Uvodnik 06/2010 Vsebina Zanimivo Velik potencial. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Poljedelstvo Genetski nastanek in sorodniki (oljne) ogrščice. . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Vrtnarstvo Bivanje na podeželju - prepletanje tradicije s sodobnim . . . . . . . . . 8 Reportaža Luknje z veliko vsebine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Živinoreja Štiri pravila za uspešno zatiranje muh v hlevih. . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Neomejena svoboda?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Tehnika Neobnovljivi viri energije (premog, zemeljski plin, nafta). . . . . . . . 19 Zahodna Evropa in SI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Novo registrirani traktorji v aprilu 2010. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Trojica iz druge vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Traktor forum na strokovni ekskurziji po severni Italiji. . . . . . . . . . 27 Na kmetiji Čas češenj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Čebelarsko-kmečki muzej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 KGZS KGZS poziva vlado k dialogu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Razlogi za dvig prispevkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Kršena pravica do zavarovanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Naslovnica: AG Glasilo Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije Obvestila Zveze strojnih krožkov Član EUROFARM združenja vodilnih kmetijskih časopisov Založnik: Kmetijska založba d.o.o. Uredniški odbor: Marjan DOLENŠEK (kmetijska tehnika, gradnje), Zita FLISAR NOVAK (poljedelstvo in vrtnarstvo), Zlatka GUTMAN KOBAL (sadjarstvo), Zlatko KRASNIČ (živinoreja), Andrej SIMONČIČ (varstvo rastlin), Majda TUMPEJ (dopolnilne dejavnosti, kmečka družina), Tadeja VODOVNIK (vinogradništvo, vinarstvo) Glavni in odgovorni urednik: Andrej GOLOB Tehnični urednik: Janez GRABEC Oblikovanje, grafična priprava: Kmetijska založba d.o.o Tisk: Malex, d.o.o. Naklada: 5000 izvodov Naslov uredništva: KMETOVALEC, Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: (02) 88 56 700, fax: (02) 88 56 707 E pošta: kmetovalec@km-z.si, http:www.kmetovalec.com Naročnine in oglasno trženje: KMETIJSKA ZALOŽBA d.o.o. Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: (02) 88 56 700, 88 56 704, fax: (02) 88 56 707 Cena posamezne številke: 3,8 € Letna naročnina (12 številk): 39 €, za tujino 60 € 8,5% DDV vključen v ceno Ko sem pisal uvodnik za zadnjo številko Kmetovalca, še ni nič kazalo, da bomo končno dobili resnega kandidata za kmetijskega ministra. Med tem, ko se je Kmetovalec tiskal, pa se je nenadoma pojavilo povsem novo ime in danes je to že novi minister – Dejan Židan. Mislim, da premier ni mogel bolje izbrati. Nenazadnje je naš dolgoletni sodelavec in urednik revije Reja prašičev, ki se je tudi marsikje drugje že izkazal s strokovnim znanjem in poštenim delom. V minulih tednih mi je padla v oči akcija za zaščito kmetijskih zemljišč, ki so jo začeli strokovnjaki na Biotehniški fakulteti. V osnovi hvalevredna akcija, a ko jo podrobneje pogledamo, najdemo v njej veliko lukenj. Imam občutek, da avtorji zaradi dreves ne vidijo gozda ali celo, da so se akcije lotili predvsem zaradi lastnih koristi. Zanimivo je namreč, da je ta problem bil izpostavljen ravno sedaj, ko se je gradnja skoraj zaustavila in praktično ni več zanimanja za spremembo namembnosti, saj še za že zazidljiva zemljišča iščejo investitorje z lučjo pri belem dnevu. Zato ta halo okoli pozidave kmetijskih zemljišč sedaj, ko je te pozidave izredno malo, še toliko bolj preseneča ker se zadnjih pet let, ko se je res veliko kmetijskih zemljišč zazidalo, ni nobeden od poklicanih oglasil. In kdo bi lahko imel korist od prepovedi gradnje na kmetijskih zemljiščih? Prvi mi na misel pride nepremičninski lobi, ki je sedaj v hudi krizi in bi s prepovedjo spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč močno dvignil ceno obstoječim stavbnim zemljiščem, ki jih že ima v lasti. Drugi možni lobi pa so politiki in upravni delavci, ki so odločali o spremembi namembnosti in je sedaj njihova vloga kar naenkrat nepomembna. Pred kratkim je ravno primer Srečka Prijatelja razgalil, kako velike dobičke in možnosti za podkupnine je predstavljalo posredovanje pri spremembi namembnosti zemljišč. In tretji koristolovci so sami pobudniki apela. Zavedati se moramo, da povsem preprečiti gradnje na kmetijskih zemljiščih nikoli ne bo mogoče, ob ostri zakonski zaščiti te pa bo potrebno vsak takšen poseg strokovno utemeljiti in ekspertize o tem ne bodo poceni, pisali pa jih bodo verjetno strokovnjaki s fakultete. Mogoče komu delam krivico, a pretekle izkušnje kažejo, kako se za visokoletečimi besedami običajno skrivajo čisto pritlehni nameni. Lep zgled so ravno dogajanja okoli globalnega segrevanja, kjer so raziskovalci celo ponarejali podatke, samo da bi lažje ustvarjali paniko med ljudmi in posredno pritiskali na financerje za izdatnejše financiranje svojih raziskav. Pri nas so celo uspeli izsiliti direktorat za podnebne spremembe in s tem kopico dobro plačanih služb. Prav mogoče kdo iz ozadja že načrtuje ustanovitev urada ali agencije za varstvo kmetijskih zemljišč s par sinekurnimi službicami. Pa se povrnimo nazaj k osnovnemu problemu: zmanjševanju kmetijskih zemljišč. Mislim, da zajec tiči v povsem drugem grmu in je pozidava, zaradi katere se izgubi nekaj odstotkov kmetijskih zemljišč, sorazmerno obrobni problem. Veliko hujše je zaraščanje. Na pravo srž problema kaže študija, ki sta jo za Zgornjo Gorenjsko pripravila Andreja Ferreira in Franci Petek. Podatki so verjetno dokaj reprezentativni tudi za ostala območja Slovenije, saj je bila industrializacija tega območja po vojni zelo intenzivna in s tem tudi pritisk po zazidavi kmetijskih zemljišč vsaj tako velik kot drugod po Sloveniji. Od leta 1827 je delež kmetijskih zemljišč s 37,6 odstotkov padel na 9,5 odstotkov. Sočasno se je povečal delež zemljiške kategorije »drugo« (ta poleg pozidanih površin zajema tudi nerodovitno) s 13,6 odstotkov na 17, 6 odstotkov, gozda pa z 48,7 na 72,9 odstotkov. V slabih dvesto letih so Gorenjci zapravili tri četrt kmetijskih zemljišč. A četudi predpostavimo, da gre ves prirastek v kategoriji »drugo« na račun pozidave, je bila pozidana le sedmina izgubljenih zemljišč, 85 odstotkov kmetijskih zemljišč pa je bilo izgubljenih zaradi zaraščanja. Torej bomo s preprečevanjem zaraščanja oziroma pretvarjanjem gozdov nazaj v kmetijska zemljišča, kjer razmere to dopuščajo, dosegli veliko več, kot pa s prepovedjo gradnje na kmetijskih zemljiščih. Iz zgodovine je znano, da kakršnokoli prepovedovanje samo omogoča velike zaslužke kriminalnim združbam in temu smo priča tudi pri nas. Kmetijsko zemljišče je že sedaj močno zaščiteno, a velikim tudi sedanja zakonodaja ni preprečevala pozidave kmetijskih zemljišč. Z izkoriščanjem lukenj v zakonu ter dobrimi advokati ali pa s podkupovanjem so vedno dosegli, kar so želeli. Nasprotno pa običajnim ljudem to ni bilo dano. V neposredni bližini poznam tri kmetije, kjer so imeli oz. imajo velike težave s širjenjem kmetije. Na prvi bi morali zgraditi jamo za gnojevko zaradi uskladitve skladiščnih zmogljivosti z nitratno direktivo. Na drugi bi radi modernizirali in povečali hlev, na tretji pa zgradili koritasti silos. Nobeden od teh treh ne dobi gradbenega dovoljenja, ker po katastru kmetijsko zemljišče sega do zida obstoječega hleva. Tako jim preostane le gradnja na črno ali pa zaustavitev širjenja kmetijske pridelave, kar bo kmalu privedlo tudi do propada kmetije. Z zaostrovanjem zakonodaje bomo samo prej omenjenim lobijem omogočili, da bodo na račun nudenja svojih uslug spet dobro služili, poštenim ljudem, predvsem pa kmetom, pa gradnjo in s tem možnost razvoja kmetij še bolj onemogočili. To, kar naj bi ohranilo kmetijstvo, ga bo v bistvu uničilo. Verjetno bi manj škode naredila liberalizacija prometa s kmetijskimi zemljišči kot pa zaostrovanje. Vaš urednik 3