Tuhinjski glas, letnik 2012, številka 1
Tuhinjski glas Marec 2012 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA Letnik VII Številka 1 TUHINJSKA DOLINA 25. marca bo v Snoviku Velikonočni sejem Tuhinjski glas Tuhinjska dolina je v kamniški občini Vprašanja o njenem mestu in razvoju smo zastavili poslancu Mateju Toninu, podžupanu Damjanu Hribarju in direktorju občinske uprave Ivanu Kendi. Matej Tonin, poslanec Državnega zbora Je res bliže... …iz Snovika v Kamnik kot iz Kamnika v Snovik? Prijetno ponosni smo se soočili z vašo izvolitvijo za poslanca, ki tako sedaj v Državnem zboru zastopate občino Kamnik, pa tudi Matej Tonin poslanec Komendo in seveda Tuhinjsko dolino. državnega zbora Pričakujemo preveč, če upamo, da se bo to tudi nekako »poznalo«? »Zagotovo se občini in krajem pozna, če iz njihovih krajev prihaja poslanec. Če se ne bi, potem v preteklosti ne bi za poslanca kandidiralo toliko županov. Zavedam se, da so pričakovanja domačink in domačinov velika, moje možnosti pa so zaradi sedanje krize in vsesplošnega varčevanja omejene. Po naravi sem vztrajen, zato bo moje »sitnarjenje« mogoče kakšnega uradnika spodbudilo, da bo določen postopek vodil hitreje kot bi ga sicer. Mogoče bo tudi kakšno poslansko vprašanje pomagalo, da se stvari premaknejo z mrtve točke. Pripravljen sem dežurati po vladnih uradih in ministrstvih, če bo to pomagalo, da se bo kakšen projekt hitreje realiziral. Ni mi težko delati, mi je pa jasno, da čudežev ne bo.« Kaj bi z vašega zornega kota izpostavili kot prednostno nalogo za Tuhinjsko dolino v razvojnem programu občine Kamnik? »Za razvoj Tuhinjske doline se mi zdi ključno, da se čim prej sprejme nov občinski prostorski načrt (OPN), ki se ga pripravlja že kar nekaj let. Z njim bo jasno, katere želje občank in občanov so bile upoštevane pri spreminjanju namembnosti zemljišč. Poznam primere, ko bi nekateri tuhinjski kmetje radi širili ali izboljšali svoja gospodarska poslopja, a jih ne morejo, ker še vedno čakajo na sprejem novega OPN. Glede na izražene želje naj bi nov OPN predvideval tudi nekaj področij, ki bodo namenjena gospodarski dejavnosti; na primer v Srednji vasi, Šmartnem in Motniku.« Ali menite, da je infrastruktura za šport in rekreacijo, o kateri se govori v Tuhinjski dolini, preveč v razkoraku s trenutno aktualnimi razvojni pogledi v občini? »Z razvojno strategijo Tuhinjske doline v Kamniku se ni nikoli nihče resno ukvarjal. Vsi infrastrukturni dosežki so bili plod prizadevanj lokalnega prebivalstva; pa naj bo to asfaltiranje cest konec osemdesetih, izgradnja osnovne šole v devetdesetih letih ali pa izgradnja Term Snovik v novem tisočletju. Tudi danes ni kaj dosti drugače. In če malo poenostavim, lahko rečem, da si moramo vsak meter asfalta, pločnika, vodovoda ali kanalizacije še vedno sami priboriti. Mogoče največ o strategiji razvoja Tuhinjske doline razmišljamo tuhinjski občinski svetniki, ki nas nekajkrat letno v Termah Snovik skliče Ivan Hribar. Ker ni nekega strateškega premisleka o razvoju naše občine, se vse prevečkrat dogaja, da se pojavljajo neracionalni in tudi med seboj nasprotujoči si predlogi za športno infrastrukturo. Zadnji takšen primer je razprava o izgradnji olimpijskega bazena v občini. Vsi izračuni kažejo, da bi bilo najceneje in, za nadaljnji razvoj turizma v občini, najbolje, če bi ga zgradili v Snoviku. Olimpijski bazen pri Termah Snovik bi pomembno popestril turistično ponudbo term in hkrati vsem kamniškim plavalcem in vaterpolistom omogočil treninge blizu doma. Vendar za marsikoga v Kamniku to ni sprejemljivo. Vse to izhaja iz tega, da nam Tuhinjcem ni noben problem skočiti v Kamnik, medtem ko je Kamničanom velik problem priti v Snovik. Menim, da ima Tuhinjska dolina precej rezerv v turizmu, na kar bi morali računati tudi občinski urbanisti.« Damjan Hribar, podžupan občine Kamnik Odločitev: kakšna občina želimo biti Za prebivalce Tuhinjske doline je vsekakor razveseljivo, da ima v občini Kamnik svojega predstavnika na podžupanskem mestu. Lahko seDamjan Hribar, daj pričakujemo, podžupan da bo Tuhinjska dolina opredeljena na specifično bolj poudarjenem mestu v razvojnih dogajanjih občine Kamnik? »Imeti podžupana v Tuhinjski dolini je zagotovo vsaj toliko pomembno, kot imeti svetnika v svoji krajevni skupnosti. Ko se odloča o ključnih razvojnih projektih, prostorskih načrtih in konec koncev o proračunu, je pomembno, da je v ožjem krogu občinskega vodstva nekdo, ki bo v pravem trenutku in preudarno lahko zastopal interese celotne doline. Menim, da bo Tuhinjska dolina po aktualnem vodstvu obravnavana enakovredno z vsemi ostalimi predeli občine, da se razvoj doline ne bo končal temveč se bo kvečjemu stopnjeval. Seveda pa bo razvoj odvisen predvsem od finančne kondicije občine in seveda od pripravljenosti ljudi na nove razvojne izzive.« Kaj menite o razvojnih možnostih podjetništva Tuhinjske doline v primerjavi z občino in kakšni so v prihodnje tako imenovani decentralizacijski izgledi doline na družbeno razvojnem področju (šport, rekreacija, kultura…, morda posebej na prometni infrastrukturi za Terme)? »Nove razvojne možnosti bo seveda delno prinesel tudi novi Občinski prostorski načrt, ki bo kmalu javno razgrnjen. Ta v naši dolini predvideva vsaj tri manjše obrtne cone za manjšo obrt in storitvene dejavnosti, ki bi zaposlovale vsaj del prebivalstva v naši dolini. Seveda pa uresničitev tega sprejeti akt ne bo prinesel. Potrebni bodo dodatni napori, kako bodoče obrtnike in podjetnike prepričati da je naša dolina pravi prostor za njih. Jedro oziroma center vsega družabnega življenja (šport, rekreacija, kultura) bodo slej kot prej postale v popolnosti Terme Snovik. To pa še ne pomeni, da bo vso dogajanje osredotočeno na to področje. Je pa za vse v dolini še kako pomembno, da terme prevzamejo pobudo ter nas vse skupaj povežejo v to zgodbo, kajti veliko ljudi je in bo odvisnih od našega največjega turističnega bisera. Kar pa zadeva promet je za terme (uvoz) moje stališče jasno – ta uvoz potrebujemo.« Kako bi vi, g. podžupan Damjan Hribar, opredelili nujnostne prednosti v občini Kamnik za Tuhinjsko dolino? »Nujno za vse nas je, da se končno odločimo, kakšna občina želimo biti. Kamnik je bil nekdaj ena najmočnejših industrijskih občin. Žal te industrije ni več. Smo pa postali vedno močnejši v turizmu. Menim, da bomo morali te danosti pričeti še bolje tržiti, saj je od tega iz dneva v dan odvisnih vse več ljudi. Povezati je potrebno vse turistične nosilce ter njihove programe. Srednjeveškemu mestnemu jedru je potrebno dati vsebino in v mesto vrniti življenje. Ko bo turistična ponudba na celotnem območju občine dodobra zaživela, bo to tudi razcvet TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik 2 brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: Dobimo se na Velikonočnem sejmu v Snoviku Tuhinjski glas Tuhinjske doline v povezavi s Termami Snovik večji. Naša dolina ima največ rezerv v turizmu, ki pa ne bo zaživel in živel, če ne bo temu podrejena celotna občina. Pomembno za razvoj naše doline je seveda tudi vlaganje v komunalno infrastrukturo kot so kanalizacija, vodovod, promet,... Dati mladim priložnost, da delajo in živijo v svojem rodnem kraju mora biti naša prednostna skrb. V tem koledarskem letu pa je za našo dolino in seveda za celotno občino še kako pomembno, da zberemo vse služnosti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Zato pozivam vse bralce, da pomagajo, da se te služnosti čim prej zberejo. Tako bomo vsi prispevali svoj del pri nadaljnjem razvoju na področju komunalne infrastrukture.« Ivan Kenda, direktor občinske upravne Kamnik Vesel sem, da sem se vrnil Kot novemu direktorju občinske uprave Občine Kamnik vam občina ni nepoznana, saj ste bili vanjo v preteklosti že neposredno vpeti v njen razvoj. Kakšen je vaš pogled na občino danes? »Z občino Kamnik sem se seznanil že pred desetimi leti, ko sem se ukvarjal predvsem z gospodarskimi službami, oz. s cestami, plazovi, urejanjem vodotokov, železniških prehodov, zimsko akcijo, projekti in investicijami, predvsem pa s težavami občanov zaradi nedokončanih del, slabih in neizpolnjenih dogovorov iz preteklosti. Ivan Kenda, direktor Vesel sem, da sem se vrnil. Občina Kamnik je zelo napredovala, poskrbeti pa bo potrebno še za gradnjo komunalne infrastrukture izven mesta (kanalizacija, vodovod, ceste, hodniki za pešce, optične povezave, ipd.). Hitremu priseljevanju novih občanov je zelo počasi sledila gradnja vrtcev in šol, zato je to ena izmed glavnih nalog občinske uprave v tem mandatu. Moteče pa je, da je v preteklosti projekte izvajala stroka, sedaj pa se v projekte vse preveč vtika politika. Menda je njen namen nadziranje racionalne rabe sredstev. Se strinjam, moti pa me, da se zaradi nerazumljivih in neracionalnih potez v preteklosti pri iskanju boljših rešitev, novi ekipi meče pod noge toliko polen. Politiki pa se ob tem pridružijo še mediji z enostranskim obračanjem informacij.« Pomemben razvoj je v zadnjem desetletju na turističnem področju zabeležila Tuhinjska dolina. Odprtih vprašanj pa je v njej na področju družbene infrastrukture še kar nekaj. Lahko kaj napoveste, opredelite v občinskem pogledu za Tuhinjsko dolino? »Omenil sem že, da mora Občina Kamnik čim prej zgraditi kanalizacijsko omrežje; evropska direktiva določa leto 2015. Za Občino Kamnik predstavlja gradnja kanalizacije eno izmed glavnih prioritet, skoraj vzporedno z gradnjo mestnih šol. Občina Kamnik je na področju vodovoda in kanalizacije nosilka medobčinskih (kohezijskih) projektov. Gre za pridobivanje nepovratnih državnih sredstev, ki bi pomenila veliko razbremenitev za občinski proračun. V zadnjem letu je bilo na področju gradnje kanalizacijskega omrežja pri zbiranju različnih soglasij in služnosti pridobljenih preko 800 podpisov, za kar bi gradbeno dovoljenje za začetek gradnje lahko pridobili že letos. Posodobiti in prevzeti bo po- trebno tudi tako imenovane vaške vodovode. Na preizkušnji je tudi sodelovanje s sosednjimi občinami. Potekajo tudi pogovori z Direkcijo Republike Slovenije za ceste za nadaljnjo gradnjo pločnikov, prometne signalizacije, posodobitve vozišč in rekonstrukcije (nevarnih) križišč (pred dnevi je bil izveden skupni ogled v Potoku, kjer so bile sprejete smernice za dokončanje projekta), reševanje plazov. Po šestih letih se je pred dnevi začela izvedba del na Velikem jezu v smeri Stranj, podobni napori pa so za odpravljanje črnih točk skozi Tuhinjsko dolino. Dobro sodelujemo z vodarji. Čakajo pa gradnje mrliških vežic, širitve pokopališč, adaptacije različnih objektov in domov, prenove podružničnih šol in vrtcev, sofinanciranje nakupov gasilskih vozil in opreme…« Eden o pomembno ključnih pogledov je športno-rekreacijski. Ali menite, da je razdalja med Kamnikom in recimo Snovikom prevelika, da bi nekatere vsebinske vodnorekreacijske razvojne oblike lahko morda bolj povezali? »Občinska uprava je razmišljala tudi o tem. Morda je najbolj zanimiva proračunska postavka, ki sliši na ime Mestni promet. Gre za uvedbo takih avtobusnih prog, ki bi bile turistično zanimive (povezava Snovika, Velike planine ipd). V pripravi so poskusne vožnje še letos. Ime projekta smo zaupali osnovnošolcem do 15. marca. Občina Kamnik je lani ustanovila Zavod za turizem in šport. Sicer polemična tema že kaže pozitivne usmeritve in rešitve. Ob pomanjkanju denarja pa se po nekajletnih premorih nadaljujejo pogovori o gradnjah in prenovah objektov (bazen, zimsko drsališče v Tuhinjski dolini…).« Pogovore pripravil Andrej Žalar Povezovanje in prepoznavno spodbujanje Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so na šestem rednem občnem zboru 1. marca pregledali delo in sprejeli delovni program za letos. Namesto uvoda o prepoznavnosti Za Tuhinjsko dolino v kamniški občini se je nekako »prijelo« prepoznavno ime Oddih v naravi. Razlogov za to prijazno poimenovanje je v dolini vsekakor precej; pa naj se ozremo v preteklost in njeno današnjo bogato dediščino, ali pa na dandanašnja dogajanja v vsakodnevnem življenju doline. Kot pogosti obiskovalec doline, največkrat zaradi poklicnega spremljanja dogajanj v njej, se nekako ne morem znebiti vtisa, da je ob sprehajanju po preteklosti doline tudi danes neverjetno veliko različnih »motorjev«, ki skrbno oblikujejo okvire ohranjanja za nenehno bogatenje imena Oddih v naravi. Dolina, ki ni obremenjena, in tudi nikdar ni bila, z industrijo in njenim onesnaževanjem, je tudi danes povečini poudarjano prijazna naravi in njenim značilnim danostim in vrednotam. Čeprav je v njej veliko dogajanj, veliko društev, so vsa naravnana nekako k notranjim, duševnim in varovanim vsebinam, pa naj bodo to gasilci, kulturna društva in njim sorodne skupine dejavnosti in turistična. Slednja, kar s tremi se ponaša danes Tuhinjska dolina, so še posebno skrbno usmerjana v prijazno vabilo obiskovalcem, in kljub današnjim nasploh predvsem komercialnim oblikam tu- rizma, tudi vse bolj k naravnim sprostitvam in h krepitvam pozitivnih počutij ter vsakodnevnim lajšanjem tegob. Tuhinjska dolina je pri tem zares pravi zdravilec. Pravzaprav se zdi, da je prav zaradi svoje naravnanosti v nekem trenutku tako »ozdravila« tudi sebe. Mislim, da je bilo to takrat, ko se je otresla večdesetletnih oklevanj in je stopila na pot zdravilne danosti vode, ureditve prostora zanjo in zdravega počutja za vse ob njej; za domačine in prišleke. Takrat so se namreč v dolini pojavile terme. Ne kar tako, kar same po sebi. Po mojem vedenju sta bila to Ivan Hribar in Šmartnega v Tuhinju in Srečo Urankar iz 3 Tuhinjski glas turističnega prospekta Tuhinjska dolina - Oddih v naravi. Raznovrstna dogajanja tudi letos Snovika, ki se jima je pridružila odločenost še nekaterih, da prenehajo različna modrovanja, ugibanja, oklevanja na poti k odločanju. Nastale so terme. In potem je zaradi njih kmalu izšlo tudi Turistično društvo Tuhinjska dolina, ki je povezalo lepo množico enako mislečih in voljnih pri uresničevanju idej k vse bolj jasno opredeljevanemu cilju naravnih vsebin Oddiha v naravi. Potrjevanje oblikovanega imena V četrtek, 1. marca, so člani tega društva že šestič pregledali dogajanja v zadnjem letu. Bilo jih je zares veliko, dogajanj namreč in zgledov, ki bi jih bili za svoje delovanje veseli številni blizu in daleč drugje. Mozaik kronološkega pregleda dogajanj se po lanskem petem občnem zboru ustavi 25. marca, ko je bilo v Šmartnem v Osnovni šoli strokovno predavanje o polepšanju domačij in balkonov v dolini. Predaval je Matevž Hribar, poznan po firmi Volčin in kot predsednik sekcije za lepši izgled doline in zagovornik akcije 10 tisoč sončnic za cvetočo Tuhinjsko dolino. Po zagotovitvi sadik po znižani ceni za domačije je v čistilni akciji potok Snovišek dobil še nekaj novih pletenih košev iz šibja. Pomladno dogajanje je potem poživil že šesti Velikonočni sejem pri Termah v Snoviku z velikonočnimi butaricami, risanjem in barvanjem pirhov, pletenjem košar in prikazi domačih opravil pozimi. Sledil je prikaz starih pešpoti zelene doline in že šesti vzpon oziroma kolesarski maraton na Veliko planino s krajšimi kolesarskimi srečanji različnih starostnih skupin. Med največjimi in najbogatejšimi prireditvami etnološke sekcije je bila avgusta lani štiridnevna prireditev Gozdarjenje nekoč in danes v Tuhinjski dolini, po tradicionalnem pohodu na Menino planino in izobraževalni ekskurziji na Primorsko pa je etnološka sekcija ob koncu leta pripravila zares bogato in uspešno prireditev Božična skrivnost z Martino Šraj in sicer z igro in živimi jaslicami. Pohvala velja še posebej ob kreatorjih kar dve sto sodelujočim domačinom iz doline. Leto pa so obeležili tudi predstavitve na sejmih, Turistični podmladek z raziskovalno nalogo Imejmo se fajn – doživite naš kraj in tudi pred šestim občnim zborom izid novega 4 Brez nasprotovanj, z razmišljanji, pobudami, na trenutke tudi morda kritičnimi ocenami zaradi boljših izvedb v letošnjem letu, so na zboru sprejeli potem letošnji program dogajanj v društvu, ki obetajo. Dolina bo še naprej oblikovalec zanimivih oddihov v naravi s prireditvami, sprostitvami, ponudbami Turističnega društva Tuhinjska dolina in s sodelujočimi drugimi društvi, skupinami in dejavnostmi, ki so vsako leto ena od značilnosti v dolini. V program TD Tuhinjska dolina za leto 2012 so zapisali: Turistični podmladek na OŠ Šmartno v Tuhinju • Sodelovanje v projektu “Turizmu pomaga lastna glava”, ki ga razpisuje TZS in ZRS za šolstvo • Sodelovanje na raznih prireditvah Etnološka sekcija • Organizacija Velikonočnega sejma – 25. marec 2012 • Organizacija tradicionalne kulturnoetnološke prireditve Košnja v Tuhinjski dolini - 16. in 18. avgusta 2012 • Žive jaslice v Bizjakovih dolinah 26. decembra 2012 • Raziskava Tuhinjske doline – popis naravne in kulturne dediščine v Tuhinjski dolini Sekcija za lepši izgled doline • Strokovno predavanje o balkonskem cvetju - 23. marec 2012 • Prodaja sadik rož po znižani ceni • Nadaljevanje akcije Deset tisoč sončnic za sončno Tuhinjsko dolino • Posaditev drevoreda s sadnim drevjem • Čistilna akcija s hortikulturno ureditvijo brežin potokov - 24. marec 2012 Sekcija za kolesarstvo in pohodništvo • Pohod na Menino planino • Romanje k cerkvi Marije Zvezde pri Novi Predsednik turističnega društva Ivan Hribar se je v preglednem delovnem poročilu in v oceni dela še posebej zahvalil vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju prireditev. »Zares hvala vsem članom in še posebej tudi nečlanom. Lepo povabljeni k sodelovanju tudi letos pri uresničevanju programa društva in ustvarjanju dobrega počutja v Tuhinjski dolini. Pridružite se nam v društvu in postanite člani Turističnega društva Tuhinjska dolina – GSM 041 633 779.« Štifti dne 14.8.2012 • Pohod iz Kamnika do Snovika • VII. MTB vzpon - 23. junij 2012 • Projekt TELOVADNICA V NARAVI Oživitev starih pešpoti in kolesarskih poti • Vzdrževanje tematskih pešpoti In še • Izvedba turističnega produkta v Tuhinjski dolini • Natečaj za tuhinjske razglednice in spominke • Redno posodabljanje spletne strani • Postavitev umetnega drsališča • Izdaja vsaj treh številk časopisa Tuhinjski glas • Sodelovanje z društvi Tuhinjske doline, turističnimi ponudniki v občini in širše, z Zavodom za turizem in šport, s Termami Snovik ter z občino Kamnik. • Popis atraktivnih vodnih virov v povezavi z zgodbo • Prijave na razpise za javna dela in LIDER projekt • Tiskovne konference Rekli so Precej kritično je izzvenelo mnenje nekaj razpravljavcev, naj Zavod za turizem in šport v občini Kamnik dela tisto, za kar je ustanovljen (programsko-organizacijska uravnoteženost in njegova vloga oziroma podpora prireditvam), pogrešana pa je bila tudi prisotnost predstavnika zavoda na občnem zboru. Kar nekaj pripomb je bilo tudi na nezaznavno delovanje Turistične zveze in na neodzivnost povabljenih sosednjih občin k povezavi za uresničitev nekaterih skupnih projektov. Damjan Hribar, podžupan: »Prvič slišim o nekaterih problemih in razočaran sem nad nekaterimi dejavniki.« Matevž Hribar: »Lepo povabljeni na predavanje o marjetici 23. marca ob 19. uri v šoli v Šmartnem.« Joži Hribar: »Pravočasno se je potrebno odzvati na razpis.! Manja Žebaljec: »V okviru poletne etnološke prireditve je sejem brez pomena, ostaja pa v programu igra na prostem. Za novega člana upravnega odbor je zbor izvolil Janka Trebušaka, za člana Nadzornega odbora pa Milana Malija. Članarina za članstvo ostaja še naprej 10,00 EUR, za 2 člana v družini po 8,00 EUR in za otroke 3,00 EUR Andrej Žalar Za novega člana upravnega odbor je zbor izvolil Janka Trebušaka, za člana Nadzornega odbora pa Milana Malija. Članarina za članstvo ostaja še naprej 10,00 EUR, za 2 člana v družini po 8,00 EUR in za otroke 3,00 EUR Tuhinjski glas Očistimo Slovenijo 2012 Pospravljanje Tuhinjske doline bo 24. marca Društvo Ekologi brez meja je napovedalo projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki se tokrat povezuje v pobudo Očistimo svet 2012 in predstavlja največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Projekt Očistimo svet 2012 bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Čistilna akcija bo v Sloveniji potekala v soboto, 24. marca 2012, vanjo pa želijo organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev, ki bodo čistili odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organi- zatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja, saj je ekipa v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti. Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je zasnovan dvotirno. Prvi del projekta predstavlja čiščenje divjih odlagališč, drugi del projekta pa se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti; te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije 24. marca letos. Celoten projekt je prostovoljski in bo po mnenju organizatorjev vplival tudi na krepitev prostovoljstva pri nas ter kohezijo med organizacijami, ki delujejo na tem področju. V Tuhinjski dolini bo akcija potekla po ustaljenem vsakoletnem vzorcu. 24. marca bo tako zbor ob 8. uri pri Termah Snovik. Že pred tem bodo v akciji sodelovali šolarji, na sam dan akcije pa tudi člani drugih društev. Obsežna bo tudi dejavnost hortikulturnega urejanja brežin potokov, ki ob 25. marca Velikonočni sejem na Materinski dan Tako je to, tako to je; bi rekel Iztok Mlakar. V nadaljevanju tradicije Etnološkem sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina bomo tudi letos pri Termah v Snoviku priča velikonočnem sejmu, na katerem, naj takoj najprej poudarimo, bomo videli tudi izdelovanje velikonočnih butaric. Priča bomo spet risanju pirhov, pri gospe Dragici pa lepo obkvačkanih, pa tudi njeni kvačkani zajčki so prava sejemska poslastica. Pa da ne naštevam dobrot, izdelkov, ponudb, praktičnih prikazov ličkanja, volnenih, takšnih in drugačnih metel, suhega sadja in različnih, skorajda že spominkarskih izdelkov. Ja, Tuhinjski velikonočni sejem pri termah si je pridobil vsebinsko pravico in zanimivost za domače in prišleke od drugod, tudi za turiste v termah. No, da bo letošnja mera še bolj praznična in zanimivosti polna pa bo sejem ravno na Materinski dan – 25. marca. Torej razlog več, da bo tudi še drugače zanimiv. V to smo prepričani, čeprav Manja Žebaljec, ki tudi tokrat. kot pravimo, »drži roko nad tem dogodkom« ni bila ravno radodarno zgovorna, kaj se bo še dogajalo, namignila pa je, da vsekakor »kaj oziroma nekaj bo«. In če Manja nekaj reče, v to smo se lahko že prepričali, potem to tudi bo in potem tudi je. Ja, tako je to, tako to je. Pridite; pa tudi matere lahko povabite na sejem, kot to počnejo na ta dan otroci po Evropi (z majhno razliko, da je pač ta Materinski dan v Evropi prvo nedeljo v maju). A. Žalar potoku Snoviku poteka že nekaj let s pletenjem košev iz vrbja, vodi pa jo Matevž Hribar, ki je zaslužen tudi za veliko akcijo posaditve 10.000 sončnic v Tuhinjski dolini. Aktivno pa pri tem sodeluje tudi Osnovna šola Šmartno. Lepo povabljeni torej 24. marca k vsesplošnemu čiščenju oziroma pospravljanju Tuhinjske doline. Takrat bodo tudi za podrobna navodila poskrbeli vodje skupin. Seveda pa načrtujemo po končani akciji (okrog poldneva) tudi tradicionalno srečanje vseh udeležencev pri Termah v Snoviku. Takrat se na srečanju lahko tudi včlanite v Turistično društvo Tuhinjska dolina. Se dobimo! A. Žalar Razglednice in spominki Na podlagi sprejetega programa za leto 2012 in sklepa občnega zbora turističnega društva Upravni odbor Turističnega društva Tuhinjska dolina RAZPISUJE natečaj za turistične razglednice in turistične spominke Tuhinjske doline. Pogoji so predstavljeni tudi na spletni strani www.td-tuhinjskadolina.si Predloge za Razglednico (s sliko in opisom oziroma obrazložitvijo) in za Spominek (v pisni ali oblikovni predlogi s sliko in opisom) pošljite v elektronski obliki (tekst v wordu, sliko v JPEG priponki) na naslov: info@td-tuhinjskadolina.si Predloge, ki naj vključujejo določeno značilnost, posebnost, prepoznavnost ipd. doline Turistično društvo Tuhinjska dolina pričakuje do 20. junija. Izbrane razglednice in spominke bo med prispelimi vzorci opredelil Upravni odbor TD Tuhinjska dolina. Na izbranem primerku bo ob imenu Turističnega društva Tuhinjska dolina tudi ime avtorja razglednice oziroma spominka. Lepo povabljeni k čim večjemu odzivu za prepoznavno obogatitev Tuhinjske doline. Upravni odbor TD Tuhinjska dolina 5 Tuhinjski glas Matevž Hribar Ivanjščica je zamenjala sončnico Ivanjščica bo še naprej kraljica travnikov, dolino pa bodo krasile tudi sončnice. V petek, 23. marca, bo v šoli v Šmartnem spet Večer rož in balkonskega cvetja. Matevž Hribar, ki ga dolina pozna tudi po firmi Volčin, bo takrat na tradicionalnem predavanju Sekcije za lepši izgled doline govoril Matevž Hribar o tako imenovanih starih in novejših trendih, ki oblikujejo balkone in lepšajo okolice domačij. Matevža pa smo tudi povprašali, kaj je botrovalo njegovi pobudi in kasnejši odločitvi, da je Sončnico na turistični prepoznavnosti zanimivosti v Tuhinjski dolini Po lanskih tudi letos Iskali bomo najlepše balkone Med nedavnim pogovorom s pobudnikom, in nedvomno najbolj zaslužnim za lepotno premikanje Tuhinjske doline s prijaznimi in lepimi balkoni, z Matevžem Hribarjem, sva oba še enkrat ugotovila, da ste nas lani kar lepo obveščali in nam predlagali, kje so lepi balkoni s cvetjem po dolini. Upam, da bo letos več klicev tudi iz malce bolj odmaknjenih domačij v dolini, z domačij ob malo manj prometnih poteh. Prav uživali smo lani, ko smo se morali odločiti za tri najlepše. Zadrege so nazadnje potrdile, ko smo kakorkoli že morali podeliti kar dve tretji priznanji oziroma nagradi. Skratka, odločitev za najlepše med petnajstimi predlogi ni bila lahka. Zato smo poleg treh najlepših podelili še pohvale. Spomnimo še enkrat, da je prvo mesto je pripadlo balkonu Mihaele Pirš iz Zgornjega Tuhinja, na drugo mesto se je uvrstil balkon Kati Šuštar iz Srednje vasi, dve tretji mesti pa sta si delila balkona Fani Zore iz Laz in Tončke Mali iz Šmartna. Pri pohvalah pa nam jo je pri zadnjem Tuhinjskem glasu decembra lani zagodel tudi tiskarski škrat, ko je izpustil prelepe gorenjske nageljne na balkonu Rozalije Pestotnik v Kostanju, za kar se gospe Rozaliji opravičujemo. Kot smo pravilno zapisali pa so lani pohvale dobili še balkoni Majde Mali iz Snovika, Štefke Močnik iz Sel in Fani Vrankar iz Buča. Toliko še enkrat o balkonih, ki jih bomo iskali in izbirali najlepše v dolini tudi letos. Spet bomo dosegljivi za vaše predloge na številki 031 638 699. A. Ž. 6 zamenjala Ivanjščica. »Sončnica je zagotovo tista lepotica, ki smo ji na začetku turistične prepoznavnosti in posebnosti doline določili pomembno negovalno mesto. Tako še naprej velja geslo deset tisoč sončnic naj krasi dolino. Ivanjščica pa je tista, ki že od nekdaj na travnikih v dolini s svojim kraljevanjem oblikuje prijazno domačnost, nekakšno duševno lepoto krajine. In ker je dolina bogata z njo po travnikih, mislim, da je prav, da smo ji priznali to prepoznavnost.« Njena značilnost je bila nekdaj, da je travnike krasila nekako celo leto. Danes pa, kot da se zdi, da jo videvamo predvsem sredi pomladi. »Ivanjščica je zelo občutljiva na tla, ki ji v dolini ustrezajo, njeno bivanje pa nekako oblikujejo košnje. Zgodnje košnje njenemu bivanju niso naklonjene, ker se ne more pokazati v vsej svoji lepoti. Še preden poskrbi za nadaljevanje in širjenje svojega bivanja, pristane v kozolcu ali v moderni bali. Pogoste košnje travnikov, ji nekako zmanjšujejo njeno avtohtono bivanje na travnikih. Vendar, bom rekel, na srečo travniki v Tuhinjski dolini niso tako ravninski, da bi narekovali s sodobnim obdelovanjem več kot tri košnje na leto. Zato bo Ivanjščica zagotovo še naprej ena od oblikovalk lepih pogledov v dolini.« Kaj pa balkoni? Nekdaj so jih krasile pretežno pelargonija in bršlinka pa tudi nagelj in asparagus. »Ja, naše akcije o izbiranju najlepših balkonov še naprej nekako potrjujejo te trende, čeprav smo vse bolj nasploh priča novostim z zanimivimi, morda celo nekako revolucionarnimi združevanji različnih vrst v balkonskem koritu. Vendar pa takšne odločitve terjajo drugačen čas in posebno skrb pri negovanju. Tega pa si starejše gospodinje, ki podpirajo tri vogale na domačiji, raje ne domišljajo in dovolijo, mlajše, ki bi jim to kar ugajalo, pa zaradi dela čez dan in odsotnosti od doma, za to nimajo dovolj potrebnega časa.« Torej balkoni in cvetje bodo še naprej nekako pod okriljem tradicije. Ali pa tudi ne, kar pa bomo lahko slišali tudi na predavanju 23. marca v šoli v Šmartnem. Pa še nekaj nam je zaupal Matevž v pogovoru; da ima najraje šopek iz domačega cvetja, ki ga sestavljajo v nežnem mesecu marcu njegove: Suzana, Lana, Žana in Neža. j g A. Žalar Pridite na predavanje Sekcija za lepši izgled doline, ki ji predseduje Matevž Hribar, bo pripravila letošnje predavanje o cvetju, balkonih in Marjetici v petek, 23. marca, ob 19.00 v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. Na predavanju bodo podelili tudi priznanja za lanske najlepše balkone. NAROČILO SADIK po znižani ceni Ime in priimek ______________________________________________________ Naslov ____________________________________________________________ Telefon ____________________________________________________________ NAROČAM: _____komadov sadik ________________________________________________ _____komadov sadik ________________________________________________ _____komadov sadik ________________________________________________ _____komadov sadik ________________________________________________ Podpis ________________________ Naročila oddajte na predavanju Balkoni in cvetje v petek, 23. marca, ob 19. uri v OŠ Šmartno; informacije tudi na telefon Matevž Hribar – 041 607 031 Tuhinjski glas Pogled v stare čase Mrzle rose, ostre kose Na etnološki prireditvi od 16. do 18. avgusta se bomo spomnili koscev in grabljic. Pravzaprav, če pomislim, bi prireditev, ki jo že nekaj časa omenjamo oziroma premlevamo, da bi bila letošnja glavna in osrednja v okviru avgustovskih etnoloških dnevov pri Termah v Snoviku, morala biti morda že prej na programu. Saj so najbrž košnje v preteklosti še kako povezovale življenje in bivanje v dolini. Živina, paša, planine, košnja… so bile tako rekoč vsakodnevno »na mizah« bajtarjev, gruntarjev, gospodarjev, gospodinj, dekel, hlapcev, tistih, ki so narečno, po gorenjsko, v tabrh hodili… Sicer pa, zakaj pa bi naj bila prej na programu? Nenazadnje so nekatera dogajanja druga za drugim, ali druga z drugim, z današnjega oziranja nazaj v včerajšnje čase tako, se zdi, prepletena med seboj, da je čisto vseeno, če se prej sezuješ kot obuješ, če prej stopiš v kad z vodo kot pa bos pozno jeseni v kravjek na paši. Vse je za bivanje v tem globalnem času več ali manj spomina vredno, razvrščanje pa so dandanašnja vremenska dogajanja že tudi precej pomešala. Nekaj pa je prav gotovo logično. Ko sem še službeno hodil po Gorenjski in jo v zadnjih desetletjih prehodil po dolgem in počez, sem tam v Zgornji bohinjski dolini zaznal vrsto lepih kozolcev-toplarjev. Še danes so ti mogočneži tam; tako kot trdni Bohinjci. Odkar pa se sprehajam in beležim zgode v Tuhinjski dolini, pa sem zasledil takole mimogrede tovrstnih kozolcev-toplarjev več kot je prstov na obeh rokah in tudi na nogah bi jih skorajda zmanjkalo. Le kako, kdo in čemu je te »velikane« iz Bohinja prenesel tudi v dolino Tuhinjsko? Pa mi preblisne; ja v Bohinju 'ma d'ž ta mvade in če so včasih hoteli posušiti košnjo, so jo morali spraviti v toplar. In glej ga zlomka. Bohinj je obkrožen z visokimi hribinami, pa jezero ima. Tuhinjska dolina ima tudi na obeh straneh hribine in Veliko planino, in vodo ima tudi – v termah. To se pravi, da so tudi tukaj včasih v toplarjih seno sušili. Ja, torej so košnje bile med Bohinjem in Tuhinjsko dolino že včasih takole po globalno kompatibilne. Torej, košnje po tuhinjsko in po bohinjsko imajo skupen – toplar. Kako pa je z navadami takrat, ki potekajo, bodo vrli T'hinjci pokazali in prikazali avgusta letos. Skratka, Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski dolini je v ogledalu časa nedvomno lahko (in tudi bo) zanimiva in odkrivajoča spominska zgodba. Etnološka sekcija jo bo pripravila med 16. in 18. avgustom. Dogajala se bo (seveda) pri Termah v Snoviku. V tradicionalnem bloku bo gledališka predstava, manjkal tudi ne bo zabavni del in predstavitev današnjega modernega obnašanja »globalnih gruntarjev«, ki skrbijo za moderno urejo in košnje večkrat čez leto, turisti pa vse bolj (nič ne) mislijo, da mleko (morda res) trgovine (ne) proizvajajo. Ja, verjemite, tradicionalno zanimiva bo letošnja etnološka prireditev iz dogajanja v Tuhinjski dolini nekdaj in danes. Se vidimo od 16. do 18. avgusta pri termah v Snoviku. A. Žalar Razstava toplarjev Etnološka sekcija Turističnega društva Tuhinjska dolina razpisuje NATEČAJ za razstavo maket in razglednic kozolcev – toplarjev. Predloge je potrebno oddati do konca julija 2012. Razstava bo v okviru prireditve Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski dolini od 16. do 18. avgusta. Informacije o natečaju: Manja Žebaljec, tel.: 041 917 045 VII. MTB vzpon Terme Snovik –Velika planina Letošnji kolesarski dan bo 23. junija Med tradicionalnimi prireditvami, ki jih že od ustanovitve turističnega društva organizira Sekcija za kolesarstvo in pohodništvo, je kolesarski maratonski vzpon iz Term v Snoviku na Veliko planino. V programu, ki so ga letos sprejeli na rednem letnem občnem zboru turističnega društva, bo letošnji že VII. MTB vzpon 23. junija. Poleg velikega, 28. kilometrov dolgega maratona, bodo s startom pri Termah v Snoviku tudi mali, 10-kilometrski vzpon ter otroške tekme na 2 oziroma 4 kilometre dolgih progah. Tudi letošnje kolesarsko druženje in tekmovanje bodo spremljale različne zanimivosti. Med priljubljenimi stalnicami te tradicionalne prireditve pa so tudi gorski teki poznanih tekačev, ki so praviloma dan pred tekmovanjem in srečanjem kolesarjev svojevr- stna otvoritvena predhodnica. Lani je bil to na daljši progi tekač Uroš Tomc, ki je postavil tudi rekord med dosedanjimi otvoritvenimi teki. A. Žalar. 7 Tuhinjski glas Zanimivosti iz Tuhinjske doline Tuhinjska dolina - Oddih v naravi – slikovito in opisno (v dveh jezikih) prepoznavna ponudba v prospektu, ki je hvale vreden izdajatelja Turističnega društva Tuhinjska dolina že zaradi zloveščega recesijskega časa, ko je vrsta mnogim poznanih bogatih vrednot na kolenih. Turistično društvo Tuhinjska dolina, ki od odprtja Term Snovik pred desetimi leti s povezovanjem domačinov v dolini in s prireditvami ter predstavitvami spodbuja turistično ponudbo kraja doma in v tujini, je letos že drugič po ustanovitvi poskrbelo za izid turističnega ogledala doline. V deset tisoč izvodih je po novem letu založilo in izdalo turistični prospekt doline, v katerem je 26 zanimivih naravnih, prireditvenih, etnoloških in poslovnih ponudb namenjenih obiskovalcu ali turistu v dolini. Naslovnico, tokrat že drugega prospekta, ki je v mnogočem ohranil del ponudbe iz prvega izida, del pa je nadgradnja z dogajanji, ki so se razživela po odprtju term, krasi z naslovno podobo dela Tuhinjske doline Marjetica, ki je simbol travnatih in planinskih površin v dolini; v svoji spomeniški podobi pa je Marjeta zavetnica voda, ki spominsko obeležuje tudi Terme v Snoviku. Zasluge za to poimenovanje in perso- Slovenija Tuhinjska dolina Oddih v naravi nifikacijo hkrati v prospektu imajo Matevž Hribar, poznano poslovno ime Volčin v Lazah v Tuhinju oziroma člani upravnega odbora društva. Prospekt je okvirno razdeljen na tri vsebinske dele. Na široko predstavitev zanimivosti in posebnosti v dolini, v drugem delu predstavlja in opozarja na štiri tradicionalne prireditve iz programa turističnega društva, tretji del pa je namenjen poslovni ponudbi za obiskovalce in za domače ter tuje turiste med pohajanjem po dolini. Je pa turistični prospekt nedvomno tudi lepa turistična pozornost in pohvalna potrditev izziva v recesiji, kot pravimo; saj je poznano, da v najtežjih trenutkih preživi in nadaljuje delo tisto, kar je najboljše. Izid prospekta so podprli ponudbeniki in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. A. Žalar Božična skrivnost v Bizjakovih dolinah Začelo se je s pospravilom pred hišo in prihodom berača. Po blagoslovitvi hiše, živine v hlevu in okolice je bila večerja pred polnočnico. Ko je mama pripovedovala otrokom božično zgodbo, se je dogajanje v Bizjakovih dolinah pri termah v Snoviku preselilo v Betlehem, v čas pred dvema tisočletjema, kjer je potekal popis prebivalstva. Začela se je zgodba s skrivnostnim dogajanjem, ko Jožef in Marija iščeta prenočišče. Šele, ko so jima pomagali pastirji, sta našla zavetišče v hlevčku, kjer se je potem rodil Jezus. Njegov prihod sta naznanila angel in zvezda repatica. Poklon pa so obeležili tudi sveti trije kralji. Zgodba je poznana. Oblikujejo jo številna posnemanja in oblikovanja že stoletja. V Tuhinjski dolini so vsakoletno oživljanje božične skrivnosti prvič obeležili ob ustanovitvi Turističnega društva Tuhinjska dolina, nakar je postala stalnica v programu etnološke sekcije, ki je 26. decembra, na Štefanovo, tudi lani, po zamisli Manje Žebaljec in Zdenke Klančnik, povezala okrog sto domačinov iz Tuhinjske doline. »Ja, obe z Zdenko Klančnik sva bili skupaj s številnimi sodelujočimi iz doline povezani v kar zahtevne in velike priprave in izvedbo prireditvenega dogajanja. Zato bi se še posebej zahvalila številnim posameznikom in društvom iz celotne Tuhinjske doline za podporo in sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi prireditve, za katero 8 19.1.2012 13:51:26 smo potem od obiskovalcev in nasploh slišali odmevne ocene, da je bila prireditev tokrat zares lepa in bogata. Še enkrat hvala vsem,« je povedala Manja Žebaljec. Ugotovitvi in pohvali ter še posebej zahvali vsem sodelujočim pa se je pridružil tudi predsednik Turističnega društva Ivan Hribar. »Ta prireditev, kot podobno tudi etnološke avgusta, so res tisto dogajanje, ki nas povezuje in predstavlja navzven ter potrjuje, da je največja vrednota za doseganje skupnih ciljev pozitivno sodelovanje, ki ni nekakšna prisila, ampak prepričanje, da je tudi druženje s ciljem, da se predsta- vimo tudi drugim, prava in seveda tudi nadvse uspešna razvojna oblika.« Božično skrivnost v poznani zgodbi so tokrat nadgradili s pevko Martino Šraj iz Radomelj, kot vzhajajočo zvezdo na slovenskem glasbenem nebu. Ob spremljavi kamniškega pianista Simona Skalarja je blizu pet sto obiskovalcev podoživljalo božične pesmi skrivnostnega večera, ki so ga v nastopanju in izvedbi prikazali domačini iz doline v sicer poznanih Bizjakovih dolinah pri termah v Snoviku. Bil je lep, bogat večer. A. Žalar Tuhinjski glas Nabožno dleto Janeza Ahčina Ravnarjev Janez z Velikega hriba 15 v tuhinjski fari je pred dobrimi 65. leti stopil na pot rezbarjenja. Nekako spoštljiv je bil korak, ko sem vstopil, recimo, v delavnico. Bila je podobna vse prej nečemu drugemu, kot umetniški sobi, da jo tako poimenujem. V njej namreč Janez Ahčin, ki ga danes pozna domala vsa Slovenija, saj je njegovo ime zapisano v kronikah in dnevnih zapisih številnih slovenskih župnij kot posebno »gorvzeto« ime, ohranja, obnavlja, nanovo odkriva svetopisemska in nasploh različna nabožna izročila in podobe. V šolo je Janez Ahčin hodil v Zgornji Tuhinj. Za rezbarja pa se je izučil v delavnici Maksu Berganta v Kamniku. Že kot otrok je rad z nožkom rezljal in pač nekaj oblikoval. Ob tem se nehote spomnim sosedovega Jožeta z Zgornje Gorenjske iz mojih šolskih let. Starejši je bil od mene in spomladi je vedno delal piščalke. Bile so različnih velikosti z ornamenti, kar je potem učitelj v osnovni šoli na Olševku pri Preddvoru še posebej spoštljivo ocenjeval. No, nekaj podobnega je bil v otroških letih Janez Ahčin. Začel je Janez takrat, ko še ni imel pravega rezbarskega dleta. Z njimi je bilo včasih, in je še danes, pravi križ. Sedaj jih ima okrog 70, dletov namreč. Pravi, da se dobijo pri nas. »V Naklem pri zastopniku proizvajalca iz Nemčije. Pa tudi v Lidlu jih imajo, vendar so vsa nekako štorasta. Tišlar Čehov Stane v Kamniku jih je včasih imel in mi jih je tudi prodal. Če pa je bila sila, sem se ga kar sam lotil in ga naredil iz navadnega tišlarskega.« Janez vse rezbari iz lipovine, polnila za vrat in ornamente pa iz hrasta. Tudi vsa njegova Kristusova razpela so iz hrastovine; poznani sta razpelo na Gori pri Komendi in pri gostilni Repnik v Vrhpolju. Janezovi so danes sveti Forijani v Tuhinjski dolini. V fari Šmarje Sap je njegov Slomškov kip. Spominja se, da je bil Slomšek še posebno zahtevno delo, saj ga je najprej »posnel« v glini. Vseh pet kipov, ki so jih ukradli na Magdalenski gori, je danes njegovih. Povsem nove je naredil. Na Travah na območju Ribniške doline je naredil Marijo in Lovrenca pa še dva angelčka. »Spominjam se, da si je Brinovčev Janko v Motniku ob svojem 90. letu zaželel svetega Florijana. Naredil sem ga in bil ga je nadvse vesel. Iz obsežnega seznama najrazličnejših del bi izvzel tudi svetega Miklavža. Naredil sem ga za Tolminsko pošto v Bovcu. Pa morda kip svetega pastirja za slovenskega škofa v Beogradu. Spominjam se, da sem ga oblikoval po sliki iz rimskih časov. Nekaj posebnega je tudi daritveni oltar v Tunjicah in mizica v cerkvi v Zgornjem Tuhinju, na Polhovem gradcu pa Marijina družina – oče Joahim, mama Ana in Marija kot otrok. Nič koliko angelov je nastalo v 65. letih v tej delavnici. Eden med njimi je bil s trobento, ki sem ga naredil pred 15 leti in je v bežigrajski cerkvi v Ljubljani. Pa nič koliko je bilo okvirjev (Motnik, Špitalič,…) križevega pota.« Delate, kot ste omenili po predlogah, slikah, opisih. Kaj pa, ko prave predstave ni? »Takrat je običajno ideja, misel, trenutek, ki mora potem zoreti in dozoreti v glavi.« Seveda ni vedno izdelek rešitev, s katero je avtor zadovoljen. Res pa je, da je v glavi živel in tudi dorasel v izdelek. In takšni navdihi, misli in delo niso povezani zgolj z obrtništvom. Da jih ustvariš, jih moraš običajno prinesti s seboj, ko prideš in začneš življenjsko pot. To danes potrjuje tudi Janezovega hčerka Anica z Malega hriba 6. Z očetom sta obnovila vse oltarje na Selah. Med najinim pogovorom z Janezom pa je v Špitaliču obnavljala. Ko ga vprašam, koliko časa je potrebno od ideje, od naročila do gotovega izdelka, izvem, da je delo 1,20 metra velikega svetega Urha trajalo mesec dni. »Vedno, ko sem moram odločiti, kaj in kako, pa se prilagodim glavnemu objektu prikaza. In ko enkrat dleto odložim, se prične barvanje in seveda praviloma, zaradi namena, tudi pozlatitev. In prav pri tem mi tudi pomaga hčerka Anica.« Ko se posloviva in si obljubiva, da se bova še srečala, razmišljam, kako bi Janez in Anica spravila vsa dela s 65-letne Janezove poti v njegovo delavnico. V avtu, po poti navzdol, v mislih postavljam in razvrščam dela v prostoru, ko se naenkrat zavem, da sem šel skoraj s ceste in bi lahko negotovo končal nekje navzdol po bregu. »Dovolj,« si rečem. »In hvala Janez. Mislim, da me je eden od tvojih številnih angelov tokrat obvaroval.« Andrej Žalar RAZSTRUPLJEVALNI KONEC TEDNA KOMU JE NAMENJEN • Vsem, ki se zavedate, da se ne prehranjujete najbolj zdravo, • vsem, ki se prehranjujete zdravo, vendar se zavedate, da je skoraj nemogoče biti popolnoma razstrupljen, • vsem, ki bi si radi okrepili imunski sistem in tako preprečili nadležne prehlade, • vsem, ki bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov in spremenili svoj način prehranjevanja, • vsem, ki bi se radi odlično počutili. Datumi so objavljeni na spletni strani www.terme-snovik.si. 9 Tuhinjski glas Informatizacija šole in projekt E-šolstvo OŠ Šmartno v Tuhinju se je v šolskem letu 2009/10 vključila v projekt E-šolstvo. Eden temeljnih ciljev projekta je vzgojno-izobraževalnim ustanovam predstaviti in ponuditi možnosti ter priložnosti za razvoj, pridobivanje in vzdrževanje statusa e-kompetentne šole. Projekt ponuja in spodbuja priložnosti, da v okviru projekta pridobljene in ustrezno razvite e-kompetence zaposlenih prispevajo k učinkovitejšem delu, razvoju samega pedagoškega procesa, kakor tudi ostalih dejavnosti, ki ga zagotavljajo in pogojujejo. Šola se je prijavila v projekt zato, da bi pospešila razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) in uporabo le-teh pri pouku. Največji poudarek je na svetovanju in izobraževanju. E-šolski razvojni tim je bil oblikovan v mesecu maju 2009, ko je šola po prijavi tudi uradno pričela s sodelovanjem v projektu. Člani tima so tisti učitelji, ki pri poučevanju in pripravi na pouk, uporabi egradiv pri pouku in uporabi sodobne oblike komuniciranja z drugimi učitelji, starši in sodelavci, uporabljajo sodobne pristope z uporabo IKT. Osnovna naloga tima je priprava in spremljanje obstoječega IKT stanja, upoštevajoč vsebinske in tehnične kriterije informatizacije šole in uporabe IKT tehnologije. Prav tako tim predlaga dopolnitve in spremembe priporočil s strani projekta v smislu izboljšanja trenutnega stanja na šoli ter izdela akcijski načrt informatizacije šole za posamezno šolsko leto. Člani tima sprotno opredeljujejo kazalnike napredka informatizacije šole in opravljajo spremljavo izvajanja akcijskega načrta. Šola, v okviru svojih možnosti redno sodeluje na natečajih (programska oprema, storitve, interaktivne oprema in programska oprema, e-gradiva in storitve ter omrežne storitve in oprema), ki jih v okviru informatizacije zavodov izvaja Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Poudariti moram, da tudi Občina Kamnik več let zapored z namenskimi sredstvi za računalniško opremo prispeva k izboljšanju materialnih po10 gojev informatizacije zavoda. Da bi čim prej zagotovili vsem učiteljem možnost uporabe osnovne računalniške opreme in s tem kvalitetnejši pouk, so tudi starši preko Šolskega sklada prispevali sredstva za nakup računalnikov in projektorjev, za kar se iskreno zahvaljujemo. Šola ima dobro opremljeno računalniško učilnico s štirinajstimi računalniki in projektorjem, kjer lahko učenci in gostje nemoteno delajo in raziskujejo po spletu. Učitelji se usposabljajo za uporabo e-gradiv in interaktivnih tabel, ki so nameščene v osmih učilnicah matične šole in v eni učilnici podružnične šole. Projektorji so nameščeni v vsaki učilnici matične šole in na podružnicah. Na matični šoli in podružnicah je 23 računalnikov namenjenih učencem za igranje didaktičnih iger, oblikovanje enostavnih slik in urejanje besedil. 1/5 računalnikov ima priložene slušalke ali zvočnike. Mreža v celoti pokriva prostore šole. Vse učilnice imajo infrastrukturne pogoje za žično mrežno povezavo, vendar zaradi zastarelosti usmerjevalnikov v glavni omarici priklop interneta v dveh učilnicah in nekaj kabinetih ni mogoč. Na šoli ni brezžičnega omrežja. Navzven je šola povezana preko Arnesa z ADSL povezavo (hitrost: 4M/768). Delavci šole se redno izobražujejo in usposabljajo za delo, tako na tehničnih kot tudi na didaktičnih seminarjih. Šolska spletna stran, ki služi za obveščanje učencev, staršev in okolice, je ažurna, vendar pa je potrebna nadgradnja spletnega okolja Joomla. Spletne učilnice so postavljene za vsak predmet, urejajo jih učitelji sami. Postavljeno imamo tudi e-zbornico, kjer se zbirajo vsi dokumenti, ki so na voljo učiteljem in vodstvu šole. Šola se je na zadnjem natečaju na MŠŠ prijavila za sofinanciranje računalniške strojne in programske opreme, interaktivnih naprav s spremljajočo programsko opremo, e-gradivi in omrežnimi storitvami. Na podlagi sklepa je šola pridobila opremo v višini 16.491,20 EUR. Naša šola je prejela tudi sklep MŠŠ o sofinanciranju omrežnih storitev v višini 10.400,00 EUR. Šola bi morala iz lastnih sredstev zagotoviti 5.000,00 EUR, žal pa zaradi gospodarske krize ministrstvo ni pristopilo k izvedbi omrežnih storitev. Tudi v bodoče si bomo prizadevali za nenehno izboljševanje pogojev za uspešno informatizacijo šole. Za šolsko leto 2011/12 so na področju razvoja IKT predvidene naslednje dejavnosti: • Posodobitev spletne strani (prehod na Joomla 1.7). • Ureditev brezžičnega omrežja v razredu brez internetne povezave preko dostopne točke in morebitna nabava dodatnih dostopnih točk. • Poenoteno tiskanje preko mrežnega tiskalnika. • Konfiguracija omrežnega diska za izdelavo varnostnih kopij administrativnega dela omrežja. • Promocija uporabe spletnih učilnic. • Vključevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževanja uporabnikov in vzdrževalca spletnih učilnic. • Izobraževanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev za samostojno urejanje spletnih vsebin na dinamični spletni strani. • Uporaba spletnih storitev Google Docs (delo v oblaku). • Spodbujanje in izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za delo v oblaku. • Izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za uporabo interaktivne table pri pouku. • Izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za uporabo raznih programskih orodij. • Nadgradnja znanj osnovnih programskih orodij (Word, Excel, PowerPoint) za nekatere učitelje in druge strokovne delavce. • Nadgraditi šolsko lokalno računalniško omrežje (s pomočjo razpisa MŠŠ; po zadnjih neuradnih informacijah finančnih sredstev za projekt ne bo). • Vzdrževanje in nadgradnja strojne računalniške opreme. Ena izmed ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja je digitalna pismenost. Kompetentnost na področju digitalne pismenosti lahko razdelimo na: • kompetence učitelja, da uporablja IKT kot sredstvo oz. pripomoček za poučevanje učencev in za nazornejše in bolj učinkovito poučevanje. • kompetence učenca, kjer imamo v mislih stopnjo znanja, spretnosti in veščin, ki naj bi jih učenci dosegli ob koncu šolanja. Vključujejo varno in kritično uporabo tehnologij informacijske družbe pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Da bi naši učenci dosegli omenjeno ključno kompetenco, na šoli sistematično uvajamo uporabo informacijske komunikacijske tehnologije v okviru projekta samoevalvacija in spodbujamo uporabo lete. Menim, da naša prizadevanja vodijo k enemu od končnih ciljev šole – e-kompetentni šoli. Jožica Hribar, ravnateljica Tuhinjski glas Aktiven oddih Telovadnica v naravi Realizirani projekt 1. faze starih pešpoti bomo nadgradili z vadbenimi elementi – telovadnico v naravi, s katerim bomo na okolju prijazen način ob urejeni pešpoti postavili vadbene elemente, ki bodo izboljšali kakovost življenja prebivalcem, večja privlačnost okolja pa bo dodatno privabila obiskovalce. Koristniki telovadnice – zelenega turizma bodo domačini in turisti. S projektom smo pričeli lani jeseni. Večkrat smo prehodili označene poti okrog Snovika. Skupaj z domačini in strokovnjaki smo si ogledali več lokacij in določili mesta vadbenih elementov. Zdravje je največja vrednota. Vedno več ljudi se tega zaveda in vlaga v zdrav način življenja veliko truda. Vzpostaviti ali obdržati dobro fizično kondicijo ob pravilni prehrani in pravi telesni vadbi je postala osnovna naloga vsakega posameznika moderne družbe. DZ Republike Slovenije je že leta 1996 sprejel dokument »Vlaganje v zdravje v Sloveniji«, vendar na tem področju ni bilo dosti narejenega. Promocija zdravja bi morala preseči zdravstveno varstvo in združiti različne pristope, vključno z zakonodajo in organizacijskimi spremembami, če bi želeli doseči dolgotrajen uspeh na tem področju. Fizična nedejavnost je resen problem v moderni družbi, še posebej tam, kjer si ljudje ne morejo privoščiti vadbe v fitnes centrih. Z namestitvijo zunanjega fitnesa v okolje promoviramo zdrav način življenja in spodbujamo fizično aktivnost za zmanjšanje bolezni in prekomerno prehranjenosti. Obenem uspešno pripomoremo k druženju in dobremu psihofizičnemu stanju članov družbe. Fitness naprave so primerne za vsakogar. Otroci jih smejo uporabljati od 6. leta dalje (pri nekaterih napravah je spodnja starost 14 let) pod nadzorom staršev. Je v prosti uporabi, brezplačno, zanj ne potrebujete posebne opreme, lahko ste v vsakdanjih udobnih oblačilih. Na vsaki napravi je slikovni opis o pravilnem izvajanju vaj. Večina vadbenih programov priporoča vaje za moč in aerobno vadbo, saj ima trening za moč pozitivne učinke na moč mišic in vzdržljivost, z aerobno vadbo pa poskrbimo za pravilno delovanje kardiovaskularnega sistema, presnovo, s čimer zmanjšujemo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, in dosežemo pozitiven psihosocialni učinek. Prosti čas namenjen športu zunaj telovadnic je enkratna priložnost, ki ponuja ne samo gibanje in rekreacijo v naravi, temveč tudi vadbo, ki bo pripomogla k boljši prekrvavitvi, večji koncentraciji kisika, energije ter konstantni telesni kondiciji. Z vadbo na zunanjih napravah lahko omogočimo tudi starejšim, da ostanejo fizično aktivni. Rezultat je boljša splošna kondicija, bolj vzdržljivo srce, nižji krvni pritisk in pravilna pot k bolj zdravemu načinu življenja. Izbor naprav poskrbi za izboljšanje mišičnega tonusa, kardiovaskularno vadbo, raztezanje in koordinacijo. Naprave poskrbijo za celovito in zdravo vadbo. Osredotočamo se na aerobno vadbo in vadbo za moč, ki ju dopolnjuje hoja ali tek po trim stezi. Trim steza je pot, na kateri tečemo ali hodimo, na postajah pa izvajamo športne vaje. Vaje so izbrane tako, da vadeči krepi vse pomembnejše mišične skupine. Trim steza nudi na nek način vodeno vadbo saj vadečega k aktivnosti usmerjajo vadbene table. S »trimčkanjem« vplivamo na gibalne sposobnosti moči, gibljivosti, ravnotežja, koordinacije in vzdržljivosti. Seveda pa se v zavetju gozda, narave, človek še duhovno osveži. Z vadbo zmanjšujemo posledice sedenja in pomanjkanja gibanja in drugih enostranskih obremenitev pri delu. Uporabniki vseh starosti lahko brezplačno vadijo katerikoli dan in uro v tednu in hkrati doživljajo sprostitev ter druženje v naravi. Naprave za aerobno vadbo, posnemajo hojo po stopnicah, kolesarjenje, veslanje in smučanje. Redna aerobna vadba je zelo pomembna za vzdrževanje telesne pripravljenosti. Pospešeno delovanje srca, izgorevanje maščob, vitkejše telo. Naprave za moč pomagajo pridobiti mišično moč, pri tem pa vzdržujejo rezultate, pridobljene s kardio aerobno vadbo. Zunanji fitnes namesto vadbe z utežmi nudi vadbo s težo svojega telesa, zato so vaje varne in učinkovite. Pravilno raztezanje pripravi mišice na uspešno vadbo in jih ohladi po vadbi, s čimer zmanjšamo možnost poškodb. Raztezanje lahko izboljša učinkovitost vadbe in hkrati ublaži bolečine po vadbi. Naše naprave bomo namestili do meseca junija v Snoviku in bodo na voljo vsem, ki želijo skrbeti za svoje telo in dobro počutje. Naprave bodo okolju prijazne – ne bodo potrebovale električne energije, saj bodo vsako napravo poganjali ljudje, ki bodo ob tem utrjevali mišice. Za dosego cilja je potrebna tudi primerna telesna aktivnost, ki mora po naših prepričanjih biti prijetna in zabavna. Člani TD Tuhinjska dolina smo določili primerno pot za trim stezo in določili lokacije namestitev vadbenih naprav, izdelana je idejna skica trim steze in postavitve naprav ter izbor športnih vaj. Vabimo krajane, da sodelujete s predlogi in jih posredujete predsedniku turističnega društva (GSM 041 633 779). Jožica Hribar, članica projektne skupine Prostovoljstvo je več kot le preprosto dejanje V soboto, 3. marca 2012, so učenci OŠ Šmartno v Tuhinju z mentorji obiskali krizni center za otroke Palčica. Namen obiska je bila predaja denarja, ki so ga učenci zbrali na dobrodelnem bazarju. Bazar je bil organiziran v sklopu mednarodne izmenjave Aces v mesecu decembru. Hiša zavetja Palčica je namenjena otrokom, pri katerih pristojni Center za social- no delo ugotovi, da je zanje in za zaščito njihovih interesov nujno, da se nemudoma umaknejo iz zanje ogrožujočega oziroma neprimernega okolja in je nujna takojšnja, a kratkotrajna namestitev. Namenjena je otrokom v predšolskem obdobju od 0 do 6 let, bivanje v Palčici pa je omejeno na tri tedne. Pristojni center za socialno delo v tem času najde primerno rejniško družino, lahko pa se otrok vrne tudi domov, če se razmere doma med tem časom uredijo. Hiša zavetja Palčica sprejema otroke iz cele Slovenije. Z obiskom kriznega centra Palčica so učenci spoznali zgodbe otrok, ki v življenju niso imeli sreče, da bi živeli v varnih družinah. Vsi skupaj smo spoznali, da je družinsko življenje še kako dragocen zaklad, ki ga je treba skrbno čuvati. Tomaž Smole, vodja projekta Aces 11 Tuhinjski glas S potrjenim razlogom Terme Snovik so proslavile deset let turističnega motorja v Tuhinjski dolini. Po desetih letih so tudi letos v Termah Snovik 26. januarja proslavili dan, ko je Tuhinjska dolina v Snoviku dobila najvišje zdravilne terme v Sloveniji. Ivan Hribar je bil takrat z navdušenci ob Sreču Urankarju tisti, ki je premaknil odločanje v prid uresničitvi negotovemu razmišljanju izpred petdesetih let in več v občini Kamnik. Lahko bi rekli hvala za to Ivan, da sedaj Matjaž Konda, direktor Term, lahko nadaljuje začrtani program. Čestitko k torti s številko 10 je kolektivu, turističnim delavcem in prebivalcem doline izrekel, po tem ko je bil nekaj dni pred- sednik državnega zbora, Gregor Virant. Slast in uspeh ob tem prazniku za občino Kamnik je prvič v svojem mandatu doživel tudi župan Marjan Šarec, ki je ob čestitkah zaželel uspešno razvojno delovanje termah v Tuhinjski dolini (in seveda v občini Kamnik) tudi v prihodnje. Praznično svečan v svojem nagovoru številnim prijateljem in obiskovalcem term ter nekaterim častnim povabljencem, med katerimi je bil tudi bivši župan in dolgoletni spremljevalec desetletnega dogajanja in razvoja term Tone Smolnikar, pa je bil upravičeno najbolj zaslužen za ta vsebinski praznik dolgoletni prvi direktor in sedanji prokurist Term Snovik Ivan Hribar. Program so pripravili najmlajši članišolarji oziroma prebivalci Tuhinjske doline, člana Kulturnega društva Zgornji Tuhinj Matevž Hribar in Brane Vrankar ter simpatične vodne plesalke iz Velenja. Ob razrezu torte z desetletnico pa so sklenili program, povezoval ga je kar direktor Term Snovik Matjaž Konda, in začeli nadaljevanje veselega praznovanja mladi T'hinjci, ki so družno poskakali v bazen v termah. A. Žalar Napovednik dogajanj v Tuhinjski dolini TD Tuhinjska dolina * Predavanje o balkonih in cvetju v petek, 23. marca, ob 19. uri v OŠ Šmartno * Čistilna akcija v soboto, 24. marca, od 8. do 12. ure * Velikonočni sejem pri Termah v Snoviku v nedeljo, 25. marca * VII. Kolesarski maraton Snovik – Velika planina v soboto, 23. junija * Etnološki dnevi: Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski dolini od 16. do 18. avgusta pri termah v Snoviku. * Romanje k cerkvi Marije Zvezde pri Novi Štifti 14. avgusta V Termah Snovik * Nove storitve v termah (akupunktura), razstrupljevalni vikend * Mesec postrvi: v marcu smo pripravili povsem nove jedi s postrvmi * 21. aprila od 10. ure dalje smo v sodelovanju s TD tuhinjska dolina pripravili dan nordijske hoje. Štartnina je 13€ in vključuje predstavitev oziroma tečaj nordijske hoje, celodnevno vstopnico za kopanje v Termah Snovik in malico. Od 13. 12 ure bo na terasi term tudi živa glasba. * Uradno odprtje zunanjega bazena bo 22. junija od 14. do18. ure. Priredili bomo narodno-zabavni žur! Vabljeni vsi, pridružite se nam! gledališču v peskokopu 6., 7. in 8. julija s proslavitvijo 60-letnice Kuda * Občni zbor RK v nedeljo, 15. aprila, ob 8. uri v sejni sobi Kulturnega doma v Šmartnem. Kud Ivan Cankar Šmartno TD Gora sv. Miklavž * Predstava Županova Micka v letnem * Tradicionalno prvomajsko srečanje 1. maja na Gori * Praznovanje na predvečer Dneva državnosti 24. junija na Gori TUHINJSKA POSTRV NA 10 NAýINOV Po tržaško 8,00 € Peþena v koruzni moki 8,00 € S semeni 8,00 € Po kmeþko 8,00 € File z brusnicami 8,00 € Polnjena z gobicami peþena v foliji 9,50 € S pikantno skuto peþena v foliji 9,50 € File na porovi steljici 9,50 € File na ajdovi kaši z jurþki 9,50 € Zvitki z mandeljni in brokolijem 9,50 € Konjerejsko društvo Zgornji Tuhinj * Konjerejski praznik na Bibi planini v nedeljo, 8. julija, ob 11. uri; ob 13. uri maša v kapeli * 13. pastirski praznik na planini Lipovec v nedeljo, 26. avgusta Športno društvo Tuhinj * Veselica v soboto, 9. junija KS Laze v Tuhinju Cenik velja od 8.03.2012, DDV je vkljuþen v ceno. * Dan pomladi 29. marca ob 17. uri
© Copyright 2024