A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Vsebina To je v Avstriji drugače 2 To ureja EU 2 Uredba Evropske skupnosti Zdravstvene dajatve in storitve 2 3 Takšna je situacija v Avstriji 3 Pravna osnova Zakonsko ali prostovoljno zavarovanje Višina prispevka in razdelitev Storitve Več informacij 3 4 4 5 7 Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole Prijavo prevzema delodajalec/delodajalka Izjeme Kje sem zavarovan/zavarovana? Zdravstveno zavarovanje v Avstriji, stalno prebivališče v Sloveniji Zdravstveno zavarovanje v primeru brezposelnosti ali kot upokojenec/upokojenka Pomoč v obliki zdravstvenih storitev Informacija in svetovanje na kraju samem -1- 8 8 8 8 9 9 10 10 A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije To je v Avstriji drugače  Kot oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, v Avstriji ne morete izbirati med zavarovalnicami obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč je vaš nosilec socialnega zavarovanja določen odvisno od dejavnosti in regije. V veliko primerih je za zaposlene v odvisnem delovnem razmerju pristojna območna zdravstvena zavarovalnica (GKK) tiste zvezne dežele, v kateri ste zaposleni, za neodvisne delavce/delavke območna zdravstvena zavarovalnica (GKK) tiste zvezne dežele, v kateri delate, za osebe, ki samostojno opravljajo pridobitne dejavnosti (podjemniki, novi samostojni podjetniki posamezniki) pa je pristojen Zavod za socialno zavarovanje za gospodarsko dejavnost (SVA).  Glede višine prispevkov za zdravstveno zavarovanje razlikujemo med delavci/delavkami, uslužbenci/uslužbenkami in drugimi skupinami. Višina prispevkov, ki jo delojemalec/delojemalka in delodajalec/delodajalka plačata vsak približno polovico, znaša okoli 7,65 % bruto plače, medtem ko v Sloveniji delodajalec/delodajalka odvede prispevke v višini 6,56 % in delojemalec/delojemalka 6,36 % plače.  Mesečno mejo za odmero imenujemo najvišjo osnovo za odmero prispevkov, ki znaša v Avstriji približno 4.230,00 evrov (stanje leta 2012).  V Avstriji uporabljamo e-kartico (e-card), na kateri so shranjeni osebni podatki (ime, zavarovalna številka itn.) zavarovanca, in je pogoj za vsak obisk pri zdravniku.  V Avstriji je potrebna izrecna pogodba, sklenjena med zdravstveno zavarovalnico in zdravnikom/zdravnico, da zdravstvena zavarovalnica prevzame stroške. §§ To ureja EU Uredba Evropske skupnosti Med Slovenijo in Avstrijo se uporabljajo evropska pravila koordinacije na področju socialne varnosti, s katerimi je zagotovljeno, da se storitve lahko uveljavljajo tudi na čezmejni ravni. Ta pravila so zapisana v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (veljavna od 1. maja 2010 dalje) o koordinaciji sistemov socialne varnosti in pripadajoči izvedbeni Uredbi 987/2009. -2- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Zdravstvene dajatve in storitve Zdravstvene storitve zajemajo na primer ambulantne in stacionarne medicinske obravnave, zdravila, zdravstvene pripomočke ter morebitna povračila stroškov za takšne storitve. Zdravstvene dajatve predstavljajo izravnavo za izpad osebnega dohodka v primeru bolezni (npr. boleznina) in dopusta za varstvo in nego otroka (npr. porodniško nadomestilo v Avstriji). V Avstriji in Sloveniji obsega obvezno zdravstveno zavarovanje za delojemalce/delojemalke in samozaposlene osebe tako zdravstvene storitve kot tudi zdravstvene dajatve. Zdravstvene storitve se lahko uveljavljajo na čezmejni ravni. Za denarne dajatve pa veljajo praviloma predpisi države, v kateri ste zavarovani. Takšna je situacija v Avstriji A Pravna osnova  Pflichtversicherung nach dem Allgemeinen Sozialversicherungsgesetz (ASVG) (zakonu o socialnem zavarovanju – ASVG)  Pflichtversicherung nach dem Gewerblichen Sozialversicherungsgesetz (GSVG) (bvezno zavarovanje po Zakonu za obrtne dejavnosti – GSVG)  Pflichtversicherung nach dem Freiberuflich SelbstständigenSozialversicherungsgesetz (FSVG) (obvezno zavarovanje za neodvisne delavce/delavke oz. zavarovanju – FSVG)  samozaposlene po Zakonu o socialnem Pflichtversicherung nach dem Bauern-Sozialversicherungsgesetz (BSVG) (obvezno zavarovanje po Zakonu o socialnem zavarovanju za kmete – BSVG) Poleg tega pa je možno tudi prostovoljno zavarovanje po Zakonu o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG in Zakonu za obrtne dejavnosti – GSVG. Za zaposlene v odvisnem delovnem razmerju velja Zakon o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG. -3- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Zakonsko ali prostovoljno zavarovanje V Avstriji kot delojemalec/delojemalka v odvisnem delovnem razmerju ne morete sami izbirati ustanove, temveč je za vas pristojna določena zdravstvena zavarovalnica, odvisno od tega, katero poklicno dejavnost opravljate in v kateri regiji. Za zaposlene v odvisnem delovnem razmerju praviloma velja Območna zdravstvena zavarovalnica – GKK. Delojemalci/delojemalke so polno zavarovani po Splošnem zakonu o socialnem zavarovanju (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz ASVG) v zdravstvenem (Krankenversicherung) in pokojninskem zavarovanju (Pensionsversicherung) ter zavarovanju za primer poškodbe pri delu (Unfallversicherung), če njihova mesečna plača presega zgornjo mejo malega dela (leta 2012: mesečna plača 376,26 evrov). Imate pravico do bolniškega nadomestila (Krankengeld) starševskega nadomestila ter ste zavarovani za primer brezposelnosti. Delavcem/delavkam na področju malega dela se priporoča prostovoljno zdravstveno (Krankenversicherung) in pokojninsko zavarovanje (Pensionsversicherung). Družinski člani (zakonci/zakonke in otroci) so lahko sozavarovani, če imajo stalno prebivališče v Avstriji. Otroci so sozavarovani do konca 18. leta starosti, ali, če še obiskujejo šolo ali so v poklicni izobrazbi (tudi študentje), so sozavarovani do konca 26. leta starosti. Sozavarovanje otrok in zakoncev z otroki je brezplačno. Za sozavarovanje zakonca/zakonke brez otrok morajo zavarovanci plačati prispevek (3,4% odmerne osnove osebnega dohodka zavarovanca). Višina prispevka in razdelitev V Avstriji se trenutno še razlikuje višina prispevkov za zdravstveno zavarovanje med delavci/delavkami, uslužbenci/uslužbenkami in drugimi skupinami. Skupaj znaša višina prispevka za vse skupine 7,65% bruto plače, toda te se razlikujejo po deležih delodajalca/delodajalke in delojemalca/delojemalke: Višine prispevka za 2012 Višina prispevka skupaj Delež delojemalca Delež delodajalca 7,65% 3,95 3,70 7,65% 3,87 3,78 uslužbenci/uslužbenke 7,65% 3,82 3,83 neodvisni delavci/neodvisne delavke 7,65% 3,87 3,78 delavci/ delavke kmetijski delavci/ kmetijske delavke delež delavca/delavke -4- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Če vaša mesečna bruto plača presega tako imenovano zgornjo mejo prispevkov 4.230,00 evrov (stanje leta 2012), se tisti del, ki je nad to mejo, ne vračunava v osnovo za prispevek. Prispevek za zdravstveno zavarovanje zadrži delodajalec/delodajalka in ga nakaže na zdravstveno zavarovalnico. Od uvedbe “ekartice” v letu 2005 se zavarovancu/zavarovanki odtegne od plače in v nekaterih primerih tudi sozavarovancu/sozavarovanki letna pristojbina za administracijo kartice v višini 10,00 evrov, in sicer vsakega 15. novembra za prihodnje leto. Pri prostovoljnem zavarovanju delavcev/delavk z malim delom morajo ti/te zahtevati obrazec “Prostovoljno zavarovanje ob malem delu - prijava” (lahko ga sami snamete s spleta) pri pristojni območni zavarovalnici (Gebietskrankenkasse). Za leto 2012 mora delojemalec/delojemalka vplačevati mesečni prispevek 53,10 evrov. Storitve Zdravniško zavarovanje med ostalim obsega brezplačno zdravljenje pri zdravniku/zdravnici in v bolnišnicah ter prejemanje boleznine. V Avstriji za zdravljenje v bolnišnicah, ambulancah, pri zdravnikih/zdravnicah itn. uporabljamo "e-kartico" („ecard“), na kateri so shranjeni osebni podatki (ime, zavarovalna številka itn.) zavarovanca/zavarovanke. Za napotitev k specialistu/specialistki je poleg e-kartice potrebna tudi napotnica, saj na e-kartici ni shranjenih zdravstvenih podatkov. Hrbtna stran e-kartice je Evropska kartica za socialno zavarovanje. Druge storitve iz zavarovanja za primer brezposelnosti so med ostalim: zobozdravniška oskrba, rehabilitacija, domača nega bolnika, zdravstveni pripomočki, dajatve na področju zdravstvenega varstva, pregledi z vpisom podatkov v materinsko knjižico ter boleznina. V Avstriji je veliko oblik samoprispevkov. Oprostitev samoprispevka je možna pod določeno mejo osebnih dohodkov, oziroma velja za določene skupine oseb. V nadaljevanju so navedeni najpomembnejši samoprispevki: zdravnik/zdravnica brez pogodbe Zdravniki/zdravnice brez pogodbe so zdravniki/zdravnice, ki nimajo pogodbe z območno zdravstveno zavarovalnico. Zato moramo pri obravnavanju pri zdravniku/zdravnici brez pogodbe honorar najprej plačati sami. Zavarovalnica povrne 80% stroškov, ki bi jo prejel pogodben zdravnik/pogodbena zdravnica za isto storitev (prvi odstavek 131.člena ASVG). zdravila po predpisanem pakiranju zdravila 5,15 evrov (stanje leta 2012) zdravstveni pripomočki/zdravstveni artikli 20% stroškov, toda najmanj 28,20 evrov (stanje leta 2012) -5- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije očala in kontaktne leče 10% samoprispevka, toda najmanj 84,60 evrov (stanje leta 2012) zdravljenje v bolnišnici na dan med 10 evrov in 15 evrov (odvisno od zvezne dežele) za največ 28 dni na leto (stanje leta 2012) rehabilitacija-bivanje odvisno od bruto osebnega dohodka; toda najmanj 7,04 evrov in največ 17,10 evrov na dan zobozdravnik/zobozdravnica deloma je samoprispevek zelo visok Na storitve, ki so povezane z nosečnostjo in materinstvom ni samoprispevkov, razen takse za recept pri pogodbenem zdravniku. Kot "delovno nesposoben" se šteje delojemalec/delojemalka, če iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati pogodbeno dogovorjenega dela. Čas, ko mu delodajalec/delodajalka plačuje nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo je odvisen od trajanja delovnega razmerja. Vsak delojemalec/vsaka delojemalka ima v primeru zadržanosti od dela pravico do izplačila nadomestila plače, ki je v višini polne plače, v obdobju 6 tednov. Ta osnovna pravica se po 5 delovnih letih delavcu/delavki ali uslužbencu/uslužbenki poveča na 8 tednov, po 15 delovnih letih dela na 10 tednov in po 25. letih dela na 12 tednov. Če zadržanost od dela traja dlje od zgoraj navedenih časov, prejme delojemalec/delojemalka še maksimalno naslednje štiri tedne polovico svoje plače. Takoj po obdobju, ko mu delodajalec preneha plačevati nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo, ali nadomestilo znaša manj kot 50%, začne boleznino plačevati zdravniška zavarovalnica. Če obstaja pravica do polovice plačila, se plača 50% boleznine. Tudi trajanje prejemanja bolniškega nadomestila je omejeno, in sicer praviloma na 26 tednov, pri obstoju določenih zavarovalnih časov (če ste bili v zadnjih 12 mesecih pred začetkom zavarovalnega primera zavarovani pri zdravstvenem zavarovanju najmanj 6 mesecev) na 52 tednov. Višina bolniškega nadomestila je odvisna od plače, časa uveljavljanja in družinske situacije zavarovanca. Bolniško nadomestilo kot zakonska minimalna plača znaša za obdobje od četrtega dne nesposobnosti za delo dalje približno 50%, od 43. dne nesposobnosti za delo dalje pa 60% odmerne osnove. V Avstriji imajo delojemalci/delojemalke pravico do dopusta za nego in oskrbo / karenco. Osnovni pogoj: oseba, ki je potrebna nege, dejansko živi v skupnem gospodinjstvu (policijska prijava sama ni dovolj). Dopust za nego in oskrbo se med delovnim letom odobri najdlje za čas običajnega delovnega tedna. Priznava se nega in oskrba naslednjih oseb: -6- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije  oseb, ki so v neposrednem (direktnem) sorodstvu (npr. otroci, vnuki/vnukinje, starši, stari starši);  zakoncev, vpisanih partnerjev/partneric ter oseb, s katerimi živite v stalni življenjski skupnosti;  posvojencev/posvojenk in rejencev/rejenk, oz. če je potrebna oskrba lastnega otroka, toda tudi rejencev/rejenka ali posvojencev/posvojenk, če se ne pojavi oseba, ki neguje otroka (npr. zaradi bolezni, ker se nahaja v sanatoriju, rejniškem nadzorstvu, zaporni kazni ali v primeru smrti). Kot delojemalka imate v primeru nosečnosti pravico do materinskega varstva. Časovni rok za materinsko varstvo se začne osem tednov pred predvidenim terminom poroda in se konča osem tednov po porodu, pri večplodnem rojstvu, prezgodnjem porodu in carskem rezu pa 12 tednov po porodu. Kot delojemalka/delojemalka prejemate med materinskim varstvom starševsko nadomestilo v višini svojega povprečnega neto zaslužka. Osnova za obračun so običajno zadnji trije meseci pred začetkom materinskega varstva. Če obstaja nevarnost za vas ali vašega otroka, ste dela lahko že prej oproščeni, če vaš zdravnik specialist/zdravnica specialistka oprostitev od dela pisno utemelji. O oprostitvi od dela pa pravzaprav dokončno odloča zdravnik/zdravnica v javni službi, ki izstavi spričevalo o oprostitvi od dela. Spričevalo o oprostitvi od dela morate predložiti delodajalcu/delodajalki, ki vas od takrat naprej ne sme več zaposlovati. V tem primeru od svoje pristojne zdravniške zavarovalnice prejemate tako imenovano “naprej pomaknjeno starševsko nadomestilo”, in sicer za trajanje, ki ga je potrdil zdravnik, kot obdobje oprostitve od dela. Več informacij   Več informacij je na voljo na spletni strani avstrijskega Socialnega zavarovanja www.sozialversicherung.at, tu lahko med nosilci socialnega zavarovanja izberete tudi želeno regionalno območno zavarovalnico. Informacije glede regionalnih območnih zavarovalnic za avstrijsko Štajersko lahko najdete na www.stgkk.at in za avstrijsko Koroško na www.kgkk.at -7- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije  Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole Prijavo prevzema delodajalec/delodajalka Delavce migrante/delavke migrantke, ki živijo v Sloveniji, so zaposleni/zaposlene v Avstriji ter imajo obvezno socialno zavarovanje, delodajalec/delodajalka prijavi pri avstrijski območni zavarovalnici. Izjeme Osebe, ki delajo na področju malega dela, pri katerem mesečni zaslužek znaša manj kot 376,26 evrov (stanje leta 2012), so zavarovane le za primer poškodbe pri delu. V primeru napotitve, kjer podjetje pošlje delojemalca/delojemalko v drugo državo članico Evropske unije, ostane pristojnost domačega socialnega zavarovanja nespremenjena, če napotitev ne traja dlje kot 24 mesecev. Kje sem zavarovan/zavarovana? Praviloma ste zavarovani tam, kjer opravljate pridobitno dejavnost. Torej ste zavarovani v Sloveniji, če ste zaposleni v Sloveniji, ali v Avstriji, če ste zaposleni v Avstriji, neodvisno od tega, kje se nahaja vaše stalno prebivališče. Če ste v odvisnem delovnem razmerju tako v Avstriji kot v Sloveniji, sodite v zavarovalno varstvo stalnega prebivališča, če tam opravljate večinski del svoje dejavnosti. To velja tudi v primeru samostojne pridobitne dejavnosti. Če ste zaposleni v dveh ali več državah članicah in se ne more ugotoviti večinske dejavnosti, je odločitev o tem, katero nacionalno pravo velja, odvisna od tega, ali opravljate odvisno dejavnost za enega/eno ali več delodajalcev/delodajalk. Če ste zaposleni pri več delodajalcih/delodajalkah, veljajo vedno pravni predpisi države, v kateri imate stalno prebivališče. Če ste zaposleni pri enem delodajalcu/delodajalki v državi, v kateri imate stalno prebivališče, in v neki drugi državi, se lahko zgodi, da o vas odločajo po stalnem prebivališču delojemalca/delojemalke ali po stalnem sedežu podjetja. Če v več državah članicah sočasno opravljate dejavnost kot samozaposlena oseba in kot oseba v odvisnem delovnem razmerju, ste zavarovani tam, kjer ste zaposleni v odvisnem delovnem razmerju. Posebna ureditev velja za delojemalce/delojemalke, ki so jih njihovi delodajalci/delodajalke, ki so običajno dejavni v eni od držav članic, zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti napotili na delo v drugo državo članico. V tem primeru za delojemalca/delojemalko veljajo pravni predpisi prve države članice, če trajanje tega dela ne presega 24 mesecev. -8- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Podobno velja za samozaposlene osebe. Tudi za te veljajo pravni predpisi tiste države članice, v kateri običajno samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, če trajanje tega dela v drugi državi članici ne presega 24 mesecev. V vsakem primeru so zdravstveno zavarovani le v eni državi članici. Zavarovalno varstvo praviloma ne velja le za zavarovane osebe, temveč tudi za družinske člane. Nezaposleni zakonci in otroci so v primeru prijave sozavarovani. Vseeno se priporoča, da pri pristojni zavarovalnici za vsakega družinskega člana konkretno preverite zavarovalno varstvo. Za osebe, ki niso državljani EU ali EGP, ki živijo v Avstriji ali Sloveniji, in bi radi želele delati kot delavci migranti/delavke migrantke, deloma veljajo posebne določbe, o katerih se morate pozanimati pri pristojnem zavodu za zdravstveno zavarovanje. Več informacij: http://www.sozialversicherung.at/mediaDB/673038_Sonderausgabe_DGservice_EUVerordnung.pdf Zdravstveno zavarovanje v Avstriji, stalno prebivališče v Sloveniji Če ste zdravstveno zavarovani v Avstriji, prebivate pa v Sloveniji, lahko uporabljate zdravstvene storitve tudi v Sloveniji. V tem primeru morate pri avstrijski zdravstveni zavarovalnici vložiti potrdilo o prijavi občine svojega stalnega prebivališča in navesti želeno slovensko zakonito zdravstveno zavarovalnico kot “pomožno” zavarovalnico. Avstrijska zdravstvena zavarovalnica potem pošlje slovenski zdravstveni zavarovalnici tako imenovano pooblastilo za oskrbo, od nje pa vi in vaši sozavarovani družinski člani prejmete slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo predložite zdravniku/zdravnici, ki vas obravnava. Zdravstveno zavarovanje v primeru brezposelnosti ali kot upokojenec/upokojenka V primeru brezposelnosti ste zdravstveno zavarovani v državi svojega stalnega prebivališča, če tam prejemate dajatve iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Tudi kot upokojenec/upokojenka ste praviloma zdravstveno zavarovani v državi svojega stalnega prebivališča. Če prejemate pokojnino le iz opravljanja pridobitne dejavnosti iz drugih držav članic, ste zdravstveno zavarovani tam, zdravstvenih storitev pa ste lahko deležni na kraju stalnega prebivališča. To so splošne smernice. Priporoča pa se, da dolžnost obveznega zavarovanja v posameznih primerih preverite. Več informacij v podrobnosti: http://www.sozialversicherung.at/mediaDB/673038_Sonderausgabe_DGservice_EUVerordnung.pdf -9- A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Pomoč v obliki zdravstvenih storitev S pomočjo v obliki zdravstvenih storitev je mišljeno sodelovanje zdravstvenih zavarovalnic različnih držav s ciljem, da bi zavarovancem omogočile zdravstvene storitve na čezmejni ravni. Če ste v eni državi zdravstveno zavarovani na osnovi opravljanja pridobitne dejavnosti, lahko vi in vaši sozavarovani družinski člani uveljavljate pomoč v obliki zdravstvenih storitev tako v državi, kjer ste zaposleni, kot tudi v državi vašega stalnega prebivališča, v skladu s pravnimi predpisi, ki veljajo v državi vašega stalnega prebivališča. Seveda pa pomoč v obliki zdravstvenih storitev lahko uveljavite le v primeru, ko ste zavarovani pri kateri od zavarovalnic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če ste zavarovani pri zasebni zdravstveni zavarovalnici oziroma po zasebnih tarifah, natančno poizvedite, ali lahko zdravstveno storitev uveljavljate tudi v drugi državi. i Informacija in svetovanje na kraju samem Informacije so na voljo pri zdravstvenih zavarovalnicah in meddržavni koordinacijski službi socialnih zavarovalnic. Več informacij: www.sozialversicherung.at (Avstrijski nosilci socialnega zavarovanja – Glavna zveza) www.stgkk.at (Steiermärkische zavarovalnica) Gebietskrankenkasse – Štajerska območna www.kgkk.at (Kärntner Gebietskrankenkasse – Koroška območna zavarovalnica) http://esv-sva.sozvers.at (Versicherungsanstalt der Gewerblichen Wirtschaft - Zavod za socialno zavarovanje za gospodarsko dejavnost) Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger (Glavna zveza avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja) Kundmanngasse 21 A-1031 Wien tel.: +43 (0)1 711 32 faks: +43 (0)1 711 32 3777 e-pošta: posteingang.allgemein@hvb.sozvers.at - 10 - A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Sozialversicherungsanstalt der Gewerblichen Wirtschaft Steiermark (Zavod za socialno zavarovanje za gospodarsko dejavnost Štajerska) Körblergasse 115 A-8010 Graz tel.: +43 (0)316 60 04-0 e-pošta: vs.stmk@svagw.at Sozialversicherungsanstalt der Gewerblichen Wirtschaft Kärnten (Zavod za socialno zavarovanje za gospodarsko dejavnost Koroška) Bahnhofstraße 67 A-9020 Klagenfurt am Wörthersee tel.: +43 (0)463 321 33-0 e-pošta: vs.ktn@svagw.at Steiermärkische Gebietskrankenkasse (Območna zdravstvena zavarovalnica zvezne dežele Štajerske) Josef-Pongratz-Platz 1 A-8010 Graz tel.: +43 (0)316 80 35-0 e-pošta: service@stgkk.at Außenstelle Deutschlandsberg (Območna enota Deutschlandsberg) Fabrikstraße 10 A-8530 Deutschlandsberg tel.: +43 (0)3462 21 20-0 e-pošta: deutschlandsberg@stgkk.at Außenstelle Leibnitz (Območna enota Lipnica) Augasse 21 A-8430 Leibnitz tel.: +43 (0)3452 82 4 48-0 e-pošta: leibnitz@stgkk.at Kärntner Gebietskrankenkasse (Območna zdravstvena zavarovalnica zvezne dežele Koroške) Kempfstr. 8 A-9021 Klagenfurt am Wörthersee tel.: +43 (0)50 5855 e-pošta: kaerntner.gkk@kgkk.at - 11 - A6 Zdravstveno zavarovanje Vodnik za delavce migrante/delavke migrantke iz Slovenije Außenstelle Villach (Območna enota Beljak) Zeidler-von-Görz-Straße 3 A-9500 Villach tel.: +43 (0)50 5855 4400 e-pošta: villach@kgkk.at Außenstelle Völkermarkt (Območna enota Völkermarkt) Herzog-Bernhard-Platz 11 A-9100 Völkermarkt tel.: +43 (0)50 5855 4700 e-pošta: voelkermarkt@kgkk.at Außenstelle Wolfsberg (Območna enota Völkermarkt) Wiener Straße 4 A-9400 Wolfsberg tel.: +43 (0)50 5855 4800 e-pošta: wolfsberg@kgkk.at - 12 -