1. No category

YXXXXXXXXXXX
LETNIK XXIII • Št. 1
GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA
Januar 2014
Foto:
Anita Lulik
AKADEMIJI OB 30-LETNICI SEDANJE ŠOLE NA ŠKOFLJICI
IN 110-LETNICI PODRUŽNIČNE ŠOLE V ŽELIMLJEM
KAZALO / UVODNIK
Kazalo
Pozdrav novega urednika
AKTUALNO ........................................................................................................4
Otvoritev tretjega voznega pasu na regionalni cesti Pijava Gorica–Turjak .. 4
Obvoznice še dolgo ne bo ................................................................................ 5
V sožitju petih občin skrb za razvoj podeželja ................................................ 5
Koristne informacije ......................................................................................... 6
Poškodovanje oziroma namerna odstranitev prometne signalizacije ......... 6
S projektom Čista Ljubljanica do celostne ureditve odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju
Ljubljanice ........................................................................................................ 7
Se tehtnica res preveša v prid južni varianti? ................................................ 7
Spoštovane občanke in občani!
Z veseljem in spoštljivo prevzemam delo urednika našega občinskega glasila. Lotevam se ga v pričakovanju zanimive izkušnje, ki
si v mojem pogledu harmonično podaja roko z dosedanjo poklicno
potjo in vsem, kar me veseli.
V Občino Škofljica je mojo družino privabilo mirno okolje in
nekoliko ugodnejša možnost glede stanovanja (bivanja), kot v Ljubljani, kjer delam na področju kulture. Že v prvih dnevih po priselitvi sem začutil tisti prikupni utrip manjšega kraja, kot ga imam v
spominu iz otroštva, ko sem nekaj časa živel v Kostanjevici na Krki.
Na poteh po opravkih me praviloma pozdravi vsak otrok, ne glede
na to, ali me pozna ali ne. Ko zjutraj hitim na avtobusno postajo in
me slučajno zagleda sosed s svojim avtomobilom, mi ponudi prevoz
v službo. Z več pravimi Škofeljčani sem spontano navezal pristne
stike in se počutim lepo sprejetega. Zelo sem zadovoljen, da v našem kraju ob osnovni deluje tudi glasbena šola, kar je pomembno
in praktično za mlade družine. Dovolite mi še nekoliko bolj osebno
predstavitev. Po mami sem Notranjec in Dolenjec, kar mislim, da
zadostuje. V času globalizacije pa po mojem mnenju očetova primorska kri ne bi smela biti problem …
V svojem uredniškem programu sem kot najpomembnejšo vrednoto izpostavil svobodo govora. Morda se boste začudili, zakaj je
sploh potrebno to izreči, ko je ta pravica vendar zagotovljena z ustavo. S tem sem želel poudariti, da mislim to tudi spoštovati v praksi.
Menim, da ima vsak občan pravico do svoje zgodbe. Pri tem ne
bom zahteval nič več in nič manj, kot zgolj spoštovanje zakonodaje
naše države. To pomeni, da članki ne smejo biti žaljivi, pri kakšni
raziskovalni tematiki pa pričakujem vsaj določen nivo ustreznega
metodološkega pristopa. Prosim še, da je vsebina člankov kar se da
povezana z našo občino. Dobrodošli so vsi prispevki o delovanju
naših društev in o izletih, ki jih prirejajo, o dogodkih, o zanimivih
ljudeh, ki živijo med nami, ter o poslovnih priložnostih in zanimivih poslovnih idejah. Predstavnike vseh društev vabim, da me čim
več in čim bolj redno obveščate o svoji dejavnosti. Časopis prinaša
seveda tudi uradna sporočila občinske uprave in njenih organov.
Strankarska poročila ali poročila list bomo objavljali popolnoma
enakopravno.
Zaradi postopka pri izbiri novega urednika letošnja prva številka
izhaja šele februarja, odslej pa bo spet izhajal redno. Prosimo, da
nam članke pošiljate do 15. v mesecu, sicer vam ne moremo zagotoviti, da bodo izšli v tekoči številki. Svoje delo pri Glasniku želim
usmeriti tako, da boste časopis radi brali, da bo za vas zanimiv in
relevanten, zato vas prosim za vaše sprotne odzive, kritične in pohvalne. Pišite nam, kaj pogrešate, kaj vam je všeč, kakšna so vaša
pričakovanja. Če boste zasledili v Glasniku določenih vsebin več od
ostalih, je to preprosto zato, ker avtorji s tistih področij bolj pridno
pišejo članke. Posnemajte jih! Odprti smo za vse!
INTERVJU
Upanje za Bora ................................................................................................. 8
IZ KRAJEVNIH ČETRTNIH IN VAŠKIH SKUPNOSTI.................................................10
Informativna točka v vasi Orle .......................................................................10
Odprtje novega salona Galerija SPA na Lavrici ............................................11
POLITIČNE STRANKE ........................................................................................13
Alenka Jeraj: »Bo leto 2014 uspešnejše kot lansko?« .................................13
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ..................................................................................16
Nas petje povezuje, navdihuje in ohranja naš jezik?...................................15
Dom Škofljica ima se »fajn« ...........................................................................16
Znanje rešuje življenja ...................................................................................16
Z Gorenjega Blata do Škofljice in nazaj ........................................................ 17
Med najboljšimi tudi fantje s Pijave Gorice .................................................. 17
»Veseli me zastonjsko delo«...........................................................................18
Na Lavrici ustanovili Civilno iniciativo proti južni trasi daljnovoda
Beričevo–Divača ............................................................................................20
V DU Lavrica smo se spet prešteli.................................................................21
KARITAS pri polnočnici ...................................................................................21
Blagoslov konj na Rudniku ............................................................................22
Lutkovno popoldne.........................................................................................23
Prava ideja ...................................................................................................... 24
O arheoloških najdiščih v Občini Škofljica .................................................... 24
Raznolikost delovanja Turističnega društva Škofljica .................................. 27
Kako ukrepati če zagori vozilo.......................................................................28
ZGODOVINSKI KOTIČEK ....................................................................................30
Fran Saleški Finžgar v likovnih podobah ......................................................30
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE .............................................................................. 31
Smrkolini iz starega v novo leto .................................................................... 31
Izdelava adventnih venčkov ..........................................................................32
NASVETI ..........................................................................................................32
Novosti za upravičence – fizične osebe do vračila trošarine .....................32
PROSTI ČAS.....................................................................................................34
Humor – prirejeno po Facebooku .................................................................34
Prireditve v feburarju .....................................................................................34
KNJIŽNICA SPOROČA .......................................................................................35
Novo na knjižnih policah................................................................................35
Matjaž Lulik, glavni in odgovorni urednik
ZAHVALE .........................................................................................................37
KRIŽANKA .......................................................................................................38
je glasilo Občine Škofljica
Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno.
Naklada: 3300 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj:
Občina Škofljica; glavni in odgovorni urednik: Matjaž Lulik, mobitel +386 41 552 267;
odgovorna oseba izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora:
Karmen Fabjan, Matej Novak, Frančišek Prešeren, Klemen Vider; lektoriranje: Grega
Rihtar (razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov);
tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; distribucija: Pošta Škofljica;
naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: 01 360 16 00,
e-pošta: glasnik.skofljica@gmail.com, www.skofljica.si
3
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da
prispevke primerno priredi za tisk tako
po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke
sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki
morajo biti opremljeni s podpisom avtorja,
v primeru društva, politične stranke ali
skupine morajo biti članki opremljeni z žigom
odgovorne osebe. Prispevke za prihodnjo
številko zbiramo do vključno 21. februarja.
AKTUALNO
Čestitka
ob slovenskem kulturnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu,
vam iskreno čestitam in vam želim, da bi spoštovali in
negovali slovenski jezik, kulturo in zgodovino.
Vaš župan Ivan Jordan
Otvoritev tretjega voznega pasu na regionalni cesti
Pijava Gorica–Turjak
V sredo, 15. 1. 2014, je bila ob 15. uri
slovesna otvoritev tretjega voznega pasu
na regionalni cesti Pijava Gorica–Turjak.
Projekt rekonstrukcije ceste Škofljica–
Rašica je zaključila Direkcija Republike
Slovenije za ceste s pomočjo sredstev iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Tretji pas je namenjen počasnim vozilom,
ki bi sicer lahko ovirala normalen pretok
vozil skozi ta odsek.
Dela v okviru projekta rekonstrukcije
ceste so obsegala izgradnjo dodatnega
prometnega pasu za počasna vozila v skupni dolžini 2.150 metrov, ob tem pa je bilo
zgrajenih še 515 metrov kamnitih podpornih zidov, preurejena križišča, priključki
in odstavne niše ter postavljena protihrupna zaščita v dolžini 614 metrov.
Nov odsek državne ceste so otvorili
Samo Omerzel, minister za infrastrukturo
in prostor, direktor Direkcije RS za ceste
mag. Gregor Ficko in župan Občine Škofljica Ivan Jordan. Prisotni pa so bili tudi
župani drugih občin, predstavniki državnega zbora in občinskega sveta Občine
Škofljica.
Kulturni program so popestrili učenci
Osnovne šole Škofljica s kratkim skečem
in glasbenim vložkom. Po otvoritvi pa je
sledila še manjša pogostitev gostov v skednju na Pijavi Gorici.
Besedilo in foto: Matej Novak
4
AKTUALNO
Obvoznice še dolgo ne bo
V občinskih prostorih na Škofljici je
bila v ponedeljek, 13. januarja tiskovna
konferenca ob uradni otvoritvi rekonstruirane ceste (tako imenovani tretji pas)
Pijava Gorica–Turjak. Na njej so sodelovali minister za infrastrukturo in promet
gospod Samo Omerzel, direktor Direkcije
RS za ceste gospod mag. Gregor Ficko in
naš župan gospod Ivan Jordan.
Vrednost izvedene investicije je 4,5
mio. evrov, sofinancirana pa je bila iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Projekt je bil na koncu več kot 2 mio.
evrov cenejši od predvidenega (6,7 mio.
evrov je znašala prvotna ocena).
Projekt je skorajda ogrozil stečaj CPL-ja, po ponovljenem razpisu pa je delo nadaljevalo Cestno podjetje Koper. Izvedba
del sicer ni bila tehnično problematična,
zahtevala pa je precej manjšo propustnost
prometa in nekaj načetih živcev voznikov.
Direktor Ficko se je ob tem izrecno zahvalil županu Jordanu za operativno delo na
terenu; občina je uredila vse premoženjske zadeve in ni puščala odprtih vprašanj.
Zahvalil se je tudi vsem voznikom za razumevanje in strpnost.
Tudi minister Omerzel je poudaril
odlično sodelovanje in usklajevanje med
državo in Občino Škofljica. Varnost udeležencev v prometu je sedaj na tej naši
cesti smrti bistveno višja. Minister je izpostavil tudi uspešnost črpanja evropskih
sredstev pri tem projektu. Povedal nam je,
da je v letu 2014 za rekonstrukcijo državnih cest namenjenih samo 120 mio. evrov,
potrebovali bi jih vsaj še 40 mio. evrov
več.
Obvoznice na Škofljici pa še vsaj pet
do deset let ne bo. Minister je povedal, da
je projekt obvoznice zaradi okolijske problematike nasedel in obtičal. To dejstvo
nam ne vpliva preveč optimizma, a ne
prepuščajmo se obupu. Minister meni,
da so reverzibilni pasovi dobra rešitev za
Škofljico (tudi Dolenjska cesta).
Župan Jordan je povedal, da je imel
projekt obvoznice že zagotovljeno podporo, ampak danes denarja preprosto ni,
ker je gospodarstvo v slabi kondiciji. Župan si želi, da bi se tretji pas vil vsaj do
Turjaka. Upa, da bomo čim prej dobili
rešitev v obliki krožišča na Gradišču, saj
je tam vključevanje v promet podobno
ruski ruleti, skratka izjemno nevarno in
tvegano.
Župan je pritrdil sogovornikoma, da
je bilo sodelovanje zelo dobro in se nadeja novih projektov in investicij v naši
občini.
Karmen Fabjan
V sožitju petih občin skrb za razvoj podeželja
Leta 2013 se je končalo obdobje na več
področjih, eno izmed njih je tudi program
LEADER, ukrep za razvoj podeželja.
V programskem obdobju 2007–2013 je
bilo v lokalno akcijsko skupino »Sožitje
med mestom in podeželjem« vključenih
pet občin: Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, MOL in Škofljica. S sredstvi, ki smo
jih občine pridobile iz naslova LEADER
LAS, se je sofinanciralo kar nekaj projektov. Projekte je predstavila predsednica
UO LEADER LAS, gospa Marjana Marn,
na sestanku županov in lokalnih informatorjev, ter podala poročilo o prihodkih in
odhodkih tega programskega obdobja.
Sestanek je bil v petek, 17. 1. 2014 na
gradu Lisičje.
Namen sestanka je bil predvsem ta, da
se župani dogovorijo o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in doreči upravljanje
LEADER LAS.
Nekatere občine projektov še niso zaključile. Vsekakor pa bo treba pripraviti
lokalno razvojno strategijo, določiti vsebine, saj je pri ukrepih LEADER ključna
novost ta, da bo lokalne akcijske skupine
treba spodbujati k temu, da v svojih lokalnih razvojnih strategijah opredelijo eno
ali največ dve ključni tematski področji,
ki jih je lokalno prebivalstvo izbralo kot
ključni za razvoj območja.
Župani so se strinjali, da občine nadaljujemo skupno pot, s sedanjim upra5
vljavcem pa se sklene pogodba za letošnje
leto.
In za konec …
Vsakdo lahko prispeva k prijetnemu
vzdušju, za posameznikom pa mora stati
ekipa in v tej ekipi so gospe iz Društva
upokojencev Škofljica, ki so napolnile
razstavne prostore s slikami in vitrino v
županovi sobi z različnimi izdelki, pa gospe Slavka Kregar in Gabrijela Modic, ki
sta pripravili pecivo in ne nazadnje Čotov
Franci, ki je v obleki princa pričaral nekaj
grajskega …
Brigita Marinšek
Foto: Stane Bozja
AKTUALNO
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
SPOROČILO ZA JAVNOST
Poškodovanje oziroma namerna odstranitev
prometne signalizacije
Ljubljana, 30. 1. 2014 – Direkcija
RS za ceste ponovno poziva neznane
storilce, ki namerno povzročajo škodo z poškodovanjem ali odstranitvijo
prometne signalizacije pred premostitvenimi objekti, na katerih je bil vzpostavljen izmenično enosmerni promet,
da nemudoma prenehajo s tovrstnimi
dejanji in ogrožanjem prometne varnosti.
Koncesionarji rednega vzdrževanja državnih cest so v skladu z navodilom Direkcije RS za ceste v soboto 25.1.2014 postavljali prometno
signalizacijo za vzpostavitev izmenično enosmernega prometa na 4 premostitvenih objektih (Medno, Videm,
Skrlinov grad in Prestranek).
Iz semaforske naprave na objektu
Videm so neznani storilci odstranili
akumulator, ki je napajal napravo in
tako povzročili nedelovanje semaforske naprave. S tem ne samo, da so
povzročili znatno materialno škodo,
ampak so tudi ogrozili varnost vseh
udeležencev v prometu in odvijanje
prometa. Prijava je bila podana pristojni policijski upravi.
Z vandalizmom nad postavljeno
prometno signalizacijo na premostitvenih objektih se sicer Direkcija RS
za ceste srečuje že od uvedbe ukrepa
za omejitev skupne dovoljene teže, ki
velja na 11 premostitvenih objektih
oziroma na 4 izmenično enosmerni
promet. Vse tako povzročene stroške
pa posredno plačujemo vsi davkoplačevalci.
Na Direkciji RS ponovno opozarjamo, da povzročitelji s takim početjem
ogrožajo prometno varnost.
Služba za odnose z javnostmi
Direkcija RS za ceste
Koristne informacije
Pomoč na domu
Občina bo tudi v letošnjem letu financirala pomoč družine na domu vsem tistim
občanom Občine Škofljica, ki to pomoč
potrebujejo. To so predvsem invalidi in
starejši občani, ki živijo doma in občasno
ali redno potrebujejo pomoč. Pomoč je za
uporabnike brezplačna. Pomoč bosta, kot
doslej, nudili socialni oskrbovalki Centra
za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik. V
občini je povprečno 38 upravičencev.
Prispevek za novorojence
Skrb za mlade družine pomeni tudi prispevek ob rojstvu otroka. Občina bo v letu
2014 zagotovila vsakemu novorojenemu
občanu 150 evrov ob njegovem rojstvu.
Cene predšolske vzgoje in druge
informacije
Cene programa predšolske vzgoje je občinski svet na svoji 24. seji 19. decembra
2013 določil v višini:
• za prvo starostno skupino v znesku rezervacije je 3 € na dan. Za uveljavljanje
•
439,60 €,
za drugo starostno skupino 317,20 €.
Polne cene za svojega otroka ne plačajo starši, ki imajo po predpisih do znižane cene vrtca. Poleg tega v primeru
odsotnosti otroka starši ne plačajo celotnega oskrbnega dne, marveč pri pravočasnem obvestilu ne plačajo stroškov
neporabljenih živil v znesku 2,10 € na
dan. Starši, ki imajo tri ali več otrok, so
prav tako upravičeni do znižanja prispevne stopnje za en dohodkovni razred. Od
15. junija do 15. septembra lahko starši uveljavljajo letno rezervacijo za neprekinjeno odsotnost otroka do 30 dni.
Za navedeno odsotnost so starši dolžni
plačati 30 % njihovega dohodkovnega
razreda.
Za primer otrokove bolezni, daljše od
14 dni, lahko starši uveljavljajo zdravstveno rezervacijo. Cena zdravstvene
6
zdravstvene rezervacije morajo starši predložiti zdravniško potrdilo.
Več o tem vam je na voljo v gradivu 24.
seje občinskega sveta, ki je objavljeno na
spletni strani občine pod točko 6.
Novica za mlade
Za leti 2014 in 2015 bo občina po njenih predvidevanjih omogočila opravljanje
študijske prakse dijakom in študentom.
Omogočila bo tudi opravljanje pripravništva. V primeru pripravništva je izrecno napisano, da bo le-to le volontersko
in brez obveznosti občine do sklenitve
rednega delovnega razmerja. Kakšna je
novica, presodite sami, lahko pa tudi napišete svoje mnenje.
Celotno gradivo o tej temi je objavljeno na strani občine pod 24. seja OS dne
19. 12. 2013, pod točko 3. (proračun) na
strani 189.
Franc Prešeren
AKTUALNO
S projektom Čista Ljubljanica do celostne ureditve
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in
varovanja vodnih virov v porečju Ljubljanice
Namen projekta Čista Ljubljanica – Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda v porečju Ljubljanice – 1. sklop je
odpraviti vrsto let trajajočo problematiko
odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih
voda. V okviru skupine projektov bodo
zgrajeni vodi kanalizacijskih sistemov in
več čistilnih naprav. Projekt se bo izvajal
v osmih občinah, kjer še nimajo izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje
komunalnih voda oziroma ta sistem še ni
zgrajen v celoti. Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068
evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske
unije, delno pa stroške pokrivajo občinski
proračuni.
Pogodba za podprojekt Občine Škofljica je bila podpisana oktobra 2012. Dela
se nahajajo v zaključni fazi, do sedaj pa je
bilo izvedenih 90 odstotkov trase kanala
in obe črpališči. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2014. Med
samo izvedbo del so naleteli na nepričakovano slabe geološke razmere na trasi, ki
so narekovale spremembo oziroma dopolnitev načina temeljenja kanala in razpiranje sten gradbene jame z opaži v celotni
dolžini trase. Med izvedbo so odkrili tudi
ostanke rimske ceste in dele keramike iz
obdobij pred prihodom Rimljanov na to
območje. Izkopavanja so močno upočasnila samo gradnjo, vendar končni zaključek operacije, ki je predviden za konec
leta 2015, s tem trenutno ni ogrožen.
Operacijo delno financira Evropska
unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okolijske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013,
razvojne prioritete »Varstvo okolja –
področje voda« ter prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih
voda«.
Gradnja daljnovoda Beričevo–Divača
Se tehtnica res preveša v prid južni varianti?
V decembrski številki Glasnika sem
pisal o posvetu, ki je na Škofljici potekal
v zvezi s pripravo prostorskega načrta za
umestitev novega daljnovoda Beričevo–
Divača. Analizirata se dve možni trasi:
severna, kjer bi nov daljnovod potekal po
obstoječi trasi dveh manjših daljnovodov
moči 110 kV, in južna, ki poteka skozi
našo občino, na kateri bi poleg obstoječega daljnovoda moči 400 kV postavili še en
daljnovod moči 2 x 400 kV. Posveti so se
začeli oktobra, ko so načrte najprej predstavili županom prizadetih občin. Tega
posveta sta se udeležila zgolj dva župana.
V novembru so sledili posveti s krajani po
posameznih občinah.
Zanimivo je, da vse do začetka januarja
ni bilo nikjer moč zaslediti javne polemike o primernosti ene ali druge variante. Ni
bilo člankov v osrednjih dnevnikih, televizijske dnevno informativne oddaje o zadevi niso poročale. Po novem letu pa so v
javnost prišle govorice, da se pripravljavci
projekta nagibajo k severni varianti, ki je
racionalnejša od južne (gre za obstoječo
traso, ki je za okoli 25 km krajša od južne).
Organizirala se je civilna iniciativa proti
severni trasi, vse televizijske hiše so poročale o načrtovanem projektu in škodljivih
vplivih na ljudi in okolje. V 99 % so poročali zgolj o severni trasi, južna skorajda
ni bila omenjena, kot da ob njej ljudje ne
živijo, kot da južna trasa poteka skozi divjino. Nihče ni omenjal, da bi morali zgolj
na področju naše občine izseliti okoli 15
objektov, da bi z izgradnjo južne trase
degradirali okoli 120 m širok pas našega
bivalnega okolja, da bi z južno varianto v
naše okolje dobili poleg obstoječega daljnovoda še daljnovod z močjo 2 x 400 kV,
torej skupaj 1200 kV. Po severni trasi sedaj teče daljnovod moči 2 x 110 kV, pa je
vse narobe, kako bo torej pri nas, če skozi Lavrico steče daljnovod 3 x 400 kV,
kar je bistvena razlika. Oglasil se je tudi
ljubljanski župan Zoran Janković in se
jasno izrekel proti severni varianti. Minister za gospodarstvo je postavljal cinična
vprašanja, ali ne želimo imeti elektrike,
čeprav je povsem jasno, da novogradnja
pomeni tranzit električne energije in ne
zadovoljevanje lokalnih potreb po električni energiji. Novinarja Dela (petek, 17.
januarja 2014, str. 10) sta v mednaslovu
postavila trditev, da je južna trasa cenejša,
čeprav o cenah izvedbe v članku nista zapisala niti enega stavka, niti navedla vira,
od kod jima podatek. Novinarka komercialne televizije je državnega sekretarja
vprašala, kaj je bolj pomembno, ljudje ali
narava, kot bi ob južni trasi ljudje ne živeli. Gre torej za čisto zavajanje. Zdi se,
kot bi v ozadju deloval celosten sistem, ki
želi »pravilno« usmeriti javno mnenje, v
7
smislu ustreznosti južne variante. S tem
ko bomo mi znatno obremenjeni, ko bomo
imeli degradirano okolje, bodo na severu
pridobili dragocena zazidljiva zemljišča,
očiščena škodljivega elektromagnetnega
sevanja.
Nihče ne želi delati proti sočloveku,
sodržavljanu. Idealno bi bilo, če bi daljnovod lahko potekal po nenaseljenih območjih. Zato se mi vsiljuje misel, da bi se
morali povezati vsi ogroženi prebivalci in
preko politike doseči ustrezno zakonodajo, ki bo zaščitila državljane pred dobička
željnimi oligarhi. Preko občinskih odborov političnih strank, katerih člani so naši
občani in sosedje, pritisnimo na poslanske
skupine in voditelje političnih strank, preko njih pa na člane vlade. Obrnimo se k
predsedniku države, ki se tako rad skloni
k malemu človeku. Če to ne gre, je najbolj
pravično, da se škodljivi vplivi porazdelijo, kar pomeni, da se ohranita dve trasi.
Neutrudljivi borec za človekove pravice Stephane Hessel je v drobni knjižici
z naslovom »Dvignite se!« pozval k odgovornemu državljanstvu napram preračunljivim potezam sodobnih oligarhij.
Kaj bomo storili državljani, ki živimo ob
južni trasi, kjer že poteka daljnovod moči
400 kV?
Mag. Iztok Petrič
Neodvisna lista Naša Lavrica
INTERVJU
KDOR DAJE, DOBIVA
Upanje za Bora
Mravlja si domišlja, da bo drobna vsa
podrla drevo.
Vsakdo pa ve, da bo to nemogoče za njo.
In vendar upa, drzno upa, nikdar ne
obupa …
Ravno ko z velikim cmokom v grlu pripravljam ta prispevek in iščem besede, ki
bi v ljudeh znale sprožiti tisto najboljše,
zaslišim iz hčerkine sobe to čudovito otroško pesem o upanju in zavem se, da nam
upanja nihče na svetu ne more vzeti.
Zato, če vse ti gre navzkriž,
Preden up spustiš,
Spomni mravlje se te.
Bumf! In glej drevo podrlo se je …
Čeprav naši sodelavki Vesni nikoli ni
bilo z rožicami postlano, pa pred nekaj
leti ni niti slutila, kako jo bo usoda preizkušala. So stvari, na katere te življenje
nikoli ne more pripraviti. Prav v teh težkih
trenutkih pa človek odkrije svojo neverjetno notranjo moč in se pokaže v vsej svoji
veličini.
Vesni se v partnerskem odnosu ni izšlo
tako, kot si je želela, zato se je pogumno
odločila, da bo svojo pot nadaljevala
sama s svojima fantoma Borom in Ianom.
Prav sredi te žalostne epizode v njenem
življenju je izvedela, da ima njen mlajši
sin Bor Duchennovo mišično distrofijo.
Gre za hitro napredujočo obliko bolezni,
ki se razvije zaradi okvarjenega gena praviloma pri dečkih in se običajno pokaže
nekje do vstopa otroka v šolo. Oboleli
otroci hitro izgubijo sposobnost hoje, pojavljajo se motnje pozornosti. Pogoste so
sekundarne posledice mišične oslabelosti,
kot so skolioza in kontrakture, pozneje
tudi srčna prizadetost in težave z dihanjem. Pričakovana življenjska doba je
kratka.
Še svež spomin je na dan, ko nam je
po seriji specialističnih preiskav Vesna sporočila Borovo grozljivo diagnozo. V tistem času so bile vse naše misli
usmerjene k njej in njenemu sinu. A žal
še tako dobre želje in pozitivne misli niso
pomagale.
Vesna niti malo ni obupavala. Pogumno
se je soočila z vsemi izzivi, ki jih je pred
njo postavilo življenje. Za Bora je naredila
vse, kar se je dalo narediti, da mu olajša
vsakdan in upočasni napredovanje bolezni. Žal je postajalo finančno breme bolezni za mamo z minimalno plačo pomočnice vzgojitelja preveliko, zato je morala
zaprositi pomoč tudi drugje. Za prepotrebna sredstva se je med drugim obrnila tudi
na oddajo Tednik. Ko sem ji nekoč rekla,
da razumem, kako ji mora biti ob tem izpostavljanju težko, je odgovorila, da sploh
ne, ker če ona ne bo poskrbela za svoja
otroka, kdo pa bo. V tistem trenutku sem
vedela, da Vesna ni samo vzorna mama,
ampak herojinja med mamami.
V vrtcu smo precej številčen kolektiv.
Vsakdo med nami ima svojo posebno
zgodbo. Kot povsod se v relativni zadovoljnosti vsakdana odnosi in pogovori vrtijo okrog majhnih stvari, tu in tam nastane
tudi kakšen prepirček zaradi malenkosti, a
ko gre zares, vemo, kaj je pomembno in
znamo stopiti skupaj. Tako smo sklenili,
da Vesne ne bomo pustili same. Rodila se
je pobuda za organizacijo dobrodelne prireditve, ki bi pomagala zbrati sredstva za
vse, kar bi Boru olajšalo življenje s težko
boleznijo.
Družinico sem obiskala v sicer prijetnem, neprofitnem, a že sedaj pretesnem
stanovanju na Muljavi. V predsobi je bil
parkiran invalidski voziček, ki ga Bor občasno že uporablja. Devetletni Bor, naš
junak, je živahen fantič. Z enajstletnim
bratcem Ianom se zdaj razposajeno igrata,
naslednji hip si skočita v lase. Čeprav je
Bor že precej gibalno oviran in le s težavo
hodi, ga je kar veselje gledati v njegovi
otroški prostodušnosti.
Cilj obiska in najinega pogovora z Vesno ni bil objokovanje krute usode, temveč čim bolj stvarno predstaviti Borovo
bolezen, razmere, v katerih živi, in razloge, zakaj potrebuje našo pomoč.
Vesna, kdaj si začutila, da z Borom nekaj ni v redu?
Nekoliko bolj opazni simptomi bolezni so se začeli kazati že okrog Borovega
četrtega leta, vendar pediatri, ko sem jih
opozarjala na to, niso ničesar posumili. Na
preiskave ga niso poslali, zato sem mislila, da je moj sin le nekoliko bolj neroden
kot njegovi vrstniki. Zavedam se, da bi
tudi ob zgodnejšem odkritju bolezni lahko
8
kaj malo ukrenila, zato na nikogar ne kažem s prstom. Verjetno mi je bilo s tem
prihranjeno kako leto skrbi. Ob vstopu v
šolo so simptomi bolezni postajali še bolj
očitni in pri Boru so začeli z nevrološkimi
preiskavami.
Opiši nam, kako si doživljala tisto obdobje in trenutek, ko si izvedela strašno novico.
Preden se je postavila končna diagnoza, je bilo veliko domnev in ugibanj. Do
konca sem verjela in upala, da gre morda
za kako drugo, lažjo obliko bolezni. Bilo
je skoraj neverjetno, da bi bilo res. Preiskave, ki so bile zelo mučne in boleče,
so razkrile zame najhujšo diagnozo. V
vsem tem procesu, ko so mi znanstveno
razlagali vzroke, razvoj in posledice bolezni, sem še uspela ohraniti zbranost.
Zlomila sem se, ko smo po prihodu domov našli ptička, našega takratnega ljubljenčka, mrtvega na dnu kletke. Žalostna
simbolika tega dogodka me je popolnoma
dotolkla.
Spomnim se, da si se približno v istem
obdobju oziroma tik pred tem razšla z
Borovim očetom. Za teboj je bila težka
selitev … Vsem nam, ki smo s teboj prihajali v stik, se še sanjalo ni, kaj doživljaš. Kako si zmogla to breme? Si bila
deležna kake pomoči?
V veliko oporo so mi bili starši drugih distrofikov. Njihove izkušnje in življenjske
INTERVJU
zgodbe me navdihujejo. Ko vidiš nesrečo
teh ljudi, se prenehaš spraševati, kaj hujšega me lahko še doleti. V pomoč nam je
bila tudi psihologinja na URI Soča. Skušam ohraniti trezno glavo in naredim vse,
kar čutim, da je treba. Kljub resnosti situacije pa imamo tudi mi veliko svetlih trenutkov, ko zmoremo težave premagovati
s humorjem.
Z Borom sva se vključila v alternativno zdravljenje pri gospodu Domančiću na
Bledu. Bor se na terapije dobro odziva in
glede na njegovo stanje smo lahko zadovoljni.
Ta možnost se mi je zdela sprejemljivejša kot zdravljenje s kortikosteroidi,
ki jih ponuja uradna medicina, saj imajo zdravila celo vrsto hudih stranskih
učinkov.
Katere pripomočke in prilagoditve bo
glede na slabe napovedi Bor potreboval
v prihodnosti?
Potrebovali bomo večje stanovanje. To, v katerem živimo, je že sedaj
premajhno, za gibanje na vozičku pa
povsem neprimerno. V prihodnosti bo
potrebnih veliko prilagoditev, ki so tu
težko izvedljive. Bor bo postajal večji
in težji, zato bom za njegovo prenašanje
potrebovala stropno dvigalo. Kupiti bo
treba poseben jogi, ki preprečuje preležanine. Veliko je takšnih sprememb, ki
bi Boru življenje z boleznijo naredilo
znosnejše. Težko si je predstavljati, koliko energije zahtevajo povsem preproste
stvari, ki jih zdravi ljudje jemljemo kot
samoumevne.
Ogromen strošek zame sedaj predstavlja gorivo. Zaradi voženj na terapije, plavanje … smo razpeti med Ivančno Gorico
in Ljubljano. Plavanje je še edina oblika
gibanja, ki jo Bor zmore in mu tudi pomaga.
V vrtcu delaš kot
pomočnica vzgojitelja. Plača je
minimalna, tvoji
mesečni stroški pa
so postajali čedalje višji, predvsem
tudi zaradi Borove
bolezni. Po pomoč si se zatekla
na oddajo Tednik.
Kakšen je bil odziv
ljudi?
Presenečena sem
bila nad pozitivnim
odzivom ljudi. Ko
smo zaradi svoje stiske postali prepoznavni, vidiš, koliko je ljudi, ki so pripravljeni pomagati, za kar sem jim neizmerno
hvaležna. Ena stvar je vodila v drugo. Na
veliko veselje sinov smo obiskali koncert
skupine Siddharta in Bor je po zaslugi ekipe TV3 celo spoznal svoje idole.
V svojem boju za sina se srečuješ z vrsto
birokratskih in drugih ovir. Povej kako
svojo izkušnjo.
Obravnava bolnikov distrofikov ni celostna. Informacije kapljajo zelo naključno. V neprecenljivo pomoč so mi bile,
kot že rečeno, izkušnje staršev drugih
distrofikov. Tam sem spoznala nekaj izjemnih ljudi. Dokler se nisem včlanila v
društvo distrofikov, me niso nikjer opozorili na dodatek za nego, ki bi ga lahko
prejemala že kako leto prej. Veliko lastne
iniciative je bilo potrebne, če sem želela uveljaviti kako pravico. Tudi pot do
spremljevalca gibalno oviranega otroka,
do katerega naj bi bili upravičeni, ni bila
lahka. Zataknilo se je pri interpretaciji Borove odločbe, ko je dobila odsotnost nepomembne besedice v njej večjo težo od
dejanskega stanja.
Vesela
sem,
da ima Bor sedaj
končno
stalnega
spremljevalca, ki
mu je v veliko pomoč, saj ima bogate izkušnje, poleg
tega pa je še čudovita oseba.
Veliko časa sem,
včasih tudi brezplodno, izgubljala
po različnih uradih.
Tudi pri boju za
9
preživnino je bilo tako. Čas pa mi pomeni
največ. Škoda mi je vsake, po nepotrebnem izgubljene sekunde, ko se ne morem
posvetiti družini, ki me zelo potrebuje.
Kako bratovo bolezen doživlja starejši
sin Ian?
Je zelo ljubeč in potrpežljiv brat. Čeprav se večkrat umakne in skriva svoja čustva, čutim, da mu ni lahko. Želim
si, da bi lahko več časa namenila samo
njemu.
Bor je tudi zaradi finančno manj ugodnih razmer bolj izpostavljen, kot bi bil
sicer. Kako vse to dojema?
Bor se finančnih omejitev zaveda in
celo obremenjuje z njimi. Preden smo si
lahko z zbranimi prispevki privoščili večji avto, je vztrajno dajal na stran svoje
skromne prihranke za nakup vozila, ker je
želel svojim sošolcem pokazati svoj invalidski voziček.
Pove še, da je v Boru nakopičene veliko
jeze, sama pa ne ve, kako bi se s tem spopadla. Trudi se, da v vse skupaj ne bi vpletala čustev, ampak le dela, kar ji veleva
njena dolžnost in neizmerna materinska
ljubezen. Prepričana je, da bi vsaka mati
storila isto.
Veliko moči potrebuješ za Bora in svoj
način življenja. S čim si »polniš baterije«?
Večkrat pobegnem v Julijce (širok nasmeh). Gore me sproščajo in polnijo z
optimizmom. Rada imam težje vzpone.
Zahtevnejši kot so, tem boljše zame (op.
Vesna je bila že 30-krat na Triglavu). Zavedam se, da je veliko stvari odvisnih od
mene, zato moram biti močna. Ogromno
INTERVJU / IZ KRAJEVNIH ČETRTNIH IN VAŠKIH SKUPNOSTI
energije pri iskanju pomoči na različnih
inštitucijah in uradih zahteva nenehno
pojasnjevanje Borovega stanja. To me
včasih popolnoma izžame. Najtežje pa je
z Borovo psiho, ker preprosto ne znam
odgovoriti na njegova vprašanja ali pa so
odgovori grozljivi. Nekako sem se z boleznijo sprijaznila, a nenehno slabšanje
stanja nas postavlja pred vedno nove preizkušnje.
Za zaključek pa še tale pomenljiva anekdota.
Ko je Vesna lansko poletje praznovala
osebni praznik, so jo ožje sodelavke prijetno presenetile z denarnim prispevkom
in ji zabičale, naj ga porabi izključno zase.
Čeprav se je Vesna navajena odrekati, je
bila tokrat tudi sama trdno odločena, da si
bo privoščila nekaj za svojo dušo. Verjela je, da bo prišel trenutek, ko bo vedela,
kako bo denar porabila. Na koncu je celoten znesek brez obžalovanja namenila
družini, katerih pretresljivo zgodbo je po
naključju prebrala v reviji Jana. V zahvalo
je prejela prelepo pismo, polno hvaležnosti in spodbude, kar je Vesno ponovno utrdilo v njenem življenjskem prepričanju,
da kdor daje, dobiva.
Vsakdo, ki premore vsaj kanec sočutja,
ve, da je Vesni in njenemu sinu zelo hudo,
a naj naš moto ostane upanje. Če po najbolj črnem scenariju ni verjetnosti, da bi
Bor kdaj ozdravel, pa zagotovo je upanje,
da bo fant kljub svojim omejitvam imel
lepo otroštvo in bo doživel vse tisto, zaradi česar je življenje vredno živeti.
Tudi mi smo lahko del tega.
Za kolektiv Vrtca Škofljica
Milena Avsenak
Če se vas je Borova zgodba dotaknila
in mu želite pomagati, lahko svoj
prispevek nakažete na:
TRR: BOR TIT JERLAH
SI56 0202 2001 6581 140
s sklicno številko: 00 31082004 –
RDEČI KRIŽ GROSUPLJE
Veseli bomo vsakršne vaše pomoči.
Za vaše razumevanje se že vnaprej
iskreno zahvaljujemo.
Prisrčno vabljeni tudi na dobrodelni
koncert »Borove neizpete sanje«,
ki bo 13. 2. 2014 ob 17. uri v avli
Osnovne šole Škofljica
(celotno vabilo in opis dogodka boste
odkrili na straneh Glasnika).
IZ KRAJEVNIH ČETRTNIH IN VAŠKIH SKUPNOSTI
Informativna točka v vasi Orle
Na stičišču poti, kjer se nahaja tudi postajališče šolskega prevoza, smo na Orlah
dobili prvo informativno točko. Namenjena je vsem obiskovalcem Orl, prav tako pa
našim otrokom, ki se s pomočjo prikaza
in opisa vasi lahko seznanijo s kulturno
dediščino kraja, z ustvarjalnostjo krajanov, izletniško ponudbo in z zgodovino
vasi. Prav zgodovina vasi do sedaj še ni
bila raziskana v tolikšnem obsegu in je za
marsikaterega krajana tudi najzanimivejši
del predstavitve.
Osrednja vsebina informativne table, ki
je namenjena najširšemu krogu obiskovalcev, je panoramska karta vasi Orle
z okolico. Na njej so označene kulturne
zanimivosti območja, vrisane so tematske
in kolesarske poti, označena je tudi izletniška ponudba, ki se nahaja v vasi Orle
in je na tabli še posebej
predstavljena (Gostilnica
Orle, Ranč Orle, Kmetija
Okorn). Na karti je lepo
prikazana tudi oblika in
lega vasi Orle, ki je vsekakor izjemna! Vsakodnevni
obiski pohodnikov, izletnikov, romarjev, kolesarjev in šolskih skupin, predvsem iz bližnje Ljubljane,
to samo še potrjujejo.
Izdelava informativne
table je bila sofinancirana s sredstvi javnega razpisa Občine Škofljica in ob pomoči TD Lavrica, Interesnega združenja
Naša Lavrica ter VS Orle. Posebna zahvala gospe Slavki Kregar za vse delo z
razpisno dokumentacijo, gospe Brigiti
Marinšek za pomoč pri
pripravi dokumentacije, mag. Iztoku Petriču
za zgodovino vasi Orle
in gospodu Franciju
Mlakarju za lično izdelan okvir. Zahvala tudi
vsem sokrajanom, ki
so prispevali avtorska
in arhivska gradiva, ter
10
seveda našim trem ponudnikom, ki so prepoznali smiselnost projekta in ga v veliki
meri tudi finančno podprli. Brez njih, še
posebej brez podpore zakoncev Metke in
Gregorja Janežič, bi bil prikaz vasi Orle
precej okrnjen.
Naš končni izdelek je droben prispevek v smeri utrjevanja identitete vasi in
poskus združevanja izletniške ponudbe,
predvsem pa je odraz sodelovanja, vztrajnosti in dobre volje, brez katere nobenega
projekta, pa čeprav majhnega, ni mogoče
pripeljati do srečnega konca.
Lepo vabljeni na Orle!
Robert Verček in Karmen L. Verček
IZ KRAJEVNIH ČETRTNIH IN VAŠKIH SKUPNOSTI
Odprtje novega salona Galerija SPA na Lavrici
Nasmejana kot štajersko sonce, ki je nanjo sijalo 18 let, dokler se ni preselila
v Ljubljano, nato pa na pred štirimi leti na Škofljico – vedno s svojim možem,
tudi Štajercem. Tako poznamo Andrejo Lovrenčič, ki se je odločila v naši občini,
natančneje na Lavrici, odpreti salon. Prosili smo jo, da z nami podeli svoja razmišljanja – morda se še komu od nas na ta račun utrne poslovna ideja.
Andreja, zagotovo vam je poznana tista
šala o najbolj priljubljeni stvari Štajercev v Ljubljani, to je vlak za Maribor.
Kaj vaju je z možem pripeljalo na Kranjsko, razen seveda Renaulta?
Prvo, oba sva Ptujčana, zato je bolj kot
znak za MB za naju bil vedno boljši vlak
za Ptuj. Drugače pa je mene pripeljal v
Ljubljano študij, mojega moža pa pozneje jaz, ko smo mu tu »zrihtali« službo. V
Škofljico pa naju je pripeljala želja po
lastnem stanovanju. Za najin žep so bila
takrat – leta 2009 – primerna samo ta na
Škofljici.
Kje ste do zdaj pridobivali dragocene poslovne izkušnje?
Težko verjeti, ker je moja poslovna pot
do sedaj bila popolnoma drugačna od te
odločitve sedaj, pa vendar na koncu ima
smisel. Kot študentka gradbeništva, ki se
je preživljala sama, sem se kalila v mnogih velikih podjetjih kot tajnica raznih
direktorjev, pred devetimi leti pa sem po
hudi izkušnji mobinga v javnem sektorju
rekla adijo službi in odšla na svoje. Dobila
sem ponudbo, da prodajam tuje montažne
hiše, kar sem počela vse do zadnje nosečnosti – pred letom in pol.
z gradbišča na gradbišče, od stranke do
stranke, noči pa preživeti za računalnikom
in pripravljati idejne projekte in ponudbe.
Vzela sem si »time off« in si zadala, da se
naprej odločam po tem novem letu. Ni mi
uspelo. Priložnost, ali lahko jo imenujem
nuja, se je pokazala že prej, saj je moja
sestra Tina, ki je pred tremi leti – po smrti
najinih staršev – prišla za menoj v Ljubljano, potem pa po dobrem letu izgubila
službo in tako nisva vedeli, kako naprej.
Sama z dvema otrokoma in možem, ki ne
dobi službe, ker je tujec in še profesor matematike po vrhu. Prav v tistem času sem
si za sejem DOM dala urediti nohte in ona
je bila zraven. Ugotovila je, da je to nekaj,
kar bi lahko počela. Plačali sva ji tečaj in
ostala je pri njih in potem v istem salonu
dve leti.
Kako se vam je porodila poslovna ideja
o odprtju salona?
Tukaj bi se zgodba lahko ustavila, a saj
vemo, kako je, če delaš za druge. Meni to
nikakor ni bilo všeč, zato sva začeli iskati
možnosti, da gre na svoje. Glede na to, da
sem jaz že imela odprt s. p., se nama je
zdelo najboljše, da združiva moči in vsaka
počne tisto, kar najbolj zna. Jaz organizirati in voditi, ona pa delati čudovite umetne
Kako je prišlo do spremembe vaše po- nohte in pedikure. Hitro se je pokazalo,
da sami ne zmoreva več povpraševanja,
slovne (poklicne) poti?
saj
če je prava kakovost in prava cena,
V zadnji nosečnosti sem ugotovila, da so
strank
nikoli ne zmanjka. Tako sva zapose moje prioritete spremenile in da mi več
slili
še
kozmetičarko. Tu pa se zgodba, o
pomeni čas, preživet z mojo družino, kot
kateri
midva
govoriva, šele začne. Saj je
pa
p biti vse dneve na ppoti ppo vsejj Sloveniji
j
bil salon, v katerem sta delali, premajhen in veliko je
bilo strank z našega konca.
Tako sva zadnjega pol leta
iskali primerno lokacijo
za našo dejavnost. Tako
sva jo našli pri Petri, ki
ima svoj frizerski salon na
Lavrici in začeli sva širše
razmišljati. Bilo je dovolj
prostora tudi za masaže in
tako se je »naš« profesor
matematike (Tinin mož)
Na odprtju salona – Andreja Lovrenčič druga z desne
izuril v masažah. S tem je
11
Andreja Lovrenčič
dejavnost postala družinska, s tem pa si
rešujemo problem zaposljivosti oziroma
brezposelnosti, saj služb ni.
Zakaj ste se odločili odpreti salon prav
v naši občini?
Prvi motiv je bila bližina. Obe s sestro
imava vsaka dva otročka, ki jih je vedno
treba nekako »servisirati«. Z vožnjami na
druge konce mesta sva izgubljali veliko
časa, zato se nama je najbolj smiselna
posledica zdela, da salon odpreva »pred
domačimi vrati«, pa vendar dovolj daleč,
da nas dosežejo stranke iz »mesta«. Drugi
motiv je bilo povpraševanje. Večina najinih znank, znancev in sosedov je vedelo,
kaj počnemo, pa vendar jim je bil Šiška
predaleč, tako sva ocenili, da območje
zajema dovolj strank, ki jih zanima naša
dejavnost. Sva pa zelo veseli, saj nama je
veliko starih strank sledilo in nas že obiskujejo na novi lokaciji.
Zakaj vidite poslovno priložnost prav
tu, kakšni so vaši motivi glede tega projekta? Kakšna so vaša osnovna načela
poslovanja? (Morda veselje do poklica,
odnos do dobička, etični motivi)
Moji motivi so dejansko popolnoma socialni. V teh težkih časih, kjer je težko najti službo, omogočiti trem do štirim ljudem
dohodek. Ne računam na presežke, saj ne,
da jih ne bi bila vesela, le čakam jih ne.
Zadovoljna bom, če se bomo pokrili in če
bomo zaslužili vsak zase za dostojno plačo in ne »minimalca«. Če bo pa kaj viška,
sem ga pripravljena razdeliti. Sem zagovornik teze, da je dobro, vestno in pošteno
delo treba nagraditi. Včasih nagrada ni le
IZ KRAJEVNIH ČETRTNIH IN VAŠKIH SKUPNOSTI
v denarju. Je v prostem dnevu, svečanem
kosilu, izobraževanju in skrbi za svoje
zaposlene. Kar seješ, to pozneje žanješ.
Včasih ti vsega ne vrnejo isti ljudje, ki so
od tebe prejeli. Se pa vedno obrne tako,
da prejmeš od drugih. Prav vsi, ki sedaj
delamo v Galeriji SPA, pa neizmerno
uživamo, ko vidimo uživati druge. Radi
delamo z ljudmi in ni lepšega, ko pride
k tebi izmučena stranka in jo masaža popolnoma poživi, ali ko stranka sploh nima
svojih nohtkov in gre od nas vsa sijoča
z novimi podaljšanimi, in seveda jaz, ki
podaljšujem trepalnice, uživam v tem, da
stranke dobijo popolnoma nov pogled v
svet. Delo z ljudmi je izziv. Lahko je prijetno, lahko pa je zelo stresno. Kakšno pa
bo, pa je odvisno predvsem od nas, kako
odreagiramo in kako jih sprejmemo.
poštenost in strokovnost. Če je to temelj,
potem menim, da je pot lahko samo pozitivna. S sestro imava zelo odprt, iskren in
direkten odnos. Ker pa sva ostali sami, se
precej bolj zaneseva ena na drugo (seveda
tudi na najine partnerje) in zaupanje je tisto, ki naju tudi v težkih trenutkih dvomov
drži pokonci in naju še bolj zbližuje.
Kakšna so vaša poslovna pričakovanja?
Za začetek, da imajo vsi službe, dovolj
dela in plače. Če pa pogledam naprej v
prihodnost, pa moram priznati, da nisem
tako skromna. Želim si, da bi nam uspelo
s časom dejavnost razširiti in nuditi celoten spekter kozmetičnih storitev, seveda na nivoju za dosegljivo ceno. Najbolj
me vedno jezi, da če je zadeva dobra, je
pa tako draga, da si je marsikdo ne more
Kakšni so vaši občutki ob tem dogodku?
Ali se motim, če to označim v trenutnih
razmerah za pogumno dejanje?
Mešani. Je, kot da bi dobila še enega
otroka. Vesel si ga, ga učiš, se ti učiš od
njega, delaš z njim, hkrati pa te skrbi, da
ga ne boš prav vzgojil. A ker ne gre samo
za moj projekt, se je delo nekako porazdelilo, zato je tudi breme manjše, veselje
pa toliko večje. Seveda sem pa neizmerno
vesela in optimistično zrem v prihodnost.
Seveda je prisoten tudi strah, da nam ne
bi uspelo. Vendar menim, da je sreča na
strani pogumnih in na koncu nimamo česa
izgubiti. Prepričani pa smo, da se s poštenim in korektnim delom lahko naš krog
strank le še razširi.
Bi morali tudi ostali naši občani tako
razmišljati?
Tega ne bi mogla reči. Vsak sam zase
najbolj ve, kako in kaj. Nikjer ne piše, da
smo na pravi poti. Mi pa to preprosto čutimo. Da je vse tako, kot mora biti.
Ali dojemate poslovanje z našo občino
brez posebnosti ali vas je kaj navdalo z
razočaranjem, navdušenjem?
Moram priznati, da sploh še nimam
nobene izkušnje. Tako, da ne bi mogla
govoriti niti o pozitivnih niti o negativnih
izkušnjah.
V ZDA se družinska podjetja praviloma
zelo dobro obnesejo. Pričakujete ponovitev vzorca tudi v svojem primeru?
Moram priznati, da se nisem ukvarjala s
to mislijo. Vendar, če razmislim, menim,
da sta osnova za dobro družinsko podjetje
12
privoščiti. Rada bi, da bi bili dostopni vsakomur.
Imam pa še eno skrito željo. Namreč
po duši sem umetnica, ki ves čas nekaj
ustvarja. Življenje me je že združilo z ljudmi, ki tudi kar naprej nekaj ustvarjajo.
Zato bi rada, da bi imeli možnost v prostoru, kjer poskrbimo za zunanjo lepoto, da si
stranka odpočije oči in dušo na lepih, preprostih, inovativnih in koristnih izdelkih.
Da bi bili hkrati tudi neke vrste ljudska
galerija. Če pa jih želi za domov, pa tudi
ne sme biti ovir.
V prihodnost torej nasmejano z optimizmom?
Vedno.
Intervju pripravil: Matjaž Lulik
POLITIČNE STRANKE
POSLANSKI KOTIČEK
Alenka Jeraj:
»Bo leto 2014 uspešnejše kot lansko?«
Če bi na to vprašanje lahko odgovorila
z DA, bi bila zelo vesela, saj bi to pomenilo, da je Slovenija izšla iz krize. Žal
pa podatki kažejo res klavrno sliko. Slovenija bo po napovedih Evropske komisije poleg Cipra leta 2014 edina članica
območja evra, ki bo še vedno v recesiji,
slovenski bruto domači proizvod pa naj
bi upadel za 1,4 %. Zadnji podatki kažejo tudi, da se je močno povečalo število
brezposelnih, kar ni čudno, saj podjetja
zaradi krize, po moji oceni pa tudi napačnih ukrepov vlade Alenke Bratušek,
ki z novimi obremenitvami in davki dodatno duši gospodarstvo, kot po tekočem
traku propadajo. To pomeni, da je čedalje manj tistih, ki vplačujejo v državne blagajne, še posebej zdravstveno in
pokojninsko.
Veseli smo lahko odprtja dela ceste
proti Ribnici na Pijavi Gorici, ki je vsaj
nekoliko razbremenila vse tiste, ki se
vsak dan vozijo iz Ribnice in Kočevja
proti Ljubljani in nazaj. S tem problematika ni rešena, pomeni pa korak naprej. V
času prve Janševe vlade sva s kolegom
Tankom, na pobudo županov Velikih
Lašč Antona Zakrajška in Škofljice Boštjana Riglerja, pri sprejemih proračuna
RS predlagala vključitev posodobitve
omenjene ceste v dodatek k proračunu, in
sicer med temeljne razvojne programe. V
naslednjih letih se je pripravila dokumentacija, nato pa tudi s pomočjo evropskih
sredstev zagotovila sredstva za izgradnjo.
Od takrat je minilo 7 let, kar kaže na dolgotrajnost postopkov in ena od prioritet
katere koli vlade bi morala biti, da se ta
pot skrajša in hitreje odpravljamo črne
lise na področju cestne infrastrukture v
Sloveniji.
Že v prejšnji številki sem pisala o nedelujočem pravnem sistemu, ki ga praktično vsak dan občutimo državljanke in
državljani. Imamo največ sodnikov na
prebivalca v Evropi in obenem največ
zaostankov, naši tožilci imajo nekajkrat
manj primerov kot kolegi v Avstriji ali
Nemčiji, pa ne uspejo vsega postoriti.
Nekaj očitno ne funkcionira najbolj. Res
se je v zadnjih letih malce premaknilo
na področju preganjanja gospodarskega
kriminala, vendar je to tudi zato, ker je
bil v času prve Janševe vlade spremenjen
kazenski zakonik, ki je opredelil nova kazniva dejanja, ki pred tem sploh niso bila
pregonljiva. Poleg tega se je spremenilo
tudi več drugih zakonov, na primer Zakon o prevzemih ipd. V takratnem času
je začela delovati pod vodstvom Barbare
Brezigar specializirana skupina tožilcev
za gospodarski kriminal, v kateri sta bila
tudi tožilec Kozina, ki je prevzel primer
Merkur, sedaj pa korupcijo v bankah, ter
Blanka Žgajnar, ki vodi več odmevnih
primerov, med drugim Balkanski bojevnik. Delo je zastalo v času ministra Zalarja, ki je razpustil posebno skupino in
namesto nje ustanovil specializirano tožilstvo, ki pa še danes ni kadrovsko popolnjeno, saj so mnogi tožilci razpustitev
prvotne skupine razumeli kot napad na
njihovo delo in se v specializirano tožilstvo, kjer se je naredila selekcija, koga
se bo tja povabilo, niso želeli vključiti.
Tako ta organ še vedno po štirih letih ne
dela s polno močjo, zato je tudi rezultatov manj, kot bi si želeli. Sama podpiram
vsa prizadevanja, da se čim več naredi na
tem področju, podpiram zakonodajo, ki
omogoča hiter in pošten pregon kaznivih
dejanj in čim hitrejše kaznovanje tistih,
ki kršijo zakone.
V zadnjem mesecu smo z osuplostjo
spremljali raziskave publicista Romana
Leljaka, ki je z arhivskimi dokumenti dokazal, da je slovenska Udba sodelovala
pri likvidacijah političnih nasprotnikov
prejšnjega komunističnega, totalitarnega
režima, in to še v poznih osemdesetih
letih. Sodelavci Udbe so izvajali teroristične akcije (napade, eksplozije …),
ugrabljali, mučili in zasliševali ter celo
ubijali posameznike, ki niso bili po volji režimu, ter še do leta 1990 prejemali
denarne nagrade za opravljeno delo. To
pomeni, da so morilci še danes med nami
in kot družba se moramo vprašati, kaj to
pomeni. Umor je umor in pričakujem, da
bodo organi pregona tako tudi ravnali.
Po toliko letih v naši državi sicer umor
zastara, zato pa ne v sosednjih državah,
13
kjer so že sprožili ustrezne postopke za
kaznovanje teh ljudi. Eden od umorjenih
je bil sicer Hrvat z avstrijskim državljanstvom, zato primer vodijo pravosodni
organi v Avstriji, mučitelji in likvidatorji
pa so bili Slovenci. Tam umor, v kolikor
je morilec še živ, nikoli ne zastara. Tisto,
kar nas lahko skrbi, je to, da so umore
izvajali in naročili slovenski državljani,
ki so tedaj vodili slovensko ali jugoslovansko Udbo. O Udbi je že ustavno sodišče povedalo, da je bila to zločinska
organizacija. Večino arhivov in dokumentov so ob rojstvu nove države Slovenije uničili, očitno pa jih je kar nekaj
ostalo in so v pomoč zgodovinarjem in
raziskovalcem. Tudi to raziskovanje je
bilo omogočeno šele z zakonodajo, ki je
po zgledu razvite Evrope odprla arhive.
Upam, da prihaja čas, ko bodo strokovno
oceno naše zgodovine podali zgodovinarji na podlagi verodostojnih dokumentov in se bomo Slovenci s tem lahko soočili. To bo šele prvi pravi korak na poti
k spravi. Resnica.
Vabim vas v poslansko pisarno v prostorih Občine Škofljica v ponedeljek,
31. marca 2014, od 15.30 do 17.00, kjer
bomo lahko poklepetali in morda skupaj
poiskali odgovor na kako vaše vprašanje
ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke.
Lahko me pokličete na telefon: 01/47899-82 ali se mi oglasite po elektronski
pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Predlagam,
da se najavite na obisk v poslanski pisarni, saj včasih zaradi izrednih sej ali
drugih aktivnosti v DZ odpade. Lahko
obiščite tudi mojo Facebook stran, kjer
objavljam aktualne misli in vse o mojem
delu v DZ.
V četrtek, 13. februarja 2014, ob
18.00 bom v oddaji na Radiu Zeleni
val spregovorila o aktualnih dogodkih
v DZ RS. Vabljeni k poslušanju.
Alenka Jeraj, poslanka
v Državnem zboru Republike Slovenije
POLITIČNE STRANKE
Letna konferenca Občinskega odbora
SDS Škofljica
Kakor vsako leto smo se člani Občinskega odbora SDS Škofljica tudi konec leta 2013 sestali na svoji letni konferenci. Na njej smo podrobno pregledali delo in aktivnosti odbora stranke za preteklo
leto in obravnavali dogajanja tako na občinskem kot tudi političnem področju. Pohvalili smo, kar je
bilo dobro narejenega, in bili kritični do tistega, kar ni bilo najboljše za našo državo, njene državljane,
občino, občane in občanke, skratka za blaginjo vseh nas. Postavili smo si smernice za nadaljnje delo
in načrt aktivnosti v letu 2014.
Predsednik OO SDS Škofljica
Boris Zupančič
Spoštovani!
V Sloveniji se dnevno dogajajo spremembe, ki ne prinašajo samo dobrih rešitev za prihodnost naše
domovine. Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek z novimi in novimi davki dodatno obremenjuje državljanke
in državljane ter gospodarstvo, kar nas ne bo pripeljalo iz krize, ampak jo le poglablja. Napovedi za
letošnje leto niso najboljše in zaskrbljenost je vse večja.
Da osvetlimo aktualne politične razmere in predstavimo stališče SDS do le teh vas vabimo na
POGOVORNI VEČER
v sredo, 12. februarja 2014 ob 18.00, v Kulturni dvorani na Škofljici.
Svoje poglede na aktualno stanje v državi ter še posebej na Zakon o davku na nepremičnine in njegove
posledice bosta predstavili:
ALENKA JERAJ, poslanka DZ RS in podpredsednica SDS in
mag. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK, nekdanja poslanka DZ RS in vodja Komisije za davke in proračun
pri Strokovnem svetu SDS.
Veseli bomo vaše družbe ter vaših pogledov na trenutno situacijo, komentarjev in vprašanj.
Vljudno vabljeni!
SDS Škofljica
14
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Nas petje povezuje, navdihuje in ohranja naš jezik?
Nedvomno to velja za domovinske
pesmi, še prav posebej pa za cerkvene,
brez katerih si ne moremo predstavljati nedeljskega bogoslužja in cerkvenih
praznikov. Petje ima pri tem pomembno vlogo pri povezovanju med ljudmi in
ohranjanju jezika, ki je temelj slovenskega narodnega samozavedanja. Slovenski narod se omenja že v Brižinskih
spomenikih. Ali se zavedamo tega?
Na Rudniku ohranjamo tradicijo slovesa od starega leta z zahvalno sveto mašo
ob prepevanju klasičnih božičnih pesmi.
Tokrat pa je bilo nekoliko drugače, saj
je bil na zadnjo nedeljo v letu posebej
koncert otroškega in mešanega pevskega
zbora, ki mu je sledila župnikova zahvala
in pogostitev. Zahvalna sveta maša pa je
bila na silvestrovo ob presenetljivo veliki
udeležbi občestva.
Božične pesmi sta na koncertu prepevala 18-članski mešani pevski zbor pod
vodstvom izkušenega dolgoletnega organista in pevovodje Jožeta ter v našem
okolju vsem poznani 15-članski otroški
zbor Čebel'ce pod vodstvom prizadevne
Veronike. V pomoč in obogatitev prijetnih
otroških glasov so svoje dodali še organist
Luka, flavtistka Manca in kitarist Aleš.
Vsak zbor je zapel po nekaj pesmi, mešani samo z božično vsebino, otroški pa
je poleg treh božičnih zapel še Ko bi ljudje ljubili se, Lahko noč mamica in Dva
novčiča. Nepogrešljivo Sveto noč in Rajske strune pa smo zapeli vsi skupaj. Lepo
pripravljen in izveden program, ki ga je
najavila tajnica ŽPS Vida, so prisotni nagradili s ploskanjem, župnik Lojze pa je
vse povabil na pogostitev ter se zahvalil
pevcem za trud in odrekanje, potrebno
za vsakotedenske vaje, da bi tako usposobljeni bogatili bogoslužje in duhovno
krepili občestvo. Pri tem se je oprl na rek
Kdor poje, zlo ne misli. Ob slovesu minulega leta smo si ob domačih kranjskih
klobasah in žlahtni kapljici iz župnikove
kleti izrekli spodbudne želje za prihajajoče leto.
Z omenjenim pa izražanje zahvale za
prejete darove življenja v okviru naše
župnije Ljubljana-Rudnik še ni končano.
Z dvanajstletno tradicijo in novimi pevci oplemeniten MePZ Češnje vsako leto
na praznik svetih treh kraljev obogati
bogoslužje s svojim veličastnim petjem.
Letošnji program je bil nekaj posebnega,
posodobljen z novim izborom pesmi ter
dinamiko petja pod vodstvom Iztoka in
ob mogočni orgelski spremljavi Lovra.
Med mašo, ki jo je daroval župnik Lojze,
so prepevali klasične božične pesmi, kot
Na kamelah jezdijo – F. Ačko; O polnoči
– I. Šček, in manj znane domače: Le gor,
le gor sprebud'te se – F. Cigan; Veselite
se narodi – Vavken-Kumovec; Jožef prileten mož – U. Vrabec; Angelci na naših
poljih – francoski napev z besedilom E.
Škulja, ter seveda božični Gospod usmili
se in Jagnje božje. Med obhajilom pa so
zapeli Gruberjevo Sveto noč. Za konec so
svojo virtuoznost pokazali še z latinsko
pesmijo O sacrum convivium, kar kaže na
spoštovanje tuje tradicije, ki nas bogati in
povezuje, saj je podstat razvoju slovenske glasbe iz ljudske v sodobno umetno
(komponirano) glasbo. Ta se je v polnosti
razvila iz ljudske v 19. stoletju v času prebujanja narodne zavesti v Evropi, medtem
ko je v srednjem veku mešanje gregorijanskega korala z domačim jezikom več
stoletij vplivalo na oblikovanje srednjeveških slovenskih cerkvenih pesmi, česar
nikakor ne gre pozabiti in zanemarjati.
Tudi tokrat se je pevcem za njihov prispevek k obogatitvi bogoslužja in negovanju lepo zapete slovenske pesmi, ki je
sad truda in odrekanja, prijazno zahvalil
župnik Lojze ter pri tem pripomnil, da so
bili trije modri predstavniki poganov, ki
15
razodevajo hrepenenje vseh ljudi po presežnem, ker naše življenje ni igra slučaja,
temveč trdno dejstvo stvarjenja iz ljubezni
za ljubezen, kar lahko dnevno zaznavamo
v stvarstvu.
Slovenska beseda in pesem sta nepogrešljiv del naše istovetnosti, ki nas je
povezovala skozi vso zgodovino v narod,
ki je sposoben samostojnega življenja v
skupnosti enakopravnih narodov združene Evrope. Ali se tega zavedamo vsak dan
sproti ter znamo trud in odrekanja naših
občanov nagrajevati s prisotnostjo na njihovih koncertih in prireditvah? Tudi to je
izraz domoljubja in ljubezni do domovine,
ki nam je včasih primanjkuje. Kaj drugega
kot z veseljem in radostjo zapeta pesem
nas lahko še duhovno navdihuje in povezuje v enoten in spravljen narod? Slovenščina se pogosto zapostavlja in zamenjuje
s tako opevano angleščino. Res je ta primerna za večinsko sporazumevanje, vendar ji ne bi smeli ob tem dajati prednosti
pred našim maternim jezikom. Naši predniki so si močno prizadevali za njegovo
uveljavljanje in ko smo z vstopom v EU
dosegli njegovo enakopravnost z drugimi
jeziki, imamo polno pravico in dolžnost
tudi dejansko uresničevati to enakopravnost in se ne prepustiti omalovaževanju
domačega jezika.
Stanko Klemenčič Saražin, Lavrica
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Dom Škofljica ima se »fajn«
»… Mi mamo se fajn, pa če prov je al
ne …« Res je, imamo se super, tudi z vašo
pomočjo. V decembru smo bili navdušeni,
ko nas je obiskal Miklavž z angelčki in
parkeljni iz župnije Škofljica ter popestril naš vsakdan ter nas vse razveselil z
darili. Ko smo že pri darilih, ne bomo pozabili donacije Petrola, s katero si bomo
privoščili čisto nov žar za dolge poletne
dneve in večere.
Med vsem dogajanjem smo skočili še
v Festivalno dvorano, kjer smo bili tako
glasni, da smo priklicali dedka Mraza, ki
deluje v okviru Zveze Sožitje. Tudi Karitas se je spomnil nas in nas povabil na
druženje. Seveda pa smo ves december
mrzlično delali čestitke, darilca in pa seveda izdelke, ki smo jih ponosno prodajali na stojnici na Prešernovem trgu. Vseeno pa smo imeli čas pripraviti lutkovno
predstavo za srečanje s starši, ki je bilo
konec decembra. Priredili smo jim tudi
čisto pravcati žur s skupino Dixie Šok
Obisk osnovne šole
Razigrani Dixie Šok Band
Miklavževanje
Band. Skupina je spravila na noge stanovalce, starše in tudi uslužbence, ki so se
prepustili razigrani glasbi ter zaplesali. Za
konec naj se spomnimo še lanskega poletja, ko so nas obiskali otroci z Osnovne
šole Škofljica, ki so nam pripravili enkratno predstavo. Tudi mi nameravamo vrniti
uslugo in se že vneto pripravljamo na naš
nastop na osnovni šoli.
Veseli smo, da se počutimo del skupnosti in upamo, da se bo sodelovanje še
krepilo.
Doris Kalin,
vodja Doma Škofljica
Znanje rešuje življenja
V mesecu oktobru sta Občina Škofljica
in občinska Civilna zaščita organizirali
tečaj prve in nujne medicinske pomoči
za prve posredovalce t.i. »first responder-je«. Izvedba tečaja je bila na plečih
Izobraževalnega centra Reševalne postaje
Ljubljana. Na predavanjih se je izmenjalo
15 reševalcev, ki so delili svoje znanje in
bogate izkušnje. Osemdeseturnega tečaja
se je udeležilo 28 tečajnikov iz vrst škofljiške civilne zaščite, gasilske zveze, OŠ
Škofljica, Vrtca Škofljica in želimeljske
gimnazije.
Na podelitvi spričeval oziroma diplom
je zbrane prvi nagovoril župan, g. Ivan
Jordan. Naložba v znanje je najboljša
naložba, občani Škofljice smo z izurjenimi bolničarji, razpršenimi po celi občini,
po vseh zavodih in ustanovah ter društvih,
varnejši. Župan se nadeja, da kdo izmed
njih dobi delo tudi v novem Domu starejših občanov Škofljica s 150 posteljami, za
katerega naj bi prav te dni podpisal koncesijsko pogodbo.
Poveljnik GZ Škofljica, tov. Milan Rajf
je ponosen na tečajnike, ki so izjemno
uspešno opravili tečaj. Zdaj imajo najnujnejše znanje, ki pa ga bo treba obnavljati.
Želi si ustanovitve tekmovalne ekipe prve
pomoči.
Poveljnik Civilne zaščite, g.Martinc
je izrazil zadovoljstvo nad velikim
16
odzivom. Tov. Simon Černe, predsednik
GZ Škofljica je čestital že 2.generaciji prvih posredovalcev/posredovalk v
naši občini.
Svoje zadovoljstvo nad uspehom je
izrazila tudi glavna organizatorka tečaja
ga.Gabi Marguč. Gabi, vezni člen med
tečajniki in organizatorjema, CZ in občino, se je najprej zahvalila za priložnost, ki
je bila ponujena, saj tečaj ni poceni, je pa
neprecenljiv, saj rešuje življenja. Vsem tečajnikom je iskreno čestitala ter pohvalila
njihovo neverjetno energijo, zagnanost in
željo po znanju.
Karmen Fabjan
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Z Gorenjega Blata do Škofljice in nazaj
Letos je bil drugi nočni pohod z Gorenjega Blata k polnočnici na Škofljici. Ob
20.30 se nas je 14 zbralo na Gorenjem
Blatu. Na hitro smo si pripravili kape, rokavice in bakle ter odrinili.
Začetek je bil pri znamenju na Gorenjem Blatu. Kratka molitev in naprej.
Veter je tako pihal, da kaj prida uspeha
z baklami nismo imeli. Ker je bila cesta
prazna, je v sproščenem pogovoru pot
do Gumnišča minila hitro. Pri gumniški
cerkvi sta se nam pridružila Golobičeva.
Skupaj smo se spustili do Glinka, kjer
sta se pri križišču ob znamenju pridružila
še Marinška. Po cesti, kjer med tednom
drvijo avtomobili proti Ljubljani, smo
umirjeno hodili, se pogovarjali, smejali in
molili ob znamenjih. Še spust mimo OŠ
Škofljica in že je tu kapelica na glavnem
križišču. Ko smo se vzpenjali po stopnicah k cerkvi, smo spet prižgali bakle in
ponosno prikorakali pred cerkev. Ker so
nekateri imeli obveznosti v zboru, so šli
v cerkev, ostali pa smo se pred vstopom
še slikali.
Uvod v mašo s petjem nas je umiril in
pripravil na lepo doživeto obhajanje Kristusovega rojstva.
Po maši smo se odpravili nazaj. Ko smo
se približevali Gumnišču, nam je na daleč
kazala pot repatica na zvoniku gumniške
cerkve. Čeprav je bila jasna noč, je močan
Zbiranje
Prvo znamenje na Gorenjem Blatu
Škofljici. Tri petine udeleženPred cerkvijo na Škofljici
cev pohoda.
veter, od ne vemo kod, prinesel dežne kaplje. »Samo, da pridemo do Blata, potem
naj se pa ulije,« so bile naše misli. Želja
se nam je izpolnila. Marija Samec nas je
na koncu prijazno povabila na »borovničke«, sok in potico. Pol ure prijetne debate,
navdušenje nad pohodom in obljuba, da
se naslednje leto spet dobimo na romanju. In da si bomo nabavili bakle, odporne proti vetru. Naslednje leto vabljeni
tudi drugi z Gorenjega Blata, Gumnišča
in Glinka.
Zapisal Peter Kolenc
Gorenje Blato, 25. 12. 2013
Med najboljšimi tudi fantje s Pijave Gorice
Na Dobrovi je bil sprejem najboljših
tekmovalnih enot gasilske Regije Ljubljana 1. Med najuspešnejše v lanskem letu
sodi tudi ekipa pripravnikov PGD Pijava
Gorica, ki je osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju v orientaciji.
Ekipa v sestavi Klemen Lunar, Matic
Nered in Jan Žnidaršič ter mentor Rok
Knavs je iz rok gostiteljev, tovariša Iztoka
Zajca, podpoveljnika Gasilske zveze Slovenije in poveljnika regije Lj1 in tovariša
Franca Bradeška, predsednika regije Lj1,
prejela priznanje za izjemen uspeh.
Le-ta je samo potrditev odličnega dela
z mladimi na Pijavi Gorici, kjer že imajo državne prvakinje med dekleti. Urška,
Eva in Tadeja so očitno fantom nasule
kar nekaj zlatih nasvetov, da so svoj nastop izpilili do potankosti in suvereno
slavili.
Zmagovalcem sta se na odru pridružila tudi tovariš Andrej Pirc in tovariš Tom
Šerjak, predsednik in poveljnik PGD Pijava Gorica, ki s svojo energijo in zgledom
prav gotovo odločilno prispevata k uspehom društva. Čestitamo!
Karmen Fabjan
17
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Intervju z Andrejem Cibrom ob njegovi 70-letnici življenja
»Veseli me zastonjsko delo«
Konec meseca novembra je Andrej Ciber s Pijave Gorice praznoval 70-letnico
življenja. To priložnost izkoriščamo, da našega občana nekoliko pobližje predstavimo, saj menimo, da si takšno predstavitev zasluži zaradi vsega, kar je podaril
tako kraju, v katerem živi, kot tudi občini in še čez. Na Pijavi Gorici ga pozna že
skoraj vsak, ker je izredno aktiven krajan, ki mu nikoli ne zmanjka idej in dela.
Po poklicu je strojni ključavničar, okupirajo pa ga številne in raznovrstne dejavnosti, saj je zelo zvedav človek in poln energije. Občinski svet Občine Škofljica
je gospoda Cibra leta 2006 odlikoval z listino Občine Škofljica, že leta 2002 pa
je od takratnega ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Franca Rodeta prejel
posebno nadškofijsko priznanje in zahvalo za delo pri obnovi cerkve na Pijavi Gorici, za aktivno sodelovanje v župnijskem pastoralnem svetu in cerkvenem
pevskem zboru.
Gospod Andrej, vaša družina izhaja z
Dobravice. Kdaj ste prišli na Pijavo Gorico in kako to, da ste se sploh odločili
preseliti, ker ste na svoj rodni kraj še zelo
navezani in se večkrat vračate tja?
Povod za selitev je bila poroka. Žena
je namreč doma s Pijave Gorice in zato
sva se naselila tukaj v novi hiši, ki sva
jo začela graditi leta 1970. Na Dobravico grem pa še vedno rad, da se umaknem in najdem svoj mir pred prometnim kaosom, ki je na Pijavi Gorici
neznosen. Na Dobravici imam manjši
sadovnjak, tam pa je tudi moje lovsko
lovišče.
Po poklicu ste strojni ključavničar in to
znanje še s pridom uporabljate. Kljub
temu, da je to zelo tehnični poklic, vas
zanimajo še mnoga druga družboslovna
in humanistična področja. Od kod izvira
ta širok interes?
Verjetno je to že prirojeno in potem to
človeka spremlja skozi vse življenje. Sem
pa pred poroko leto in pol opravljal svoj
poklic v tujini. S podjetjem smo kar precej hodili po Nemčiji po montažah in videl sem, kako imajo tam visoko kulturno
zavest in spoštovanje do dediščine, medtem ko pri nas tega ni bilo. Najbolj mi je
v spominu ostala povorka različnih stanov
oziroma društev s številnimi prapori, nekaj posebnega pa so bila tudi oblačila, v
katerih so bili ljudje oblečeni na tej povorki. To mi je dalo misliti, kaj imamo
mi, in ugotovil sem, da poleg lovskega
in gasilskega prapora nimamo nobenega
drugega. Tudi zavedanje o vlogi in pomenu narodove kulture in izročila je bilo na
zelo nizki ravni. Danes je, hvala Bogu,
drugače.
Ste član kulturnega društva in domoznanske sekcije, sodelujete pri pevskem
zboru in gasilcih veteranih, poznamo vas
kot navdušenega lovca. Kdaj ste pravzaprav postali lovec?
Že od malega sem poslušal lovske dogodivščine, ko so k nam hodili lovci. Kot
otrok sem bil na peči in jih poslušal ter se
že takrat odločil, da bom lovec. Nato se je
življenje odvijalo po svoje, tako da sem
član lovske družine na Igu postal šele na
začetku osemdesetih let.
Čeprav vas ta hobi navdušuje, pa verjetno tudi tu naletite na težave. Kaj bi izpostavili kot problem današnjega lovskega
delovanja?
Problem predstavlja nerazumevanje lovske dejavnosti. Društvo proti mučenju
živali na primer ne dopušča uporabe živalskih kož. Včasih se je uporabil vsak del
živali, danes pa se veliko meče stran. Tako
lahko kože uporabljamo le kot trofeje, ne
smemo pa jih uporabiti v praktične namene – kot so obutev in oblačila –, kar bi bilo
boljše tudi z ekološkega vidika. Naravno
krzno tako mečemo v smeti, kupujemo pa
plastiko, ki zgolj onesnažuje naravo. Sosednje dežele ravnajo drugače.
Večkrat slišimo, da lovci skrbite za ravnovesje v naravi. Kako je s tem? Naletite
na nerazumevanje tudi zaradi odstrela?
Tu je največja težava zaščitenost živalskih vrst. Trenutno je na Barju zelo veliko
čapelj, ki so zaščitene in jih zato ne smemo loviti. Čaplje poberejo ves živelj od
deževnikov, polžev, žab, hroščev in tako
iztrebljajo te vrste. Tudi pri prenamnoženih kormoranih je podobno. Na takšen
način se ruši ravnovesje v naravi, ki bi ga
18
Sedemdesetletnik Andrej Ciber
lovci z lovom lahko ohranjali. Z lovom na
divjad, ki ni zaščitena, držimo primerno
številčnost, saj nam stroka letno pove, koliko divjadi je za odstrel, medtem ko ravnovesja pri zaščitenih živalih ne moremo
držati.
Kaj pa vaš odnos do zgodovine in ohranjanja materialne dediščine? Kako blizu
vam je zgodovinska veda in od kod vam
znanje za obnove objektov?
Prvič sem se s tem srečal pri obnovi
cerkve na Pijavi Gorici. Leta 1989 je udar
strele močno poškodoval cerkev in ižanski župnik me je določil za predsednika
gradbenega odbora. Takrat sem se prvič
srečal z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim smo dobro
sodelovali. Meni je bilo pomembno, da
cerkev obnovimo tako, da ohranimo čim
več originalnega in objekta ne spreminjamo po nepotrebnem. Zvoniku na primer
smo vrnili staro podobo (križ, jabolko na
strehi), zavzel sem se, da je obnovljeno
tudi zvonjenje, da ura ponovno deluje …
V prejšnjem mandatu ste bili predsednik Krajevne skupnosti Pijava Gorica. Kaj vas je nagovorilo, da ste sprejeli
to vlogo?
Takrat smo že razmišljali o oživitvi vaškega jedra in ker sem bil pri tem dejaven,
sem po spletu okoliščin postal predsednik
KS. Dal sem kar nekaj pobud, ki so se pozneje tudi zaradi pomoči Občine Škofljica
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
in zavoda za spomeniško varstvo uresničile. Tako smo obnovili skedenj in uredili otroško igrišče, ki je postal zbirališče
mamic z otroki in tudi najstniki prihajajo
in se družijo tukaj. To, da je vaško jedro
zaživelo, pritrjuje, da smo se odločili prav.
Seveda pa obnova še ni končana.
Omenjeno vaško jedro, ki ga želite vrniti
preteklosti, kar se videza tiče, in dati sedanjosti in prihodnosti, kar se tiče dejavnosti in povezanosti krajanov, torej postaja dejstvo. Kakšna je bila vaša vizija za
ta prostor na začetku? Je projekt obnove
povezal krajane?
Za vaško jedro smo želeli, da ohrani
obliko in ostane kot neki trg. Pri obnovi
so v 53 delovnih akcijah zelo sodelovali
domačini, ki sem jih sklical. V prek dva tisoč prostovoljnih urah dela smo se precej
dobro spoznali in osnovala se je skupnost.
Škoda je le, da ni v to skupnost vključenih
še več krajanov. So pa bile delavnice, igre
in druge prireditve, ki so tu potekale do
sedaj, dobro obiskane. Zelo veliko ljudi
se je udeležilo lanskega Kostanjčkovega
piknika, ko smo imeli otvoritev vodnjaka.
Največ ljudi pa je prišlo lani maja na dan
Pijave Gorice, ki je bil prvi tovrstni dogodek v našem kraju.
Kateri so problemi pri oživljanju vaškega jedra, ki bi jih želeli izpostaviti? Vidite
tudi rešitve?
Idej za prihodnost je veliko. Ena od želja je stalna etnološka razstava, za katero
je že zbranih preko tristo predmetov, ni
pa še primernega prostora za predstavitev
in hrambo. Okolico skednja želimo uporabiti za tržnico oziroma za sejem, ki je
v preteklosti tukaj že potekal. Dolgoročna vizija je, da bi s tem pripomogli k samooskrbi kraja. K stvarem pa je seveda
treba pristopiti preudarno in premišljeno.
Imamo cerkvico, skedenj, v katerem je
večnamenska dvorana, nova pridobitev je
vodnjak, vaška lipa … Prostor je celovit
in z njim moramo ravnati tako, da bo tu
nastalo nekaj lepega.
Kakšne pa so vaše vizije za celoten kraj?
Kaj Pijava Gorica potrebuje?
Pogrešamo igrišče, za katerega smo že
imeli izbran primeren prostor, pa potem iz
tega ni bilo nič. Problem je, da so svetniki
sicer dajali pobude, a niso stali za njimi.
Če se ne zavzameš, potem ni uresničeno.
Jaz sem za svojimi pobudami stal in jih
tudi s trudom in delom realiziral.
Za naš kraj je zelo pomembna tema kanalizacija, o kateri se že govori več let, pa
je še danes nimamo in tudi napredka pri
tem ne vidimo. Zakaj stvari stojijo, tega
ne vemo. Po razlagah, ki smo jih dobili,
naj bi bil problem v neurejenih lastništvih, zdaj pa naj bi čakali še na finančna sredstva. Odpadne vode in umazanijo
še naprej odvažamo na njive, v jarke, na
barje, od koder potem črpamo pitno vodo.
Krajevna skupnost pa pri rešitvi problema
trenutno nima nobene moči in pooblastil.
Kako gledate na aktualne stvari v vaši
krajevni skupnosti? Kako gledate na to,
da je trenutno predsednik krajevne skupnosti zamrznil svoj mandat?
Ozadja ne poznam natančno, tako da ne
vem, zakaj se je odločil za to. Je pa res, da
se je predsednik krajevne skupnosti zelo
zavzemal za kraj, za rešitev prometne problematike (obvoznica, križišče, semafor),
za kanalizacijo …, zdaj pa so vse stvari
zaradi trenutnega stanja onemogočene
oziroma se jih ne da premakniti naprej,
kar je škoda.
Povod za naš pogovor je vaš osebni jubilej, ki ste ga pred kratkim praznovali.
Kljub sedmim križem se zdi, da vam energija ne pohaja. Kje iščete navdih in dobro
voljo, da se lahko s tako pozitivnim odnosom do potreb kraja soočate z ovirami, ki
prihajajo na pot?
To je najbrž že v človeku. Ko sem bil
pred dvema letoma bolan in v bolnici,
sem si želel, da bi lahko videl, hodil in
delal. Te zmožnosti še imam in sem zadovoljen, da je tako. Zadovoljen sem, da
lahko delam takšne stvari, kot jih. Zelo
spoštujem stare stvari in veseli me, da
jih lahko ohranjam in obnavljam. Motivira me tudi dejstvo, da stroka odobrava moje delo, da mi da vedeti, da delam
prav. Veseli me zastonjsko delo, čeprav
mogoče tega kdo ne verjame. Za ižanske
podružnične cerkve sem uredil električno
zvonjenje, veliko dela sem opravil tudi
pri obnovi cerkve na Dobravici, kjer sem
se tudi marsičesa naučil, kar sem potem
uspešno uporabil pri obnovi pijavškega
skednja.
Pijavčani vas očitno spoštujejo in cenijo.
Na to kaže tudi visok mlaj, ki so ga pred
hišo postavili ob vašem življenjskem jubileju.
Mlaj je bil zame čisto presenečenje.
Na moj rojstni dan smo bili z domačimi
v kuhinji in ko sem videl, da so pripeljali
mlaj, je bil šok. Naslednji šok pa je bil,
ko so mi pripravili praznovanje, o katerem nisem nič vedel. In ob tej priložnosti
bi se rad vsem zahvalil in položil na srce,
naj jim ne bo žal nobene ure dela, ki so jo
vložili v javno dobro. Vse, kar so naredili,
se vidi in vsak je lahko ponosen, da je tudi
njegovo delo vključeno v obnovo vaškega
jedra. S tem gojimo pripadnost kraju in ne
nazadnje tudi narodu.
Spoštovani gospod Ciber, hvala za pogovor in vse najboljše.
Pogovarjala sta se
Nataša Kovačič in Iztok Petrič
Andrej Ciber pri obnovi zapletenega mehanizma stolpne ure.
19
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Na Lavrici ustanovili Civilno iniciativo proti južni trasi
daljnovoda Beričevo–Divača
V ponedeljek, 27. januarja 2014, so se
ob 19. uri v kulturni dvorani na Lavrici
zbrali zlasti tisti krajani Lavrice, ki živijo
v bližini daljnovoda Beričevo–Divača, ki
prečka Občino Škofljica preko Sel, južnega dela Lavrice in Babne Gorice.
Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik sveta KS Lavrica gospod Jože Sebanec in povedal, da svet KS Lavrica nasprotuje južni trasi, nato pa besedo predal
mag. Iztoku Petriču, ki je vodil srečanje.
Potem ko so se proti severni trasi organizirali prebivalci, ki živijo ob njej, in se
v medijih sliši zgolj njihov glas, se želijo
organizirati tudi prebivalci ob južni trasi,
saj tudi ob njej živijo ljudje in ne zgolj
živali, kot je vse prevečkrat zaznati v medijih.
Vsi prisotni so s soglasno sprejetim
sklepom ustanovili Civilno iniciativo
proti južni trasi daljnovoda Beričevo–Divača, ki bo v javnosti opozarjala na probleme in nevarnosti, ki bi jih za ljudi in
okolje prinesel še en daljnovod. Imenovali
so delovni odbor, ki bo vodil in izvajal aktivnosti Civilne iniciative.
Med sestankom se je krajanom pridružil
direktor občinske uprave Občine Škofljica
gospod Marko Podvršnik in povedal, da
župan Ivan Jordan podpira ustanovitev civilne iniciative in da bo o gradnji novega
daljnovoda preko Občine Škofljica razpravljal tudi občinski svet na 25. redni seji
in do predmetne zadeve zavzel stališče.
Civilna iniciativa apelira na vse občane
Občine Škofljica, da njeno delo podprete,
zlasti ko se bo začela podpisovati peticija
proti južni trasi daljnovoda Beričevo–Divača.
O dogajanju bomo občane redno obveščali.
Za civilno iniciativo: Iztok Petrič
Ste kdaj pomislili na to, da bi izdelali družinsko drevo?
Pa niste bili gotovi, da boste to znali ali zmogli storiti?
Potem se vam ponuja idealna priložnost!
Udeležite se tečaja izdelave rodovnika,
kjer boste:
spoznali
vire,
iz
katerih
lahko
črpate podatke o svojih prednikih, •
•
• se naučili branja stare nemške pisave – gotice, v kateri so večinoma zapisani podatki, •
• obiskali arhiv, •
• izvedeli še mnogo drugih uporabnih podatkov. •
Prvo srečanje, ki bo potekalo v OŠ Škofljica,
bo v četrtek, 20. februarja 2014, ob 18. uri.
Kotizacija: 20 evrov po osebi
Dodatne informacije in predhodne prijave do 15. februarja 2014
po telefonu: 031 772 962 (Nataša), 041 868 180 (Iztok) ali
elektronski pošti: domoznanska@gmail.com.
Tečaj organizirajo in vodijo člani Domoznanske sekcije
Interesnega združenja Naša Lavrica.
Lepo vabljeni!
20
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
LETNIK XXIII • Št. 1
URADNE OBJAVE
Januar 2014
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Škofljica za leto 2014 (Ur. l. RS, št. 110/2013) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih
sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Škofljica (Uradni list RS, štev. 53/09) ter dopisa Ministrstva za finance, št.
007-413/2013/11 z dne 18. 10. 2013 objavlja Občina Škofljica
JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje
malega gospodarstva v Občini Škofljica za leto 2014
1.
NEPOSREDNI UPORABNIK, KI PODELJUJE SREDSTVA
Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica
2.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Škofljica in
sicer za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja boljša učinkovitost in strokovnost enot malega gospodarstva. Sredstva se na
podlagi razpisa namenijo sofinanciranju izobraževanj in usposabljanj, svetovanj in informiranj ter promocijskim aktivnostim.
3.
VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Višina razpisanih sredstev znaša v letu 2014, za vse ukrepe 10.000,00 EUR.
4.
UPRAVIČENCI DO SREDSTEV
Upravičenci do sredstev pomoči po tem razpisu so:
– gospodarske družbe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razvrščajo na mikro in majhne družbe,
– fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika, ki se razvrščajo na mikro in majhne podjetnike.
Upravičenci morajo imeti stalno bivališče in sedež dejavnosti na območju Občine Škofljica.
5.
IZVAJALCI POMOČI
Izvajalci pomoči so registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na območju:
– občine ali regije ter ostale organizacije, ki so registrirane za izvajanje ukrepov, za katere se pomoč dodeljuje.
Izvajalci pomoči morajo v čim večji meri izpolnjevati naslednje kriterije:
– biti po svoji osnovni dejavnosti neposredno povezani s čim širšo bazo malega gospodarstva v občini,
– tekoče slediti gibanju in problematiki gospodarstva v občini,
– zagotoviti samostojno organizacijo oziroma izvedbo celovitega programa po principu pravične, poštene in enakovredne
obravnave vseh subjektov drobnega gospodarstva v Občini Škofljica.
1
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
Za pridobitev sredstev na javnem razpisu lahko kandidirajo izvajalci, ki:
– so pravne osebe,
– delujejo po načelu javnega prava,
– so samostojne poslovno-stanovske organizacije,
– predložijo natančen program vseh aktivnosti, ki ustreza ukrepom, navedenim v občinskem pravilniku in tem razpisu.
6.
UKREPI PO NAMENIH
I. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR
Višina sofinanciranja znaša do 50 % upravičenih stroškov izvedbe izobraževanja.
Sredstva se dodelijo za oblike posebej organiziranega pridobivanja znanj, izobraževanja in usposabljanja, opredeljena s programom, ki zagotavlja čim bolj celovito pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabnega pri sedanjem oziroma bodočem
delu podjetnikov, pri razvoju podjetniških idej in uresničevanju le-teh.
Sredstva se dodeljujejo na naslednjih področjih:
– tečaj računalništva in knjigovodstva,
– znanja tujih jezikov,
– izpolnjevanja in usklajevanja z novostmi zakonskih predpisov,
– strokovna usposabljanja na različnih področjih, za katera se izkazuje širši podjetniški interes,
– izobraževanja, namenjena širitvi znanja podjetnikov – začetnikov in podjetnikov, ki želijo nadgraditi svoje poslovanje,
– sejemske dejavnosti kot oblike seznanjanja z novostmi tehnoloških dosežkov.
Upravičeni stroški so stroški predavateljev, potni stroški predavateljev, ostali tekoči stroški organizacije in izvedbe dodatnega
izobraževanja.
Na razpis se prijavijo izvajalci, ki bodo organizirali izobraževanja in usposabljanja. Izvajalec, ki bo izbran in bo z njim sklenjena tudi pogodba, obračuna upravičencem iz Občine Škofljica 50 % upravičenih stroškov izvedenega izobraževanja oziroma
stroškov usposabljanja, za preostalih 50 % stroškov za vsakega upravičenca pa izda izvajalec zahtevek na Občino Škofljica.
Zahtevek za refundacijo 50 % stroškov izobraževanja ali usposabljanja pa lahko vložijo tudi podjetja ali samostojni podjetniki
s sedežem v Občini Škofljica, ki se bodo udeležili izobraževanj ali usposabljanj v tujini.
II. SVETOVANJE IN INFORMIRANJE
Višina razpisanih sredstev: 2.000,00 EUR
Sredstva se dodelijo za oblike posebej organiziranega svetovanja, opredeljenega s programom aktivnosti, ki zagotavlja pridobivanje in posredovanje pomembnih informacij, obveščanje in izvedbo reševanja podjetniške problematike za vse ciljne skupine
v občini – samostojni podjetniki, mala podjetja in potencialne podjetnike. Izvajalec svetovanja mora zagotavljati informacijsko
podporo podjetniški populaciji – pridobitev različnih informacij na enem mestu v obliki različnih virov informiranja.
Svetovalne storitve, za katere se lahko dodelijo sredstva:
– informiranje in svetovanje o različnih področjih delovanja podjetja s poudarkom na razvoju patentov in inovacij,
– davčno svetovanje,
– delovno in socialno pravo,
– informiranje o potencialnih virih financiranja,
– obveščanje in priprava na javne razpise,
– svetovanje o statusnih oblikah in pogojih za začetek poslovanja – ustanovitev podjetja,
– uvajanje novih marketinških pristopov.
K vlogi za dodelitev pomoči mora upravičenec priložiti račun za izvedene svetovalne storitve ter poročilo o realizaciji projekta, za katerega je bilo izvedeno svetovanje. Občina bo sofinancirala do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji možni znesek na
posameznega upravičenca je 2.000,00 EUR.
Podlaga za upravičenost stroška je predložen plačan račun za izvedene svetovalne storitve ter poročilo o izvedenem projektu.
2
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
III. PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI S PODROČJA MALEGA GOSPODARSTVA.
Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR
Sredstva se dodelijo za:
– organizacijo forumov za izmenjavo znanj med enotami malega gospodarstva,
– najemnine in opremljanje razstavnih prostorov,
– materialne stroške priprave in dostave izdelkov za razstave, ocenjevanje, idr. ter
– izdaja publikacij, katalogov, spletišč, idr.,
– simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih.
Občina bo sofinancirala do 50 % upravičenih stroškov najetja, postavitve in delovanja stojnice. Najvišji možni znesek za aktivnosti, navedene pod a, b, c in d alinejo znašajo 2.000,00 EUR na posameznega upravičenca, pod točko e pa največ 300,00 EUR.
Sredstva se dodelijo na osnovi predloženega računa o plačilu najema oziroma zakupa ter poročila o izvedenem projektu.
Predložen mora biti tudi obratovalni čas sejma. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice, stroški
promocijskega materiala ter potni stroški udeležencev na sejmu.
7.
INTENZIVNOST POMOČI ZA VSE UKREPE
Sredstva se dodelijo upravičencem po pravilu »de minimis«. Višina »de minimis« pomoči ne sme presegati 200.000,00 EUR
v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Obdobje treh let se šteje do roka za vložitev prve vloge za dodelitev sredstev.
Najvišji možni znesek, ki ga lahko prejme posamezen upravičenec, znaša 2.000,00 EUR, najnižji pa 300,00 EUR, razen za
ukrep Promocijske aktivnosti, za kar je pod točko e najvišji znesek 300,00 EUR, najnižji pa 100,00 EUR.
Do pomoči po tem razpisu niso upravičena nelikvidna podjetja. Subvencijo je možno dodeliti le v primeru, kadar ta predstavlja
spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.
8.
SPLOŠNI POGOJ PRIDOBITVE SREDSTEV
Upravičenci morajo imeti stalno bivališče in sedež dejavnosti na območju Občine Škofljica.
9.
ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA:
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
prijavni obrazec;
izjava o izpolnjevanju razpisnih pogojev;
dokazilo o registraciji;
dokazilo o številu zaposlenih;
dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih;
podroben opis izvedene aktivnosti;
dokazila o izvedbi aktivnosti;
izpolnjeno izjavo upravičenca, da za pomoč »de minimis« ni dobil sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, oziroma, če
jih je, v kakšni višini.
10. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291
Škofljica in sicer vključno do 30. 03. 2014 (datum žiga pošte).
K vlogi je potrebno priložiti vse dokumente, ki jih kot obvezna dokazila zahteva razpisna dokumentacija in so navedeni na
obrazcu »vloga«.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov vlagatelja.
Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z obvezno navedbo na prednji strani ovojnice »NE ODPIRAJ – RAZPIS ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA ZA LETO 2014« (v oklepaju je potrebno navesti vrsto ukrepa).
3
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
11. ODPIRANJE VLOG
Odpiranje vlog, ki ga vodi Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo, finančne in pravne zadeve, bo v roku 15 dni od izteka roka
za predložitev vlog. Odpiranje ponudb ne bo javno.
Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo
v roku 8 dni dopolnijo. Komisija tudi oceni višino sredstev za posameznega upravičenca.
12. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA TER VIŠINI
DODELJENIH SREDSTEV
Na podlagi predloga komisije bo o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ter višini dodeljenih sredstev z odločbo odločila
občinska uprava Občine Škofljica, o pritožbi zoper odločbo pa župan Občine Škofljica.
13. ZAKLJUČEK AKTIVNOSTI IN ODDAJA ZAHTEVKOV
Aktivnosti za vse vrste ukrepov morajo biti zaključene najkasneje do 15. 11. 2014, zahtevke pa je potrebno oddati do 20. 11.
2014.
14. SKLENITEV POGODBE
Medsebojne obveznosti med Občino Škofljica in prejemnikom sredstev se uredijo s pogodbo, po pridobitvi mnenja Ministrstva
za finance.
15. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO
DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Škofljica http://
www.skofljica.si in v sprejemni pisarni občine, na Šmarski cesti 3, kjer jo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur
(ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 17. uro).
16. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu oziroma e- pošti, vsak delovni dan od 9.00
do 12.00 ure, pri Brigiti Marinšek, e-pošta: brigita.marinsek@obcina.skofljica.si, telefon: 360 16 18.
Številka: 308-01/2014
Datum: 28. 1. 2014
Župan
Občine Škofljica
Ivan Jordan, l. r.
4
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
Na podlagi določil Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 45/08, 57/12), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za
leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12), 13. člena Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj
podeželja v Občini Škofljica (Uradni list RS, št. 84/07), Mnenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o skladnosti
sheme državne pomoči »Programi za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Škofljica 2007 – 2013«, št priglasitve:
K – BE084-5874602-2007, dopisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje glede podaljšanja obstoječih shem državnih pomoči, št.
440-21/2013/9 in 440-21/2013/10 ter Odloka o proračunu Občine Škofljica za leto 2014 (Ur. l. RS, št. 110/2013), objavlja Občina
Škofljica
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja
v Občini Škofljica za leto 2014
I.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet razpisa so nepovratna sredstva, ki se bodo dodeljevala za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Škofljica. Državne pomoči se dodeljujejo za naslednje namene:
1. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU
Predmet podpore:
Predmet podpore je izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin oz. gospodinjstva, svetovalne storitve,
sodelovanje na sejmih, udeležba na tekmovanjih, razstavah, izmenjava znanj, izdaja publikacij, katalogov, spletišč. Prijavljajo
se izvajalci storitev kot so KSS, ZGS, zavodi in druge organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju
kmetijstva in gozdarstva.
Prijavitelji so lahko tudi društva, ki so vključena v razvoj podeželja in organizirajo posamezna izobraževanja s področja kmetijstva in gozdarstva.
Upravičeni stroški:
– Sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije,…)
– Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med
trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja.
– Izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav, sejmov ter sodelovanje na njih.
– Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi,…).
– Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev
danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
Upravičenci do sredstev:
Do sredstev so upravičene nevladne organizacije in organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost na območju občine.
Znesek razpisanih sredstev znaša 4.000,00 €.
2. NAPRAVA PAŠNIKOV
Predmet podpore:
Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo
za:
– novogradnjo pašnika, ki ne sme biti manjši od 1 ha in za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del,
opreme in tehnologije paše,
– obnovo pašnika, starejšega od 10 let, (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha razširitev obstoječega pašnika,
5
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
Upravičeni stroški:
– stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ali leseno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke;
– stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev);
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do sredstev:
Do sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo
za kmetijstvo in imajo sedež v Občini Škofljica.
Znesek razpisanih sredstev znaša 5.000,00 €.
3. SOFINANCIRANJE PLAČILA ZAVAROVALNIH PREMIJ
Predmet podpore:
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev kot državne pomoči za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje
živali za primer bolezni v letu 2014.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali ali napad škodljivcev.
Upravičenci morajo izpolnjevati specifične pogoje, določene v Uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje
kmetijske proizvodnje in ribištva za tekoče leto.
Upravičenci do sredstev:
Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so kmetijska gospodarstva, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: 700,00 €.
II. POGOJI IN KRITERIJI ZA DODELITEV DRŽAVNE POMOČI:
Splošni pogoji:
a) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da
za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec
prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih
pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči.
b) Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Škofljica in še niso bili izvedeni.
Investicije ne smejo biti pričete pred podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev.
c) Če je upravičenec – majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti
dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
d) Mikropodjetja ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju
Občine Škofljica, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1ha primerljivih
kmetijskih površin, ki ležijo na območju Občine Škofljica.
e) Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev.
f) Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo in rabljeno opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali
lastno delo.
g) V kolikor je upravičenec davčni zavezanec, se pri upravičenih stroških od bruto osnove odšteje davek na dodano vrednost
(osnova za državne pomoči je odbitek davka od upravičenih stroškov).
h) Če dodeljena sredstva niso porabljena namensko, jih mora prejemnik vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se
obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
i) Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje, ipd., ki ni podjetje v težavah.
j) Subvencije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva.
k) Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Škofljica,
l) Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 20.11.2014.
6
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
III. NAJVEČJA INTENZIVNOST POMOČI:
1) Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju.
– pomoč lahko krije do 100 % stroškov na področju izobraževanja, usposabljanja, svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje
strani, organizacije forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, publikacij, spletišč, stroške na področju nadomeščanja. Pomoč
se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
2) Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo – naprava pašnikov:
– do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi,
– do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja.
3) Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:
– Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni znaša razliko do 50 % upravičenih
stroškov obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Najnižji znesek, ki ga lahko prejme upravičenec, je za tehnično podporo kmetom in napravo pašnikov 400,00 €, za pomoč
pri plačilu zavarovalnih premij pa znaša najnižji znesek 25,00 €.
Najvišji zneski intenzivnosti pomoči pa so:
– 1.000,00 € za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju,
– 2.000,00 € za napravo pašnikov,
– 350,00 € za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje živali za primer bolezni.
IV. MERILA IN KRITERIJI:
Merila za dodelitev državnih pomoči po uredbi za skupinske izjeme – naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:
– standard kmetijske pridelave,
– starost in status upravičenca,
– delež lastnih sredstev za izvedbo naložbe,
– območje v katerem leži kmetijsko gospodarstvo.
V.
ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291
Škofljica in sicer vključno do 28. MARCA 2014 (datum žiga pošte). Za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje živali pa
je skrajni rok za oddajo vlog 15. 11. 2014. Po tem datumu lahko upravičenci oddajo vloge le v primeru, če bo zavarovanje
sklenjeno med 15. 11. 2014 in 31. 12. 2014. Te vloge bodo obravnavane in izplačane v januarju 2015.
K vlogi je potrebno priložiti vse dokumente, ki jih kot obvezna dokazila zahteva razpisna dokumentacija in so navedeni na
obrazcu »vloga«.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov vlagatelja.
Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z obvezno navedbo na prednji strani ovojnice »NE ODPIRAJ – RAZPIS ZA RAZVOJ PODEŽELJA«. V oklepaju je potrebno navesti vrsto ukrepa:
a) zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju,
b) naprava pašnikov,
c) plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje živali. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več namenov, mora biti
vsaka vloga poslana v posebni kuverti.
VI. ODPIRANJE VLOG
Odpiranje vlog vodi tri-članska komisija, ki jo imenuje župan in bo izvedeno v mesecu aprilu 2014, za ukrep – sofinanciranje
plačila zavarovalnih premij pa tudi meseca novembra.
Na odpiranju komisija ugotavlja popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo
v roku 8 dni dopolnijo.
7
URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 1, JANUAR 2014
VII. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Na podlagi predloga komisije bo o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah z odločbo odločil direktor občinske uprave Občine
Škofljica, o pritožbi zoper odločbo pa župan Občine Škofljica.
Zavržene bodo vloge:
– ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v V. točki besedila tega razpisa,
– ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisna dokumentacija za posamezni
namen in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
Zavrnjene bodo vloge:
– tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in posebnih pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen,
– ki jih bo področna komisija na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje ocenila kot neustrezne.
Občina Škofljica bo vse vlagatelje vlog obvestila o izidu razpisa v roku 30 dni po zaključku odpiranja vlog.
VIII. SKLENITEV POGODBE
Medsebojne obveznosti med Občino Škofljica in prejemnikom sredstev se uredijo s pogodbo.
IX. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO
DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Škofljica: http://
www.skofljica.si in v sprejemni pisarni občine, na Šmarski cesti 3, kjer jo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur
(ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 17. uro).
X. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu oziroma e- pošti vsak delovni dan od 9.00 do
12.00 ure, pri Brigiti Marinšek, e-pošta: brigita.marinsek@obcina.skofljica.si, telefon: 360 16 18.
Datum: 24. 1. 2014
Številka: 330-1/2014
Župan
Občine Škofljica
Ivan Jordan, l. r.
8
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
V DU Lavrica smo se spet prešteli
Leto se je neverjetno hitro obrnilo.
Pravzaprav si želimo, da bi se jih še veliko, vsaj tako si vsako leto voščimo ob
koncu leta. Kakor koli že, prav dosti ne
moremo storiti, razen da poskrbimo za
zdravje in druženje med seboj.
Vsako leto zadnjo soboto v januarju začnemo naše druženje s pobiranjem članarine za tekoče leto. To je
prijetno srečanje večina članov društva, saj nekateri zaradi bolezni ali
svojih obveznosti to dolžnost opravijo
drugače.
Tudi to soboto dopoldne je bilo na odru
naše dvorane pravo mravljišče. Praznično
pogrnjena miza, šopek in prapor. Sprejem
s kozarčkom bolj ali manj »močnega«,
domače slane in sladke dobrote in kava so
tudi prispevali, da so ljudje posedli in še
in še klepetali. Nekateri so prelistali našo
vzorno vodeno kroniko in si ogledali nekaj slik lanskega druženja. Člani društva
so dobili zgibanko z letošnjim načrtom
društva in tudi že vabilo za našo prvo aktivnost, to je obisk gledališča v Ljubljani.
Res je, da smo se na žalost v minulem
letu od nekaj članov za vedno poslovili, a
veseli smo vseh tistih, ki so se nam letos
na novo pridružili.
Vsak po svojih močeh se trudimo, da bi
nam bilo na naših druženjih lepo in prijetno. Začeli smo že tako.
Za DU Lavrica Zdenka
KARITAS pri polnočnici
Ko škofljiške občane zdrobi in poruši teža let in so primorani, da se morajo
sprijazniti z odhodom v dom za stare v
človeka vredno oskrbo, svojci iščejo po
vsej državi, tudi glede cene, pa tudi bližine
primerno znosno ustanovo.
Delujoč že več kot desetletje v KARITASOVI dejavnosti sem imel priložnost
videti že nekaj domov od znotraj. V zadnjem času hodim na obisk k »našim« v
dom Zavod sv. Terezije v Videm Dobrepolju. Ker sem nekje slišal (prebral), da
so za iztrgane iz svojega življenjskega
okolja lahko prazniki prej mučni kot pa
praznični.
In tako sem se odločil, da našo Marijo Tekavec iz Zaloga obiščem pred, pri
polnočni božični maši in še nekaj časa po
maši, dokler bo imela moči za prenašanje
obiska.
Več kot uro pred mašo sem že bil v
domski kapeli, ker vem, da Marija-Micka
vedno zgodaj pride k sveti daritvi. Tudi to
pot je bilo tako, da je prišla tudi ona skoraj uro pred mašo. Bilo je prav posebno
vzdušje sedeti z nekaj osebami v pridušenem govorjenju v napol osvetljeni kapeli.
Pol ure pred začetkom maše je ena od
domačih začela moliti rožni venec (»Ki si
ga Devica od Svetega Duha spočela … in
naprej), ki je povzročil, da je čas prehitro
minil do začetka maše.
Pozvonil je zvonček in polnočna sveta
daritev se je začela, s kesanjem smo si očistili duše, prisluhnili prvemu berilu (Iz 9,
1-3. 5-6) drugemu berilu (Tit 2, 11-14) in
evangeliju – Lk 2, 1-14.
V pridigi nas je domski duhovnik gospod Zvonko Vozel nagovoril z besedami:
»Bog se je učlovečil, da smo/so ga lahko
videle naše zemeljske oči. Zdaj biva med
nami. Ker Jožef in Marija nista bila premožna (lahko, da še osla nista imela svojega), nista našla prenočišča v mestu, tako
se je Božji Sin rodil na gmajni v hlevu,
njegova zemeljska pot se je pa končala na
križu. Tudi še danes vsi, ki ne priznavajo
in zavržejo Boga, tako ravnajo s pravičniki. Zato smo bili nagovorjeni, naj zavestno
gojimo ljubezen in pozornost do osamljenih, da bi vsi začutili medsebojno
razumevanje, božji
mir in blagoslov.
Že so tu prošnje:
»Knez miru, ob
tvojem rojstvu so
angeli
oznanjali
mir ljudem na zemlji; prosimo za
državne voditelje,
naj si prizadevajo za mir na svetu
21
– Prosimo Te usliši nas!«
Ob tvojem rojstvu se je veselila vsa zemlja; prosimo te za starše, naj se veselijo
vsakega novega življenja – Prosimo …
Ti si se rodil kot EMANUEL – Bog
z nami – naj v Tebi najdejo tolažbo vsi
osamljeni, obupani in zapuščeni – Prosimo …!« V nadaljevanju smo še doživljali
povzdigovanje, Oče naš, se z molitvijo
»Gospod nisem vreden …« pripravili za
prejem svete evharistije in na koncu prejeli še blagoslov.
Z Marijo Tekavec sva se pri vratih iz kapele ustavila zdaj po okrepčilu za slikanje.
Rekla sva, da to ne bo njena zadnja, da
se bova še velikokrat srečala in zaprosila
me je, da bi bilo v GLASNIKU objavljeno
vse: besede in slike ter naj ji ga še toplega
prinesem in drugim tudi. Bog daj, da bi
se to res tako zgodilo!
Škofljica, 24. 12. 2013
Član KARITASA, Anton Mušič
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Blagoslov konj na Rudniku
Dan po božiču, 26. decembra, goduje
sveti Štefan, zavetnik konj in druge živine, kar se v Cerkvi praznuje že od 4.
stoletja dalje. Okrog svetega Štefana so
se spletle različne legende. Sveto pismo
nam pove, da je bil diakon v Jeruzalemu
in zaradi judovske zavisti usmrčen s kamnanjem. Ljudsko izročilo pripisuje svetemu Štefanu čudežno moč, ker je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je
ta pokleknil predenj. Poleg tega ga imajo
za svojega zavetnika tudi sodarji, kočijaži,
konjski hlapci, krojači, kamnoseki, tkalci,
tesarji (vsi sedaj zelo redki, pa vendar še
potrebni poklici) in zidarji. Velja za priprošnjika proti obsedenosti, glavobolu,
proti bolečinam zaradi žolčnih in ledvičnih kamnov, priporočamo pa se mu tudi
za srečno smrt. Pred blagoslovom konj se
med mašo v cerkvi opravi blagoslov vode
in soli, kar ima še danes tesno povezavo z
zemljo in živino.
Da ima blagoslov konj resnično dolgo
tradicijo, o tem priča rokopis iz 10. stoletja, ki je nastal v nemškem mestu Trierju. O imenitnih slavnostnih obredih ob
blagoslovu konj na Slovenskem priča tudi
Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine
Kranjske. Več pa sta o tem napisala Niko
Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev in Janez Bogataj v knjigi Slovenija
praznuje.
Pri nas na Rudniku, kamor cerkveno upravno sodi
Lavrica z Orlami
kot del skupne Občine Škofljica, se ta
tradicija nadaljuje ob sodelovanju
Cerkve (občestva
in župnika) in Turističnega društva
Lavrica. To sodeluje pri blagoslovu
konj s kruhom, na- Župnija Rudnik: blagoslov konj – sol in kruh.
močenim v blagoslovljeno sol, ter pri pripravi in sami postrež- Župnik Lojze je posebej izpostavil, da je
bi (s čajem, kuhanim vinom in pecivom) vsak blagoslov božji dar ljudem, živalim
lastnikov konj in njihovih jezdecev ter in stvarem. Katekizem katoliške Cerkve
preostalega občestva. Turistično društvo namreč opredeljuje »blagoslavljanje kot
si za sodelovanje pri blagoslovu prizade- božje dejanje, ki daje življenje in katerega
va pridobiti čim več lastnikov konj, da je izvir je Oče«. Njegov blagoslov je hkrati
obred bolj slovesen. Tako se je letos obre- beseda in dar. Tudi dalje piše 'vsak blagoda blagoslova udeležilo pet lastnikov konj slov je hvaljenje Boga in prošnja za dos skupaj 14 odraslimi živalmi.
sego njegovih darov'. Človek je duhovno
Blagoslov je opravil župnik Lojze Zu- bitje, ki neprestano stremi po nadnaravpan ob pomoči predsednice Turističnega nem. In vedno je hotel človek imeti stik z
društva Lavrica Slavke Kregar, tako da je 'zgoraj', z Bogom. To je želja po božjem
najprej opravil molitev pred konji in jih varstvu po opori na poti in pri delu. Tako
poškropil z blagoslovljeno vodo ter po- naj tudi ta blagoslov pripomore k zdravju
kadil s kadilom. Potem sta s predsednico konj in ljudi, ki se z njimi veselijo in odTD Lavrica vsakemu konju podala košček govorno skrbijo zanje.
Stanko Klemenčič Saražin, Lavrica
kruha, namočenega v blagoslovljeni soli.
Društvo Ravnovesje Pijava Gorica in Društvo kurentov Mezgovci
Če bi radi spoznali Kurente, izvirne pustne like z dolgo tradicijo,
se jim pridružili v maski ali brez in se z njimi poveselili
vas vabimo
v sredo, 26. februarja 2014 ob 15. uri na Pijavški trg,
da jih bomo pospremili v GOSTILNO ČOT, kjer se bodo zadržali daljši čas.
Kurenti začnejo širiti svoje poslanstvo takoj po Svečnici pa do
Pusta, tako da obiskujejo bližnje in daljne kraje ter preganjajo
slabo in prinašajo dobro. (www.facebook.com/pijava)
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega
polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem
kurentovanju.
Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad
ter dobro letino.
Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na
glavi ima masko, na nogah pa gamaše..
V svoji prvotni obliki je Kurent predstavljal nekaj nadnaravnega.
Z divijim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni
poskus ljudi, da bi vplival na naravne zakonitosti.
Otroci so bežali v strahu pred njimi, dekleta pa, če kurentove
oprave niso poznala, so se mu poskusila izogniti ali pa odkupiti
z robcem.
22
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Lutkovno popoldne
V družbi otrok, staršev in lutkarjev z
Dobrove smo preživeli zadnjo soboto v
novembru igrivo popoldne ob ogledu lutkovne predstave »V sračjem dolu« in ob
ustvarjanju malih sovic, lisičk … Vreme
nam ni bilo najbolj naklonjeno, pa je bil
morda prav zato obisk presenetljivo dober. Na prireditev je prišlo kar 60 malčkov
in njihovih staršev.
Lutkarje z Dobrove smo že gostili in
otroci so bili tudi tokrat navdušeni ob
gledanju živahne predstave o babici in
dedku, ki išče svoja, nekje »pozabljena«
očala, in o mladih,
nagajivih, tatinskih
srakah, ki rade odnašajo vse, kar se
sveti … Mama sraka se sicer trudi, da
bi jih lepo vzgojila,
a srake le ne morejo iz »svoje kože«.
Konec dober, vse
dobro, in dedek
skrivnostno« zopet
najde svoja očala!
Po
predstavi
je ostala večina
otrok s starši na delavnici. Vodili sta jo
naši članici Katja V. Škrabec in Tatjana
Confidenti, ki se jima iskreno zahvaljujemo za skrbno pripravljeno delavnico in
potrpežljivo pomoč otrokom pri ustvarjanju. Otroci so izdelovali iz kartona,
papirja in okraskov simpatične sovice,
lisičke in klobučke, izrezovali, lepili,
23
barvali in sploh delali, kar je bilo komu
najbolj všeč.
Uživali so vsi, otroci in starši. Ob slovesu so se nam zahvalili in obljubili, da se
bodo z veseljem tudi v prihodnje udeleževali lutkovnih predstav in delavnic.
Marija Gregorič, KUD Škofljica
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Prava ideja
Dramska skupina KUD Škofljica se je
odzvala povabilu direktorja Potniškega
prometa, d. o. o., Slovenske železnice SŽ,
gospoda mag. Boštjana Korena, da bi v
počastitev 120. obletnice prihoda vlaka
na Škofljico v Železniškem muzeju v Ljubljani ponovili dramski prizor »Slavnostne prireditve« ob odprtju dolenjske proge. V petek, 29. novembra smo se zbrali
v muzeju, ki je vreden ogleda, saj smo v
njem videli zbrane naprave in orodja od
začetkov železniškega prometa pri nas.
Našo pozornost pa so najbolj pritegnili
hlaponi – parne lokomotive, od katerih
nekatere še danes delujejo.
V prisotnosti župana gospoda Ivana Jordana, podžupana gospoda Borisa Zupančiča, vodstvenega osebja SŽ in županov
sosednjih občin so dramski prizor odigrali:
Jan Tehovnik kot deželni poslanec Vinko
Ogorelec, Miha Brkinjač kot postajni načelnik, Lado in Silva Žefran kot kočevski
knez Auersperg s soprogo Eleonoro, Darja
Kenik Gregorič kot trgovka, Marija Anžič
in Pavle Cigale kot poveljnik gasilcev, v
delu muzeja, ki je opremljen s klopmi iz
starih potniških vagonov in opremljen s
pohištvom in napravami, kot pisarna postajnega načelnika v času cesarja Franca
Jožefa I.
Kot vrhunec dogodka in v spomin na
obletnico odprtja dolenjske proge je gospod Ivan Jordan v imenu Občine Škofljica izročil gospodu mag. Boštjanu Korenu
»cesarjevo poslanico«, ki jo je preko kneza
Auersperga na Škofljico poslal sam cesar
Franc Jožef I. Pozneje smo v pogovoru izvedeli, da bo poslanica postavljena na častno mesto v prostorih zgradbe Potniškega
prometa, vsem na ogled, v občudovanje in
trajni spomin na pomemben razvojni dogodek za Škofljico in okoliške vasi. S kaligrafskim prepisom besedila poslanice se
je likovno potrudila gospa Katarina Rojc,
z okvirjem in paspartuji pa je poslanico
estetsko nadgradil gospod Silvo Dolinšek. Dogodek je skozi fotografski objektiv
spremljala Mojca Brkinjač.
Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujem. Prireditev pod Javornikovim kozolcem – predstaviti razvoj, delovanje in
vpliv železniškega prometa na okolje, se
je kot snežna kepa zakotalila in prerasla v
ponovitev na železniški postaji Škofljica
ob prihodu posebnega vlaka in doživela
vrhunec v izročitvi »cesarjeve poslanice«
upravi Potniškega prometa SŽ, zato ker je
bila to prava ideja.
Marija Gregorič, KUD Škofljica
Strokovno predavanje
O arheoloških najdiščih v Občini Škofljica
Zadnji dogodek Domoznanske sekcije
Interesnega združenja naša Lavrica v letu
2013 je potekal v petek, 29. novembra, v
kulturni dvorani na Lavrici, kjer je mag.
Pavla Peterle Udovič imela strokovno
predavanje o arheoloških najdiščih na
prostoru naše občine.
Glede na evidenco arheoloških najdišč,
ki jo vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine, na prostoru naše občine leži kar 15
najdišč, ki pa podrobnih arheoloških izkopavanj še niso doživela. Predavateljica
nas je z bogatim slikovnim gradivom
popeljala po vseh lokacijah, podrobneje
pa predstavila zlasti nahajališča Breg pri
Škofljici, Babna Gorica in Molnik. Le
redki občani verjetno vedo, da je bil na
barjanski strani Lavrice najden drevak.
Družina Lenče pa je v 2. polovici 19.
stoletja Narodnemu muzeju predala dva
meča, najdena na barju pri Lavrici, ki pa
sta bila žal ukradena in ju imamo ohranjena zgolj na fotografiji z razstave.
Tudi iz obdobja srednjega veka imamo
24
arheološko najdišče, ki je potrjeno tako
v pisnih virih kot z izkopavanjem. To so
ostanki srednjeveškega gradu Falkenberg
imenovan tudi Stari grad, kjer je družina
Falkenberg, ki se je k nam priselila s Koroške, živela v 13. in 14. stoletju. Grad je
stal ne hribu ki se nahaja nad Želimljami
oziroma nad Rogatcem nad Želimljami,
poleg pa je izpričana tudi trdnjava.
Obiskovalce so posebej pritegnili razstavljeni predmeti, bodisi originali bodisi replike, ki si jih je za to priložnost
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Udovičeva izposodila iz Mestnega muzeja Ljubljana. Možno si jih je bilo pobliže ogledati in, kar se redko zgodi, tudi
vzeti v roke. Tako smo lahko dobesedno
občutili kameno in železno dobo. Posebej
zanimiva je bila replika pasne spone, ki je
bila najdena na Molniku, saj so si jo obiskovalci lahko s pomočjo usnjenega pasu,
na katerem je pritrjena, celo nadeli. Tako
Obiskovalci v pričakovanju začetka predavanja.
Mag. Pavla Peterle Udovič pred razstavljenimi arheološkimi najdbami
smo doživeli pristen stik z najstarejšo preteklostjo.
Člani domoznanske sekcije pa smo strokovno predavanje še nadgradili. V sredo,
15. januarja 2014, smo si v Mestnem
muzeju skupaj ogledali razstavo KOLO,
5200 LET, poleg pa še del stalne razstave,
ki sega v najstarejša arheološka obdobja.
Razstava KOLO je zanimiva zlasti zaradi
koncepta postavitve, ki poudarja neločljivost znanosti, umetnosti in dediščine. Zato
je zapis na steni enega izmed razstavnih
prostorov več kot pomenljiv: »Ne zanima
nas, kaj je res, ker se resnici z znanjem
lahko zgolj približamo, spoznati pa je ne
moremo. Zato se raje sprašujemo, kaj lahko naredimo s tem, kar že vemo. Zanima
nas vse, kar je bilo še pred kratkim zgolj
potencialno možno, danes pa je že del našega vsakdana. Le kaj še sledi …«. Ogled
razstave priporočamo.
Ob tem občane vabimo, da se udeležujete naših dogodkov.
Mag. Iztok Petrič
Vodja Domoznanske sekcije
Interesnega združenja Naša Lavrica
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA
Šmarska c. 3
1291 ŠKOFLJICA
Vabilo
na Občni zbor Turističnega društva,
11. marca ob 19. uri
v gostilnici Orle, na Orlah
Pred tem bo predavanje o lanu in kulturni program.
Vabljeni vsi,
ki bi radi prispevali k turističnemu utripu naše občine.
25
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA
Šmarska c. 3
1291 ŠKOFLJICA
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA
Šmarska c. 3
1291 ŠKOFLJICA
Škofljica, 22. januar 2014
Vabilo
RAZPIS ZA TEKSTILNI
IZDELEK IZ LANU IN
NAJBOLJ ZANIMIVE ZGODBE
O IZDELKU
Če bi radi več zvedeli o lanu: zanimivosti
o lanu, pomen lanu v oblačilni kulturi,
o koristnosti lana za zdravje ter uporabi
v kulinariki
Vabimo vse občane, da sodelujejo na razstavi lanenih
izdelkov v mesecu juniju na dvorcu Lisičje.
Vas vabimo na predavanje
v torek, 11. marca 2014 ob 18. uri
v gostilnici Orle, na Orlah
Izdelke narejene iz lanu: prtičke, serviete, posteljnino,
oblačila, spodnje perilo, zbiramo vsako sredo od 18. ure
naprej v gostilni »Čot«, Pijava Gorica.
Izdelke bomo popisali in fotografirali, zapisali bomo tudi
zgodbo o izdelku, lahko jo prinesete napisano, da bo
komisija izbrala najboljši izdelek in zgodbo.
Predavali bosta:
Olga Marguč, tekstilna oblikovalka,
Tanja Miklič, univ. dipl. biol.
Poskusili bomo laneno potico po posebnem receptu
in slišali nekaj pesmi, ki jih bo zapel ŽPZ Laniške
predice.
Nagradila bo še najstarejši in najizvirnejši izdelek.
nagrada: lanen prt
nagrada: 6 pakiranj lanenega semena
nagrada: 3 pakiranja lanenega semena
Informacije: 041 611 009, Tončka
Informacije: 041 611 009, Tončka; 041 786 662, Olga
DruštvoVAS, Smrjene vas vabi na
3. eko delavnico z naslovom
DOMAČ JOGURT
KDAJ: v soboto, 22.2.2014 ob 10:00(približno 2 uri)
KJE: središče vasi-občinska hiša Smrjene
Vabljeni na delavnico o pripravi jogurta iz domačega mleka.
Tokrat nam bo svoje delo predstavilLuka Košir, ki prihaja iz
Sodražice. Domače mleko nam bosta podarila Joži in Roman iz
Smrjen – kmetija pri Burjevčevih. Na delavnici bomo spoznali:
 Mlečnokislinsko fermentacijo. Tudi jogurt je živ in poln
mlečnokislinskih organizmov, kiugodno delujejo v našem
organizmu.
 Segrevanje surovega mleka, merjenje T, kakšen sev bakterij uporabiti, kje jih kupiti, … Koliko časa nam vzame priprava in kakšen je izračun stroškov?
 Kako enostavno je doma pripraviti jogurt, ko enkrat poznamo osnovne smernice.
 Spoznavanje receptur, sledilo pa bo tudi preizkušanje.
Luka nam bo praktično prikazal vse, kar moramo vedeti o pripravi jogurta. Vabljeni, da se nam pridružite!
Zaradi lažje organizacije pričakujemo vaše predhodne prijavedo četrtka 20.2.2014, na telefon 041 37 32 29 (Martina
Padar) ali na mail martina.padar@gmail.com
Vstopnina: Prostovoljni prispevki
26
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Raznolikost delovanja Turističnega društva Škofljica
Leto 2013 se je začelo z božično-novoletnim koncertom v škofljiški cerkvi
sv. Cirila in Metoda. Koncerti so potekali
šestnajst let in ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalili gospodu župniku, da nam je
odstopil prostor. Letos pa je vzniknila ideja, da bi bil praznik petja in plesa občine
Škofljica v športni dvorani. Predlogi so,
da bi vsi občinski zbori, od najmlajših do
najstarejših pevcev nastopili za materinski
dan, ali pa novembra, ko ni drugih prireditev. V marcu je letos precej prireditev,
ki so povezane s pustom in veliko nočjo.
Pomemben sklop delovanja je kulturno-etnološka prireditev Kosci in grabljice.
Organizira se občinsko tekmovanje, nato
pa še tekmovanje za pokal Ljubljanskega
barja med sedmimi barjanskimi občinami:
Škofljica, Ig, Borovnica, Brezovica, Vrhnika, Ljubljana in Log-Dragomer.
Vsako leto druga občina organizira
medobčinsko tekmovanje, ki vsebuje
tudi etnološko povorko, kmečko tržnico,
razstavo starodobnega kmečkega orodja
in naprav, prikaz starih običajev, drobne
obrti, tematske likovne razstave in delavnice, jahanje s spremstvom, kratke izlete
z vprego, kmečke igre, taborniške in gasilske predstavitve itd.
Ohranjanje običajev se izvaja tudi v
projektu LAN, ki zelo lepo napreduje po
zaslugi Janeza Skubica, njegove družine,
Aktiva podeželskih žena in ostalih članov
društva. Precej orodja je že zbranega: trlice, kolovrati in statve.
Našli smo rek: »Lan je lan, z njim je
posla leto in dan«.
Tako bomo v letošnjem letu organizirali
delavnice trenja, predenja in tkanja lanu.
Začeli bomo s predavanjem, kjer se
bomo seznanili o pomenu lanu v oblačilni kulturi, o koristnosti lanu za zdravje in
uporabi v kulinariki. Pripravili pa bomo
tudi razstavo izdelkov iz lanu in nadaljevali z izdelavo spominkov na temo lan.
Ker že imamo vas z imenom Lanišče, je
prav, da za turistični namen obnovimo pridelovanje lanu, že sam pogled na modro,
cvetoče, laneno polje, ki poživi pokrajino
in vdihne romantičnost, pa je krasna turistična ponudba.
Na pobudo gospe Apovnikove in s
podporo gospoda Dolšine smo obudili
še en običaj, ki je že skoraj zamrl, to je
»ličkanje koruze« pod Ruskovim kozolcem. Tudi za izvedbo tega običaja je treba
vložiti precej dela skozi celo leto, ličkanje
pa je vesel zaključek, ki je pomeni zabavo
in druženje za domačine in turiste. Lepi
koruzni storži pa so krasna dekoracija za
naše domove. Letos bomo naredili še kaj
iz ličkanja, če se nam boste pridružili …
Letos je Renesančni večer, že peti po
vrsti, pripravljamo pa ga za obiskovalce
iz bližnje in daljne okolice – udeleženci
so iz naslednjih krajev: Ig, Šmarje, Grosuplje, Zagradec, Ljubljana. Vedno izvemo nekaj iz časa renesanse – letos smo
predstavili tekstilne tehnike (krpanke,
Stojnica pred Mestnim muzejem Ljubljana.
KUD Škofljica na trgu Francoske revolucije v
Ljubljani.
Ličkanje
j koruze
Gasilci veterani
gobelini, vozlanje, vezenje, filcanje, čipke), navadne in nenavadne kovine, francoske filozofe, poslušali flavto in violino
ter poskusili odlične jedi po renesančnih
receptih. Prijetno se je vživeti v bogat, renesančni čas.
Pohod po Svarunovi poti je največji
dogodek turističnega društva. Letos je
bilo veliko obiskovalcev, ki so prvič prišli
na ta pohod. Povedali so, da so bili navdušeni nad lepim razgledom, še bolj pa nad
odličnimi pogostitvami ob poti in prijaznimi ljudmi.
Predstavitve naših krajev, naravnih ter
kulturno-zgodovinskih znamenitosti smo
imeli na srečanju oldtajmerjev na Škofljici, na Maratonu v Dragi, na srečanju v
Bistri, na predstavitvi obbarjanskih občin
v Log-Dragomeru in na srečanju pred Mestnim muzejem v Ljubljani. Obiskovalci
so se zanimali za organizirane pohode
(Svarunova pot, Čemšeniška-grajska pot,
Pijavška barjanska pot, Gozdna učna pot
Škofljica). Zanimala jih je tudi možnost
kolesarjenja.
Stojnice smo imeli bogato založene s
prospekti, spominki, predstavitvijo trenja
in predenja lanu, izdelavo lesenih izdelkov ter različnih dobrot za pogostitev. Piškote, potice, štrukeljčke in slano pecivo
z lanom so pripravile članice Turističnega
društva Škofljica, članice Aktiva podeželskih žena in Gostilna »Čot«.
Ženski pevski zbor Laniške predice
poje vse leto, zaključi pa s samostojnim
koncertom v avli OŠ Škofljica. V gosteh
smo imeli folklorno skupino Kolovrat, ki
je popestrila večer.
Najpomembnejši dogodek za Laniške
predice in tudi za Občino Škofljica je bil
nastop na Tednu vseživljenjskega učenja v
Cankarjevem domu, kjer se je trlo obiskovalcev iz vse Slovenije.
Najprijetnejši dogodek za Laniške predice pa je bil božično-novoletni koncert
na Pijavi Gorici, s katerim smo vsi zaključili leto 2013.
V letu 2014 se nam lahko delovno
pridružite in prispevate k razvoju področja, kjer živite, vedno pa ste vabljeni
na vse prireditve. Pišite nam lahko na
Turistično društvo Škofljica, Šmarska
cesta 3, 1291 Škofljica, e-pošta: toncka.
pal@gmail.com, telefon: 041 611 009.
Tončka Pal
27
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
Kako ukrepati če zagori vozilo
Najpogostejši vzroki požarov na osebnih vozilih so okvare in poškodbe vozil, prometne nesreče in drugo. Požar
na osebnem vozilu se lahko hitro širi.
Verjetnost, da bi zaradi požara na vozilu prišlo do eksplozije, je zelo majhna.
Večja nevarnost je, da ostanete ujeti v
gorečem vozilu in se zadušite s plini, ki
nastanejo ob gorenju. Začetni požar v
osebnem vozilu lahko z gasilnikom pogasite ali omejite sami. Priporoča se, da
v vozilo namestite gasilnik na ABC-prah
z učinkovitostjo gašenja najmanj 8A 55B
(2 ali 3 kg). Gasilnik naj bo čvrsto pritrjen na lahko dosegljivem mestu. Vzdržujte in uporabljajte ga skladno z navodili
proizvajalca.
Kako ukrepati, če zagori osebno vozilo
Če na osebnem vozilu opazite znake,
ki bi lahko pomenili požar (dim, vonj po
zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu in: – ugasnite motor
ter vklopite varnostne utripalke, – vozilo
morajo takoj zapustiti vsi potniki in se čim
prej umakniti na varno, – eden od potnikov naj vozilo ustrezno zavaruje in označi
z varnostnim trikotnikom, – če lahko, vzemite gasilnik in poskušajte pogasiti požar,
– če se požar že razvije in ga ne morete
pogasiti, pokličite številko 112.
Kako gasiti požar v motorju osebnega
vozila
Če zagori v predelu motorja osebnega
vozila, vzemite gasilnik, ga ustrezno pripravite za začetek gašenja (odstranite varovalo) malo privzdignite pokrov motorja,
gasilnik usmerite v odprtino med pokrovom motorja in masko vozila in pričnite
z gašenjem. Pred gašenjem nikoli ne odpirajte pokrova motorja. Požar se namreč
lahko razvije do te mere, da ga ni mogoče
pogasiti z gasilnikom. Če se je požar že
razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite
številko 112.
ob skrajni desni rob vozišča, – ugasnite
motor in ključ pustite v ključavnici za
vžig, – vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno, – če
lahko, požar pogasite z vašim gasilnikom
ali gasilnikom, nameščenim v predoru.
Vsi novejši predori na slovenskem avtocestnem križu, so video nadzorovani in
opremljeni tako, da če pride do požara na
vozilu ali kako drugače, in če vi vzamete
gasilnik, ki je nameščen v predoru, iz nosilca pritrdišča, se samodejno sprožijo algoritmi, ki so predvideni za požare v predorih. To pomeni, da se v dispečerskem
nadzornem centru sproži požarni alarm,
na vhodih v predor se vklopijo rdeče luči
na semaforjih in s tem ustavijo promet v
predor. Istočasno pa je alarmirana tudi gasilska enota, ki je zadolžena za varovanje
tega predora.
Če požara ne morete pogasiti sami, oziroma se je že razvil, takoj zapustite območje gorečega vozila. Predor zapustite
po najvarnejši poti in pri tem upoštevajte
oznake za izhod v sili v predoru. Pred dimom se zaščitite tako, da si nos in usta
pokrijete z robcem ali kosom obleke.
Pomoč pokličite s stacionarnim telefonom v predoru (SOS – klic v sili) ali z
mobilnim telefonom na številko 112. Če
pa se zgodi, da je zaradi kakršnegakoli razloga zagorelo pred vami vozeče vozilo,
in ne morete peljati mimo, takoj zaustavite vozilo, vklopite varnostne utripalke,
ugasnite vozilo, ključe pustite v kontaktni
ključavnici, ter se nemudoma vsi potniki
iz vozila odpravite po najkrajši označeni
evakuacijski poti ven iz predora.
Če zagori osebno vozilo na viaduktu
Če vaše osebno vozilo zagori na viaduktu, vključite varnostne utripalke in
poskušajte vozilo zapeljati do konca viadukta. Če to ni mogoče, vozilo ustavite ob
skrajnem desnem robu vozišča in ga poskušajte pogasiti. Če požara ne morete pogasiti, pokličite številko 112 in zapustite
viadukt.
Za pravilno in učinkovito gašenje začetnih požarov je treba vedeti, kaj gori in
s katero napravo (npr. gasilnikom), sredstvom (npr. požarno odejo, pokrovko) in
gasilnim sredstvom (npr. vodo, prahom)
lahko najučinkoviteje in varno pogasite
požar. Glede na vrsto gorljive snovi ločimo različne razrede požarov, ki so označeni s črkami A, B, C, D in F.
S pravilnim postopanjem in osnovnim
razumevanjem zakonitosti širjenja ognja
je mogoče olajšati delo gasilcem, ki na
mesto požara ali nesreče ne morejo prispeti nemudoma.
Električne oziroma elektronske naprave lahko gasite z gasilniki na CO2,
ABC-prah ali vodo (naprave do napetosti 1000 voltov lahko na določeni razdalji
V preglednici je prikazano, katera gasilna sredstva so primerna za posamezne
razrede požarov:
Če zagori osebno vozilo v predoru
Če vaše osebno vozilo zagori v predoru,
vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati iz predora. Ne obračajte
vozila in ne vozite vzvratno. Če to ni mogoče: – zapeljite v odstavno nišo oziroma
28
IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV
gasite z vodo skladno z navodili na gasilniku). Z vodo nikoli ne gasite gorečega olja, saj lahko povzročite maščobno
eksplozijo. Ta vas lahko poškoduje in
povzroči požar na kuhinjskih elementih.
Goreče olje pogasite najhitreje, če posodo z gorečim oljem pokrijete s primerno
pokrovko, vlažno bombažno krpo ali požarno odejo. Posoda naj po gašenju ostane
pokrita več minut, saj se lahko pregreto
olje ob stiku z zrakom ponovno vžge.
Izbira naprave, sredstva za gašenje
začetnih požarov na vozilih
Tako kot pri nesrečah in nudenju prve
pomoči tudi pri požaru velja, da lahko
prve naključne priče storijo veliko za
njegovo omejitev. To velja tako za neposredne udeležence kot tudi mimoidoče. S
pravilnim postopanjem in osnovnim razumevanjem zakonitosti širjenja ognja je
mogoče olajšati delo gasilcem, ki na mesto požara ali nesreče ne morejo prispeti
nemudoma.
Izbira gasilnika
Gasilniki so polnjeni z različnimi
gasilnimi sredstvi in so različno učinkoviti. Vrsto gasilnika izberite glede
na pričakovani razred požara. Pri izbiri primernih gasilnikov za gospodinjstvo upoštevajte preglednico oziroma
se pred nakupom posvetujte z gasilci ali
prodajalci.
Glede na sredstvo gašenja, ki vpliva
tudi na onesnaženje objekta in ceno lahko
imamo v avtomobilu naslednje sisteme
gasilnikov:
Gasilniki na prah:
Najpogostejša
izbira za osebni avtomobil. Osnovna
kapaciteta sta dva
kilograma prahu,
njihova cena je od
20 do 40 evrov.
Gasilniki na vodno meglo:
Zaradi šob, ki
curek vode razpršijo, pustijo za seboj
manj umazanije in
na objektu gašenja
povzročijo manj
škode. Ta šoba razbije vodni curek na kapljice s premerom od 60 do 80 mikrometrov, takšna meglica pa ima do 1.670-krat
večjo površino kot voda.
Njihova glavna ovira bo cena, saj stanejo dobrih 160 evrov, gašenje je tudi počasnejše kot pri uporabi prahu. Primerni
so tudi za gašenje naprav pod električno
napetostjo, torej tudi električnih in hibridnih avtomobilov.
S takim gasilnikom je dovoljeno doma
gasiti tudi goreče kuhinjsko olje, namenjeni pa so predvsem gašenju v zaprtih
prostorih.
Gasilniki na ogljikov dioksid:
Tudi z njimi je mogoče gasiti električne
naprave, namenjeni so predvsem gašenju
tekočih snovi (alkohol, olja, masti ...)
Samodejni gasilniki:
Delovati začnejo takoj ob prvem stiku z
ognjem. Njihovo plastično ohišje je narejeno iz biološko razgradljivih materialov
in vsebuje neškodljivo gasilsko tekočino.
Cena takih aparatov je okrog 250 evrov.
Gasilniki na vodo
Primerni predvsem za gašenje trdnih
snovi, ne pa stvari pod napetostjo. Najpogosteje se ti gasilniki uporabljajo v stanovanjih.
Najbolj običajni gasilniki za v vozila so
dvokilogramski gasilniki na prah.
Življenjska doba gasilnih aparatov je
različno dolga, splošno pa velja, da so pregledi priporočljivi po dveh letih. Aparat,
ki je pod stalnim tlakom, ima tudi lahko
tudi barvni prikazovalnik stanja. Pri teh
29
mora biti kazalec na zelenem in ne rdečem polju.
Prah lahko v avtomobilu povzroči tudi
precej škode
Na trgu so najpogostejša izbira manjši
dvokilogramski gasilni aparati na prah,
ki stanejo le dobrih 20 evrov, pa vendarle
niso do okolja najbolj prijazni. Trg namreč
že pozna tudi aparate z ekološko razgradljivo vsebino, ki so sicer precej dražji
(okrog 250 evrov), a povzročijo veliko
manj škode.
Prah je sicer dober za gašenje, a obenem
močno umaže avtomobil in poškoduje elektronske dele. Dejansko lahko povzroči
veliko škode. Med temi osnovnimi aparati
na trgu ni veliko razlike, a bolj ozaveščeni
vozniki lahko poiščejo tudi aparate z bolj
naprednimi sredstvi. Ti bodo prijaznejši
tako do avtomobila kot tudi okolja.
Gasilni aparati so lahko tudi manjši, ki
jih brez težav namestimo v avtomobil in
jih imamo za vsak primer vedno s seboj.
Začetni požar lahko dobro omejijo in pomagajo, da se položaj ne poslabša. V tistih
prvih trenutkih je vsaka pomoč neprecenljiva. Vsak se bi moral le odločiti, ali bi
imel aparat v prtljažniku ali pa raje kje
bližje na dosegu roke.
Kakšen bi bil nasvet gasilske stroke
pred nakupom?
Pred nakupom je treba preveriti, ali ima
aparat ustrezen certifikat, če je bil testiran
in po katerih EU-normativih je narejen.
Na aparatih so ponavadi tudi slikovna
navodila za uporabo, ki si jih je dobro
predhodno ogledati. Pozneje je uporaba
aparata zelo preprosta.
Bi znali laiki v trenutkih stresa in
tesnobe gasilni aparat sploh pravilno
uporabiti?
Kdor ni vešč uporabe, se lahko kadarkoli zglasi v enem izmed prostovoljnih
gasilskih društev v občini, kjer mu bodo
naši člani radi pomagali. Organiziramo
tudi dneve odprtih vrat, kjer podrobneje
predstavimo našo opremo.
Poveljnik PGD Želimlje
Peter Giovani
ZGODOVINSKI KOTIČEK
Fran Saleški Finžgar v likovnih podobah
Osmega februarja se običajno spominjamo smrti Franceta Pre- dušnega pastirja deželnih prašičev. S karikaturo se je ukvarjal
šerna, pozabljamo pa, da je dan pozneje obletnica rojstva pisate- tudi risar Gaspari, ki je kulturnika Finžgarja na eni od risb prilja, ki je nekaj časa deloval tudi v naših krajih. Pisatelj in duhov- kazal kot krošnjarja z velikim nalivnim peresom, ki na hrbtu in
nik Fran Saleški Finžgar (9. 2. 1871–2. 6. 1962) je bil namreč v rokah nosi dela Mohorjeve založbe.
med letoma 1902 in 1908 župnik v Želimljah. Finžgar je bil ne le
Nasprotno od hudomušnih karikatur pa slikarski in risarski
duhovnik, temveč tudi pomemben mož na kulturnem področju. portreti pisatelja običajno prikazujejo kot resnega gospoda. Kot
Bil je urednik in tajnik
ajnik Mohorjeve družbe, predsednik Nove
takšen se pojavlja tudi na nekaterih naslovni
naslovnicah Finžgarjevih
založbe in sourednik
ik revije Mladika,
del je zanimivo tudi
knjig. Med slikarskimi deli
leta 1938 pa je postal
tal eden prvih
Černigo Leta 1947 je
delo Avgusta Černigoja.
rednih članov Slovenske
venske akau
namreč Finžgarja upodobil
v grafični
demije znanosti in umetnosti.
zara svoje tehnične
tehniki, ki že zaradi
Zaradi raznolikih nalog, ki
odst
plati pomeni odstopanje
od večine
jih je opravljal, je sodeloval
odeloval
portr
Finžgarjevih portretov.
Čeprav Čers številnimi strokovnjaki
vnjaki z
naše najvidnejšega
nigoj velja za našega
konstruktivističn
različnih področij, med kakonstruktivističnega
umetnika, pa
terimi so bili tudi likovniki
omenjeni portret
i, Fran
(Svetoslav Peruzzi,
kaže neko sreTratnik, Maksim Gaspaaspadnjo pot med
ri, Peter Žmitek idr.).
realistično upoNekateri izmed njih
do
dobitvijo
in konso skrbeli za slikovno
vno
struk
struktivističnimi
naopremo izdanih puučeli.
blikacij tako Mladike
ke
Javni sp
spomeniki (obla
kot tudi knjig, ki so
plastika in reliefi oziroma
izhajale v omenjenih
enih
spominske plošče) Frana
založbah. Prav tako
o je FinžSaleškega Finžgarja kažejo
gar likovnike srečeval
eval zaradi
predvsem v doprsni izvedbi.
ilustracij svojih knjig
njig in gibaNam najbližji
najbliž takšen spomenja v umetniških krogih.
rogih.
nik je delo M
Mirsada Begića, ki
so ga oktobra 22006 odkrili v ŽeTi njegovi znancii in prijatelji lirja večkrat upolimljah, znana pa je tu
tudi plastika v aleji
kovniki so Finžgarja
rtrete so izdelali
slavnih rojakov v Za
Zabreznici, nedaleč
dobili, njegove portrete
tniki od slikarjev
stran od Finžgarjeve rojstne vasi Dotudi poznejši umetniki
parjev. Slikarske in
slovče. V tem spomins
spominskem parku iz leta
in grafikov do kiparjev.
1981 je naš pi
pisatelj upodobljen
kiparske portrete pisatelja Finžgarja so
apustili umetniki, kot
v družbi Franceta
Fr
Prešerna,
nam med drugim zapustili
ari, Božidar Jakac,
Matije Čopa,
Čopa Janeza Jalna in
so Maksim Gaspari,
Antona Janše,
Janš pod ta dela pa
Avgust Černigoj, Anton Gojmir Kos,
avso se podpisali
podp
kar trije kiHinko Smrekar, Slavel
parji, in ssicer Zdenko Kako Pengov, Karel
mlin, Jaka Torkar in Bojan
Zelenko, Tone Demć,
Kunaver.
Kunave
šar in Mirsad Begić,
nika
Ker je
j ohranjenih veki je avtor spomenika
liko fo
fotografskih podob
v Želimljah.
Finžgarja
Finžga
iz različnih
Za Finžgarjevegaa
življenjskih
življen
obdobij,
sočasnega in tudii
so poznejši
p
umetnizdajšnjega gledalcaa
Karikatura Maksima Gasparija
lj
ki,
ki ki so ustvarjali po
so verjetno najbolj
mikavne karikature. Na tem področju je bil v slovenski likovni pisateljevi smrti, lahko te fotografije uporabljali kot predloge
zgodovini najbolj plodovit in znan Hinko Smrekar, ki je večkrat za svoja dela in zato vemo, v kolikšni meri so sledili resničupodobil tudi Frana Saleškega Finžgarja. Na eni izmed karikatur ni zunanji podobi. Likovniki, ki so poznali Frana Saleškega
ga je prikazal kot lovca, ki namesto, da bi bil na preži, zavzeto Finžgarja, pa so seveda lahko dodali še natančnejšo psihoprebira pred seboj odprto knjigo, ob nogah pa ga opazuje zajec loško noto – le-ta pa je najbolj zaznavna v že prej omenjenih
– za katerega lahko rečemo, da ga lovec Finžgar še opazil ni … karikaturah.
Nataša Kovačič
Druga, morda bolj znana karikatura pa prikazuje Finžgarja kot
30
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Smrkolini iz starega v novo leto
Od dramske igre do poklicev pri
dinozavrih
Dinozavri smo sodelovali v projektu
podjetja Medex in izdelali EKO smreko
ter sestavili dramsko igro na temo »Bodi
eko, ohrani čebelo in smreko«. Odigrali
smo jo v decembrskem popoldnevu, ki je
bil namenjen druženju z našimi starši. Ob
koncu naše »kulturne« prireditve pa nas je
obiskal Božiček in nas obdaril. Seveda je
bil to najlepši del tega popoldneva.
Tako kot v starem letu smo tudi sedaj
v letu 2014 ohranili sodelovanje z Glasbenim centrom Edgar Williams in še naprej pridno gradimo naše glasbeno znanje
s pomočjo njihove glasbene pedagoginje
Une. Una nas vsako uro nauči česa novega
o glasbi. Ker pa smo nekateri »Dinozavri«
tudi športniki po duši, pa hodimo plavat v
Ljubljano na Fakulteto za šport.
Zadnji delovni četrtek v mesecu decembru smo preživeli popoldne skupaj z
našimi starši v vrtcu. Starši so ustvarjali
koledar za leto 2014, ki nam krasi našo
igralnico, mi otroci pa smo za njih skuhali prave indijske specialitete skupaj z
gospo Katarino. S tem popoldnevom smo
nekako zaključili staro leto, si vzeli malo
počitnic in januarja odšli novim dogodivščinam naproti.
Glede na to, da nam je bilo vreme zelo
naklonjeno, smo preživeli veliko časa na
prostem, tako na igrišču kot tudi na sprehodih po bližnjem gozdu. Podali pa smo
se tudi na obisk v knjižnico na Škofljici,
kjer smo začeli našo tematiko o poklicih.
Gospa Alma je bila zelo prijazna in nam
razložila, kakšno je delo vsakega knjižničarja, kaj vse morajo znati. Prebrali smo
še pravljico in se po sončku vrnili nazaj
v vrtec na kosilo. Ampak tukaj še nismo
zaključili naših obiskov, saj smo samo nekaj dni zatem obiskali čevljarja Primoža,
ki nam je povedal vse o čevljarjih in nam
pokazal vse pripomočke, katere potrebuje
za šivanje čevljev.
Naša pot se nadaljuje tudi k drugim poklicem, več pa vam napišemo prihodnji
mesec …
Ribice
Ribice smo v mesecu decembru veliko
likovno ustvarjale, preizkušale nove tehnike ustvarjanja, ter rajale in prepevale
božične in novoletne pesmice. Udeležile
smo se tudi sodelovanju v projektu »Bodi
EKO, ohrani smreko«. Na to temo smo
napisale tudi pravljico.
V novoletno ustvarjanje smo vključile
tudi naše starše, s katerimi smo skupaj izdelovale novoletne voščilnice in se lepo
zabavale v dobri družbi.
Ker nam je letošnja zima naklonila veliko lepega vremena, smo ga tudi izkoristile
in se igrale na prostem. Privoščile smo si
tudi kar nekaj sprehodov in telovadbe v
naravi. S krajšimi sprehodi smo nabirale
kondicijo, da smo se lahko odpravile na
daljši izlet do bližnje knjižnice, v kateri
smo si ogledale knjižice, se igrale na igralih ter poslušale knjižničarko, ki nam je
povedala veliko zanimivih stvari.
Bibe
V decembru in januarju se je pri nas,
Bibah, dogajalo veliko zanimivih stvari.
Učili smo se nekaj zimskih pesmic, kot
so Zima bela, Copatki, Snežak, a nas sneg
kljub temu ni obiskal. Na področju umetnosti smo dali največ poudarka okraševanju igralnice in garderobe. Pod našimi
prsti so tako nastali snežaki iz mekol lepila in vate, papirnate snežinke, ki so krasile okna naše igralnice, ter pisani božični
zvončki in snežaki na stenah igralnice.
Obiskal nas je tudi Božiček in nas obdaril s priročnimi darili. Decembra pa smo
Bibe pripravile tudi posebno popoldansko
delavnico ter povabile v naše prostore
tudi svoje starše, s katerimi smo ustvarjali
novoletne voščilnice. Imeli smo se prav
super. V januarju smo uvedli novost pri
igri: igralne kotičke, in sicer kuharskega,
frizerskega in kotiček z dojenčki. Naučili
smo se tudi novo gibalno igro Lubenica,
katero bomo v naslednjih dneh večkrat
ponovili, da si jo zapomnimo.
OBVESTILO O VPISU V PRVI RAZRED
Spoštovani starši!
Otroke, ki bodo predvidoma obiskovali pouk v šoli na
ŠKOFLJICI in v ŽELIMLJEM, bomo vpisovali na Osnovni
šoli Škofljica, Klanec 5, v sredo in četrtek, 26. in 27.
februarja 2014, od 14. do 18. ure.
Za starše otrok, ki so rojeni leta 2008, je prišel čas, ko
boste morali vpisati svojega otroka v osnovnošolsko izobraževanje, zato vas obveščamo, da bo vpis v 1. razred
osnovne šole za šolsko leto 2014/15 potekal po spodnjem razporedu.
Vpisovali bomo otroke, ki so rojeni leta 2008.
Prosimo vas, da k vpisu pripeljete bodočega
prvošolca oz. prvošolko.
Otroke, ki bodo predvidoma obiskovali pouk v šoli na LAVRICI, bomo vpisovali na Podružnični šoli Lavrica, Dolenjska cesta 342, v ponedeljek in torek, 24. in 25. februarja 2014, od 15. do 18. ure.
Roman Brunšek, ravnatelj
31
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / NASVETI
Prostovoljstvo
Izdelava adventnih venčkov
Leto se bliža koncu, zato se na različne načine pripravljamo na božično-novoletne praznike. Prostovoljci smo se v
torek, 26. 11. 2013, odpravili v cerkvene
prostore, da bi Župnijski Karitas pomagali pri izdelovanju adventnih venčkov. Ob
prihodu nas je prijazno pozdravila tajnica
Župnijske Karitas gospa Marija Kraškovic in zbrane gospe. Vsakemu od nas so
dodelili družbo izkušene gospe, ki nas
je uvedla v delo. Najprej smo okoli stiropornega ogrodja ovili mah, nato pa je
sledila pritrditev svečk in na koncu okrasitev z različnimi dodatki, raznim suhim
cvetjem, storži, oblanci … Na koncu smo
venčke spravili na posebej pripravljene
police, kjer so počakali do nedelje, da
so jih lahko ljudje vzeli in darovali v ta
namen prostovoljne prispevke. Med našim obiskom so nam postregli s čajem
in pecivom. Po dveh urah skupnega dela
smo se poslovili. Vedno znova odhajamo
domov veseli, saj je druženje prijetno,
koristno in polno lepih vtisov. Gospem
se lepo zahvaljujemo, da smo lahko
delček v mozaiku njihove dobrodelne
dejavnosti.
Timeja Liplin Šerbetar, prostovoljka
Foto: Katarina Hafner Blatnik
Povrnitev trošarine za leto 2013
Novosti za upravičence – fizične osebe do vračila
trošarine
Upravičenci do vračila trošarine za
energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
v višini 70 % povprečnega zneska trošarine, ki je predpisana za plinsko olje za
pogonski namen, so kupci – fizične osebe,
ki so v registru kmetijskih gospodarstev
pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo,
evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodarstva in imajo 30. junija 2013 v RS
v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih
zemljišč, da njihova normativna poraba
goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijsko
zemljišče in gozd oziroma vsaj 150 litrov
za gozd. V primeru spremembe nosilca
kmetijskega gospodarstva – kmetije v
obdobju uveljavljanja vračila trošarine se
upravičenost prizna novemu nosilcu, če je
bila ta oseba član tega kmetijskega gospodarstva na dan 30. junija 2013.
•
Normativna poraba goriva
Normativna poraba je določena za koledarsko leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč
v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo grafične enote rabe kmetijskega
gospodarstva (GERK) oziroma zemljiški
kataster.
Normativna poraba znaša:
• 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta,
trajnih rastlin na njivskih površinah,
32
•
•
•
rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka;
420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika
ali drugega trajnega nasada;
50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega
drevja;
15 litrov na 1 hektar kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem;
15 litrov na 1 hektar gozda.
Kot površina kmetijskih zemljišč v
uporabi se upošteva površina GERK pod
posamezno vrsto dejanske rabe, kakor
je za posamezno kmetijsko gospodarstvo evidentirana v registru kmetijskih
NASVETI
gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem
za kmetijstvo. Kot površina za gozd v
uporabi se upošteva površina zemljišč, ki
je po dejanski rabi v zemljiškem katastru
opredeljena kot gozd in je:
• v lasti ali uporabi nosilca in članov kmetijskega gospodarstva – kmetije,
• v lasti ali uporabi fizične osebe – člana
kmečkega gospodinjstva.
Za kmečko gospodinjstvo se šteje
kmečko gospodinjstvo, kot je predeljeno
s predpisi o dohodnini.
Način uveljavljanja vračila
Vloga za vračilo trošarine za leto 2013 se
vloži pri pristojnem carinskem uradu glede na stalno prebivališče vlagatelja (pri nas
je to Carinski Urad Ljubljana,Šmartinska
cesta 152 a,1524 Ljubljana), zahtevka do
31. marca 2014 na obrazcu TRO-A.
Vračilo trošarine se uveljavlja za dejansko porabljene količine goriva, nabavljenega v RS, vendar največ do višine
normativne porabe. Za vračilo trošarine
se upošteva povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v
preteklem letu. Ta znesek vsako leto
za preteklo leto ugotovi minister za
finance.
Dokazila
Za odločanje o vračilu trošarine pridobi
carinski organ podatke:
• o nosilcu in članih njegovega kmetijskega gospodarstva ter o površini kmetijskih zemljišč od ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
NČE
O
S
D
Š
n
i
A
ŠD ŠPORTK
EČAJ
T
I
K
S
R
A
Č
SMU
ALU
T
N
E
D
O
B
V
• o lastniku ali uporabniku gozda, članih
kmečkega gospodinjstva ter o površini
gozda od davčnega organa.
Pri uveljavljanju vračila za gozd mora
vlagatelj za kmetijsko gospodarstvo –
kmetijo oziroma kmečko gospodinjstvo z
več lastniki ali uporabniki gozda pridobiti pooblastilo z navedbo imena, priimka,
naslova in davčne številke vseh lastnikov
ali uporabnikov gozda ter njihovim podpisom.
Upravičenci do vračila trošarine morajo hraniti listine (račune), na podlagi
katerih jim je bila vrnjena trošarina,
deset let po poteku leta, na katero se listine nanašajo, in jih predložiti na zahtevo carinskega organa.
Zlatko Krasnič
Kmetijski svetovalec
K
V času zimskih počitnic, od ponedeljka 17. 02. do petka 21. 02. 14, bomo v Bodentallu organizirali
začetni in nadaljevalni tečaj smučanja za otroke.
Program bo vseboval:
• učenje smučanja na carving smučeh,
• igre na snegu,
• učenje smučanja po robnikih,
• učenje smučanja med vratci.
Za otroke do 14 leta starosti je obvezna
uporaba smučarske čelade!
Z otroki bomo delali izkušeni učitelji.
Cena tečaja, ki zajema 5-dnevno smučarsko
vozovnico, prevoz, prehrano in učenje smučanja
znaša 195 evrov.
Urnik tečaja:
• 7.45 odhod – avtobusna postaja Ig
• 8.00 odhod – Mokar
• 8.20 odhod - Celovška
• 9.20 začetek smučanja v Bodentalu
• 11.30 odmor in malica
• smučanje do 14.30 in odhod domov
• 16.00 prihod pred OŠ Ig
Prijavite se lahko:
• Po e-mailu: rok.usenik@gmail.com,
sd.soncektecaji@gmail.com
• Preko GSM na: 040/237 611 (Rok),
041/853 071 (Primož)
33
PROSTI ČAS
Humor – prirejeno po Facebooku
Mična Ljubljančanka je slišala veliko pohvalnih besed o
postavnih Dolenjcih, zato se odpravi na lov. Na križišču pri
Blatniku se pred rdečim semaforjem ustavi Janez, domačin,
srečno poročen, oče 14 otrok. Odpre okno in Ljubljančanka
misli, da jo želi ogovoriti, zato ga odpre tudi ona. Janez jo
vpraša: a s‘ ti tud prdnla?
Japonci izdelajo fantastičnega robota za družbo. Ni ga moč
ločiti od pravega mladeniča. Na promocijski predstavitvi ga
najprej preizkusi Škofeljčanka. Vsa zadovoljna reče: »joj,
kako je razgledan, celo križanko v Glasniku mi je pomagal
rešiti!« Lavričanka ga preizkusi in ga pohvali, kako ji je pomil vso posodo in počistil stanovanje. »Kako je priden«, je
navdušena. »Danes bova z možem lahko šla na sprehod
po gozdu«. Tretja gospa (ne povemo od kod…) se z njim zapre in ga preizkuša eno uro, dve uri, tri ure… Robot priteče
ven, gospa pa besno za njim kriči: »pridi sem! A za bežat pa
imaš baterije?!«
Na svečanem odprtju lekarne v Škofljici, ko so še na voljo
promocijski popusti, prihiti nekoliko starejša gospa in naroči
škatlico viagre. Prosi, da ji tabletke razrežejo na polovičke.
Farmacevtka jo začudeno vpraša, čemu naj bi bil tak pripravek namenjen. Gospa odgovori: »Ma ne, vi ne razumete. »Ni
mi več toliko do tistih stvari. Jaz bi le rada dosegla, da moj
dec školjko zadane«…
Prireditve v feburarju
Datum in ura
Dogodek in predavatelj
Lokacija
Organizator
Četrtek, 13. februar
2014 ob 19 uri
Življenje s psom in pasja govorica.
Predavateljica Karmen Zahariaš,
inštruktorica šolanja psov
Družbeni dom v Grosuplju,
Taborska 2, Grosuplje
Kinološko društvo Grosuplje / vpis v tečaje šolanja
psov. Vstop prost
Četrtek, 20. februar
2014 ob 19 uri
Prehrana in veterinarska oskrba
psa, predavatelj Marjan Kastelic,
doktor vetreinarske medicine
Družbeni dom v Grosuplju,
Taborska 2, Grosuplje
Kinološko društvo Grosuplje / vpis v tečaje šolanja
psov. Vstop prost
KINOLOŠ KO DRUŠ T VO GROS UPL J E
Spoštovani!
Upravnii odbor
Športnega društva Škofljica
Tako kot že vrsto let, Kinološko društvo Grosuplje tudi
letos organizira brezplačna strokovna predavanja za
lastnike psov. S tem želimo doseči čimboljšo povezanost lastnikov in njihovih psov, predvsem pa lastnike
psov seznaniti tudi z najnovejšimi dognanji v sožitju
med ljudmi in psi.
SKLICUJE
Redni letni občni zbor,
ki bo v četrtek,
27. februarja 2014, ob 18. uri
Za letošnjo pomlad smo pripravili dva predavanja na
temo zdravja psov in njihovega sožitja s človekom.
v Kulturni dvorani Občine Škofljica,
Šmarska cesta 3.
Besedilo lahko preoblikujete.
Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo!
Vabljeni vsi člani društva in tudi drugi občani ter vsi, ki
jih zanima kako poteka delo v društvu. Predstavljeno bo
poročilo predsednika društva, poročilo blagajnika in potrditev finančnega poročila, poročilo nadzornega odbora in
disciplinske komisije, poročilo sekcij. Dekleta plesne sekcije pa bodo predstavile enega od zadnjih nastopov v pom
pon kategoriji.
Po končanem občnem zboru vas vabimo na pogostitev
in klepet.
Igor Razpotnik
Predsednik Kinološkega društva Grosuplje
Naslov društva:
p.p. 003 , 1290 Grosuplje, www.kd-grosuplje.si
Račun pri NLB d.d., PE Grosuplje: 02022 - 0012499089
Davčna številka: 73823511
DRUŠTVO NI ZAVEZANEC ZA DAVEK NA DODANO VREDNOST
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor ŠDŠ: Janez Rugelj, predsednik
34
KNJIŽNICA SPOROČA
KNJIŽNICA SPOROČA
Novo na knjižnih policah
ODDELEK ZA ODRASLE
PINNOCK, Dale: Zdravilna kuhinja: kako lahko pomaga, kar
užitnega ponuja narava
ŽELEZNIKAR, Zoran: Pot do živahne moškosti
HAWKES, Joyce Whiteley: Zdravljenje na celični ravni: most med
dušo in celico
STARIČ, Peter: Atomska bomba: o zgodovini, razvoju, tehnologiji
in o ljudeh, ki so naredili prvo atomsko bombo, ter o posledicah za
človeštvo
BULIĆ, Boris: S trnkom z jadranske obale: pribor in vabe
BULIĆ, Boris: S trnkom z jadranske obale: ribolovne tehnike
BULIĆ, Boris: S trnkom z jadranske obale: ribje vrste v obalnem
ribolovu
ŠKOF, Jožef: šolski vrt – korak k samooskrbi
DORIA, Julia: Keltski vrt: divje, zdravo, vrtnarjenje z naravo
ZGONEC, Slavko: 100 najlepših sobnih rastlin
SPECK, Brigitte: Pecivo s stevio
DOMAČA kuhna pa to ali Otroci obujajo zgodovino slovenske
kulinarike: naslednja epizoda
PIŠKOTI in drobno pecivo
DOMAČE slaščice: 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in
drugih sladic
VOLČIČ, Bine: Kuhinja išče šefa 2: recepti druge sezone šova
Gostilna išče šefa
SUGARMAN, Joseph: Priročnik za pisanje oglasov: najnovejši
vodič za pisanje močnih oglaševalskih in marketinških besedil
enega najboljših ameriških piscev oglasov
0 Splošno, menedžment, računalništvo
DOLENC, Sašo: Kratke zgodbe o skoraj vsem
EKVILIBRISTIKA branja: priročnik za branje kakovostnih
mladinskih knjig 2013
BALOH, Peter: Ob praktičnih primerih skozi MS Office 2013
1 Filozofija, okultizem, psihologija, etika
BUTLER, Judith: Antigonina zahteva: sorodstvo med življenjem in
smrtjo
KEZELE, Adrian Predrag: Razdvajanje svetov 2012–2021
VIRTUE, Doreen: Prisluhnite angelom
MILLER, Alice: Upor telesa: telo terja resnico
NUSSDORFER, Vlasta: Obstaja pot: deseta knjiga ob desetletnici
Belega obroča Slovenije
BOSMANS, Phil: Sončni žarki iz srca: to dobro dene
2 Verstvo
KREEFT, Peter: Preden odidem: pisma najinim otrokom o resnično
pomembnih stvareh
POTDEVIN, Jean-Marc: Resetiran: mistična izkušnja poslovneža
na poti v Kompostelo
GRUN, Anselm: Vino: darilo neba in zemlje
3 Sociologija, pravo, vzgoja, etnologija
STAROVIČ, Vojko: Brez človeka: enoumje neoliberalizma
ŠADL, Marika: Statistika
TURK, Boštjan Marko: Dvanajstero zidov: analitična kronika
slovenske družbe
VELIKONJA, Mitja: Titostalgija: študija nostalgije po Josipu Brozu
SAJOVIC, Bogdan: Jugoslovanski morilci: najstrašnejši zločini
vseh časov
TURK, Boštjan J.: Praktični pravni nasveti v zvezi z dedovanjem
VIZJAK Kure, Tugomira: Spodbujanje razvoja senzorike, motorike,
kognicije, govora in jezika: priročnik z vajami in lestvice za
spremljanje razvoja
OPISMENJEVANJE in razvoj vseh čutil
MARENTIČ-Požarnik, Barica: Moč učnega pogovora: poti do
znanja z razumevanjem
CERAR, Miro: Pamet v krizi: razmišljanje o miselnih, čustvenih in
duhovnih izzivih sodobnega človeka
5 Okolje
7 Arhitektura, ročne spretnosti, risanje, šah
KIRN, Irena: Potovanje do svojega doma: kaj vse se vprašamo,
preden se odločimo za spremembo, obnovo, gradnjo oziroma nakup
hiše ali stanovanja
SADAR, Almira: Oblikujmo z Almiro Sadar: modni ustvarjalni
projekti za vsakogar posebej
STOPAR, Ivan: Slikovite podobe Slovenije: 101 veduta naše dežele,
kakršna je bila nekoč
STUPICA, Janez: Veliki šahovski turnirji 1851–1911
80/82 Jezikoslovje, literarna teorija
SPLOŠNI slovensko-nemški slovar
SPLOŠNI angleško-slovenski slovar
821-1 Poezija
MACHA, Karel Hynek: Maj
821-311.2 Družabni roman
KLAUS, Vaclav: Modri planet v zelenih okovih: kaj je ogroženo:
podnebje ali svoboda?
QUINN, Julia: Kavalirjeva ponudba
NEUMAN, Andres: Samogovori
ADELINE, L. Marie: Razgaljena S.K.R.I.V.N.O.S.T
SHAFAK, Elif: Štirideset pravil ljubezni
AUDEGUY, Stephane: Edini sin
CASANOVAS, Anna: Nihče ni kot ti
BANKS, Maya: Strast: vrtinec prepovedanega poželenja, divje
pohote in neustavljive sle
CAMUS, Albert: Srečna smrt
6 Medicina, tehnika, kmetijstvo, vrtnarstvo, ribolov,
domače živali, kuharske knjige
COLBERT, Don: Sedem stebrov zdravja
OSTAN, Iztok: Žive vode
SAFIĆ Gupta, Smajo: Ajurvedska medicina za fizično, mentalno in
duhovno zdravje
35
KNJIŽNICA SPOROČA
SLOVENSKI AVTORJI
821-312.4 Kriminalke
CESTNIK, Helena: Deseteronočje
BECKETT, Simon: Šepet mrtvih
821-311.6 Zgodovinski roman
821-312.9 Znanstvena fantastika
SIVEC, Ivan: Zadnji keltski poglavar: povest o zadnjih bojih in prvi
ljubezni v Cezarjevem času
821-312.6, 929 Biografski roman, biografije
DUKIĆ, Sašo: Mama manka – 25 let
POTOČNIK, Herman Noordung: Življenjepis v besedi in sliki
FUGGER Germadnik, Rolanda: Barbara Celjska: (1392–1451)
BALANTIČ, France: In vendar si za pevca me izvolil:
dokumentarna monografija ob 70. obletnici smrti: 1921–1943
OMERZA, Igor: Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584
KEBE, Dimitrij: Peter Kozler in Zemljovid slovenske dežele
GLAVAN, Mihael: Stoletni Bor: Matej Bor (1913–1993)
PELEVIN, Viktor: Sveta knjiga volkodlaka
VRENČUR, Iztok: Odrekanje svetlobi
9 Geografija, arheologija, turistični vodiči, potopisi,
zgodovina
FERFILA, Bogomil: Skrivnosti in lepote Antarktike: fotografska
zgodba antarktičnih potovanj
SEVER, Leopold: Tičnice iz naravoverja: zanesljivi kažipoti v
slovensko prazgodovino
CZECH & Slovak Republics
ESTONIA, Latvia & Lithuania
SWITZERLAND
MAURITIUS, Reunion & Seychelles
HUNGARY
POLAND
TERZANI, Tiziano: Vedeževalec mi je rekel
DORNIK Šubelj, Ljuba: Ozna in prevzem oblasti 1944–46
KRISTAN, Ivan: Osamosvajanje Slovenije: pogled iz Ljubljane in
Beograda
821-32 Kratka proza
JEŽ, Milan: Po senu diši
BEVC, Cvetka: Libar
ČAPEK, Karel: Zgodbe iz enega in drugega žepa
821-94 Spomini
Vabila in knjižne novosti pripravila:
Alma Vidmar Mederal
VOJSKA-Kušar, Alenka: Naš Ambrož je odrasel
ŽIŠT, Damijana: Nevidni svet žrtev prometnih nesreč
STANONIK, Tončka: Prekrižat, posukat, posukat, predet:
klekljarsko berilo
Slovensko žensko društvo za mir v svetu
Dolenjska c. 419, 1291 Ljubljana-Škofljica
Tel: +386(0)51426290
e-mail: wfwpslovenia@yahoo.com
http://www.wfwp-slovenia.si
Vabimo na
na delavnico ročnih del
v petek 7. februarja 2014 ob 16.00 uri
na Ambasado za mir,
Dolenjska cesta 419, Škofljica
Učili ali obnovili bomo pozabljene veščine kvačkanja,
izdelovanja različnih stvari iz narave,
slikanja na steklo, itd.
Veselimo se srečanja z vami. Material prinesite s seboj.
Vstop je prost.
36
ZAHVALE
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je......
Poslovila se je
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata, brata, strica
in tasta
AMALIJA KOVAČIČ,
rojena Dolinšek
(1921–2013)
iz Glinka.
IVANA VRBINCA
Pogreb je bil 10. 12. 2013 na pokopališču Šmarje-Sap
v ožjem družinskem krogu.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
vaščanom in sodelavcem za izrečeno sožalje, tople stiske rok
in besede tolažbe.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali sveče,
za maše in cerkev. Zahvala gre tudi župniku Jožetu Tomincu
in ostalim za opravljen pogrebni obred.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala
celotnemu zdravstvenemu osebju in gospodu župniku Jožetu
Pozdercu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili,
nas s smrtjo niso zapustili.
V ljubezen so se spremenili,
z njo naša srca napolnili.
ZAHVALA
25. novembra nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi
JOŽE RADIKOVIĆ
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih
nudili pomoč, žrtvovali svoj dragoceni čas in ga v tako velikem
številu pospremili na zadnjo pot.
Hvala vaščanom Gradišča, prijateljem in znancem ter
društvoma ZB Škofljica in društvu upokojencev Škofljica za
darovano cvetje, sveče in darovane svete maše ter izrečeno
sožalje.
Posebna zahvala gre go. Tončki Fink in go. Zdenki Janovljak
za poslovilni govor ter pevcem za lepo odpete pesmi v slovo.
Hvala tudi župnikoma g. Janezu Žabotu in g. Ivanu Turku za
lep obred.
Prisrčna zahvala tudi bratu Branetu Kranjc in prijateljici
Mariji Merc, ki sta mi v najtežjih trenutkih takoj priskočila na
pomoč.
Vsem, ki prebirate te vrstice in ste Jožetu kadarkoli namenili
trenutek vašega časa, iskrena hvala.
Žalujoča žena Danica z družino.
37
KRIŽANKA
Križanka
38
Podelitev diplom tečajnikom prve in nujne medicinske pomoči
Nagrajenci nagradne igre
Nagrajenci, ki bodo po pošti prejeli po dve brezplačni vstopnici za razstavo Kolo, 5200 let so:
1. ŠPELA JOVANIĆ, DRENIK 9, 1291 ŠKOFLJICA
spelahrib@gmail.com
2. KRISTINA GAJSER
kristinagajser281@gmail.com
3. MLADEN STOJANOVIČ, GORENJE BLATO 56,
1291 ŠKOFLJICA
stojanovic.mladen56@gmail.com
4. ROBERT VERČEK, ORLE 47, 1291 ŠKOFLJICA
robert.vercek@gmail.com
5. LANA MIHELE, Gradišče XXII/6, 1291 ŠKOFLJICA
slometa@gmail.com
Nagrajence smo objavili tudi na naši spletni strani:
http://www.kolo5200.si/o-razstavi-kolo-5200-let/nagradne-igre
Dobrodelna prireditev »BOROVE NEIZPETE SANJE«
Rad
pomag
am
Vabimo Vas na dobrodelno prireditev,
»BOROVE NEIZPETE SANJE«,
ki bo 13. 2. 2014 ob 17. uri
v avli Osnovne šole Škofljica.
Nastopajoči: Folklorna skupina, pevski zbor in plesna
skupina otrok iz Vrtca Škofljica
Neli Kostrevc – harmonika
Mihael in Gašper Štajner – harmonika
ŽePZ Fran Govekar iz Iga
Tamburaški orkester Folklornega društva Kranj
Folklorna skupina Sv. Mihael iz Grosuplja
Prireditev bo povezovala: Saša Einsiedler.
Kolektiv Vrtca Škofljica
Vera Šparovec, ravnateljica
MePZ Češnje
Special orkester
Marko Vozel
Narodno zabavni ansambel
Ribniški pušeljc
Ansambel Rok’n ‘Band
Stiški kvartet