številka 26 / junij 2010 TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA INTERVJU: MAG. STANE MERŠE AVENIJA TRAJNOSTNE ENERGETIKE REMONTI TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA uvodnik 2 Planet Zemlja Se kdaj počutite kot da ne živite na tem planetu? Nekaj časa sem se počutila kot da sem z Marsa (pardon, z Venere), ker nisem spremljala oddaje »Slovenija ima talent«. Pogovorov o tej oddaji sem se raje izogibala, ker nisem bila na tekočem o dogajanju. Ulovila sem samo delčke finala in sem mogoče krivična do ustvarjalcev oddaje, a nemara bi veljalo razmisliti, da bi tudi organizatorjem akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« podelili nagrado za talent in pogum. Samo želimo si lahko, da bi bilo takšnih in podobnih akcij še več. Irena Debeljak Včasih se sprašujem, zakaj imajo resničnostni šovi toliko »privržencev«, medtem ko puščamo skrb za okolje bolj kot ne za nujno zlo. Mogoče je kriv »medij«, ki nam prinaša to miselnost. Ali so morda krivi tisti, ki bi morali najbolj skrbeti za implementacijo okoljskih ciljev? Zakaj se ne ustvarja energetsko polje, s katerim bi privlačili večja prizadevanja za čisto in zdravo okolje? Ali pa je krivo to, da gledamo samo sedanjost, v katerem nam naša mati Zemlja daje dovolj dobrin: vodo, hrano, zrak… in še nismo zasuti s smetmi tako, da nam ne primanjkuje življenjskega prostora. Menim, da bi svetovni dan okolja moral biti vsak dan, da bi pridobili sinergijo za izboljšanje kvalitete življenja. Naša Zemlja ima odgovornost, da se dnevno vrti okoli lastne osi in kroži okoli sonca, da se menjavajo dan in noč ter letni časi, in mi imamo odgovornost, da svoj odnos do nje (narave) spremenimo. Četudi vsi nimamo naravnega talenta, da smo skrbni do okolja, se ga lahko naučimo. Saj veste, vaja dela mojstra. TE-TOL je prevzel svojo vlogo za opravljanje nalog v smeri zmanjševanja vplivov na okolje. Avenija trajnostne energetike je posadila »prvo drevo«, ki uspeva še bolje kot je bilo pričakovano. In naša družba na tem planetu se še naprej zaveda, da ima moč, s katero bo dosegla nadaljnje izboljševanje. In že čez nekaj let bo lahko tudi PPE-TOL pokazala svoj »talent« s še boljšimi rezultati za okolje. Kakšen talent pa imate vi? Verjetno se bomo ženske v času nogometne evforije vrnile nazaj na Venero, moški naj si pa kar na svojem Marsu ogledajo nogometne tekme. Vsakdo bo lahko delal, kar ga veseli in bil zadovoljen. In ko bo konec tega svetovnega prvenstva, se bomo spet vrnili nazaj na naš planet Zemlja in bili uglašena celota. Ne glede na to, kakšen bo končni rezultat izkupička naših reprezentantov. Tudi to zna biti talent, kajne? Kakšno energetsko polje dopusta ste si pripravili za letošnje poletje? Verjetno dobrega, saj nenazadnje izhajate iz visokoučinkovite soproizvodnje, mar ne? Učinkovitost vam verjetno ni tuja. Želim vam, da med dopustom ustvarite pogoje za »preobrazbo« vašega mišljenja, v katerem se vam ne bo potrebno prilagajati čustvenemu vzdušju drugih, temveč boste lahko pustili domišljiji prosto pot in v tem uživali. Učinkovito (po)skrbite zase in za okolje. Časopis MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 Ljubljana Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič, Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija: Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL, Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Rajko Peranič, Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: megavat@te-tol.si eko-generacija Počastitev uspešne uvedbe obnovljivega vira energije v TE-TOL Na Aveniji trajnostne energetike raste prvi Ginko Sedemletni deček je ob opazovanju neba vprašal svojo babico: »Babi, kdo dela bele oblake?« Babica si s prozaičnim izgovorom, da je nebo modro zato, da se beli oblaki na njem lepše vidijo, v tem primeru ni mogla pomagati, a ji tudi ni bilo treba, saj si je deček odgovor domislil kar sam: »Babi, TE-TOL dela bele oblake.« TE-TOL resda dela svojevrstne oblake, a na modro nebo žal nimajo tako blagodejnega učinka kot bi si želeli. Tega se zavedamo, zato je prizadevanje za zmanjševanje vplivov na okolje že vrsto let naše osnovno vodilo. je izrazil veselje, da je energija lesa v večjem obsegu že zaživela v metropoli: »Visoko učinkovita soproizvodnja električne in toplotne energije iz lesne biomase iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana predstavlja Tako je vpliv TE-TOL na okolje simbolično opisal direktor Blaž Košorok na otvoritvi Avenije trajnostne energetike 10. maja, ki je bila namenjena uspešni uvedbi obnovljivega vira energije (lesnih sekancev). Obnovljivi viri energije ob hkratni učinkoviti rabi energije so obvezna smer za nizkoogljično prihodnost »Ključen razlog, zakaj smo se podali na to pot, je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Z energijo iz lesa smo zmanjšali izpuste CO2 za 68.000 ton ali dobrih 10 odstotkov. Za 40 odstotkov smo zmanjšali izpuste SO2, za 5 odstotkov NOx in za 11 odstotkov količino pepela in žlindre«, je v predstavitvi projekta sokurjenja lesnih sekancev izpostavil direktor. Slavnostni govornik na Aveniji trajnostne energetike je bil predsednik Vlade RS Borut Pahor, ki Predsednik vlade je poudaril, da je naš skupen cilj jasen – nizkoogljično gospodarstvo, ter pozdravil, da je energija lesa v večjem obsegu zaživela v Ljubljani Prireditve so se udeležili številni poslovni partnerji in visoki predstavniki države in mesta, med drugim (na sliki z leve proti desni): Dr. Rado Genorio, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS, mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, župan MOL Zoran Jankovič, direktor TE-TOL Blaž Košorok in predsednik Vlade RS Borut Pahor. tudi pomemben prispevek v doseganju nacionalnih ciljev z vidika varstva okolja. Ravno tako spodbudno vpliva na udejanjanje rabe lesa z vidika zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe.« Naložbe so potrebne, upravičene in spodbudne Obdobje, ki je sedaj pred slovensko elektroenergetiko in celotnim slovenskim gospodarstvom, je po besedah predsednika vlade negotovo, »a pod pritiski negotovosti posamezne strategije poslovanja in predvsem izvajanje strateških ciljev ne smejo popustiti, če želimo dolgoročno energetsko učinkovitost in stabilnost. Tudi pred Termoelektrarno Toplarno Ljubljana je zahtevno naložbeno obdobje, ki je potrebno, obenem pa upravičeno in spodbudno. Prepričan sem, da boste z načrtovanimi 3 eko-generacija 4 projekti, predvsem s postavitvijo plinske elektrarne in s tem s še dodatno diverzifikacijo primarnih energentov povečali konkurenčnost in dolgoročno optimalno proizvodnjo električne energije in ogrevne toplote.« TE-TOL za uresničitev razvojnih načrtov potrebuje finančno močnega lastnika Dotaknil se je tudi programa prodaje večinskega poslovnega deleža v TE-TOL in ob tem poudaril, da se za prodajo Vlada RS ni odločila zato, ker bi bil TE-TOL zanjo manj pomembna družba, temveč je poudaril, da TE-TOL kot največja soproizvodnja električne in toplotne energije v Sloveniji prispeva največji delež visokoučinkovite proizvodnje električne energije, zaradi zagotavljanja skoraj vse potrebne ogrevne toplote pa je strateškega pomena za celotno mestno občino Ljubljana in njeno energetsko prihodnost. Za uresničitev pripravljenih razvojnih načrtov, kot je izpostavil, potrebuje in si zasluži finančno močnega lastnika, ki bo zmogel Zakaj ima Ginko Biloba veliko vrednost, so zbranim gostom predstavili učenci OŠ Martina Krpana Občina ustvarja povezavo med proizvajalcem in transportom energije Ljubljanski župan Zoran Janković je v nagovoru zbranim gostom zelo pohvalil prizadevanja TE-TOL, tako v njegovem delovanju, razvojni strategiji kot v transparentnem, odprtem in korektnem komuniciranju s prebivalci, kar se po njegovem mnenju odraža tudi pri projektu energetske izrabe odpadkov. Izpostavil je, da so vsi načrtovani razvojni projekti TE-TOL pomembni za Ljubljano, da ta postane in ostane še bolj zelena. Glede menjave lastniških deležev je izpostavil, da bo delež Mestne občine Ljubljana, ki je trenutno manjšinska družbenica TE-TOL, prešel v Energetiko Ljubljana, ob tem pa dodal, da »občina tako počasi ustvarja povezavo med proizvajalcem in transportom energije.« Posadi Ginka in stori nekaj zase in za planet Visoki predstavniki »Avenije« so na ogledu objekta upoštevali varstvo pri delu (»čelade«). podpreti razvojno strategijo družbe. Dodal je še, da se je Vlada RS za prodajo oz. menjavo deležev odločila zato, ker ima država dolžnost okrepiti okoljevarstveno sprejemljivo oskrbo gospodarstva in prebivalstva z zemeljskim plinom ter zagotoviti transparentno izvajanje prenosa zemeljskega plina, ki bo imel v načrtovani energetski prihodnosti Slovenije pomemben položaj, ne samo pri načrtovanju in izvedbi pomembnih poti, kot je na primer Južni tok. Direktor TE-TOL in župan MOL sta na Aveniji trajnostne energetike, ki se nahaja na notranjem dvorišču TE-TOL, simbolično zasadila prvo od predvidenih štirih dreves Ginko Biloba, vsak od njih bo namreč simboliziral drug razvojni projekt kot korake v smeri varstva okolja (poleg lesne biomase še plinsko-parno enoto, daljinsko hlajenje in energetsko izrabo odpadkov). Ginka Bilobo ali Dvokrpega Ginka kot najstarejšo še živečo drevesno vrsto ne odlikuje zgolj obstojna in zdravilna moč, temveč tudi »duhovna« - pravijo, da kdor posadi Ginka, stori nekaj zase in za planet. Doris Kukovičič Lakić intervju 5 Čas je za obnovljivo (re)akcijo Pogovor z mag. Stanetom Meršetom Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo težko pričakovan osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije, ki naj bi Sloveniji pomagal doseči ambiciozen 25-odstotni delež OVE v končni bruto porabi energije leta 2020, kar pomeni okvirno 9-odstotno povečanje glede na danes. Načrt, ki ga mora Slovenija oddati Evropski komisiji do 30. junija, je zdaj v javni obravnavi. Med pripravljavci za Slovenijo pomembnega dokumenta je bil tudi mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefana, katerega strokovno znanje in sodelovanje je upoštevano in zaželeno pri trenutno najpomembnejših energetskih dokumentih v državi, med drugim tudi novega Nacionalnega energetskega programa. Z nami je delil svoj pogled nanje Kako je potekala priprava akcijskega načrta za OVE? Prvi korak je bil izdelati projekcijo končne rabe energije do leta 2020 in v tej projekciji glede na pričakovani razvoj čim bolj objektivno oceniti, kakšen potencial za učinkovito rabo lahko izkoristimo in koliko lahko s tem znižamo končno rabo energije. Ugotovili smo, da je potrebno doseči zaustavitev rasti končne rabe energije. Na tej osnovi smo iz razpoložljivih, obstoječih in novih študij preučili, kje so možnosti za izrabo obnovljivih virov, ki jih potrebujemo, da bi dosegli ta 25-odstotni delež. Poiskali smo potenciale, ki so ekonomsko in tehnično izvedljivi ter oblikovali ustrezne ukrepe in politike, ki naj bi pripeljali do tega cilja. Menim, da je načrt razvojno naravnan in zanimiv za Slovenijo. S katerimi ukrepi bi lahko ustavili rast porabe energije? Velik potencial je predvsem pri ogrevanju stavb, v gospodinjstvih in ostali široki potrošnji, predvsem javnem sektorju. Velika priložnost je tudi v industriji ter v vseh sektorjih tudi na področju električne energije, čeprav še vedno pričakujemo, da bo raba zmerno še rasla zaradi uporabe novih tehnologij in zaradi povečane porabe električne energije v prometu. Naš cilj je sicer doseči stabilizacijo skupne končne rabe brez prometa, saj je v prometu zelo velika negotovost prihodnjega trenda rasti porabe. Na katerih obnovljivih virih načrt najbolj sloni? Načrt je razdeljen na tri sektorje: prvi je ogrevanje in hlajenje, kjer želimo dati poseben poudarek sistemom daljinskega ogrevanja, izrabi lesne biomase, geotermalne energije z uporabo toplotnih črpalk, solarne energije ter učinkoviti uporabi nizkoogljičnih fosilnih virov, predvsem soproizvodnji toplote in električne energije. Znotraj daljinskih sistemov vidimo veliko priložnost za izrabo tako obnovljivih virov, kot tudi za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Drugi sektor je proizvodnja električne energije, kjer je zagotovo trenutno največji potencial na področju hidroenergije, zatem na področju biomase (lesne in druge) ter solarne energije, kjer je razvoj v zadnjem času najhitrejši. Potencial je tudi na področju vetrne energije, kjer se podobno kot tudi pri hidroenergiji soočamo s temeljnim vprašanjem, kako tovrstne enote kvalitetno umeščati v prostor, zato temu posvečamo veliko pozornosti. Tretji sektor je promet. Ker je Slovenija tranzitna dežela, je poraba energije, vsaj bilančno gledano, zelo odvisna od porabe tranzita, ta pa je izrazito odvisna od cen goriv v sosednjih državah. V prometu imamo po direktivi še poseben sektorski cilj - 10-odstotni delež obnovljivih virov v gorivih, kjer trenutno vidimo možnosti predvsem v mešanju bio goriv z dizelskimi in ostalimi gorivi. Kaj nas čaka v primeru, da povečanja OVE ne dosežemo? Bomo deležni sankcij? Menim, da je cilj zahteven, a uresničljiv, če ga vzamemo resno in predvsem kot razvojni izziv in gospodarsko priložnost za slovensko industrijo z usmeritvijo v razvoj zelenih in energetsko učinkovitih tehnologij, kar bi pomembno povečalo našo konkurenčnost. Zahteva pa precejšen zasuk v našem razmišljanju ter veliko sprememb tako na ravni predpisov, ki bodo usmerjali uporabnike h učinkovitejši rabi energije in k izrabi obnovljivih virov, tako v zgradbah kot na ostalih področjih, nadaljevanje uporabe ustreznih Mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan 6 intervju podpornih mehanizmov, kot je recimo podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in za soproizvodnjo z visokimi izkoristki ali izvajanje subvencij za gospodinjstva, marsikaj bo potrebno še dopolniti in razširiti, izboljšati načrtovanje in postopke umeščanja v prostor, načrtovana pa je tudi podporna shema za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov. Zagotovo se bo akcijski načrt v desetletnem obdobju še dopolnjeval, to predvideva tudi Komisija, je pa pomembno, da imamo jasne izhodiščne usmeritve in prioritete, ki pa jih bo potrebno prilagajati aktualnemu razvoju, tako gospodarskemu kot tehnološkemu. Formalno pravno neizpolnjevanje evropske zakonodaje sicer lahko pomeni tožbo pred Evropskim sodiščem, ki bi nam naložilo primerno kazen. Delež OVE v ogrevanju in proizvodnji elektrike je potrebno skladno s cilji povečati za desetino. TE-TOL je v svoj proizvodni proces že uspešno implementiral lesno biomaso, zadovoljivo znižal izpuste TGP, prispeval k večji rabi lesne biomase v energetske namene. Verjetno je oz. bo s tem prispeval tudi k tem odstotkom? Izvedeni projekt sosežiga lesne biomase v TE-TOL je že vključen v projekcijo in vsekakor pomembno in kvalitetno prispeva k temu cilju. Glede na potrebni skupni obseg rabe obnovljivih virov do leta 2020 prispevek sicer ni zelo velik, a Slovenija spada med je še kako pomemben kamenček v mozaiku najbolj gozdnate na poti to tega cilja. dežele Evropske unije Kljub uspešni, dobri praksi se zdi, da je TE-TOL trenutno bolj kot ne osamljeni »veliki« jezdec na področju izrabe energije iz lesa, ne glede na dejstvo, da je Slovenija zelo gozdnata dežela. Poskusi ostalih velikih so bili, mislim pa, da je vaša rešitev izrazito boljša, ker ste k izvedbi pristopili celovito: posodobili ste kurišče in ga tehnološko prilagodili za kurjenje sekancev ter s tem dejansko dosegli zahtevane učinke, ki opravičujejo potrebna investicijska vlaganja. Delež lesne biomase je precej višji, pa tudi samo zgorevanje bolj kvalitetno. V ostalih termoenergetskih objektih, kjer je šlo le za dodajanje biomase obstoječemu procesu, je ta odstotek bistveno manjši, pojavljale pa so se tudi tehnične težave z mlini ipd. Ključna prednost vašega objekta pa je, da gre za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kjer se biomasa energetsko v celoti izkoristi, kar je temeljna usmeritev naše energetske politike. Kako gledate na perspektivo TE-TOL, ki je največji soproizvodni objekt v Sloveniji in ne pripada nobenemu energetskemu stebru? S stališča vloge na trgu z električno energijo ste zagotovo majhno podjetje že znotraj Slovenije, kaj šele, če gledamo na nek širši regionalni in pa evropski trg. Z vidika samega trga z električno energijo, kot tudi samih pravil, ki na njem delujejo, je taka osamljena vloga težka, vodenje podjetja veliko zahtevnejše, zato menim, da je v tej smeri potrebno iskati vsaj neke partnerske povezave, bodisi s sorodnim proizvodnim podjetjem ali pa s kakšnim večjim akterjem na trgu. Z načrtovanim lastninskim prestrukturiranjem bo verjetno ta vloga nekoliko lažja, tudi z vidika večjega povezovanja obeh produktov, elektrike in toplote, kar bo olajšalo poslovanje in delovanje podjetja v prihodnje. Pripravljali ste tudi Uredbo o podporah visokoučinkoviti SPTE in OVE. Pojavljale so se kritike na pretirano spodbujanje sončne energije. In pojavljajo se tudi kritike na osnutek akcijskega načrta, predvsem na račun »neizkoriščanja« vetrne in geotermalne energije. Kateri obnovljiv vir energije bi po vašem mnenju lahko bolj izkoristili in za kaj ga ne? Biomasa ima kot že rečeno zagotovo pomembno vlogo, tako pri proizvodnji električne energije kot pri proizvodnji toplote, in mislim, da bi se moral delež njene uporabe povečati, tako v večjih sistemih kot v manjših. Tehnologija izrabe sončne energije je perspektivna in se bo gotovo še razvijala. Menim, da so te polemike nekoliko pretirane, predvsem kar se tiče stroškov spodbud za to energijo. Danes ti stroški znašajo le okoli 5 odstotkov vseh stroškov podporne sheme, v sami podporni shemi pa so tudi varovalke, ki zagotavljajo, da se ta tehnologija razvija v nekem zmernem tempu. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da se na trgu ta tehnologija še ceni, tudi višina podpore pa se vsako leto za nove elektrarne zniža za okrog 30 EUR/ MWh. Kar se tiče vetrne energije, vemo, da je največ težav z umeščanjem v okolje, vendar menim, da imamo znaten potencial, ki je izziv, in ga velja izkoristiti. Proizvodnja električne energije iz geotermalne energije pri nas pa je povezana predvsem z velikim vložkom v globoko vrtino, kjer se bo upam, kljub negotovem rezultatu našel večji investitor, ki bi zmogel ob podpori države prevzeti tako intervju tveganje. V akcijskem načrtu smo skušali biti predvsem čim bolj realni in izvedljivi. Če pa bo razvoj še hitrejši, pa zagotovo ne bo nič narobe, oziroma bo samo še boljše. Veliko odgovornosti imate tudi pri pripravi Nacionalnega energetskega programa. Osnutek naj bi bil predstavljen že v marcu. Kakšen dokument pričakujete oz. si želite? Želimo pripraviti strokovne podlage za dokument, ki bi postavil jasne usmeritve prihodnjega razvoja, tako elektroenergetike kot ostalih področij na trgu z energijo in porabo energije v Sloveniji. Postavljamo jasne usmeritve na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov. To je temeljna razvojna prioriteta, s tem pa je povezan razvoj električnih in ostalih omrežij, saj vemo, da je potrebna njihova posodobitev in razvoj v smeri »pametnih« omrežij. Za zanesljivo oskrbo z električno energijo je potrebno zagotoviti kvalitetne trajnostne vire energije, kjer bodo tudi v prihodnjem obdobju ključno prispevale velike proizvodne enote, kljub razvoju razpršene proizvodnje. Velik izziv predstavlja tehnološka posodobitev termoobjektov, ki so praktično pred iztekom življenjske dobe in so okoljsko neprimerni. Zadovoljen bom, če bo NEP prispeval k odpravi ovir in vzpostavitvi okolja, ki bo omogočal izvedbo dobrih projektov v energetiki. Zagotovo pa bodo predvsem energetska podjetja tista, ki bodo morala voditi ustrezno poslovno politiko ter pripraviti in izvesti kvalitetne projekte,…Tega namesto njih ne bo naredil nihče drug. (Slovenska) energetika se nahaja na razvojnem prelomu, kot ste sami dejali ob Dnevih energetikov. Lahko bi rekli, da je celo na življenjski prelomnici (zaradi iztekajočih se življenjskih dob). Kako se spopasti z velikimi, a potrebnimi razvojnimi izzivi v tem času? Trenutni čas zaradi gospodarskih razmer in velike dinamike na energetskih trgih zagotovo ni lahek. Tudi naložbeni cikli so v energetiki bistveno daljši, pri načrtovanju pa je potrebno gledati na daljšo perspektivo in iskati učinkovite rešitve. Dileme so velike, tako tehnološke kot razvojne, čeprav še ne povsem jasno potrjene, pa kljub vsemu mislim, da jasno kažejo v smeri večje trajnosti pri proizvodnji električne energije, izrabe obnovljivih virov in da je v tej smeri potrebno iskati tudi učinkovite rešitve. Če se osredotočim na sam TE-TOL, menim, da je usmeritev v plinsko-parno tehnologijo v tej pravi smeri, saj premog dolgoročno v nizkoogljični družbi gotovo nima neke večje perspektive. Postopnemu prehodu na zemeljski plin daje nova podporna shema tudi zelo dobro ekonomsko perspektivo, saj bistveno zmanjšuje investicijska tveganja ter zagotavlja stabilno donosnost za sam projekt. Z izrabo obnovljivih virov, s katero ste z lesno biomaso že začeli, ste si že nabrali dragocene izkušnje, zato boste lahko ta koncept razvijali tudi v prihodnje, tudi v povezavi z izrabo odpadkov. Že danes je tehnološki proces v TE-TOL zelo kompleksen, z novimi viri in enotami se to še povečuje in zahteva celovit proces optimizacije in ustrezno prilagajanje vseh razvojnih projektov, kar je velik izziv, menim pa, da ste ga sposobni kvalitetno izpeljati. Pogovarjala sem se Doris Kukovičič Lakić Akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE), ki ga mora Slovenija posredovati Evropski komisiji do 30. junija 2010, obsega: 1. nacionalno politiko obnovljivih virov energije, 2. pričakovano rabo končne energije v obdobju 2010 – 2020, 3. cilje in usmeritve glede obnovljivih virov energije, 4. ukrepe za izpolnitev ciljev, 5. ocene prispevka posamezne tehnologije ter ukrepov učinkovite rabe energije k doseganju ciljev in ocene stroškov izvedbe ukrepov, vplivov na okolje ter na ustvarjanje delovnih mest. Direktiva OVE 2009/28/ES določa povprečne okvirne usmeritve deleža OVE v posameznem dvoletnem obdobju in če ne bomo dosegli povprečne okvirne usmeritve, bomo morali Komisiji do 30. junija naslednje leto predložiti spremenjen AN OVE, v katerem bodo določeni ustrezni in sorazmerni ukrepi, da se v razumnem roku doseže okvirna usmeritev. Kmalu lahko pričakujemo tudi osnutek novega Nacionalnega energetskega programa, v katerem bodo določeni dolgoročni energetski cilji naše države in verjetno bodo upoštevani ukrepi opredeljeni v AN OVE. I.D. 7 8 e-kogeneracija Jeseni večja proizvodnja tehnološke pare V začetku oktobra se bo v parovod vzhod povečala dobava pare. Glavni »krivec« za to je družba Julon, ki širi svoje proizvodne kapacitete in predvideva njihov zagon jeseni. Zaradi tega bodo potrebovali bistveno večje, skoraj dvakrat tolikšne količine pare kot sedaj. A kot pravijo: brez dela ni jela, tako brez dodatnih del tega žal ne moremo izpolniti. Zaradi potreb nove tehnologije so se zahteve za parametre (tlak in temperaturo) pare na lokaciji odjemalca Julon povišale toliko, da dosegajo sedanje parametre na pragu TE-TOL, ki ne bodo več ustrezni in jih bo potrebno povišati. Tega pa z obstoječimi tehnološkimi rešitvami ni moč doseči. Parovod TE-TOL Kratko pojasnilo za lažje razumevanje: iz tehničnih zakonitosti izhaja, da enakih parametrov, kot so na začetku parovoda, ni moč zagotavljati tudi na koncu, saj se zaradi trenja med tokom pare in cevjo tlak znižuje, prav tako pa se znižuje tudi t emp er atura pare zaradi toplotnih izgub. Velja, da je tlak na koncu pa rovoda tem nižji, čim večji je pretok pare. Če se želi tlak na koncu ohraniti na enakem nivoju, je p ot rebno tlak na začetku poviševati. To pa predstavlja težavo, saj trenut ni sistemi v T E -T O L tega ne omogočajo. Treba je bilo poiskati ustrezno tehnično rešitev. Na srečo imajo vse naše parne turbine zaradi potreb samega procesa poleg obstoječega odjema tehnološke pare prigrajene še t.i. višje odjeme, iz katerih je moč tehnološko paro odjemati z višjimi parametri. Rešitev predstavlja uporaba teh višjih odjemov tudi za namen proizvodnje tehnološke pare, kar do sedaj ni bilo potrebno. Na osnovi študije karakteristik parovoda TE-TOL - Julon, ki jo izdelala JP Energetika, je bilo ugotovljeno, da se mora za zadovoljitev zahtev Julona tlak na pragu TE-TOL dvigniti z 8,5 na 12 bar. Za oskrbo s paro takih parametrov so pretežno ustrezni t.i. drugi odjemi. »Pretežno« zato, ker to velja za čase polnega natoka pare na turbine. V prehodnih obdobjih in poleti, ko posamezni turboagregati delujejo z delnimi močmi, pa tlaki na drugih odjemih padejo pod zahtevani nivo. Takrat bodo na mesto drugih vskočili še višji, t.i. prvi odjemi, ki zagotavljajo najvišje parametre pare. To seveda ni najbolj zaželeno, saj ima odvzeta para bistveno višje parametre, kot jih potrebujemo za dobavo v parovod, in bi lahko proizvedla še veliko električne energije, vendar druge možnosti ni. Prav tako je zaradi zagotavljanja redundance ter (prihodnje) možnosti obratovanja različnih turboagregatov v poletnem času potrebno usposobiti vse tri turboagregate za dobavo pare višjih parametrov. Ustrezno se bodo na višje parametre predelali tudi parni kotli v nizkotlačni kotlovnici. Zaradi mnogo višjih temperatur, kot jih lahko zdrži parovod, se bo para tudi hladila z vbrizgavanjem kondenzata. Zanimivo je, da bodo vse zgoraj opisane spremembe vplivale le na parovod vzhod, medtem ko se bo parovod zahod še vedno oskrboval na enak način kot sedaj, s paro nespremenjenih parametrov. Dobava pare različnih parametrov v oba parovoda predstavlja še dodatne zahteve za tehnološke modifikacije, ki pa bodo ravno tako rešene v okviru projekta oskrbe Julona s paro višjih parametrov. Od jeseni dalje bomo ob polni obremenitvi proizvodnje proizvajali več tehnološke pare na račun električne energije in zmanjšali vpliv na okolje. Dodatne količine tehnološke pare nam bodo koristile v prehodnih obdobjih, predvsem v poletnem času, ko proizvodnja ni polno izkoriščena oz. ko moramo zaradi zagotavljanja tehnološkega minimuma naprav sedaj del toplote odvajati v reko Ljubljanico. Te kondenzacijske toplote bo v prihodnje zaradi dodatnega odjema Julona manj. Primož Škerl kogeneracija Letošnji remont v znamenju generalnega remonta turbine 3 Službe strojnega, elektro, gradbenega vzdrževanja in služba ARM s svojim strokovnim znanjem, preteklimi izkušnjami in skupnimi močmi že in še bodo v letošnjem kot kaže zelo vročem poletju opravljali večja in manjša vzdrževalna dela, s katerimi bomo lahko zagotavljali čim večjo obratovalno razpoložljivost naših naprav v naslednji kurilni sezoni. Služba strojnega vzdrževanja Generalni remonti se izvajajo na pet let. Zadnji na turbini 3 je bil leta 2005, kar pomeni, da nastopil čas za ponovni generalni pregled. Predvidene so vizuelne kontrole, meritve in pregledi (neporušitvene metode- NDT) vseh vitalnih delov (rotor turbine, zunanje in notranje ohišje, VT, HZV ventili, oljne črpalke, vrtilna naprava, predelne stene, servomotorji VT in NT). S tem bomo ugotovili stanje posameznih elementov in jih z ozirom na zatečeno stanje sanirali. Vzporedno z generalnim remontom je predvidena tudi modernizacija turbine, ki bi zajemala naslednje posodobitve: 1. Rekonstrukcija dvostopenjskega ejektorja; 2. Rekonstrukcija oljnega sistema, ki bo zajemala: –– dobavo in montažo glavnih oljnih črpalk št. 1 in 2 za dovod ležajnega in regulacijskega olja, –– dobavo in montažo akumulatorja olja, ki bo preprečeval nihanje tlaka regulacijskega olja v primeru preklopa glavnih oljnih črpalk in ob večjih spremembah obtežbe turboagregata, –– dobavo in vgradnjo gravitacijskega rezervoarja za mazanje ležajev turbine in generatorja v primeru izpada celotnega energetskega sistema ali v primeru nedelovanja Diesel agregata, –– vgradnjo injektorja za dobavo ležajnega olja turbine in generatorja, –– vgradnjo termoregulacijskega ventila za hlajenje olja (40°C). Vzporedno z generalnim remontom turbine 3 je predvidena tudi njena modernizacija. 9 kogeneracija 10 3. Povečanje relativnega raztezka rotorja: Konstrukcijska rešitev labirintnih tesnil v nizkotlačnem rotorju je izvedena tako, da je raztezek rotorja glede na stator lahko max 4 mm. Z rekonstrukcijo labirintnih tesnil v nizkotlačnem delu rotorja se bo dosegel max. raztezek rotorja do 6,5 mm, kar bo omogočalo večjo elastičnost ter hitrejšo sinhronizacijo. 4. Parna sita pred HZV ventili; 5. Rekonstrukcija aksialnega ležaja; 6. Modernizacija ležajev VT ventilov; 7. Vgradnja visokotlačnih prirobnic pred HZV ventili: Hitrozaporna ventila bomo predelali tako, da ne bodo več neposredno privarjeni na parovod in turbino, temveč privijačeni s pomočjo specialnih visokotlačnih prirobnic. Vgradnja visokotlačnih prirobnic bo omogočala demontažo ohišja levega in desnega ventila sveže pare in s tem strojno obdelavo ventilov v delavnicah. Tesnost prirobničnega spoja bo zagotovljena z varjenimi jeklenimi tesnili in nateznimi vijaki. Potrebne tovrstne izkušnje smo pridobili že med zamenjavo glavnega parovoda na bloku 1 in 2. Notranjost turbine, ki čaka na remont 8. Zamenjava kretnega aparata 4TO: Pri zadnjem generalnem remontu turboagregata 3 je bilo ugotovljeno, da so naležne površine kretnega aparata in Odpiranje TA 3 pripadajoči elementi 4TO močno poškodovani, zato prihaja do prepuščanja pare v kondenzator (cca. 5 kg/s). Zaradi prepuščanja pare prihaja tudi do padca tlaka v odjemu št. 4 (dovod pare v osnovne grelnike toplotne postaje 2). Zato je nujno, da med generalnim remontom turboagregata 3 v letu 2010 izvedemo zamenjavo kretnega aparata. Generalni remont TA3 pa ni edino potrebno delo, ki ga moramo času letošnjega remonta opraviti. Čakajo nas še naslednja opravila: : Na kotlu 1 bomo zamenjali parni kolektor izza pregrevalnika št.2 in pripadajoči hladilnik 1. Enak poseg smo v letu 2007 že izvedli na kotlu 2. Takrat so metalografske preiskave strukture jekla 13CrMo44, iz katerega je kolektor izdelan, pokazale, da so v osnovnem materialu zaradi termičnih šokov nastale utrujenostne razpoke. V primerjavi s kotlom 2 ima sedaj kotel 1 še več obratovalnih ur in zato je omenjeno tlačno opremo kotla potrebno nujno zamenjati. Na turbini 1 bomo izvedli remont manjšega obsega, pri čemur se bomo osredotočili na pretesnitev odjemnih ventilov ter armatur tesnilne pare in turbinskih odvodnjavanj. Ob tem bomo opravili tudi čiščenje kondenzatorja in turbinskega olja. Na oljnem sistemu bo zamenjana pomožna oljna črpalka, ki služi za mazanje ležajev ob zagonu ali izteku. Filtrske vrečke v vrečastem filtru 2 so v obratovanju že šesto kurilno sezono, kar pomeni, da smo uspeli njihovo pričakovano življenjsko dobo podvojiti oziroma prihraniti strošek ene celotne zamenjave. Zaradi dotrajanosti filtrskega materiala bomo med letošnjim remontom demontirali vse stare fil- kogeneracija trske vrečke, filter očistili, pregledali tesnost ohišja in ponovno vstavili novih 2160 vrečk. Z novimi filtrskimi vrečkami pričakujemo izmerjene vrednosti emisij prahu pod 10 mg/m3 (dopustna vrednost emisij prahu je 100 mg/m3), kar je dokaz za odlično učinkovitost delovanja filtrskih vrečk. Zamenjali bomo tudi dušilec hrupa na varnostnem ventilu bobna kotla 3. Obstoječi je dotrajan zaradi korozijskih poškodb, ki so opazne tako na izpušni cevi, kot na samem ohišju dušilca in dušilnih segmentih, iz katerih je sestavljen. Na sistemu transporta primarnih goriv bomo vgradili elektromagnetna izločevalnika, ki bosta avtomatsko odstranjevala kovinske tujke. Za magnetnim izločevalnikom bo dodatno nameščen še detektor kovin za označevanje preostalih kovinskih delcev v premogu (npr. inox, manganske zlitine, itd.). Te bo potrebno odstraniti ročno. Namen investicije je povečanje zanesljivost obratovanja transporta premoga in lesnih sekancev, kajti kovinski tujki v njih povzročajo zastoje in poškodbe v tehnološkem postrojenju. Opravljen bo tudi obvezni periodični pregled parne lokomotive, obseg nujnih revizijskih del pa še ni dokončno definiran. Ostala remontna dela bomo izvedli v okviru obsega vsakoletnih preventivno-vzdrževalnih del. Pri tem nam bodo v veliko pomoč dolgoletne izkušnje in redne kontrole naprav. Anton Sajovec Služba elektro vzdrževanja Pri generalnem remontu generatorja 3, ki se je začel 7. junija in bo potekal predvidoma do septembra, je naloga službe elektro vzdrževanja predvsem na ugotavljanju: • stanja statorskega in rotorskega navitja, • stanja statorskega paketa ter po potrebi sanacija. Zamenjali bomo ležajne sklope. Predvideno je, da zamenjamo tudi stare drsne ležaje s sodobnejšimi. Pri rednem letnem remontu vseh treh blokov bomo izvedli redno načrtovana remontna dela, kot so: • Remont 6 kV in 0,4 kV el. motorjev; • Remont transformatorskih postaj in stikališč 6 kV; • Remont stikalnih blokov in podrazdelilnikov ter ostale elektro opreme. V sklopu zamenjave zastarele in nezanesljive elektro opreme z novo bomo zamenjali: • energetski transformator št. 9 1200 KVA 11 za napajanje porabnikov 0,4 kV lastne rabe bloka 3; • 6 kV stikalni blok v transformatorski postaji TP 5; • dotrajani stikalni blok 3 BJE za napajanje el. porabnikov priprave tople vode bloka 3. Glede na plan investicij potekajo tudi aktivnosti za realizacijo naslednjih manjših projektov: • Zamenjava elektro energetske opreme el. filtra kotla 3; • Izvedba sistema temperaturnega nadzora statorskih navitij in ležajev 6 kV el. motorjev napajalnih črpalk kotla 1, 2, 3; • Ureditev zunanje razsvetljave v skladu z novo zakonodajo ter zamenjava dveh stebrov in razsvetljave za osvetljevanje deponije premoga. Stara stebra zaradi korozije nista bila več varna in bi jih lahko podrl močnejši veter. V skladu z navodili proizvajalca GIS opreme za vzdrževanje bomo v letošnjem letu izvedli 6kV el. motor obtočne črpalke 1 - TP 1 pred remontom Po remontu kogeneracija 12 prvi servis 110 kV GIS stikališča. Po desetih letih brezhibnega delovanja stikališča GIS je potrebno izvesti kontrolo tesnjenja plina v komorah ter zamenjati določene komponente za tesnjenje in kontrolo ostalih vitalnih delov. Servis bodo ob pomoči domačih slovenskih strokovnjakov izvajali predstavniki AREVE iz Švice, ki so pred desetimi leti opremo stikališča GIS dobavili in vgradili. Služba elektro vzdrževanja pa bo pri tem skrbela za pripravo delovne dokumentacije ter za varnostne ukrepe. Za pošiljanje depeš na OCV in manipulacije preklopov pa bo skrbela služba obratovanja. Anton Simončič Služba gradbenega vzdrževanja Med rednimi letnimi remontnimi izvajamo gradbena dela pri vzdrževanju naprav, objektov in infrastrukture. V glavnem izvajamo dela, ki služijo kot podpora izvajanju del drugih vzdrževalnih služb. Ta so postavljanje in podiranje delovnih odrov, izvedba raznih rušitvenih del in čiščenj, izdelava lesenih konstrukcij, izvedba zemeljskih, betonskih, šamoterskih, zidarskih, tesarskih in obrtniških del. Na osnovi ugotovljenih defektaž in rednih vzdrževalnih del so predvidena naslednja dela: • Bloki 1, 2 in 3 – popravilo poškodovane šamotne obzidave v povratnih kanalih; • Čiščenje izolacije in pepela nad stropom kotla 1; • Sanacija tlakov v GPO; • Pregled in popravilo fasad GPO ter pregled in popravilo stopnišča (dostopa) in galerije dimnika, kjer se izvaja emisijski obratovalni monitoring; • Sanacija AB temeljev mlinov kotla 3; • Zamenjava nasutja (drenažnega peska ) v 110 kV stikališču II faza. Miran Debeljak Služba ARM Tako kot vsako leto v času remontnih del, pregledamo, umerimo, preverimo in po potrebi zamenjamo merilne inštrumente in pretvornike v pogonu. Tista obračunska merila, ki jim poteče rok za naslednje umerjanje, umerijo in žigosajo izvajalci iz akreditiranih merilnih laboratorijev in inšpektorji. Na turbo agregatu 3 (TA3) letos poteka generalni remont. Zato bomo poleg rednega remonta in umerjanja vseh merilnikov opravili tudi podrobni preizkus in umerja- nje merilnih karakteristik vseh električnih senzorjev za merjenje vibracij, povesa, aksialnega pomika, raztezka ohišja in relativnega raztezka turbine ter procesnega dela naštetih meritev. Kompleksen tehnološki objekt kot je TE-TOL zahteva, da se dela izvajajo s sodelovanjem vseh strok. Sodelujemo s kolegi iz drugih služb vzdrževanja pri vseh obnovah in zamenjavah dotrajanih naprav. Npr. za zamenjavo črpalke ali servomotorja se zahteva poseg tudi v sistem vodenja, pri tem so narejene natančno premišljene spremembe električnih načrtov, dimenzioniranje in izbira pravih elementov za vgradnjo, vhodno/ izhodnih modulov, merilnikov, kablov, polic, prilagoditev oziroma sprememba računalniškega procesnega programa. Letos se nam je nabralo veliko takšnih sicer majhnih posegov, ki pa skupaj po obsegu in zahtevnosti niso prav nič lažji od izvedbe enega velikega projekta. Odslužili so tudi nekateri procesni računalniki, ki jih bomo sistematično zamenjali, saj obratujejo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Marjan Hočevar Proizvodnja Proizvodnja za obdobje januar - maj 2010 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 električna energija ogrevna toplota dejansko tehnološka para plan e-generacija 13 Za varno delo v eksplozijsko ogroženih prostorih V skladu z določilih 24. člena Pravilnika o protieksplozijski zaščiti je delodajalec dolžan za delavce, ki delajo oziroma se lahko pojavijo v eksplozijsko ogroženih prostorih zagotoviti takšen način usposabljanja in preverjanja usposobljenosti delavcev, da prepreči možne posledice zaradi neustrezne usposobljenosti. V TE-TOL so delavci, ki delajo z eksplozijskimi napravami, opravljali periodično usposabljanje z izpitom vsaki dve leti. Po vstopu Slovenije v EU je stopil v veljavo nov, zahtevnejši pravilnik o protieksplozijski zaščiti. V TE-TOL se je po uvedbi kurjenja lesnih sekancev v preteklem letu povečal obseg eksplozijsko ogroženih prostorov. Zaradi navedenega se je obseg delavcev, ki se usposabljajo za varno delo v eksplozijsko ogroženih prostorih, v letu 2010 povečal z 20 na 100 delavcev. Program usposabljanja je prilagojen evropski direktivi ATEX in vsebuje osem tematskih sklopov: • Fizikalno kemijske osnove in pogoji za nastanek eksplozivnih atmosfer, viri vžigov in tehnološki ter organizacijski ukrepi za njihovo preprečevanje; • Inertizacija tehnoloških naprav; • Pogostost in pričakovane posledice možnih eksplozij ter stopnja njihovega tveganja; • Pravna ureditev protieksplozijske zaščite v državah Evropske unije in specifikacija predpisov za protieksplozijsko zaščito v Sloveniji; • Elektrostatika kot vir vžiga eksplozivnih atmosfer; • Oprema za vgradnjo v EX conah; • Električne instalacije v EX prostorih (splošno o električnih instalacijah, katodna zaščita, strelovodna zaščita, lastnovarne EX inštalacije); • Neelektrične naprave in instalacije v EX prostorih; • Vgradnja, vzdrževanje in servisiranje EX naprav: Področja dela delavcev in njihove zadolžitve ter odgovornosti v zvezi s protieksplozijsko zaščito so različna in potrebujejo specifična znanja. Zato je usposabljanje v TE-TOL razdeljeno v štiri različne programe, glede na obseg opravljanja del po področjih dela, in sicer na: • delavce, ki se občasno nahajajo v eksplozijsko ogroženih prostorih, • delavce, ki delajo v eksplozijsko ogroženih prostorih, • sektorski in vodstveni kadri, • izvajalci, vzdrževalci in monterji inštalacij ter naprav in postrojev v eksplozijsko ogroženih prostorih. Usposabljanje je sestavljeno iz teoretičnega dela, praktičnega dela in preizkusa znanja. Obseg usposabljanja pa je odvisen od kan- V zalogovniku lesnih sekancev je zaradi didatovih delovnih zadolžitev. Delavci, ki usposabljanje zaključijo s preizkusom zna- nevarnosti nastanka eksplozivne atmosnja, bodo periodično usposabljanje z preizfere nameščena kusom opravljali vsaki dve leti. potrebna protiekZ usposabljanjem v TE-TOL sledimo zasplozijska oprema. konodaji, seznanjamo delavce z opravljanjem dela v eksplozijsko ogroženih prostorih ter skrbimo za varno opravljanje dela. Maša Štangl generacija 14 Svet delavcev Pomladanske alergije Boštjan Kocijan Ponovno se »beremo« v meni najljubšem obdobju leta - pomladi. Nekaj so temu krivi dolgi dnevi, nekaj narava, ki vsa lepo ozeleni…. Ne majhen vpliv na moje prepričanje ima tudi moja smučarska (ne)nadarjenost ter posledično boleči mavčni spomini iz obdobja, ko sem še imel v načrtih zamenjati legendarnega Bojana Križaja. V nasprotnem primeru bi morda lahko bela zima povsem enakovredno konkurirala lepotam pomladi. Kljub temu, da smučanje ni moja vrlina, imam včasih občutek, da se dostikrat znajdem na spolzkem terenu… Tudi vijuganje pri poskusih, da bi uspešno »prismučal« do cilja, mi je nekako poznano. Nekaj paralel med mojim sedanjim delom in nekdanjimi »načrti« se očitno vendarle lahko najde. Tako smo do 7. redne seje sveta delavcev uspeli »privijugati« do pisnih odgovorov na tako rekoč vsa odprta vprašanja in sklepe sveta delavcev, kar je velik uspeh in sploh pogoj, da svet delavcev lahko normalno funkcionira. Pri tem velja pohvaliti tako vodstvo kot tudi posamezne službe, ki so odgovore pripravile, še posebej bi na tem mestu izpostavil svetovalko za odnose z javnostmi, ki je v razmeroma kratkem času uspela zadeve premakniti iz mrtve točke. Seveda sami odgovori ne pomenijo, da so vsi problemi, s katerim se ukvarjamo, rešeni. Z vsebino marsikaterega odgovora se lahko ne strinjamo, a imamo sedaj možnost nadaljnje komunikacije in iskanja rešitev. Upam in želim si lahko le, da bomo sodelovanje v takem duhu tudi uspešno nadaljevali. Sredi meseca maja je parlament potrdil spremenjeni Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), v katerem so uzakonili neke vrste obvezno udeležbo delavcev pri dobičku pod določenimi pogoji. V primeru, da bi si lastniki želeli razdeliti več kot 25 % bilančnega dobička, bi morali od tega zneska minimalno 25 % razdeliti med delavce. Lastnike in njihove predstavnike pa je taka radodarnost zakona tako zaskrbela, da so z vsemi močmi, tudi na rovaš »skrbi« za delavce (v 3. odstavku na 3. strani ZAHTEVE državnega sveta Republike Slovenije so si kot protiargument namreč dovolili zapisati, da »se zaposlenemu odvzame možnost, da pri delitvi dobička ni udeležen« !?!?!?!) dosegli, da je Državni svet Republike Slovenije na 19. redni seji, manj kot teden dni po sprejemu ZUDDob-1 v parlamentu, sprejel ZAHTEVO, da državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o omenjenem zakonu. Pričakuje se, da bo parlament o tem odločal v mesecu juniju, za ponovni sprejem zakona pa bo tokrat potrebna kvalificirana večina (46 glasov). Ne glede na izid ponovnega glasovanja sva s predsednikom sindikata direktorju predala Pobudo za podpis Pogodbe za udeležbo delavcev pri dobičku (po novem ni več potrebna predhodna sprememba družbene pogodbe). Ker bi me pri prejšnji temi lahko kaj hitro zaneslo predaleč predlagam, da preskočimo na drugo temo in grenčici Pred uporabo se obvezno dodamo še posvetujte z vodstvom sveta nekaj sladidelavcev la. V mesecu maju je namreč prišlo do zelo pomembnih premikov na področju naše najpomembnejše strateške investicije v tem obdobju – plinskoparne enote. Nadzorni svet družbe je podal soglasje k pričetku postopka zadolževanja družbe za izvedbo investicije. To seveda ne pomeni, da so sedaj vsi problemi za nami, je pa storjen prvi korak na poti do cilja. Pri tem velja omeniti, da so bili s strani nadzor- generacija nikov posebne pohvale deležni izdelovalci investicijskega programa, kar je lahko v ponos tako njim kot tudi celotni družbi, saj se je pokazalo, da TE-TOL razpolaga s kvalitetnim kadrom, ki se je sposoben spoprijeti z vsako nalogo. Na žalost še vedno ni razrešena neznanka v zvezi z menjavo lastniških deležev. Relativno znane so namere, kar pa se mi zdi v celotni zgodbi premalo. Pričakoval sem, da bomo v investicijo vstopili z jasnimi lastniškimi razmerji in tudi dokapitalizacijskimi sredstvi, ki bi olajšali vstop v investicijo samo in hkrati zmanjšali turbolentnost poslovanja do izgradnje in pričetka obratovanja plinsko-parne enote. Tudi nameravan umik države iz lastništva TE-TOL in ne ravno briljanten posluh za težave, v katerih smo se znašli v predinvesticijskem ciklusu zaradi izredno nizkih cen električne energije, sta mi - glede na konkretne koristi, ki 15 jih državi ponuja izgradnja plinsko-parne enote v smislu izpolnjevanja že podpisanih okoljevarstvenih zavez in določil Kjotskega protokola (emisije CO2, povečanje proizvodnje električne energije iz kogeneracije, ...) težko razumljiva, a na te odločitve žal nimamo vpliva. S tem ne želim oporekati dejstvu, da ima država, kot vsak lastnik, vso pravico do zamenjave ali odprodaje svojega deleža. Očitno se me loteva lažja oblika »pomladanske alergije«, zato bom na tem mestu počasi zaključil. Kot optimist namreč verjamem, da se bo kmalu vse uredilo tako, da bom že naslednji prispevek lahko napisal brez rdečih oči in Claritina v žepu. Do takrat pa vam želim prijetno dopustniško uživanje, previdno nastavljanje sončnim žarkom in uspešno polnjenje »baterij«. Boštjan Kocijan Sindikat Iz deževnega maja v suho poletje V mesecu marcu smo se z vodstvom dogovorili o višini regresa za letni dopust, ki je bil izplačan v maju. Pri izplačilu osebnega dohodka za april je prišlo do uskladitve plače zaradi inflacije v obdobju januar-marec v skladu s 4. členom Aneksa št. 3 h kolektivni pogodbi. Z vodstvom podjetja družbe smo se dogovorili o možnosti koriščenja ur dežurstva na domu in nadur v obliki prostih ur, podrobnosti o tem so določene v navodilu.. Na vseh sejah sindikata TE-TOL smo obravnavali in reševali sprotno problematiko ter si z vodstvom družbe izmenjavali informacije, ki so pomembne za vse nas. Podpredsednika sindikata TE-TOL sta se udeležila 3. letne konference SDE Slovenije, kjer so sprejeli: • poročilo o delu SDE v preteklem letu, • poročilo Odbora solidarnostnega sklada, • poročilo Nadzornega odbora. Obravnavali in potrdili so program dela SDE Slovenije za leto 2010-2011, ki je razdeljen na več glavnih področij: • usklajevanje podpisanih in veljavnih kolektivnih pogodb, • zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti ter pogojev dela za zaposlene v energetiki, • krepitev socialnega partnerstva, • zagotavljanje pravne varnosti članov SDE Slovenije. Glede na vse večje število vprašanj zaposlenih o dodatnem pokojninskem zavarovanju ponovno pozivam vse, da svoja vprašanja posredujejo svojim sindikalnim predstavnikom v pisni obliki, tako da bomo lahko pridobili odgovore s KD družbe ter jih posredovali zaposlenim. V mesecu juniju je organiziran dvodnevni izlet v Italijo, več o utrinkih z izleta pa v naslednji številki Megavata. Glede na deževno vreme v maju vsem bralcem želim vroče in suho poletje ter veliko užitkov na zasluženem dopustu. Andrej Lukek Andrej Lukek generacija 16 Jubilanti / upokojenci V drugem četrtletju je jubilej slavil le eden izmed naših zaposlenih, in sicer tehnični direktor Stane Koprivšek, medtem ko so se upokojili trije, Marjan Žibert in Jožef Bregar iz Službe za strojno vzdrževanje ter Darja Čukaj iz Službe obratovanja. Jubilant Stane Koprivšek o svojem 20. jubileju do sedaj ni veliko razmišljal, vso pozornost namreč usmerja v delo, v izvajanje razvojnih projektov TE-TOL in če ga ne bi vprašali, kaj si bo za obletnico službovanja v TE-TOL privoščil, na to najbrž ne bi niti pomislil. Po krajšem premisleku se je vendarle nasmejal in dejal: »To bo za počitnice. Tu, nekje blizu.« Kam bo odšel torej še ne vemo, zagotovo pa si bo na počitnicah privoščil tudi šport, saj brez njega tako ali drugače ne zna živeti. Upokojenec Marjan Žibert (37 let in pol v TE-TOL) vsem bralcem sporoča: »Dragi Megavatovci. Bili so lepi, prijetni, včasih pa tudi težki časi. Dočakal sem, kar si tudi vi želite: polno delovno dobo, kolikor toliko zdrav, da lahko počnem kar mi duša veleva. Narava kliče in vabi, pa tudi vnuki. Veselim se vsakega podarjenega dneva, ko sem srečen in še zdrav. Čiv, čiv, čiv, še sem živ. Lep pozdrav vsem.« Darja Čukaj (slabih 37 let v TE-TOL): »Imam se čudovito, še posebej sedaj, ko vse cveti in prijetno toplo. Moram pa priznati, da nisem še povsem dojela, da sem upokojena. Na trenutke se mi zdi kot da sem na dopustu ali pa na daljši bolniški. Ker sem še dokaj zdrava, se lahko posvečam različnim stvarem, zato mi časa za vse kar primanjkuje. Če ne najdem dela po stanovanju in razvajam otrok s kosili, za katere prej ni bilo toliko časa, se rada posvečam svojim trem vnukom.« Jožef Bregar (slabih 33 let in pol v TE-TOL) je odgovore na vprašanja, kako se ima sedaj, ko je upokojen, kaj počne in česa se veseli, vzel precej resno. Kar je povsem v njegovem slogu – vselej se namreč tako z govorno kot s pisano besedo zelo premišljeno izraža. Pravi, da mu ni težko biti »mladi upokojenec«, skoraj boljše mu je, saj ima več časa, pa tudi več spanja…Ukvarja se z manjšimi in manj zahtevnimi opravili okoli hiše, še vedno pa študira matematiko, sam pravi, da »…na 'svoj način': v zvezi z odkrivanjem novih, praktičnih metod, za zahtevnejše računanje – z uporabo navadnega, ne tehničnega/znanstvenega kalkulatorja«. Še vedno se, sicer v manjšem obsegu, ukvarja tudi s poezijo, z branjem zanimivih knjig, rad gleda televizijo, hodi v gozd, na krajše izlete, pa z ženo po nakupih… In česa se veseli? »Vsega – pozitivnega. S katerekoli strani. Z romantične sonca in pomladi (ne glede na vreme). Najbolj pa ugodnih ženinih zdravniških izvidov, saj jo je že dvakrat (v daljšem razmiku) resno ogrozil rak. Drugače pa (to pa že od nekdaj) uspehov in dosežkov na področju matematike in poezij. Najboljšega s področja 'mojega leposlovja' v bistvu še ne poznate. Vsaj večine ne. Zadeva, ki najbolj seže do srca, je....«. Kaj najbolj seže do srca, bo zaenkrat ostalo še skrivnost, ki pa jo bomo skušali v eni od naslednjih številk odkriti. Jubilantu in mladim upokojencem želimo vse najlepše. generacija 17 Člen v verigi Primož Škerl: »Vsako zadevo se da tehnično obrazložiti« Nekaj časa je pisarna naše nekdanje notranje revizorke samevala, vmes se je malo »informirala« z vodjem službe za informatiko, s prihodom novega vodje razvojnega sektorja pa se v pisarni razvijajo nove razvojne poti naše družbe. Še preden se je Primož Škerl vselil v omenjeno pisarno, je v »rumenem mediju« že odmevala novica, da prihaja iz Energetike Ljubljana. Bilo je zanimivo poslušati razprave o tem, zakaj prihaja v TE-TOL, kaj je do sedaj delal in podobno. Da bi se približali resnici, smo pogledali »pod preprogo« in pometli dejstva v ta intervju. Glede na to, da si bil pred prihodom v našo »družbo« v Energetiki Ljubljana me zanima, kdo ali kaj je bil tvoj izziv, da si prišel v TE–TOL? Najlažje bi bilo klišejsko odgovoriti na to vprašanje, a ne? Novi izzivi ipd. Dejansko sem računal, da bo v TE-TOL malo drugačen način dela. Od nekdaj sem kot inženir rad sredi akcije in čisto navadno pisarniško delo mi ni nikoli ustrezalo. Čutil sem, da rabim nekaj več, in to malo več bi lahko bilo proizvodno podjetje, za razliko od Energetike Ljubljana. Še vedno ostaja navezanost na Energetiko Ljubljana, saj sodelujem s svojimi bivšimi sodelavci in mislim, da mi moja prejšnja služba pravzaprav zelo koristi pri delu, ki ga zdaj opravljam. Kako se pa počutiš v naši družbi? Počutim se krasno. Moram reči, da mi je vzdušje v družbi zelo všeč, je zelo pozitivno naravnano. Energetika Ljubljana ni bila moja prva služba. Še prej sem delal v manjšem podjetju in tako lahko malo primerjam, kakšno je vzdušje v majhni privatni firmi in v večjih firmah kot sta Energetika Ljubljana oz. TE-TOL. Moram reč, da je tu vzdušje zelo podjetniško naravnano. Dela se projektno, ljudje so zelo zagrizeni in zavezani k nekim ciljem. Proizvodnega podjetja pač ne moreš primerjati z distribucijskim, kjer posel teče pretežno sam od sebe. Če v proizvodnem podjetju ni pravega vzdušja in če »crkne« proizvodnja, je konec s podjetjem, ni prihodka, ni za plače. Torej, kako boš kot vodja razvoja razvijal »ta pravo« vzdušje in kakšne cilje imaš, predvsem v smislu vodenja sektorja razvoja sektorja? Zdi se mi, da je vodenje kolektiva zelo specifična stvar. Konkretno, vodenje razvojnega sektorja ne more biti rigidno v smislu rednih jutranjih sestankov, podeljevanja dela in tako naprej…. V našem razvojnem sektorju so v timu kolegi, ki so pač nadpovprečno prvič zavzeti, drugič inteligentni in pa razgledani, in potrebujejo svojstven pristop. Treba jim je dati »kreativno svobodo«. Menim, da nisem toliko vodja kot sem mogoče »coach«, trener, ki pomaga koordinirati tim. Moj osebni cilj, kar se vodenja razvojnega sektorja tiče, je odprt. Razvojni sektor mora biti tista sredina, ki naj bi gledala najdlje. Če naredim primerjavo med zaposlenimi v vzdrževanju ali obratovanju, ki gledajo npr. eno ali največ nekaj planskih let vnaprej, da pač zagotovijo, da proizvodnja poteka nemoteno, je razvoj tisti, ki mora zagotoviti, da bo čez pet, deset ali več let naša proizvodnja še vedno konkurenčna oziroma sploh obstoječa… Kako pa kaj razmišljate o enoti štiri, ki je zapisana v naši Strategiji razvoja? Zdaj smo trenutno precej zasedeni s PPE-TOL. Končno so se zadeve premaknile, ker je nadzorni svet odobril začetek zadolževanja…. Na enoto 4 nismo pozabili, je pa dejstvo, da je precej oddaljena. Potencialne tehnologije smo že začeli izbirati. Vemo okvir moči, kateremu mora enota 4 ustrezati in imamo nekaj finančnih sredstev, da bomo začeli s preliminarnimi študijami. Žal ugotavljam, da vse tehnologije, ki bi bile alternativno-inovativne, še niso tržno primerne ali preizkušene, da bi se jih lahko resno obravnavalo. Vse tako kaže na premog ali plin kot gorivo. Kaj pa glede ostalih projektov, pri katerih še sodeluješ? Moja primarna naloga je hlajenje. Se pravi hlajenje BTC-ja, ki bi imelo hladilne agregate na naši lokaciji. Seveda pa je v širšem Primož Škerl, vodja razvoja 18 generacija pojmu hlajenja zajeto tudi kompletno sodelovanje z Energetiko Ljubljana, ki pač poizkuša in že postavlja hladilne centrale v MOL. Konkretno se že gradi centrala v športnem centru Stožice. Kravata, ki je ne nosiš vsakodnevno, pa je bila na 2. konferenci zaposlenih vendarle nekaj posebnega… Nam zaupaš? Ja, seveda. Tista kravata je edinstvena na svetu. Kravato mi je okrasila moja žena, ki ima poleg tega, da je krasna ženska, tudi drug talent, umetnost. Tako mi je na kravato narisala neko zadevo, za katero nisem imel pojma kaj je. Razložila mi je, da gre za nekakšen pradavni katastrski načrt iz neke jame, da so si jamski ljudje razdelili lastnino, pa kje kdo lahko hrano nabira ipd. No bralcem bi rada predstavila, da poleg tega, da si vodja razvoja, si še nov član uredniškega odbora Megavata. Kako si sprejel ta dodatni izziv? Zanimivo mi je to, da se je moja strokovna kariera začela »z literarnimi dosežki«. Med študjem sem za žepnino urednikoval in tudi pisal članke za računalniške revije in to kar štiri leta in pol. Tako sem si pridobil vpogled v način nastajanja revije, tudi v tehnične detajle. Kot pisec pa sem tudi »treniral« svoj pisni del izražanja. Mislim, da mi to vedno prav pride, saj morajo biti vsi dokumenti pisno lepo narejeni. Kako krojiš svoj prosti čas, med delovnimi in družinskimi obveznostmi? Si kdaj postavljaš tudi kakšne višje razvojne cilje glede prostega časa? To pa vedno. Tudi prostega časa se zelo sistematično lotim in sicer morem takoj povedat, da sem že od nekdaj navdušen športnik in si brez športa življenja sploh ne predstavljam. To vem iz prakse, ko sem na prehodu iz fakultete v službo za nekaj časa zanemaril šport in sem se počutil dobesedno kot kadilec, ko neha kaditi - bil sem siten in nisem vedel kaj bi sam s sabo. Ugotovil sem, da mi samo šport manjka. V šolskih letih sem treniral karate, zdaj pa je to malo prehudo in prenevarno, da bi ob družinskih obveznostih še naprej to počel. Preorientiral sem se na športe, ki jemljejo manj časa in ti dajo več. Tako zelo rad tečem, tudi maratone kar nekaj sem jih že pretekel. Ker pa že od nekdaj ne morem brez vetra, jadram tudi na deski in kajtam. Drugače pa prosti čas najraje preživljam z družino na kakšnem športno obarvanem oddihu. Pogovarjala sem se Irena Debeljak Diverzifikacija v polnem teku. Premog, lesni sekanci, kmalu zemeljski plin in »virtualen« Blok4 generacija 19 Mi vsi smo eno Upravljavec vodočrpalnice: »Skrbimo za čistost Ljubljanice in za nemoteno hlajenje naših naprav« V TE-TOL imamo veliko različnih črpalk, ki črpajo, prečrpavajo in izčrpavajo različne vrste voda, kondenzatov, nafte, mazuta… Tri največje črpalke v TE-TOL se nahajajo prav na našem delovnem mestu na Vodočrpalnici, kjer se črpa hladilna voda iz reke Ljubljanice. Objekt se nahaja ob reki Ljubljanici čez Zaloško cesto. Pred opravljanjem funkcije hlajenja proizvodnih naprav v glavnem pogonskem objektu (GPO) je potrebno vodo očistiti (odstraniti nesnago). Prva faza čiščenja se vrši na rešetkah za grobo čiščenje nečistoč. Rešetke večje nečistoče zaustavijo s pomičnimi grabljami, s katerimi upravljamo, tako »ujete« nečistoče zatem dvignemo na površino in jih odstranimo v korito, iz katerega se nato pretovorijo v zabojnik za smeti. Voda se zatem še dodatno prečisti v napravi s siti. Umazanija, ki se nabere na sitih, se izpira z vodo s pomočjo posebnih črpalk za izpiranje sit. Izpiranje sit se vrši avtomatsko, po potrebi se lahko uporabi tudi možnost ročnega posega – ob veliki količini umazanije tako lahko izpiramo sita neprekinjeno. Tako prečiščena voda se nato pretaka v bazen, od koder črpa v GPO. Vodočrpalnica V GPO se lahko voda dodatno prečisti še na mehanskih filtrih posameznega bloka, kjer se odstranijo še nekoliko drobnejše nečistoče, ki so uspele »pobegniti strogim kontrolnim organom« na vodočrpalnici. V GPO se uporablja tudi čiščenje Ljubljanice preko t.i. Amiad filtrov. Voda iz Ljubljanice se uporablja za hlajenje turbinskega kondenzata, turbinskega olja, zagonskega kondenzatorja, …, preko posebne črpalke pa se lahko uporablja tudi za vlaženje deponije premoga. Po opravljenem hlajenju se voda vrača nazaj v reko Ljubljanico. Temperaturni prirastek na merilnem mestu ne sme biti prevelik, da ne porušimo biološkega ravnovesja oziroma pogoje za življenje živali (rib) in vodnih rastlin. Upravljavci Vodočrpalnice stalno spremljamo vse zahtevane parametre in jih vpisujemo v posebne obrazce (pretok hladilne vode, nivo hladilne vode, tlak v cevovodu, moč črpalke, obrati črpalke…). Pri svojem delu sodelujemo z Vodjo blokov, saj se črpalke zaganjajo daljinsko (iz komande GPO). V nekaterih primerih (okvara, motnje) pa je občasno potrebno opraviti lokalni zagon na našem delovnem mestu. Najtežje in najbolj naporno delo na Vodočrpalnici je praviloma v jeseni, ko so padavine velike in tok reke Ljubljanice naraste. Ta s seboj prinese veliko listja, vej pa tudi odpadkov, ki jih ljudje odvržejo v reko. Takrat lahko pride do zamašitve sit in naprej tudi ocevja kondenzatorjev in tudi do konstantnega mašenja mehanskih filtrov v GPO, kar lahko povzroči zastoj (zaustavitve) turboagregatov oziroma celotne proizvodnje TE-TOL. Vsi upravljavci vodočrpalnice smo seznanjeni z ukrepi v primeru možnega onesnaženja Ljubljanice zaradi izrednega dogodka na naših napravah (izpust olja). V ta namen imamo pripravljene pripomočke (absorpcijske kače), s katerimi preprečimo oziroma pravočasno ukrepamo, da zmanjšamo vpliv na okolje, ki bi ga lahko imel potencialni izredni dogodek. Posebno skrb posvečamo tudi čistosti naprav in urejenosti okolja Vodočrpalnice. Na relativno majhnem koščku zemlje imamo posajenih tudi nekaj sadnih dreves, ki nam poleg lepote ob cvetenju nudijo tudi male bio-vegi gurmanske užitke. Ivo Belobrk Z leve proti desni: Slobodan Lepojić, Žarko Čolić, Ivo Belobrk, Mirko Janković, manjka Ismet Rizvić ''Do you speak English?'' ali Male skrivnosti kako se izvleči iz potencialnih nerodnosti Kako vam »teče jezik« v angleščini? Dobro, malo slabše, sploh ne? Da se ne bi v tem poletnem času slučajno znašli v kakšni jezikovni zadregi, vam ponujamo male nasvete angleškega učitelja in novinarja, ki živi v Ljubljani in ki podobne težavice uspešno »rešuje« vsak dan. Torej, ste pripravljeni? Pozabavajte se z branjem ne-fonetičnega zapisa izgovorjave… Do you speak English? Hopefully the answer is: YES! But if the answer is 'just a little', 'ne razumem', or if you get scared when you hear this question, we need to learn something! Now I will teach you some phrases for meeting new people, maybe at a conference, on a business trip or on holiday in Europe/USA/Australia/Egypt/Tunisia/England! Where are you from? (uer ar jü from) - Od kod ste? I'm from Ljubljana. (ajm from Ljubljana) - Sem iz Ljubljane. What do you do? (uot dü jü dü) - Kaj delate? I'm an engineer/scientist/chemist/manager. (ajm an enđenir/sajentist/kemist/maneđer) - Sem inženir/znanstvenik/kemik/šef. What is your country like? (uot iz jor kontri lajk) - Kakšna je vaša država? Slovenia has everything: mountains, forest, lakes and sea. It is small, but beautiful. (Slovinja haz evreTH*ing: mauntins, forest, lejks and si. It iz smol bat bjütiful. - Slovenija ima vse: planine, gozd, jezera in morje. Je majhna, a čudovita. Ok, have a nice day! (Okej, hav a najs dej) - Lep dan želim! Goodbye. (Güdbaj) Hello! (helou) - Dober dan! What is your name? (uot iz jur nejm) - Kako vam je ime? My name is Janez Novak. (maj nejm iz Janez Novak) – Ime mi je... Nice to meet you! (Najs tü mit jü) - Me veseli! VELEUM GESLO KRIŽANKE: AVTOR: JOŽE BERDON ZAČETNE ČRKE POSOŠKA HUMOGORA RISTKA IN VAS ERŽIŠNIK Will Dunn, English teacher and travel journalist in Ljubljana. OGIBALIŠČE BENEŠKI NOVCI ZA POL SOLDA SOSEDJE ONKRAJ JADRANA OBLIKA IMENA MARIJA MAKEDON. PRAZNIK DELAVEC V TKALNICI RUSKI PESNIK (IVAN) STEBLA TRAV DRUGA ČRKA ŽLAHTNI PLIN NAŠA MOTOCIKLISTA (JERNEJ, MATEVŽ) ZNAK ZA LITIJ ANGLEŠKI VEZNIK IN KRAJ PRI OPATIJI TROPSKI KUŠČARJI POCENI REKREACIJA UMA THURMAN AMERIŠKA IGRALKA MINNELLI GOZD (LJUDSKO) NASELJENA OBMOČJA NEGATIVNA OCENA DOGOVORJENI ZNAK NEZNANI AVTOR PRVA ČRKA IT. POLITIČNO GIBANJE SLIKARKA KOBILCA RIMSKA 101 Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena. Ime in priimek DOLINA (PESNIŠKO) MIRAN ALIŠIČ NEON Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € KOVINA KOSITER NERESNICE PEVKA PRODNIK DUHOVNIK POLITIK (SLABŠ.) KOŠENICA (LJUDSKO) Geslo KLOŠAR, BERAČ VIRI ZA DELAVEC PUŠČAVGRETJE IN PRI SKE SVETLOBO GLAJENJU RASTLINE TKANINE ZNAMENJE JAMA ZA GAŠENO APNO Naslov GOVEDO HRIB PRI KRIŽANKE ZA BEOGRADU BISTRIJO PAMET! RAZPLOD BINE MATOH ZAPOR, JEČA  ZBOR OSMIH PEVCEV LOJZE SLAK NAGRAJENCI IZ 25. ŠTEVILKE: 63 €prejmeMihael Kralj 42 €prejmeRamo Puška 21 €prejmeĐorđe Donev Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.8.2010.