.…………………………………………………………………………………. GLASILU NA POT Davorka Lamut : SVOBODEN DAN Noč je bila tiha in mirna, rahel vetrič preganja soparo poletne noči. Spočito jutro mi objame srce, odločim se…in grem. Prečim zelene poletne gozdove, objemam mehkobne travnike. Dehteče cvetlice mi božajo dušo, oči počivajo na oddaljenih vrhovih. Sonce mi kaže čas, žejo mi gasi studenec. Dan preživim na planini. Tu sem svobodna ! Iskreno si ţelim, da bi vas tale pesmica nagovorila in si boste tudi letos privoščili, da vam cvetlice, mehkoba trav, vetrič, zanesljiva sivina skal, modrina neba…čim večkrat poboţajo dušo ! Vabim vas na steze, poti, uhojene gazi, nedotaknjeno belino…, na griče , holme, gore…, do jezer, rek, potokov, slapov…, med planince, zveste občudovalce in učence narave, nepopravljive patriote ! Joţica Heber, predsednica PD NAJ BO VSAK KORAK VAREN, NAJ BO VSAK VZPON USPEŠEN, NAJ BO VSAKO DRUŢENJE VESELO. …………………………………. 1 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… PREDSTAVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA Naslov: Planinsko društvo Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd Elektronska pošta: info@pddravograd.com Spletna stran: www.pddravograd.com Število članov (v letu 2010): 267 članov PZS Odseki:     Mladinski odsek Vodniški odsek Gospodarski odsek Odsek za planinske poti Planinske skupine:     Vrtec Dravograd Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd Osnovna šola Šentjanţ Društvo upokojencev Dravograd Planinski dom: Planinski dom Košenjak Goriški vrh 2a, 2370 Dravograd Tel.: 02 878 35 04 Društveni prostori: Krajevna skupnost Dravograd Uradne ure: Vsak ponedeljek od 18. do 19. ure …………………………………. 2 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. VODNIKI PD DRAVOGRAD Priimek, ime, naslov Kategorija Telefon Epšek Marjan, Črneče 41, Dravograd marjan.epsek@gmail.com A, B, D 02 872 04 63 031 316 392 Heber Andrej, Trg 4.julija 66, Dravograd andrej.heber@gmail.com A, B* 02 872 01 03 041 610 440 Heber Joţica, Trg 4.julija 66, Dravograd jozica.heber@gmail.com A, B 02 872 01 03 040 296 140 Kadiš Franc, Dobrova 2b, Dravograd franc.kadis@gmail.com A, B, C, D, G Inštruktor PV 02 878 49 28 041 654 499 Kotnik Ivana, Dobrova 2a, Dravograd ivana.kotnik@gmail.com A, B, D, G 02 871 02 90 051 315 963 Kotnik Jaka, Gozdna ulica 57, Hoče jaka.kotnik@gmail.com A, B, C*, D, G Inštruktor PV 05 993 68 71 041 332 884 Kotnik Maksimiljan, Dobrova 2a, Dravograd maxkot@siol.net A, B, D, G 02 871 02 90 031 393 319 Krajnik Zdenka, Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem zdenka.krajnik@guest.arnes.si A 02 822 10 47 031 820 190 Ozimic Nina, Grčna 18, Nova Gorica nina_ozimic@yahoo.com A, B, D 041 815 881 Roţič Zoran, Dobja vas 178a, Ravne na Koroškem zoran.rozic@gmail.com A 02 822 10 47 031 618 016 Petek Mateja, Samostanska u.2 Radlje ob Dravi starcika@gmail.com A 051 390 805 Opomba: * pripravnik / pripravnica za označeno kategorijo …………………………………. 3 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… PROGRAM IZLETOV IN AKTIVNOSTI V LETU 2011 2011 Tura Vodnik 2.1. Novoletni pohod na Košenjak Marjan EPŠEK 29.1. Dobrač – turni smuk in pohod Franc KADIŠ 6.3. Pohod na Košenjak ob dnevu ţena Zoran ROŢIČ 19.3. Gmeineck – turni smuk Franc KADIŠ 27.3. Po Kosovelovi poti Joţica HEBER 2.4. Setiče pri Selah Franc KADIŠ 16.4. Završe iz Mislinje (skupaj z OŠ) Ivana, Milan KOTNIK 1.5. Prvomajski pohod na Košenjak Marjan EPŠEK 14.5. Lovrenc pri Rimskih toplicah Joţica HEBER 21.5. Uršlja gora Šentjanţ Mentorice OŠ Januar Marec April Maj - OŠ Dravograd in Junij 4.6. Sneţnik Jaka KOTNIK 18.6. Goli vrh nad Jezerskim Ivana, Milan KOTNIK 2.7. Špik – Hude police Joţica HEBER 9.in 10.7. Čez Pohorje Ivana, Milan KOTNIK 30.7. Zagorevc (pri B.Grintavcu) Franc KADIŠ Hafner Franc KADIŠ 10.9. Mala Peca – OŠ Šentjanţ Zdenka Krajnik Zoran Roţič 17.9. Srečanje koroških planincev Julij Avgust 13.in14.8. September …………………………………. 4 ………………………………..... in .…………………………………………………………………………………. Kobariški Stol Ivana, Milan KOTNIK 8.10. Krofička Franc KADIŠ 15.10. Gozdna učna pot Kremţarica Zdenka Krajnik Zoran Roţič 22.10. Čaven Nina Ozimic Izlet v neznano Joţica HEBER 24.9. Oktober in November 13.11. Tradicionalni pohodi v organizaciji PD MDO Koroške 8.2. Zimski pohod na Črni vrh PD Mislinja 12.2. Zimski pohod na Peco PD Meţica 26.2. Pohod po Šisernikovi poti PD Slovenj Gradec 17.12 Čez goro k očetu PD Ravne DOBRAČ Datum: 29. januar 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS), lahka zimska tura (LZT) Skupaj hoje: 3 ure Prevoz: Z osebnimi vozili, v primeru večjega števila prijav, bo prevoz organiziran. Opis ture: Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Ima dva vrhova, vzhodni in zahodni vrh, ki sta visoka 2166 m. Na zahodnem vrhu stoji kriţ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Na vzhodnem vrhu je druga cerkev, ki slovi kot najvišja cerkev v Evropi. Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma je planinski dom in 160 m visok televizijski stolp, ki je viden ţe od daleč. Tura bo sankaško obarvana, če le bo dovolj snega. …………………………………. 5 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… GMEINECK 2592 M Datum: 19. marec 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahek turni smuk (LTS), lahka zimska tura (LZT) Skupaj hoje: 7 ure Prevoz: Kombi Opis ture: Gmeineck, visok 2592 m, je predvsem turno smučarski vrh nad Spittalom, ki doţivi največji obisk pozimi, čeprav nanj vodi tudi označena pot. Mi ga bomo v primeru ugodnih sneţnih razmer s turnimi smučmi poskusili osvojiti iz vasice Lendorf. Tura pa se lahko zaradi pomanjkanja snega spremeni tudi v pohodno. KOSOVELOVA POT Datum: 27. marec 2011 Prijave: Joţica Heber, 040 296 140 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 ure Prevoz: Večji kombi Opis ture: Pot od Seţane do Tomaja bomo prehodili skupaj z organizatorji pohodaseţanskimi planinci. Seveda bomo videli veliko lepega in izvedeli marsikaj zanimivega. Vseskozi pa nas bo spremljal spomin na velikega pesnika Srečka Kosovela, ki počiva v Tomaju. SETIČE 1922 M Datum: 2. april 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 6 do 7 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Setiče, ali kot pravijo domačini Z'če, je razgledna gora na avstrijski strani Karavank. Visoka je 1922 m, z vrha pa je lep razgled proti severnemu ostenju Košute ter Kamniškim in Savinjskim Alpam. Naše izhodišče bo vasica Sele, kjer se še sliši slovenska beseda. …………………………………. 6 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. ZAVRŠE IZ MISLINJE Datum: 16. april 2011 Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 ure Prevoz: Kombi Opis ture: S hojo bomo pričeli na AP Mislinja, nadaljevali ob kolesarski stezi do Vovkarij, se povzpeli na Črepič (798 m) ter nadaljevali po grebenu do Fričevega vrha (881 m). Spustimo se na lokalno cesto in se sprehodimo do Završ. To je slikovita vasica nad Mislinjo, s cerkvico Sv. Rupert in osnovno šolo. Vračamo se čez Šentvid v Mislinjo. LOVRENC PRI RIMSKIH TOPLICAH Datum: 14. maj 2011 Prijave: Joţica Heber, 040 296 140 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 3 ure Prevoz: Večji kombi Opis ture: Sprehajali se bomo po strmalih nad levim bregom Savinje in Save, vse na višini pod 1000 m. Upam, da bo sredina maja ravno pravi čas, da se bomo na travnikih Liscinega soseda nauţili modrine svišča, po domače encijana. SNEŢNIK 1796 M Datum: 4. junij 2011 Prijave: Jaka Kotnik, 041 332 884 ali jaka.kotnik@gmail.com Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 3 ure Prevoz: Osebni avto Opis ture: Izlet je namenjen predvsem predšolskim otrokom, najmlajšim članom našega planinskega društva. Skupaj z njihovimi starši se bomo sprehodili preko malega Sneţnika po lepi grebenski razgledni poti do Velikega Sneţnika. Z vrha Sneţnika se bomo predali lepim pogledom na Gorski …………………………………. 7 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… Kotar, Istro ter na Slovenski strani prostranim gozdovom Notranjske, Kamniškim Alpam, Julijskim alpam,… Seveda pa so na pohod vabljeni tudi vsi ostali planinci, ki so prvi šolski dan ţe imeli.. GOLI VRH NAD JEZERSKIM 1787 M Datum: 18. junij 2011 Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 ure Prevoz: Kombi ali osebni avtomobili Opis ture: Na Goli vrh, ki je ob poti na Veliko Babo se podamo iz Zgornjega Jezerskega. Po uri in četrt se odpočijemo na Jenkovi planini. Do vrha še 45 minut hoje ob drţavni meji. Z vrha lep razgled proti jugu na Grintovec in Kočne, na sever po avstrijski koroški. ŠPIK HUDE POLICE 2420 M Datum: 2. julij 2011 Prijave: Joţica Heber, 040 296 140 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 4 do 6 ur Prevoz: Večji kombi Opis ture: Lahko dostopna, sijajno razgledna gora v zahodnih Julijcih ne izgleda z juţne strani »niti špikasta niti huda, še poličasta ne » , piše v vodniku. Zloţna in varna planinska pot pelje s pastirske planine Pecol (1517m). Občudovali bomo razglede, cvetja, svizce, kozoroge… ČEZ POHORJE Datum: 9. in 10. julij 2011 Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: dva dni …………………………………. 8 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. Opis ture: Pohorje bomo prehodili po klasični poti, od vzhoda proti zahodu. Startali bomo na zgornji postaji gondole in se prvi dan sprehodili čez Klopni vrh do Rogle. Drugi dan bomo nadaljevali čez Lovrenška jezera, mimo Ribniške koče, Črnega vrha in se spustili v Mislinjo. ZAGORELEC 2090 M Datum: 30. julij 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 8 do 9 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Zagorelec, visok 2090 m, je kot sosed bolj mogočnega Bavškega Grintavca neopazen in zapostavljen. Zadnja leta pa postaja v kombinaciji s Šmihelovcem dokaj pogosta gorniška tura. Naše izhodišče bo dolina Bavšica, vzpenjali se bomo po neoznačeni lovski poti in brezpotju, sestopili pa čez Kanski preval nazaj v Bavšico. HAFNER 3076 M Datum: 13. in 14. avgust 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 12 do 13 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Hafner je s 3076 m najvišji vrh gorske skupine Hafner gruppe. Z vrha je lep pogled po omenjeni skupini ter bliţnjih vrhovih v skupini Ankogel in Reisseck gruppe. Izhodišče ture je na koncu gorske ceste Malta Hochalmstrasse. Izlet bo dvodneven s prenočevanjem v Kattowitzer hütte. KOBARIŠKI STOL Datum: 24. september 2011 Prijave: Ivana in Milan Kotnik, 051 315 963 …………………………………. 9 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 5 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Kobariški Stol je ozka in razpotegnjena gora z vrhom na 1673 metrih in se nahaja v Posočju. Vzpon bomo začeli v Breginju, najbolj zahodno leţeči vasi ob slovensko – italijanski meji, poznani po hudem potresu leta 1976. Z vrha gore je lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Matajur, vse do Jadranskega morja. GREBEN OD STRELOVCA DO KROFIČKE Datum: 8. oktober 2011 Prijave: Franc Kadiš, 041 654 499 Zahtevnost ture: Zahtevna letna tura (ZLT) Skupaj hoje: 6 do 7 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Greben od Strelovca preko Ut do Krofičke je pravi lepotec med grebeni. Razteza se nad Robanovim kotom z ene strani in Logarsko dolino z druge. Naše prečenje bo od Ut po grebenu do vrha Krofičke. Sestopili bomo po varovani poti z vrha Krofičke do Koče na Klemenči jami. ČAVEN Datum: 22. oktober 2011 Prijave: Nina Ozimic, 041 815 881 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: 5 do 6 ur Prevoz: Kombi Opis ture: Iz Lokavca (195m) se bomo podali proti vrhu, ki sicer zgleda zelo blizu, vendar po sami višinski razliki se izkaţe za kar oddaljenega. Na svoji levi strani bomo nekaj časa opazovali plaz Slano Blato nato pa zagrizli v strma pobočja pod Čavnom. Nekje po treh urah hoje bomo prispeli do koče Antona Bavčarja na Čavnu od koder se odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino. Sestop po isti poti. …………………………………. 10 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. IZLET V NEZNANO Datum: 13. november 2011 Prijave: Joţica Heber, 040 296 140 Zahtevnost ture: Lahka letna tura (LLT) Skupaj hoje: ? Prevoz: Večji kombi Opis ture: Na to potepanje se bomo odpravili v 2. polovici novembra. Razkrijem vam le, da voţnje ne bo veliko ,okrog 50 km v eno smer. Srečali se bomo z znamenitostmi vseh vrst v eni izmed 12. koroških občin. Več namigov pa novembra v razpisu. NA PLANINCAH Na planincah luštno je, tam gori roţice cvete. Zelena barva, pisan cvet, sonček zlat in petje ptic. Na planincah luštno je, tam gori roţice cvete. Tam gori deklica skaklja in se s svojim psičkom igra. Na trati je metulj, ki roţice vohlja, za njim pa je čebela, ki je pravkar priletela, za med nabira cvetni prah. Na planincah luštno je, tam gori roţice cvete. Julija Štumberger, 5.r., OŠ Šentjanţ …………………………………. 11 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… JOŢICA HEBER – prejemnica priznanja OVO pri MDO Koroške Tradicionalno srečanje vodnikov Koroške, ki je vedno zadnji petek v mesecu novembru, je tudi priloţnost, da se aktivnim vodnikom podeli priznanja Območnega vodniškega odbora. Priznanja se podeljujejo posameznim vodnikom, članom planinskih društev, za dolgoletno uspešno delo v vodniškem odseku, za delo z mladimi na področju vzgoje in izobraţevanja in večje varnosti v gorah, za razvijanje mednarodnega sodelovanja na področju vodništva, za izjemne doseţke na področju vodništva, za publicistično delo, za večletno organizacijo planinskih izletov in srečanj. Na zadnjem, 17. srečanju vodnikov, ki se je dogajalo pri Ţoharju nad Radljami ob Dravi, je najvišje priznanje Zahvalno listino prejela naša vodnica, predsednica PD Dravograd gospa Joţica Heber za več kot 20 letno uspešno delo v vodniškem odseku in organizaciji izletov ter delu z mladimi planinci. Joţica Heber je planinski vodnik ţe od leta 1989, ko je pridobila kategoriji A in B, v letu 2000 pa je opravila še tečaj za vodenje v sneţnih razmerah. V vseh teh dvajsetih letih je kot izredno aktivna vodnica uspešno vodila mnoge planince po planinskih poteh širom Slovenije, predvsem po sredogorju, kjer pozna mnoge skrite kotičke. Njeni izleti so vedno zanimivi in prijetni, ker jim poleg rekreacijske doda še kulturno noto. Vsak njen pohod je načrtovan tako, da se dotakne neke kulturno zgodovinske znamenitosti. Zaradi tega so njeni izleti v društvu vedno najbolj številčni in atraktivni predvsem za starejšo populacijo. …………………………………. 12 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. Aktivna je tudi pri izobraţevanju mladih planincev, prva pomoč je njena tema na vseh planinskih šolah in taborih. Čeprav ima sedaj kot predsednica PD Dravograd veliko dela z vodenjem društva, ostaja vodenje planincev po planinskih poteh njena najljubša aktivnost. Ivana Kotnik Načelnica Vodniškega odseka MAKSIMILJAN KOTNIK – prejemnik Knafeljčevega priznanja Član našega društva prejema Knafeljčevo priznanje iz rok Igorja Mlakarja, načelnika za planinske poti pri PZS, v ozadju podpredsednik PZ Slovenije Tone Tomše …………………………………. 13 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… PLANINSKI IZLET K ANDREJNIKU Neko popoldne smo se pred šolo zbrali učenci, ki obiskujemo planinski kroţek. Bila je kar pisana druščina: mi otroci, mame, očetje, babice, dedki in učiteljice. Ko nas je bilo ţe veliko, smo se pogovarjali, kam bi šli na naslednji pohod. In odkorakali smo izpred šole. Nekaj časa smo hodili po strmem, temnem gozdu in končno smo prišli na svetlo. Prvi počitek smo imeli pri razvalinah starega gradu. Fantje so seveda plezali, punce pa smo ţe malo sopihale od utrujenosti. Videli smo tudi urno veverico, ki je plezala po drevju. In ţe smo se pognali v hrib. Pred drugim počitkom so nas na kmetiji pozdravile krave, ki so ţe nestrpno mukale in čakale, da nas vidijo. Pred gozdom, ki se je zdel zelo dolg in temen, smo imeli drugi počitek. Pot se je nadaljevala po gozdu in nas vodila vse do makadamske ceste. Ţe smo videli kmetijo, na katero smo bili namenjeni. Na kmetiji so imeli zelo veliko ţivali. To so: lame, vietnamske svinje, tri pse, ovce, koze, konje, muco, osle, … Igrali smo se igre z ţogo, lovljenje in še kaj drugega. Pomalicali smo in se počasi odpravili. Nazaj smo bili zelo hitri. S sošolko sva hodili bolj zadaj. Na koncu smo naredili še skupinsko fotografijo in se poslovili. Bilo je zanimivo, lepo in prijetno. Iva Brečko, 4.a Planinska skupina OŠ Dravograd Radoveden planinec ga ima, da z gore na goro vidi. ( daljnogled ) Kako se imenuje bela roţa vrh planin? ( planika ) …………………………………. Na vrhu gore stoji cerkev. Katera gora je to? ( Uršlja gora ) Veronika Zajamšek, 5.razred, OŠ Šentjanţ 14 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. LIBELIČE IN UČNA POT VELIKA UHARICA Gremo v Libeliče na izlet, učiteljica hoče red, a eden je ne posluša, in pobegniti poskuša. Petošolec poreden je za tri, in se mu naprej mudi. Planince prehiteva in si pesmico prepeva. Ko muzej si ogledujemo, si pamet nakupujemo. Ko je malica na vrsti, nas srbijo prsti, saj lačni smo za tri in se nam jest mudi. Po gozdu hitimo, in se o naravi učimo. Ko prišli smo do gabra ţelja, smo se spomnili, da vsak ţeljo ima. Vsi smo si eno ţeljo zaţeleli in naprej odhiteli. Videli smo naravo, pa pašnike in kravo. In tudi kostnico grozno, zdaj bilo je ţe zelo pozno. A izlet se je prehitro končal in nam je bilo zelo ţal. Imeli smo se fino, Boljše, kot če bi šli v kino. V naravi je lepo, saj se imamo fajn zelo. Ţiga Kreft, 5. razred, Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu …………………………………. 15 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… LEPOTE LOGARSKE DOLINE Vsako leto se zelo veselim toplih poletnih dni in seveda počitnic, saj neizmerno rad hodim v gore. V gorah sem doţivel veliko lepih trenutkov, ki se jih zelo rad spominjam, še posebej takrat, ko ne morem v hribe. Tudi letos komaj čakam na poletje, ko bom zopet lahko skupaj s starši pobegnil v gore. V lanskih počitnicah sem si lahko za pridno delo v šoli izbral planinsko potepanje. S starši in sestro Anjo smo preţiveli vikend v Logarski dolini in si ogledali njene lepote. Prvi dan smo se odpravili do slapa Rinka in se povzpeli na Okrešelj. V lepem vremenu smo lahko občudovali Ojstrico, Skuto, Brano, Grintavec in Rinke. Svojo lakoto pa potešili s skodelico kislega mleka in jabolčnim zavitkom v Frischaufovem domu. Pot navzdol je bila zaradi drsečega kamenja nevarnejša kot navzgor. Naslednji dan smo se prebudili v čudovito jutro. Iz postelje kmečke hiše Ojstrica sem se spogledoval z obsijanimi vrhovi. S polnim nahrbtnikom smo se odpravili na Klemenčo jamo. Pot je bila naporna, saj se je vzpenjala po serpentinastem strmem pobočju. Proti koncu poti smo se lahko odţejali pri hladnem studencu, ki nas je nagovoril z napisom:«Studenček tukaj ţuborim, tebi postreči si ţelim.« Pred kočo na Klemenči jami pa smo lahko svojo skrito ţeljo zaupali zvonu ţelja. Moja ţelja je bila, da bi lahko ţe v naslednjih počitnicah stopil na Triglav. Zadnji dan našega potepanja po Logarski dolini smo zavili še v Robanov kot. Po sprehajalni poti smo se podali do planšarije pod Ojstrico. Z očetom sva se povzpela do slapa, kjer sva se lahko še v snegu kepala sredi vročega poletja. Polni lepih vtisov smo zapustili lepo dolino Kamniško-Savinjskih Alp. Kmalu bo pomlad in za njo poletje, ko se bomo zopet podali v gore. Letos bodo na vrsti zagotovo Julijske Alpe. Pot v Robanov kot Ţan Onuk, 8.razred Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu …………………………………. 16 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. PLANINSKI IZLET Na planinski izlet smo odšli v soboto. Šli smo na Sv. Danijel. Zraven mene sta šla še bica Mojca in ata. Zraven smo imeli palice in nahrbtnike. Na skali smo si pogledali Dravograd. Imeli smo malico. Videli smo konjičke. Šli smo k cerkvi. Tam smo se slikali. Ko smo se vračali, nam je pot prekriţal konj. Dali smo mu hrano. Konj je ostal tam, mi smo šli naprej. Domov smo prišli utrujeni. Luka Mozgan Planinska skupina OŠ Dravograd S planinskim kroţkom smo se odpravili na pohod. S prijatelji smo se zbrali pred šolo. S sabo smo imeli nahrbtnike polne dobrot. Odpravili smo se na pot. Hodili smo po gozdu. Videli smo različne ţivali. Po malici in igri smo odšli nazaj. Po pohodu sem bil utrujen, a bilo mi je lepo. Še večkrat se bom pridruţil planincem. Jaka Kupljen, 2.a (narekoval Jaka, pisala mami) Na gori čepijo in kljunčke v dolino molijo. (ptice) Na njej je trava polna ptic, pisana pa je zaradi nešteto cvetlic. (planina) …………………………………. Ko zima pobeli hrib, tja rad zaide … (smučar) Julija Štumberger, 5.r., OŠ Šentjanţ 17 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… POHOD NA NAVRŠKI VRH Zjutraj smo se zbrali pred trgovino Mercator na Ravnah na Koroškem. Zbralo se nas je kar veliko učencev, nekateri so s seboj pripeljali tudi starše. Oprezal sem naokrog, da bi v mnoţici ugledal kakšnega prijatelja. Čez nekaj časa je prišel moj sošolec Ţiga s svojim bratom in sestro. Ko smo bili vsi, nas je učiteljica Zdenka preštela, postavila v vrsto in odpravili smo se na pot proti našemu cilju. Z Ţigom sva si hojo popestrila z zanimivim pogovorom. Prvo počivališče je bila kmetija Nadvar, kjer smo pojedli malico in se napili sladkega mošta. Poboţali smo muce in se odpravili naprej. Hodili smo po cesti in po gozdnih poteh. Kar dolgo je trajalo, da smo končno ugledali vrh, kjer je postavljen spomenik. Pri spomeniku smo pojedli sladkarije in se napili, nato pa smo bili krščeni z vrvjo. Naredili smo še par gasilskih slik, nato pa smo se počasi odpravili po hribu navzdol. Nekateri smo hodili kar precej spredaj, zato smo se morali ustaviti in počakati na druge. Počakali smo pod velikim drevesom, kjer je bila hladna senca, saj je sonce kar lepo pripekalo. Ko so nas ostali dohiteli, smo se odpravili po gozdu navzdol, kjer smo našli skakalnice za motorje. Za fante je bilo to zelo zanimivo. Po progah za motoriste smo kot pravi motoristi tekali in skakali. Bilo je super, ampak je prehitro minilo. Ob koncu poti smo šli mimo ograje, za katero smo lahko opazovali domače ţivali. Izlet se je počasi zaključeval, saj smo na daleč ţe videli našo izhodiščno točko, kjer smo se poslovili in odpravili domov. Lep sončen dan nam je ta izlet še toliko bolj polepšal. Aljaţ Sešel, 5. razred, Planinska skupina OŠ Šentjanţ …………………………………. 18 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. POHOD NA NAVRŠKI VRH Moj prvi izlet, ki sem ga prestala kot prava planinka s planinsko izkaznico, je bil pohod na Navrški vrh. Zbrali smo se v soboto ob 10. uri zjutraj v Dobji vasi na Ravnah na Koroškem. Nahrbtnik, v katerega mi je mama pripravila malico, topel čaj ter rezervna oblačila, je bil zame pomembna oprema pri vzponu. Povzpeli smo se po cesti navzgor do gozda. Gozd je bil obarvan v čudovite jesenske odtenke. Zrak je bil čist in sveţ in sprva me je nekoliko zeblo, vendar sem se na poti ogrela. Hodili smo po gozdni cesti, ki je bila blatna. Prispeli smo do kmetije Nadvar in si malo odpočili. Pili smo domači mošt, ki nam ga je postregla prijazna gospa Mojca iz hiše. Tukaj je učiteljica Zdenka meni in še nekaterim drugim podarila planinsko izkaznico. Okrepčali smo se in nadaljevali pot do Navrškega vrha. Ogledali smo si spomenik. Tisti, ki so bili na Navrškem vrhu prvič, pa so jih dobili po »riti«. Tudi jaz sem bila ena izmed njih. Med povratkom smo se veliko pogovarjali, zato mi je pot hitro minila saj smo ţe po dveh urah pohoda prispeli na Prevalje. Biti član planinskega kroţka je lepo, saj preţiviš veliko časa z gibanjem na zraku, poleg tega pa se druţiš in spoznavaš prijatelje ter odkrivaš naravo. Ana Hribernik, 5. razred Planinska skupina OŠ Šentjanţ pri Dravogradu …………………………………. 19 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… POHOD NA SORIŠKO PLANINO Junija lani, malo pred počitnicami smo člani planinskega kroţka dobili vabilo na izlet na Soriško Planino. Odločili smo se, da gremo ata, babica, sestrica Naja in jaz. Ţe zgodaj zjutraj smo se zbrali pri občini in počakali avtobus. Dolgo smo se vozili in imeli dva kratka postanka. Avtobus nas je odloţil pod vznoţjem planine. Vzeli smo nahrbtnike, vodička nas je razdelila in pot se je začela. Dan je bil lep, sončen, le veter je rahlo pihal. Veliko smo hodili in si ogledali podzemne rove. Bili so zelo veliki in zanimivi, saj so jih zgradili med prvo svetovno vojno. Na vrhu je bil velik podzemni bunker z kupolo, kjer smo se tudi slikali. Nazaj grede smo videli ovce. Med potjo smo se igrali besedne igre, da je čas hitreje minil. Na koči smo malicali, nato pa smo se odpravili proti avtobusu. Vsi smo bili utrujeni, zato smo ţe del poti po avtobusu spali. Izlet je bil lep in se ga bom vedno rad spominjal, ko bom gledal slike. Aljoša Paradiţ, 4.a Planinska skupina OŠ Dravograd Katera bica jih ima več? (vnukov) …………………………………. 20 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. ZANIMIVA PREDAVANJA ZA MLADE PLANINCE V naše kraje so prišli lepi sončni dnevi. V tem času pa so nas obiskali tudi štirje planinci in gorski reševalec, ki so nam dali veliko napotkov za nadaljnje izlete na planine in v gore, ki so za nas, planince drugi dom. Planinci so nam razloţili vse stvari na štirih različnih predavanjih, ki smo jih lepo preţiveli v knjiţnici šole. Govorili so o reševalni in planinski opremi, kdaj je primerno vreme za v gore, nam povedali svoje izkušnje in zgodbe drugih, ki so bili ponesrečeni. Učiteljice Mateja Petek, Franja Šmon Drevenšek in Blanka Vrhovnik pa so nas spodbujale pri sodelovanju in nam na prvem predavanju pokazale slike z njihovega izleta. Ta predavanja so nas veliko naučila in nam dodala še veliko neodkritega planinskega znanja. Bilo je zares lepo. Ţiva Poberţnik, 5.c Planinska skupina OŠ Dravograd Tja hodijo planinci z nahrbtniki, hodijo v skupinah in po potkah. (planine) Zeleno kapo nosi, rjavo telo ima, je v zemljo zakopano in korenine ima. (drevo) Barvajo jo z rdečimi in belimi čopiči na drevesa ob poteh, ima obliko kroga in planince pravilno vodi po poteh. (markacija) Ţana Prasnic, 5.r., OŠ Šentjanţ …………………………………. 21 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… …………………………………. 22 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. …………………………………. 23 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… PO POTI DOMAČIH OBRTI Lani spomladi se je planinski kroţek na OŠ Šentjanţ pri Dravogradu udeleţil pohoda po Kulturno-etnološki poti po Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Golavabuki in Legnu. Šmartno sodi med najstarejše kraje v Mislinjski dolini, prva znana omemba sega v leto 1106. Osnovna tema poti je spoznavanje tradicionalnih poti, značilnih za podeţelje. Zaradi zanimive in ugodne lege kraja ob reki Mislinji so ljudje v preteklosti razvijali različne obrtne dejavnosti, kot so mlinarstvo in ţagarstvo, kovaštvo, furmanstvo ipd. Ob deveti uri zjutraj smo se zbrali na parkirnem prostoru pred cerkvijo Sv. Martina v Šmartnem. Ţupnija je omenjena 980 -1042,1106. Ţupnijska cerkev je bila zidana 850,13. stol. Sedanja cerkev je posvečena 23.6.1913. Pot nas je vodila od cerkvice v smeri proti Tomaški vasi. Bilo je prelepo jesensko jutro. Sonce je ravno začelo sušiti roso na travi, ko smo se ţe ustavili na razpotju, kjer smo si ogledali kapelico Sv. Florijana. Nadaljevali smo pot proti Herčevemu mlinu. Ob poti smo si ogledali še spomenik v spomin na padlo domačinko-partizansko kurirko Lenčko, ki jo je ubil okupator v 2. svetovni vojni. Povedali so nam zgodbo o Lenčki. Lenčka Marzelova je bila pogumna aktivistka in kurirka med narodnoosvobodilnim bojem. 1. maja 1944 je Lenčka prevzela pismo za partizane. Nemški vojaki so jo ujeli in ji hoteli s silo iztrgati pismo. Toda Lenčka je bila neustrašna in iznajdljiva. Pismo, ki ji ga je vzel nemški vojak, je bliskovito iztrgala iz njegovih rok, ga stlačila v usta in pogoltnila. Ko so jo zvezano peljali proti domu, se je pri reki Mislinji odločila za beg. Sovraţnik je pomeril z brzostrelko in jo smrtno zadel. Po vsej dolini je tiste dni segel glas o mladem junaškem dekletu, kurirki Lenčki. Prišli smo do Herčevega mlina, kjer smo si lahko v ţivo ogledali, kako so v starih časih naši dedje mleli ţito in pridobivali moko za peko kruha. Vsi smo si lahko ogledali notranjost delujočega mlina ter v roko prijeli sveţe zmleto ţito. Pri mlinu so nas lepo pričakali ter nas presenetili z nenavadno dobrodošlico ţenskega pevskega zbora, ki nam je zapel. Po poslušanju …………………………………. 24 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. pesmi so nam pokazali še staro ţago, ki je delovala na vodni pogon, ter nam opisali način ţaganja hlodov. Ogledali smo si sobico delavca na ţagi, ki je opremljena tako, kot je bila v starih časih. Po ogledu vsega tega smo se odpravili naprej proti Legnu. Tam smo si lahko ogledali cerkev Sv. Jurija, ki je kulturni spomenik. Je značilna predstavnica “koroškega tipa” romanskih cerkva. Cerkvico smo si ţal lahko ogledali samo od zunaj, ker ni bila odklenjena. Pot smo nadaljevali proti Legnu, kjer smo se na eni izmed kmetij malce okrepčali. Poskusili smo domače »grumpe«, kruh, potico, domače salame. Vse je bilo zelo okusno. Starši pa so lahko poskusili še domač jabolčnik. Naša naslednja postaja je bila kovačija Strmčnik na Legnu, kjer še vedno kujejo orodja za domačo rabo ter podkvice. Gospodar nam je razloţil zgodovino kovaštva ter nam pokazal, kako se kuje. Bilo je zelo zanimivo, saj smo kaj takega prvič videli. Tam smo lahko kupili tudi posamezne kose orodja, če smo ţeleli. Po ogledu kovačije smo se odpravili nazaj proti Šmartnem. Ob poti smo opazili hišo, kjer so imeli neverjetno veliko starin. Ob prihodu nazaj v Šmartno, smo bili vsi prijetno utrujeni in polni lepih vtisov s prijetnega jesenskega pohoda. Veseli smo, da se lahko tudi starši skupaj z otroki udeleţimo pohodov in se kaj novega naučimo. Marjetka Sevčnikar, mama Gregorja in Petra, članov planinskega kroţka OŠ Šentjanţ pri Dravogradu SPOMLADANSKO POTEPANJE PO KORZIKI Letošnjo spomlad sva pobegnila na Korziko. Prvotna ţelja je bila prehoditi eno najbolj znanih evropskih pešpoti GR 20, ki preči praktično celoten otok. Zaradi nezmoţnosti koriščenja dopusta v toplejših mesecih in zaradi v juniju še vedno zasneţenih hribov to ni bilo izvedljivo. Ideja, ki je sicer padla v vodo je kmalu rodila novo: na koncu sva se na …………………………………. 25 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… Korziko odpeljala z avtom v katerem poleg pohodniške opreme seveda ni manjkala plezalna. Zaključek je bil: »plezalni dopust na Korziki«. Začetek junija je za obisk visokih hribov na otoku še morda malo prezgodnji, ker zna biti ponekod še dosti snega, prav tako je prezgodnji za tiste, ki si obetajo namakanje v morju, saj je voda skorajda ledeno mrzla. Za plezanje v hribovitem predelu pa ni prav napačen, čeprav sva se morala včasih skrivati pred soncem. Sam otok je dobesedno ena sama velika gora, ki štrli iz morja, najvišji vrh se lahko kosa z višino našega Triglava. Biti avtomobilist na njihovih cestah ti hitro prikliče v spomin indijske ceste, sploh, ko se voziš skozi ozke in slikovite kanjone, kjer prej kot avto zadeneš kravo na cesti. Pokrajina je osupljiva, vasice zgrajene v strogem minimalističnem kamnitem slogu. V času najinega obiska sva bila v marsikateri vasi edina turista, v plezališču sva bila večino časa sama. Tudi v hribih ni bilo ravno gneče, četudi sva prehodila nekaj odsekov slavne GR 20. Kar zadeva kulinariko se domačini lahko pohvalijo z odličnimi korziškimi siri, kostanjevim pivom, marmelado, likerjem, piškoti oziroma kostanjem v vseh moţnih oblikah. Najbolj všeč so nama bili njihovi »canistrelli«, odlični piškoti različnih okusov. Plezalcem ponuja Korzika obilo moţnosti za »akrobacijo«. Linije, ki se rišejo v granitni skali so sanjske samo dokler jih gledaš od daleč, ko pa se lotiš plezanja, ti pridejo prav vse do sedaj naučene akrobatske sposobnosti. Poličke in luknje, ki smo jih vajeni pri nas v apnencu, je odplaknilo morje pred davnimi leti. V granitu je vaţna predvsem tehnika, ki sva se je tu oba učila na novo. V dneh ko nisva plezala sva prehodila par odsekov poti GR 20, ki pelje čez zelo raznolik teren. Na višini 1700m sva naletela na še zaledenela gorska jezera, Lago di Mello in Lago di Capitello, na poti po dolini reke Golo sva se hladila v mrzlih tolmunčkih, v Portu pa iz morja zrla v 1800 m goro, ki se strmo dviga v neskončnost. Po štirinajstdnevnem »dopustu«, ki je vključeval all inclusive, beri avto, šotor, hrano, plezanje, potepanje po hribih, raziskovanje vasic in mest, celo 10 minutno kopanje v mrzli vodi, sva bila spet na trajektu nazaj do Livorna in sklenila da je bil to šele uvod v spoznavanje Korzike. Nina Ozimic …………………………………. 26 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. DAN ŢENA – KOŠENJAK 2010 Na predpraznično nedeljo, 7. marca smo se zbrali v planinskem domu. Prihajali smo z vseh strani: Prav z Dravograda so se preko Goriškega Vrha in vrha Košenjaka podali pohodniki RPD Dolga pot , 16, pa 5 naših. Pripešačili so z Ojstrice, od cerkve (30), pa z druge strani, od Treh kriţev tudi 17- Kar nekaj od teh se je po kratkem počitku in prazničnem prebiranju poezije odpravilo na vrh. Tudi jaz sem zastavila korak proti koti 1522. Tisti, ki so bili na vrhu ţe dopoldne so povedali, da je gori zelo mrzlo in vetrovno. Imela sem srečo, saj ţe dolgo nisem doţivela Košenjaka v povsem mirnem ozračju, s soncem obsijanega! Steza je bila ţe lepo uhojena, sneţna plohica je bila mimo; bliţe vrhu sem šla, lepše so bile smreke okrašene, po vejah in deblih. Nepozabno! OB OJSTRIŠKEM POTOKU Trije smo se odzvali povabilu, ki se je z oglasne deske glasilo: POJDIMO POGLEDAT, ČE JE V TESNI OJSTRIŠKEGA POTOKA ŢE TUDI SEGEL POMLADNI ČAS! In, ali je segel? Navdušeno smo si odgovarjali, ko smo se vzpenjali ob toku navzgor. Seveda, sonce je zaradi bliţajočega se poldneva pogledovalo naravnost navzdol, navpično do razbrazdane, razmočene steze, igrivih mini slapov, iskrečih se tolmunov, tihih zvončkov, trepetavih praproti, nenavadno lepih metuljev, posedajočih na orošenih skalah… ! Potok se je obdal s pomladno lepoto, potem, ko se je izvil iz objema slikovitih zimskih ledenosneţnih objemov. Spešili smo proti vrhu, mimo ruševin starih mlinov, ţag, domačij, se odpočili pri Kristinem vikendu ter zavili proti Lebartu. S potokom od tu do izvira se bomo »menili« kdaj drugič. Zapeljali smo se s taksistom Francem do planinskega doma, kjer nas je postregla prijazna Mira. V Dravograd smo se vrnili po stari označeni stezi, ki zavije s ceste nad Komovtom. Veseli smo bili, da nas je Ojstriški potok uspel zvabiti k sebi. 28.marca smo v popoldnevu cvetne nedelje občudovali lepote narave prav pred domačim pragom. …………………………………. 27 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… NARCISNE POLJANE Binkoštna nedelja je zvabila v naravo izredno veliko ljudi, kljub napovedi, ki je obetala v popoldanskem času plohe in celo nevihte. Steze proti vrhu Golice so znova potrjevale, da je narava ena sama velika katedrala! In hvaleţnih vernikov se je 23. maja kar trlo. Od vsepovsod so prišli. Slišale so se narečne govorice raznih predelov naše domovine, pa tudi v tujih jezikih so obiskovalci izrekali občudovanje prelepemu cvetju in izrednim razgledom. Julijci so se zdeli na dosegu roke, izreden pogled je nudila tudi avstrijska stran z jezeri in mogočnim tokom Drave. Joţica Heber S POTEPANJA PO ETIOPIJI Nekaj bi ţelel napisati o etiopskih planinah. Toda kaj? Večji del te velike afriške drţave je namreč v »višavah«. Ţe samo glavno mesto Addis Abeba, kamor smo prileteli iz Dunaja preko Kaira, je na nadmorski višini 2450 m, pa se to sploh ne opazi, ker jo obdajajo še višje planote. Torej, kaj smo sploh iskali v eni najrevnejših drţav Afrike? Podali smo se na obisk k Loni, ki je kot študentka medicine tri mesece v majhnem mestecu Kobbo (vasi z cca 70000 prebivalci) skupaj s tremi kolegicami pomagala pri zdravstveni oskrbi tamkajšnjih prebivalcev. Ko si človek tako daleč od doma, si seveda ţeliš ogledati čim večji del obiskane deţele. In bilo je kaj videti. Deţela z 80 milijoni prebivalcev in čudovito pokrajino ima veliko zanimivosti za popotnike. Na pot smo se podali štirje: Ivanka, Andrej, Gregor in pisec tega prispevka, z letalsko karto, nahrbtnikom, nekaj denarja in brez pomoči kakšne turistične agencije. Ţe na letališču smo imeli veliko sreče pri uvozu daril za etiopske otroke. Po enajstih urah voţnje z Toyotinim pick upom smo proti večeru prispeli k našim »medicinkam«. Kakšen sprejem. Niti v filmu ne vidiš kaj takšnega. Gojenke doma oz. sirotišnice so nas pričakale s cvetjem …………………………………. 28 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. in pesmijo. Stare od dveh do devetnajst let so si nas ogledovale, se nas srameţljivo dotikale, saj videti belo koţo ni vsakdanje v teh krajih. V naslednjih nekaj dnevih smo si dodobra ogledali ţivljenje v tej vasi. Imeli smo srečo, da smo lahko vstopali v njihove domove. Hiške so okrogle, zgrajene iz vejevja in blata, boljše so štirioglate, pokrite s pločevino, pločevinasta so tudi okna in vrata. Vsi so nas rade volje sprejeli, saj so jim naše »medicinke« ogromno pomagale tako z zdravili kot s plačevanjem prevozov do bolnice in raznih operacij. Po ganljivem slovesu ob coffe ceremony (njihova značilna priprava kave, kjer v prisotnosti gostov zrna najprej spraţijo na odprtem ognju, zdrobijo – v našem primeru kar s staro avtomobilsko polosovino in nato skuhajo v posebni posodi imenovani Jebena) smo si obljubili, da se še kdaj vidimo, predvsem pa, da jim bomo po naših močeh še naprej pomagali. Pot nas je potem najprej vodila v en dan voţnje oddaljeno Lalibelo, znano po enajstih v ţivo skalo vklesanih cerkvah. Do tja smo se vozili večinoma po visokogorskih planotah med dva in tri tisoč metri nad morjem. Naslednji cilj je bil planinski - povzpeti se v nacionalni park, gorovje Simien na severozahodu Etiopije, ki ima najvišji vrh imenovan Ras Dashen visok kar 4620 m. Do tja lahko pride tujec samo v spremstvu uradnega vodiča in vojaka oboroţenega s puško, ki naj bi menda ščitil turiste pred domačini in divjimi ţivalmi. Pa je bilo deloma kar res. Večkrat je odganjal »nadleţne« otroke, ki so prosjačili. Hoditi po teh planotah je čudovito. Na vse strani se razprostirajo lepi pogledi. Posebej zanimivo je srečanje z opicami dţeladami - endemičnimi pavijani. Nič se niso posebej zmenile za nas, ko smo hodili med njimi in jih fotografirali z razdalje nekaj metrov. Kopale so po zemlji in iskale hrano, mladički so se igrali med seboj in plezali po maminih hrbtih, v parih so skrbele za higieno in si ena drugi obirale uši. …………………………………. 29 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… Konec take idile pa je, ko se jim pribliţajo domačini, saj se temnopoltih bojijo. Vzrok je v borbi za preţivetje, saj dţelade povzročajo veliko škodo na poljih. Polja z rodovitno zemljo domačini obdelujejo ročno (tako kot po celi drţavi) s posebnimi motikami, palicami in s pomočjo krav vpreţenih v lesena rala. Tudi prespati v tem gorovju je zanimivo. Imajo posebne lokacije za šotore, kjer so tudi sanitarije in kuhinja, ki je s slamo pokrit prostor. Kuharji in njihovi pomočniki znajo pripravit slastne obroke hrane (za napitnino), ob mraku pa niti na stranišče ne moreš brez spremstva vojaka. Je pa na tej višini kar hladno in dobra spalna vreča še kako prav pride. V spominu ostanejo srečanja z domačini, ki ne poznajo niti čokolade ali tablete. Če ne bi bil prisoten in videl na lastne oči, tega ne bi verjel. Ivanka je podarila deklici, kakšnih osem let je imela, majhno čokoladico. Ne deklica ne njen oče je nista znala odviti! Starejši moţakar, ki je Loni toţil, da ga bili glava, pa ni znal pojesti tablete! Naslednji naš cilj na potovanju po severu drţave je bilo jezero Tana, iz katerega izvira Modri Nil. Na jezeru so številni otočki s samostani in cerkvicami, ki so vredni ogleda. Prvič smo se srečali z nilskimi konji (hipoti). Izredno lepi so tudi slapovi na Modrem Nilu. V turističnemu mestu Bahirdar je bilo v hotelu v druţbi bolh in s kopalnico brez vrat posebej zanimivo. Kaj pa naj človek pričakuje za 4,5 € na noč za dve osebi? Celodnevna voţnja iz Bahirdarja do Adis Abebe je bila atraktivna, le naše hrbtenice niso bile najbolj zadovoljne s trdimi sedeţi v minibusu. Občudovali smo most čez Modri Nil, ki so ga zgradili Japonci in globoko dolino, po kateri se lenobno vije reka. Tudi mesto Fiche je zanimivo, znano po pokopališču italijanskih vojakov, ki so preminili v času italijanske okupacije Etiopije pred drugo svetovno vojno. Ţal pokopališča nismo videli. Menda bi morali za ogled dobiti dovoljenje, kar pa bi nam vzelo kakšen dan.Adis Abeba je štiri milijonsko mesto. Tu se prepletajo moderne stavbe z revnimi predeli. Za razliko od severa, kjer skorajda nismo videli osebnih avtomobilov, je tu kar precejšnja prometna gneča. Pri prečkanju ceste se mora pešec znajti kakor ve in zna, nikakor pa ne sme računati na to, da mu bo kakšen voznik ustavil pred prehodom za pešce. Do nas, belcev, so bili obzirnejši. Veliko je tudi prosjačenja. Bele ljudi vidijo »kot vrečo denarja na …………………………………. 30 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. dveh nogah«. Njihov denar je birr, za en euro dobiš 22 birrov. Sicer pa smo v Adis Abebi ostali le toliko, da smo uredili vse potrebno za pot na jug. Tja turist sam skorajda ne more, zato smo najeli dva dţipa (Nissan in Toyota stara 19 let) s šoferji. Pot nas je vodila mimo številnih jezer z nepregledno mnoţico ptic do Hawase. Nadaljevali smo mimo Shashamene, kjer še vedno ţivi veliko pripadnikov Boba Marleya, do plemena Dorzo. Ţe ob cesti otroci plešejo njihov značilni ples in seveda pričakujejo, da bodo s tem kaj zasluţili. Prespali smo v njihovih tipičnih slamnatih okroglih hišicah, na nekakšnem kmečkem turizmu. Ogledali smo si vas in imeli srečo, da smo se tam znašli ravno 7. januarja po našem koledarju, ko imajo Boţič. Praznovali so tako, da so si privoščili kakšen kos govejega mesa, ki pa so ga prej kupili na trţnici (beri na tleh zaprašenega vaškega igrišča). Razpored »štantov« je bil zanimiv, na enem so bile goveje glave, na drugem noge, na tretjem neočiščeni vampi, … Arba Minch, eno večjih mest na jugu, je bilo poznano po bliţnjem jezeru, kjer smo si ogledali krokodile in nilske konje. Zanimivo, da se voznik čolna ni bal krokodilov, nilskim konjem pa se ni upal pribliţati. Menda so zelo nevarni. Krokodili so se z odprtimi gobci nastavljali soncu in pustili ptičem, da so jim skrbeli za ustno higieno. Od časa do časa se je kateri spomnil in odrinil v kalno vodo. Po kar utrudljivi in prašni voţnji smo prispeli do Dimeke, kjer smo se prvič srečali »z drugim svetom«, plemenom Hamer. Moški so v kratkih kiklcah in postriţenimi lasmi do polovice glave. Če ubijejo kakšno večjo ţival, imajo na glavi še posebno pero. Ţenske imajo značilne frizure, lase premazane z mešanico rdeče zemlje in masla. Na sebi imajo oblačila iz kozje koţe in veliko okraskov. Poročene se ločijo od neporočenih. Prva ţena ima drugačen nakit kot druga ali tretja. Koliko ţena ima kateri moški pa je odvisno od njegovega premoţenja (števila koz ali krav). Človeka kar presune pogled na telesa teh ţensk. Za dokaz hrabrosti, potrpeţljivosti in ljubezni se namreč dajo bičat, kot posledice pa ostanejo brazgotine. Nad reko Omo smo se srečali s plemenom Karo. Vas je priljubljena turistična točka, od koder je lep pogled po dolini. Člani tega plemena so značilno poslikani po telesu. Moški se ponašajo s puškami, s katerimi se varujejo pred drugimi plemeni. Kar veliko število govedi morajo odšteti za eno iz Kenije, Somalije ali Sudana prešvercano puško. …………………………………. 31 ………………………………... GLASILO 2011 ……………………………………………………………………… Jinka, mesto na jugozahodu drţave, ima celo letališče za mala propelerska letala, s katerega pa morajo najprej odstraniti ljudi in ţivali, če pristaja kakšno letalo. Za nas je bilo to mesto izhodišče za obisk še zadnjega plemena na naši poti. Mursiji so skriti daleč od mesta. Ţivijo v dolini ob manjši reki. Lepota ţensk se meri po velikosti kroţnika, ki ga nosi v prerezani spodnji ustnici in v prerezanem ušesu. Lepše so tudi tiste, ki imajo več brazgotin po telesu. Na glavah imajo vse mogoče, od posod do rogov. Vsa ta plemena na jugu so sila zanimiva, vendar se ne morem znebiti občutka, da smo jih turisti ţe močno zaznamovali (beri pokvarili). Kot pes na kost čakajo na prihod turistov, da jim prodajo kakšno malenkost in se nastavljajo fotografskim aparatom. Milan Kotnik Je srednje velikosti, v njem hrane je za tri, ko ga odpreš, iz njega zelo diši. (nahrbtnik) Ko hodimo po gozdu, jo na drevesu vidimo, kaţe nam pot, da kje ne zaidemo. (markacija) Ko greš na pohod, jih potrebuješ, najboljše pa je takrat, ko jih lahko sezuješ. (pohodni čevlji) Na glavi sedi in mirno spi, ko se znoči, pa nam pot osvetli. (čelna svetilka) Ţiga Kreft, 5.razred, OŠ Šentjanţ …………………………………. 32 ………………………………..... .…………………………………………………………………………………. ČLANARINA 2011 osebe z največjimi A člani Polnoletne ugodnostmi B člani Polnoletne osebe z večino ugodnosti 20 € B1 člani Osebe starejše od 65 let 15 € S+Š člani Srednješolci in študenti do 26 let 13 € S+Š/D člani 20 % cene 10,4 P+O člani Predšolski in osnovnošolski otroci 3€ Podporni člani 50 € 6€ Članstvo v PZS traja od 1.1. v tekočem letu do 31.1. naslednje leto. Ugodnosti in pravice, ki jih pridobite s plačilom članarine v letu 2011 so objavljene na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije: www.pzs.si Podporna članarina PD Dravograd ne zajema ugodnosti in pravic PZS. Pobiranje članarine – poverjeniki:  Črneče, Libeliče: Epšek Marjan  Dobrova, Podklanc: Kotnik Ivana  Vič, Viška cesta, Koroška cesta, Podgrad: Kralj Mira  Trg, Meţa: Heber Joţica  Robindvor, Mariborska cesta: Kolenbrand Betka Izdaja: Planinsko društvo Dravograd Uredila: Milan in Ivana Kotnik Tisk: Forma film Dravograd, marec 2011 …………………………………. 33 ………………………………...