4 VŽARIŠČU dnevna@vecer.com ponedeljek, 28. maja 2012 Rekli so Prijatelji Borut Pahor, predsednik SD in prejšnji slovenski premier, v intervjuju v hrvaškem Jutarnjem listu: "Pred kakšnim dnevom sem se slišal po telefonu s kolegico Kosorjevo kot z osebno prijateljico. Ni moja politična zaveznica v smislu pripadnosti sorodnim političnim opcijam, kakor je kolega Zoran Milanović, in tudi z njim se seveda rad slišim po telefonu. Brez ovinkarjenja moram povedati, da je kolegica Kosorjeva postala tudi moja prijateljica. Seveda ne intimna, toda prijateljica. Pokazala je določene značilnosti, ki so me navdušile, in ne glede na to, kako se bo razvijala njena profesionalna pot, ji želim vse najboljše. Kolega Milanović je tudi moj prijatelj, ne samo osebni, tudi politični. Želim mu, da se skozi krizo, zlasti gospodarsko in socialno, prebije čim bolj uspešno. kadarkoli se pogovarjava, kako se pravzaprav soočiti s tem, mu poskušam ponuditi svoje izkušnje, da morda ne bi ponovil napak, ki sem jih jaz naredil." (va) Jurij Bizjak vodi škofijo v Kopru Jurij Bizjak (Robert Balen) Ugibalo se je, ali se bo zgodilo še maja, in se je: v soboto opoldne je papežev diplomat v Sloveniji, apostolski nuncij Juliusz Janusz, v Kopru sporočil odločitev Benedikta XVI., da koprsko škofijo po novem vodi zadnjih dvanajst let pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Na škofovskem sedežu je Primorec, letnik 1947, strokovnjak za Sveto pismo, zamenjal Metoda Piriha, ki je koprsko škofijo vodil dobrega četrt stoletja, zdaj pa je dosegel upokojitveno mejo. Blag, dobrohoten, plemenit človek, ki zna navdušiti, je novega koprskega ordinarija opisal Pirih, in verniki bi to brez težav podpisali. Škof Bizjak začenja s humorjem: "Kajti humor je, tako pravijo, najboljše zdravilo proti tegobam sodobnega sveta." (va) VOX POPULI Bi dali 250 evrov za vstopnico na finale Eurosonga? Da Gostilna dela zaposluje mlade brez izobrazbe. (Robert Balen) Socialno podjetništvo - izziv Slovenija ima odprto pomembno zaposlovalno nišo, a ji (še) ne posveča dovolj pozornosti ZORA KUŽET Obnovljena kmetija na Goričkem, kjer nabirajo zdravo hrano, Dobrovita plus, ki se ukvarja s čiščenjem, urejanjem okolice in podobnim, pa projekti, ki ponujajo uporabne kosovne odpadke, projekt Iz koša, Gostilna dela, Tovarna dela, projekt Stara roba - nova raba, ki ga izvaja društvo Kralji ulice ... V vseh teh so našli priložnost za zaposlitev posamezniki iz tako imenovanih ranljivih skupin, težko zaposljivi, bivši kaznjenci, invalidi, migranti, begunci, vključeni v programe integracije, brezdomci, tudi mlajši od 25 let in starejši od 55 let. V njih so prav tako delavci, ki imajo sicer nizko izobrazbo, a tudi ročne spretnosti in znajo delati. Večina jih je ostala brez dela, nekateri tudi zato, ker so izgubili dotedanjo zaposlitev. Vendar je priložnosti za opravljanje družbenokoristnih dejavnosti, kot so socialno varstvo, organiziranje mladinskega dela, ekološka proizvodnja hrane, socialni turizem, pravična trgovina in podobno, kar naj bi sodilo v socialno podjetništvo, pri nas še vedno zelo malo. Čeprav je bil zakon o socialnem podjetništvu sprejet že pred več kot letom dni, se zdi, da so aktivnosti države na tem področju zaspale. Od takrat se praktično ni zgodilo nič, pravi Tomaž Stritar, direktor Zavoda socialni inkubator. Ker v Sloveniji ni še strategije in podzakonskih aktov, ki bi omogočali registracijo, socialnih podjetij pri nas še ni mogoče registrirati. Pot, ki vodi k odpravljanju revščine Koliko ljudi, ki si želijo delati, a ostajajo doma v brezdelju, bi lahko delalo, če bi socialnemu podjetništvu posvečali po- www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje 32 % Da 68 % Ne Število glasov: 757 dobno skrb kot nekatere druge države, lahko samo ugibamo. Številne mednarodne raziskave potrjujejo, da pomeni socialno podjetništvo (invalidska podjetja, zadruge in zaposlitveni centri) pomemben instrument za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanja. Veliki socialni podjetniki so tudi nekdanji klasični podjetniki – na primer Bill Gates, Oprah Winfrey in Jamie Oliver. Spomnimo še na velikega zagovornika socialnega podjetništva, Nobelovega nagrajenca za mir Muhammada Yunusa, ki je fasciniral svet z zamislijo o mikrokreditih, nedavno je obiskal Maribor v družbi dalajlame. Ob tej priložnosti so dr. Muhammad Yunus, prof dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, in Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, slavnostno podpisali pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju med Yunus centrom – Grameen Bank Bhaban, Univerzo v Mariboru in Slovenskim forumom socialnega podjetništva, katerega rezultat bo ustanovitev Yunusovega centra za socialno podjetništvo prav na Univerzi v Mariboru. Ustanovil je banko Grameen, ki tistim, ki nimajo nič, omogoča najem majhnih posojil, ne da bi zahtevala garancijo ali preverjala kreditno sposobnost, pogodba se sklene zgolj s stiskom rok. Od svojega odprtja je banka dodelila posojila v skupnem znesku šest milijard dolarjev, stopnja povračila je 98,6-odstotna, banka posluje z dobičkom in zadnja leta omogoča posojila tudi beračem, mnogim od njih ni treba več beračiti. V okviru skupine Grameen zdaj deluje že več razvojnih socialnih projektov oziroma podjetij na različnih področjih, Yunus pa je prepričan, da je socialno podjetništvo prava pot pri odpravljanju revščine. A kaj je pravzaprav sploh socialno podjetništvo, z enotno definicijo ni mogoče opredeliti. "Besedna zveza socialno podjetništvo je strašno ponesrečena. Takoj asocira na reveže in miloščino. Je pa ta oblika podje- tništva daleč od tega," pravi Stritar. Zdenka Kovač, predsednica strokovnega sveta Foruma za socialno podjetništvo, predavateljica in raziskovalka, je razložila: "Ljudje tega pojma resnično ne poznajo. Klasično neoliberalno podjetništvo je usmerjeno predvsem k visokim dobičkom, socialno pa je naravnano k reševanju okoljskih in socialnih problemov in mu dobiček ni osnovni cilj. Seveda mora kot vsako podjetništvo ustvarjati tudi dobiček, a bolj zato, da lahko reinvestira, da se kasneje lahko širi, da se tako lahko investira v razvoj veščin ljudi." Socialna ekonomija je nezaupnica "čistemu kapitalizmu", meni strokovni sodelavec v Zvezi svobodnih sindikatov Goran Lukič. Povezuje lokalne skupnosti med seboj, poudarja pa načelo "Misli globalno, deluj lokalno", je pojasnil. "Pa vendar, besede gor ali dol. Socialno podjetništvo imamo in to je super. Pri tej obliki podjetništva gre za reševanje aktualnih družbenih problemov na podjetniški način. V ospredju je človek, delavec in rešitev nekega problema, ne pa dobiček. Po mojem mnenju mora vsako socialno podjetje nujno vsebovati dve sestavini," razlaga Stritar. "Najprej: vse, ampak resnično vse dobičke, ki v podjetju nastanejo, mora lastnik podjetja vlagati nazaj v podjetje. V širitev in posodabljanje. Če dobiček deli, ga mora deliti med vse zaposlene v podjetju in ne samo med lastnike. Tu se skriva ključna varovalka, ki nas bo obvarovala pred ponovitvijo krize, v kateri smo danes. In drugo, podjetniška ideja, na kateri je zgrajeno podjetje, mora biti družbenokoristna. Prerez stanja na tem področju v Sloveniji nam pokaže, da se dobro razvijamo. Trenutno je v pogonu približno deset socialnih podjetij. Delujejo predvsem na področju ponovne uporabe (tekstila, pohištva ipd.), pridelave hrane, ohranjanja kulturne dediščine in podobno. Zanimiva podjetniška ideja s področja gostinstva se razvija v Ajdovščini. Veliko je pobud, pred- vsem na področju pridelave hrane, ki se bodo vsak čas formalizirale v podjetja. Junija pa bo pričelo delo približno petnajst novih socialnopodjetniških projektov, ki jih bo financiralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve preko Evropskega socialnega sklada. Intenzivno se je pričelo razvijati tudi podporno okolje, ki pomaga bodočim socialnim podjetnikom pri prvih korakih v svet podjetništva. Vsi krvavo potrebujemo začetne investicije, kredite, garancije in podobno. Področje financiranja socialnih podjetij ostaja trd oreh in izjemen izziv." zumevanje okolja. V Premikih pogosto opozarjajo, da kupcev ne zanima družbena odgovornost, edino merilo jim je cena. Tudi gospodarstvo ne kaže vedno razumevanja, turistični sektor v invalidih noče prepoznati tržne priložnosti, zato ne vlaga v prilagojeno infrastrukturo. Socialnim podjetjem niso naklonjene niti banke, dobiti kredit je prava umetnost, pa čeprav izkušnje tujih bank kažejo, da so precej zanesljivejši kreditojemalci kot običajna podjetja. Ne nazadnje tudi država za razvoj socialnega podjetništva doslej ni naredila posebno veliko. Na obljubljeno strategijo še čakamo, prav tako na druge pospeševalne ukrepe - davčne olajšave, kreditne sheme, nepovratna zagonska sredstva. S takšnim capljanjem se bomo težko približali razvitim državam, kjer socialna podjetja zaposlujejo po pet in več odstotkov delovno aktivnih, kar je vsaj desetkrat več kot pri nas. A ne smemo spregledati, da lahko k uspehu socialnih podjetij precej pripomore tudi vsak izmed nas. Preprosto tako, da uporabljamo in kupujemo njihove proizvode in storitve. Zaposleni v našem zavodu hodimo na kosila in naročamo catering v Gostilni dela, letalske karte za službena potovanja pa kupujemo pri Premikih. S takšnim solidarnostnim nakupovanjem pri socialnih podjetjih, kar nas dodatno nič ne stane, lahko vsakdo naredi kaj dobrega tudi za svoje okolje in soljudi." (zku) In kako je sploh z denarjem? Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred časom pripravilo razpis, ki naj bi spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih ljudi, pa tudi pilotnih projektov socialnega podjetništva. V ministrstvu pojasnjujejo, da bodo letos in v letih do 2015 za projekte socialnega podjetništva namenili nepovratna sredstva, 4,5 milijona evrov, za posamezni projekt bodo namenili največ 300 tisoč evrov. A kakorkoli obrnemo, je denarja premalo, ocenjujejo analitiki. Kovačeva pravi: "Če naj socialno podjetništvo resnično zaživi, čaka vlado najprej veliko dela z ustvarjanjem pogojev za delovanje teh podjetij, vse nas pa temeljit razmislek, kako trenutne prelomne krizne razmere obrniti v prid razvoja in družbenega preživetja človeštva. Stritar: "Vsi čakamo formiranje novega sveta vlade za socialno podjetništvo in strategijo razvoja socialnega podjetništva do leta 2015. Sprejeti je treba še kup podzakonskih aktov, da bo lahko zakon zaživel. Pa vendar se nič ne zgodi. Še dobro, da so se ljudje naveličali čakati in da kljub vsemu delajo. Človeška inovativnost se ne meni za državno birokratsko kolesje. Delamo. Potrebujemo ozaveščene kupce, ki vedo, kam prispevajo, če kupijo od socialnega podjetja," pravi Tomaž Stritar. Kupce zanima le cena Ne Vas motijo prireditve v spomin na nekdanji dan mladosti? Muhammad Yunus (Igor Napast) GORAN FORBICI, DIREKTOR CENTRA NEVLADNIH ORGANIZACIJ (CNVOS) "V zadnjih letih je v Sloveniji znotraj nevladnih organizacij zaživela vrsta dobrih zgledov. Ukvarjajo se z gostinstvom, ekološko pridelavo hrane, modo, s turizmom, peko kruha in peciva ter podobnim. V Ljubljani od lani deluje lokal Gostilna dela, ki zaposluje mlade brez izobrazbe. Še en zanimiv primer je Zavod za dostopni turizem Premiki, ki je celo prejel nagrado Združenih narodov za inovativnost v turizmu. Gre za neprofitno turistično agencijo, ki se je specializirala za turistične aranžmaje za invalide, ljudi s posebnimi potrebami, starejše in njihove svojce, hkrati pa tudi načrtno zaposluje invalide. Minuli teden so organizirali prilagojen ogled mariborske Evropske prestolnice kulture. Takšnih dobrih primerov je še precej. Skoraj vsi pa se spopadajo tudi s težavami. Ena večjih je nera-