproščeno se smejijo, natanko ve, kako
se počutijo. Vse je popolno, sami sebi se zdijo neumrljivi in nepremagljivi. Počutijo se kot odrasli,
kljub temu, da pravega življenja, ki ga prinese odraslost sploh še niso spoznali. Tako čudovito je na
svet gledati skozi naivne oči mladega človeka. Starost se zdi tako daleč in zvezde tako blizu.
Sonce se je že vzdignilo, srepeče mu je sijalo v oči in listi platane so trepetali nekje visoko, nad
njegovo na prečo počesano glavo. Šesterica je počasi vstala in se odpravila po gramozni potki mimo
njega, iz parka. Ta drobna je malce zaostala, verjetno namenoma. Njeni prijatelji so bili že pri izhodu
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
9
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
iz parka, ko se je ustavila pri zamišljenemu starcu in s svetlim glasom polglasno pripomnila: -»Žal mi
je. Zdaj verjetno imate resnično slab vtis o današnji mladini.«
Sedel je in z užitkom molčal. Užival je v toploti zgodnje pomladnega jutra. Kup otrok mu že ne bo
pokvarilo dneva. »Ampak veste, niso vedno taki. Včasih smo prav v redu.« je nervozno sprejemala
molčanje starca, ki je z žarečimi očmi pokončno obsedel na klopi in zrl v njo. Sedel je, kot se nič ne bi
zgodilo. Na ustnicah je imel navaden zadovoljen nasmeh starca, ki uživa v soncu in jo zbrano posluša.
-»Saj ste v redu. Mladi ljudje so v redu. Ne moreš verjeti, enkrat sem tudi sam bil tak. Na žalost lahko
starejši samo čakamo, da se postarate in nehate biti tako v redu.« je spregovoril čez čas. Nepremično je
stala ob klopci in iskala smisel v njegovih besedah. »Ja, enkrat sem tudi sam bil tak. Mlad. Na vrhuncu
življenja. Jaz proti vsemu svetu.« Je neovirano nadaljeval. »Življenje je smešna stvar, toliko let, pa ga
še vedno ne razumem in naslajam se ob dejstvu, da ga vi še manj. Ko si mlad se počutiš neranljivega.
Ta dan si lahko karkoli si želiš, prvi plesalec mestne opere, ljubljenec deklet, neomadeževan človek, že
naslednjega dne pa si čisti nihče. Kaj vse me je doletelo. Nato se nekega naslednjega dne zaveš, da so
razne ustanove in zavodi preostanek tvojega življenja in...« -»Grozno.« je pripomnila. »Sprva je
grozno. Potem pa ugotoviš, da to ne pomeni nikakršne spremembe. To pomeni, da lahko cele dneve
počneš, kar te je volja, ker ti nič več ne more prekrižati tvoje male rutine. Takrat ceniš še tako majhno
spremembo kot je, na primer tole čudovito pomladno vreme. Takrat ceniš še skupinico nesramnih,
mladih ljudi, zgolj, ker predstavljajo nek preobrat.« se je pri sebi nasmehnil. -»Kaj pa,« je oklevajoče
začela. –»Raje pojdi v šolo.« jo je prekinil. Ubogljivo je pokimala s smešnim spoštovanjem v očeh.
»In veliko beri!« je za povrh še vpijoč dodal, ko je že odšla iz parka, kjer se je obrnila in mu
pomahala.
Bil je čudno zadovoljen. V glavi je preletel namišljeni seznam že opravljenih opravil. Danes zjutraj je
vstal, se obril, počesal na prečo, si oblekel obleko, si zavezal kravato, se sprehodil po hodniku, srečal
negovalko, odšel v park, sedel na soncu...tu je obstal. Kako naj v seznam vključi prekoračenje
vsakdanjega časa za sedenje v parku in še srečanje z gimnazijci? Prijetno ga je zbodla iskra
spontanosti, ki je že več let ni občutil. Za trenutek je še obsedel na soncu, nato pa vstal in pretegnil
noge. Kdo bi si mislil, se je zadovoljno nasmihal samemu sebi, sprememba! Kako nenavadno
osvežujoče! Kar naenkrat mu je korak, škripajoč po gramozu zvenel bolj poskočno in glas s katerim si
je momljal staro simfonijo iz baleta v katerem je nekoč plesal, manj šibek ter hripav. Celo lasje so se
mu zdeli gostejši. Divje je zamomljal najvišji ton iz simfonije, se odrinil po gramozu in mehko
odskočil od tal. Zdelo se mu je kot bi kljuboval vsem zakonom fizike, bil je nepremagljiv, bil je
vsemogočen, bil je neranljiv, bil je polbog! On proti svetu! Nato je nerodno pristal na tleh, da so se mu
kolena zašibila in gleženj klecnil. Samemu sebi se je kislo nasmehnil in preveril, če ga je kdo opazil.
Samo sonce je sijalo na gramozne potke in platane so tiho šelestele. Vznemirjeno se je zarežal, kot se
zarežijo vsi vznemirjeni fantje in odplesal po gramozni potki.
Eva Stražar, DD Nova Gorica, mentorica: Neva Klinkon
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
10
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
2.MESTO
SLIŠIM GLAS
Slišim glas, kričanje. Boli, tako boli, da ne morem.
Ne zmorem, ne več, nič več, nič več, prosim ne več...
In ta svetloba. Naj jo gledam? Ta čudni, mehki zrak.
Naj diham? Ali smem? To je moja pot. Pot življenja.
Glej, moja mati! Polna hrepenenja. Strah me je.
In potem me prime roka. Topla, ljubezniva, neminljiva.
Tako se zdi. Pa ni. Roka me kmalu, prekmalu izpusti.
In spet sem sama. Sama. Grem po svetu. Gledam .
Tu mladina divja, tam odrasli kričijo, tam starejši…
Molčijo. Zakaj molčijo? Zakaj spet ne spregovorijo?
Naj mi povedo, kam teče življenje? Kam grem od tu?
Grem sama? To so že videli.
Vse to so že enkrat videli.
Vse napake naredili. Vse mostove porušili. Ampak…
A so na novo jih zgradili? Oni vedo. Oni razumejo.
A molčijo. Ali trpijo? So osamljeni? Strah me je.
Bom tudi jaz divjala kot mladina? Bom kričala?
Tudi jaz ne bom več poslušala? Bom tudi jaz obmolknila?
Pride dan in nisem več mladina. Grem, hodim.
Na delo. Mimo ljudi. Ne poslušam. Nikogar.
Sedim in se spomnim. Dneva, ko me je bilo strah.
Tečem na ulico. Domov. Do babice, ki me tiho, tiho gleda.
Prosim jo, naj nekaj reče. Prosim. In me pogleda. Zares pogleda.
Obraz se ji razsvetli. Obraz zguban od skrbi. Od dela.
In začne govoriti. Poslušam. Poslušam.
O pravi barvi neba. O pravi hiši za dva. Za tri.
O pravi ljubezni. O skriti želji.
Poslušam. O življenju. Mojem. Tvojem? Najinem?
Poslušam, dokler ne slišim nič več. Tišina.
Dvignem pogled. Ona molči. A ne tako kot prej. V očeh… iskrica.
Vedenje, da ni bilo zaman. Odidem.
Od zdaj poslušam in slišim.
Pride večer. Sedim in gledam vnuke.
Moje. Tvoje. Najine? Najine!
Molčim. Hočem govoriti, a nihče ne posluša.
Nihče ne sliši. Lahno potrka na vrata. Vstopi.
In takrat vidim. Razume.
Začnem govoriti. O pravi barvi neba. O pravi hiši za dva. Za tri.
O življenju. Mojem. Tvojem. Najinem.
Kam grem od tu? Ne vem.
Obmolknem, ampak nisem tiho.
Iskra v gori. Svetlo. V meni.
Ni me več strah.
Ana Bregar, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, mentorica: Edita Tancer
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
11
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
3. MESTO
BODIMO PREPROSTO DRUG DRUGEMU DARILO
Ljudje smo drug drugemu največji zaklad, čeprav je včasih človek človeku tudi največji sovražnik,
toda drug brez drugega ne bi zmogli. Veliko nam pomeni, če nam kdo kdaj pomaga, ampak sami
velikokrat ne znamo pomagati drugim. Na naše odnose najbolj vpliva sreča. Če je človek srečen in
zadovoljen s svojim življenjem, je bolj pozoren tudi do drugih. V letošnjem letu, ki je posvečeno
medgeneracijskemu druženju bi se še posebej morali posvetiti drug drugemu. Včasih že s toplim
pogledom in nasmehom polepšamo nekomu dan, še posebej če je to starejša oseba. Kadar obiščemo
svoje stare starše, jim v hišo prinesemo veliko veselja. Veliko jim pomeni, kadar vidijo svoje vnuke, ki
jim s svojim obiskom osvetlijo temne dneve. Pa tudi nam je lepo ko babica skuha dobro kosilo za
svoje najdražje.
Kaj pa tisti ljudje, ki so že izgubili svoje bližnje ali pa ne morejo poskrbeti sami zase in nimajo
nikogar, ki bi jim pomagal in zaradi tega živijo v domu starejših občanov? Tudi njim je lepo, če jih
kdo obišče pa če tudi neznanec. Najlepše je, kadar jih z obiskom razveseli mladina. Mlada duša je
vedno povsod dobrodošla, saj veselje in nasmeh mladega človeka lahko razveseli še tako otožno dušo
ter ji vlije voljo do življenja. Tudi sama sem iz lastnih izkušenj videla zadovoljstvo in veselje starejših
ljudi. Skupaj z manjšo skupinico dijakov in osnovnošolcev smo se odpravili v dom za ostarele.
Pripravili smo jim kulturni program, jim nekaj zapeli in zaigrali ter izročili majhna darilca. V njihovih
očeh smo videli solze, saj so se spomnili svojih izkušenj in lepih trenutkov iz otroštva ter mladosti.
Nekatere zgodbe so podelili tudi z nami.
Meni se je osebno v srce najbolj vtisnila zgodba, ki mi jo je pripovedoval neki starejši mož, ki je v
pred leti doživel prometno nesrečo in oslepel. Povedal mi je, kako je v mladih letih rad tekal po
travniku in opazoval metulje ter čebele, ki so leteli iz ene na drugo cvetlico. Zelo rad je opazoval tudi
sončni zahod in velikokrat tudi kaj naslikal, saj je imel velik slikarski talent. Nekatere njegove slike mi
je pokazala njegova skrbnica in moram vam povedati, da so zelo realistične in prikazujejo bistvo stvari
ter njihov globlji pomen. Moj novi prijatelj mi je tudi povedal, da ni bistvo, da gledaš z očmi temveč s
srcem. Najlepše stvari ne moremo videti, temveč jih moramo začutiti. Najlepši primer je ljubezen, saj
v pravi ljubezni je pomembna notranjost, v kateri se skriva iskrenost in ne zunanja lepota, ki te lahko
zavede.
Skratka zelo sem bila vesela, da sem lahko obiskala starejše in nemočne ljudi ter jim tako popestrila in
polepšala dan. Tudi oni so mene napolnili s pozitivno energijo in toplino. Njihove zgodbe so polne
modrosti in nam z lahkoto spremenijo pogled na življenje. Hkrati je bilo to druženje idealna
priložnost, da spoznamo kako se povezati z starejšo generacijo s katero si mladi nismo toliko blizu.
Danes pa ima na družbo velik vpliv tehnologija. Vedno bolj uporabljamo spletne klepetalnice za
druženje. Pa je to prednost ali slabost? Kot vse stvari na svetu ima tudi to svoje slabe in dobre
lastnosti. Predvsem se lahko razpišemo o slabih lastnostih, saj nas virtualni svet oddalji od socialnega
življenja. Spominjam se, kako sem v mlajših letih večino svojega prostega časa preživela na dvorišču.
Skupaj s prijatelji smo se igrali razne igre-brcali smo žogo, skakali čez kolebnico, se igrali skrivalnice,
lovili itd. Velikokrat smo si prinesli tudi razne igrače ter si razprli odejo čez travnik in se igrali. Danes
tega primanjkuje, saj otroci preveč časa preživijo doma za računalnikom in igrajo računalniške igre ter
gledajo televizijo. To jih zelo odmika od realnega sveta in družbe, slabo pa vpliva tudi na njihovo
zdravje. Toda ne glede na vse je danes tehnologija pomembna, saj nas lahko poveže z ljudmi z
drugega konca sveta ter tako ohranjamo prijateljstva na daljavo. Preko spleta si zlahka izmenjujemo
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
12
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
mnenja med generacijami. Veliko je tudi spletnih strani, ki ponujajo pomoč in delujejo na principu, da
starejši svetujejo mlajšim in obratno.
Velikokrat se starši potožijo kako ne razumejo svojih najstniških otrok in pravijo, da jih tehnologija
odmika od realnega sveta. Toda menim, da so ta dejstva najbolj odvisna od nas samih. Koliko dolgo in
kako bomo uporabljali splet je naša odločitev in nas nihče ne sili k uporabi le-tega. Res je, da smo v
sodobnosti nekako »odvisni« od nje, ampak vseeno ji lahko postavimo meje in pustimo prednost
realnemu življenju.
Rada bi poudarila, da je pomembno, da ohranjamo stike med seboj, še posebej medgeneracijsko, saj se
lahko kot sem že prej omenila od starejših veliko naučimo. Tudi mlajši nam lahko kdaj pomagajo ali
pa v nasprotnem primeru lahko mi pomagamo njim in tako vzpostavljamo vezi in prijateljstva, ki nas
bogatijo. Bodimo preprosto drug drugemu darilo.
Ana Marija Lukenda, DD Koper, mentorica: Tanja Frank
Vsi prispevki literarnega natečaja domijade so v celoti objavljeni kot priloga tega biltena (Literarno
glasilo dijakov dijaških domov Slovenije) in v treh sklopih na FB strani
http://www.facebook.com/domijada.
LIKOVNI NATEČAJ Z RAZSTAVO
Tehnika je bila po želji, likovniki so jo izbrali sami, velikost izdelka je bila omejena na velikost
risalnega lista. Komisija je izbrala tri (3) najboljše likovne izdelke, avtorji so na zaključni prireditvi
Domijade prejeli priznanja. Opravljen je bil tudi širši izbor del, razstavljena so bila na Domijadi in
ponujena na dobrodelni prodajni razstavi.
1.MESTO - INGRID JUG - DD KOPER, MENTORICA TANJA FRANK
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
13
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
2.MESTO - IVA DAVIDOVIČ - DIC LJUBLJANA, MENTORICA MIRA NAROBE
3. MESTO - TINA RENKO - DD VIČ, MENTORICA TEREZIJA ERJAVEC
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
14
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
OKROGLA MIZA
Okrogla miza je vsebinsko izhajala iz nosilne teme letošnje Domijade in njenega slogana. Dijake in
dijakinje smo povabili, da izrazijo svoje zamisli, občutke, videnja, kako sami vidijo medgeneracijsko
sodelovanje, podajo kritične misli o sodelovanju med generacijami. Okrogle mize se je iz vsakega
doma udeležilo več dijakov.
USTVARJALNE DELAVNICE
Na domijadi so potekale tri ustvarjalne delavnice, ki so bile zelo dobro obiskane.
Slikanje na svilo
Na letošnji domijadi se je 21 dijakov učilo poslikave svilenih robčkov in rut. Mentorica jim je pokazala
kar nekaj različnih načinov poslikave. Prva izmed tehnik je bila tehnika prelivanja, ki je pripeljala tudi
do najzanimivejših rezultatov. Ker so bili vzorci poljubni so dijaki ustvarili kopico abstraktnih oblik.
Prav tako so izbirali med različnimi solmi, saj tudi sol doda na robec vzorček.
Ker tehnika ni zelo zahtevna, smo se v slikanju na svili lahko preizkusili tudi opazovalci. Ustvarjene
robčke smo kasneje zlikali in jih lahko odnesli domov za spominek.
Iva Davidovič, Dijaški dom Ivana Cankarja
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
15
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
Dekoracija peciva
Po dogovoru z vzgojitelji so dijaki s sabo prinesli sveže piškote. Nato so jih z lastno oblikovalsko žilico
okrasili z barvnimi čokoladnimi mrvicami in jedilnimi barvami. Pod mrvice se je večina odločila
uporabiti kričečo oranžno, saj je pripeljala do najzanimivejših rezultatov.
Dijaki so bili nad delavnico navdušeni, saj so se ob koncu z svojim čudovito dekoriranim pecivom
tudi posladkali.
Iva Davidovič, Dijaški dom Ivana Cankarja
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
16
BILTEN 50. DOMIJADE NA ROGLI 25. IN 26. APRILA 2012
Polstenje volne
Letos so se dijaki s pomočjo mentoric spopadali z barvno volno. Tehnika se imenuje polstenje volne.
Dijaki so po navodilih vztrajno prali in vtirali volno, kar jih je pripeljalo do zanimivih rezultatov. Ker so
lahko sami izbrali vzorček in barvo so bili nekateri rezultati popolnoma abstraktni, spet drugi so se
zadržali pri znanih oblikah kot npr. srčki in rožice. Končni izdelki so tudi uporabni, kar so nekatera
dekleta izkoristila in si izdelala uhane in broške, medtem ko so se fantje spopadli z sliko mušnic malo
večjih dimenzij.
Iva Davidovič, Dijaški dom Ivana Cankarja
NOVINARSKA DELAVNICA
Dogajanja med Domijado, od uvodnega uradnega dela, kulturnih in športnih aktivnosti, družabnih in
sprostitvenih druženj in zaključka s podelitvijo pokalov, nagrad in priznanj, so beležili, zapisali,
fotografirali in komentirali dijaki in dijakinje z izkušnjami s področja novinarskega dela. Opravljeno
delo je predstavljeno v obliki tega biltena po zaključku Domijade in je objavljeno kot posamezni
sklopi na FB strani http://www.facebook.com/domijada. Prva tri mesta so si razdelili najbolj
prizadevni mladi novinarji, ki so na zaključni prireditvi Domijade prejeli priznanja. Za računalniško
podporo so bili v pomoč dijakom novinarske delavnice študentje ljubljanske Fakultete za
elektrotehniko - Multimedijske komunikacije: Adem Ibrahimovič, Luka Štalcer in David Solarič.
DOBRODELNA PRODAJNA RAZSTAVA
Slovensko društvo Hospic, kateremu je namenjen izkupiček prodaje, je nevladna, neprofitna
humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih
ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v
procesu žalovanja. Prizadevajo si, da bi – tako kot rojstvo – tudi smrt postala naravni element živega, s
tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi.
Na dobrodelni prodajni razstavi bomo prodajali izdelek narejene na ustvarjalnih delavnicah ter dela
nastala v okviru fotografskega in likovnega natečaja. K sodelovanju pa vabimo tudi vse ostale
ustvarjalne dijake in njihove mentorje, da pripravite in poklonite izdelke nastale na interesnih
dejavnostih v vašem domu. Izdelke bomo zbirali med 13.00 in 13.30 pred vhodom v Snežno dvorano.
» Cvetovi modrosti iz semen mladosti »
17