1. No category

ORATORIJ 2001
VSAKEMU
KO[^EK NEBA
Priro~nik za oblikovanje otrok in dora{~ajo~ih
Pripravili:
salezijanci, sestre h~ere Marije Pomo~nice
in mladi animatorji
Ljubljana 2001
zbirka
AN MATOR 10
VSAKEMU KO[^EK NEBA, ORATORIJ 2001
Priro~nik za oblikovanje otrok in dora{~ajo~ih
CIP - Katalo‘ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji‘nica, Ljubljana
37.01:282(035)
VSAKEMU ko{~ek neba : oratorij 2001 : priro~nik za oblikovanje otrok
in dora{~ajo~ih / pripravili salezijanci, sestre h~ere Marije Pomo~nice in mladi
animatorji ; [uredil Janez Poto~nik ; risbe Matej Kova~i~, Vesna Ban~i~, Tina
[pendal]. - Ljubljana : Salve, 2001. - (Zbirka Animator, ISSN 1408-6603 ; 10)
ISBN 961-211-175-8
1. Poto~nik, Janez, 1959112314880
Pripravili: salezijanci, sestre h~ere Marije Pomo~nice in mladi animatorji
Uredil: Janez Poto~nik
Oblikovanje naslovnice: Petra ^erne-Oven
Risbe: Matej Kova~i~, Vesna Ban~i~, Tina [pendal
Lektor: Mateja Ho~evar Gregori~
Urednik zbirke: Franc Bre~ko
Izdajatelj: Salezijanska mladinska pastorala
Zalo`ba: SALVE d.o.o. Ljubljana, Rakovni{ka 6
Tisk: Utrip d.o.o. Bre`ice, 2001
MOLITVE .....................................
DELAVNICE .................................
ORATORIJ
ZGODBE
KATEHEZE
ANIMATORJEM............................
ANIMATORJEM
PESMI ..........................................
PESMI
IGRE ............................................
MOLITVE
KATEHEZE ...................................
DELAVNICE
ZGODBE .....................................
IGRE
ORATORIJ 2001 ...........................
ORATORIJ 2001
Oratorij – to so dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in tudi
kr{~anskega `ivljenja. To so dnevi, ki jih navadno otroci skupaj s svojimi animatorji in voditelji pre`ivijo kar v svojem doma~em okolju (nekaj dni, cel teden ali tudi ve~). Mnogim star{em je program oratorija dobrodo{la ponudba, da v ~asu svoje slu`be niso v skrbeh za svoje otroke. Za otroke je to dobrodo{la sprememba v~asih v `e kar zdolgo~asenem po~itni{kem ~asu. Za mlade animatorje pa je oratorij velik izziv, da zaslutijo vrednoto zastonjskega
darovanja, da vzljubijo svoje mlaj{e sova{~ane, da se navadijo skupinskega
dela, da koristno pre`ivijo del svojih po~itnic, da se veliko nau~ijo za `ivljenje. Poleg tega je namen oratorija tudi:
l pomagati mladim, da bi izkusili `ivljenje s pozitivne, spro{~ene plati;
da bi se zavedli, kako bogato je lahko njihovo `ivljenje;
l obrniti pozornost mladih na to, da se resno vpra{ajo o tem, kako
`ivijo nekatere ~love{ke in duhovne vrednote;
l spodbuditi mlade, da bi se odgovorno vklju~ili v `ivljenje in dejav-
nosti okolja, v katerem so (dru`ina, prijatelji, oratorij, skupina, vas,
mestna ~etrt ...);
l vzgajati mlade, da bi odkrivali Boga, ki je navzo~ v dogodiv{~inah
vsakdanjosti, da bi odkrivali Boga tudi po vsem lepem, ki se nam
razodeva (po naravi ...);
l pomagati mladim, da bodo na zdrav na~in za`iveli s seboj, z drugimi in z Bogom.
6
ORATORIJ 2001
7
1.
8
VSEBINSKI PREREZ PRIRO^NIKA
9
ORATORIJ
VSEBINSKI PREREZ PRIRO^NIKA
2.
AVTORJI ORATORIJA 2001
l Zgodba o Janiju: s. Mojca [imenc HMP, Marjan Lamov{ek SDB
l Kateheze – A: s. Irena Jaklji~ HMP
l Kateheze – B: Martina [etina, Tanja Mrzel, Marta Novak, Karmen
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
Perko, Sa{a [tukelj, Marta Vidic, Janez Poto~nik SDB
Delavnice – A: s. Jo`ica Merlak HMP, s. Marija Imperl HMP
Delavnice – B: Mladinski ceh
Igre za vsak dan: Mladinski ceh
Velike igre: Jure Babnik SDB, Klemen Bala`i~ SDB
Jutranje molitve: Janez Poto~nik SDB
Prilo`nostne molitve: s. Damjana Tramte HMP
Molitvena sre~anja za animatorje: Kristina [kibin, Janez Poto~nik SDB
Animatorjem o oratoriju: Janez Poto~nik SDB, razni
Pesmi: Peter Pu~nik SDB
Ilustracije: Matej Kova~i~ SDB (naslovnica, poglavja), Vesna Ban~i~
(zgodba), Tina [pendal (nekatere delavnice)
Vsem tem in mnogim drugim, ki so sodelovali in svetovali pri nastajanju
priro~nika VSAKEMU KO[^EK NEBA, iskrena hvala. Naj vse pri tem delu
spremlja misel sv. Janeza Boska:
^e ho~ete storiti kaj dobrega, svetega, potem vzgajajte mladino!
3.
ZGRADBA PRIRO^NIKA ORATORIJ '01
Priro~nik VSAKEMU KO[^EK NEBA ima za izhodi{~e zgodbo o Janiju
(sv. Janez Bosko), velikem prijatelju mladih, za katere je v 19. stoletju zastavil
vse svoje `ivljenje. In zakaj prav o njem? Letos namre~ mineva ravno 100 let,
kar so njegovi duhovni sinovi salezijanci pri{li v Slovenijo in tukaj med slovensko mladino nadaljevali njegovo poslanstvo. Zgodba je razdeljena v dvanajst zgodb/enot. Na temo vsake od zgodb so izdelane kateheze in molitve,
delno pa tudi delavnice in igre ter sre~anja za animatorje in pesmi za leto{nji
oratorij.
l Vrednote oz. vzgojni cilj – Vsaka zgodba nakazuje prizadevanje za
neke vrednote oz. vzgojni cilj posamezne vsebinske enote, ki usmerja delo dneva. Te vrednote so najbolj izrazito izra`ene v katehezah.
Pomembno je, da animatorji poznajo vrednote vseh zgodb (naj se o
njih `e prej pogovorijo) in da jih sku{ajo tudi uresni~evati. S preprostimi plakati jih lahko predstavimo vsem udele`encem oratorija,
njihovim star{em in drugim odraslim.
l Zgodba – 12 zgodb o otro{tvu in mladosti sv. Janeza Boska
10
in starej{e
l Molitve – predlog za 6 jutranjih molitev in 5 prilo`nostnih molitev
l Delavnice – za vsako zgodbo sta predlagani dve delavnici: za mlaj{e
in starej{e; ob koncu pa so predlagane {e nekatere druge delavnice
z referen~nimi podatki
l Igre – za vsako zgodbo je predlagana igra, poleg tega pa pet dobro
pripravljenih velikih iger
l Za animatorje – pripravljeno je nekaj temeljnih izhodi{~ o oratoriju
in delu animatorjev, potem pa sledi 12 molitvenih enot, ki jih lahko
uporabite ob za~etku ali sklepu dneva
l Pesmi – Poleg nekaterih znanih napevov sta v gradivu tudi dve novi
pesmi o sv. Janezu Bosku.
Opozorilo: Animator naj poskrbi, da bo notranja povezanost zgodbe, kateheze, molitve, delavnic in iger med izvajanjem programa oratorija ostala
jasna. To namre~ zagotavlja ob koncu neko harmoni~no izku{njo. ^asovno
lahko priro~nik prilagodimo, kot smo `e omenili. Prilagoditve ne smejo prekiniti notranje doslednosti. Naj mladi zaslutijo, kako avantura njihovih po~itnic in Janijevih dogodiv{~in potekata logi~no.
NAMEN IN UPORABA PRIRO^NIKA
4.
Gradivo je namenjeno animatorjem oz. voditeljem za delo z osnovno{olskimi otroki. Priro~nik lahko uporabljamo tudi v kak{ni drugi skupini, lahko pa je koristen tudi posameznikom za njihovo osebno rast.
l
l
l
l
l
l
Uporabimo ga lahko npr. za:
poletni oratorij,
po~itnice v hribih ali na morju,
duhovna sre~anja, duhovne vaje ipd.,
skavtska taborjenja,
mese~na sobotna sre~anja oratorija skozi vse leto (12 enot),
delo v raznih skupinah skozi vse leto (npr. pri uri verouka, pri ministrantskih sre~anjih, pri duhovnih spodbudah pri delu z otro{kimi zbori,
na skavtskih sre~anjih ipd.).
Za poletni oratorij je gradivo sestavljeno tako, da ga lahko uporabljamo za:
l tedenski program (po dve enoti/zgodbi skupaj; ali pa izberete {est najbolj
primernih),
l {tirinajstdnevni program (vsak teden {est enot) ali
l tritedenski program (vsak teden 4 enote, za~etna je lahko spoznavanje
11
ORATORIJ
l Kateheze – za vsako zgodbo sta predlagani dve katehezi: za mlaj{e
oseb iz zgodbe, v drugem in tretjem tednu pa je potrebno po en dan
obogatiti {e z drugimi ponudbami - izleti, igre ipd.
Priporo~amo, da vse vsebinske elemente, ki jih predlaga priro~nik, izvedemo v enem dnevu: zgodbo, katehezo, molitev, delavnice in igre, pa tudi
molitev animatorjev zjutraj oz. zve~er ob dnevni preverbi oratorija.
DNEVNI RED
5.
(z mo`nimi ~asovnimi zamiki/prilagoditvami)
8.00 Zbiranje animatorjev, priprava na dan, pri~akovanje in sprejemanje otrok, igre z otroki
9.00 Prihod otrok, za~etek ob zastavi oratorija, petje, jutranja molitev, zgodba, kateheza
10.15 Delo v delavnicah
12.00 Opoldanska molitev Angel Gospodov, malica/kosilo
Odmor (ponekod gredo na kosilo domov, zelo pa priporo~amo kosilo/malico v
sklopu oratorija, kajti tudi to je eden od mo~nih vzgojnih elementov)
13.30 Popoldanske igre, igre brez meja, velike igre, olimpiade, bazen, skriti zaklad, kolesarska tekmovanja ipd.
16.00 Sklep oratorija s spu{~anjem zastave, kratko molitvijo (zahvala,
morda spra{evanje vesti in kesanje), navodili in kratko mislijo voditelja ob slovesu dneva za sre~no!
16.30 Animatorji pospravijo prostore in dvori{~e ter se zberejo k preverbi dneva in molitvi, ki je predlagana v priro~niku, ki pa jo
lahko prosto prirejajo, prilagajajo oz. izbirajo tudi druge molitve. Naj gredo pravo~asno po~ivat, da ne bodo naslednji dan
preve~ utrujeni.
12
ZGODBE
NEKAJ NASVETOV
Gre za `ivljenjsko zgodbo o sv. Janezu Bosku, svetniku mladih, ki je v 19.
stoletju videl potrebe mladih in otrok, prepu{~enih samim sebi, in se je zanje z vsem srcem zavzel. Zgodba poudarja predvsem njegovo mladost in za~etke njegovega dela, zato bo mladim {e toliko bli`ja. In zgodba leto{njega
oratorija se ne kon~a s smrtjo, kon~a se z zgodbo o psu Sivcu, ki se pojavi v
`ivljenju sv. Janeza Boska tedaj, ko je prijatelj mladih v smrtni nevarnosti.
Sporo~ilo: kdor stavi na Boga, mu bo Bog vedno zvesto stal ob strani.
Naj Janijeva zgodba pomaga tudi mladim v oratoriju, da bi razmi{ljali o
svojem `ivljenju, o tem, kaj je prav in kaj ne, o vrednotah, o odgovornosti do
`ivljenja in okolja, v katerem `ivijo, da bi si prizadevali za osebno rast, za
~love{ke in duhovne vrednote in se z vsem srcem oklenili Gospoda.
Zgodbo lahko svobodno prirejamo, primerno okoli{~inam in ozra~ju v
oratoriju. Vsaka zgodba je sestavljena tako, da jo lahko beremo po vlogah,
zaigramo, lahko jo kdo pripoveduje, lahko jo prej posnamemo. Zahteva spontanost, izvirnost in veselo ozra~je, po drugi strani pa tudi resen pristop, da
bo sporo~ilo zgodbe jasno in nedvoumno. Tudi okolje oz. prostor sam po
sebi naj spodbuja do`ivljanje zgodbe.
OSEBE
pastir Bonifacij
ov~ka Belka
Jani
g. Janez
Jo`e
Mo`
@ena
mama
Polde
Francka
Rok in Lojze
`upnik
g. Jo`ef
Vili
Robert
Tilen
Lucija
me`nar
policaj
Nejc in Jure
14
pripovedovalec
pripovedoval~eva spremljevalka
Janez Bosko, fant iz Becchijev
Janez Bosko, duhovnik
Janijev brat
v sanjah
v sanjah
Janijeva mama
sosed
soseda
Janijeva prijatelja
`upnik v Castelnuovu
upokojeni `upnik; sodelavec v oratoriju
Janijev so{olec
kroja~
kova~
kavarnarica
fanta v oratoriju
NASTOPI OSEB V POSAMEZNIH ZGODBAH
zgodba
1.
2. 3.
4.
5. 6.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
pastir
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
12
ov~ka
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
12
Jani
l
g. Janez
l
l
l
l
l
l
Jo`e
l
skupaj
l
l
l
l
1
Mo`
l
1
@ena
l
1
mama
l
l
l
l
Polde
l
l
Francka
l
l
Rok
l
l
5
l
3
2
l
3
l
Lojze
l
`upnik
l
g. Jo`ef
l
l
l
3
1
l
2
Robert
l
l
2
Tilen
l
l
2
Lucija
l
1
me`nar
1
l
policaj
1
l
Nejc
l
Jure
Vili
š{tevilo
vlog
l
l
3
l
l
2
1
l
5
5
ZGODBE
11
5
6
5
6
6
6
5
5
10 6
MO@NOST ZDRU@EVANJA VLOG
1. igralec
2. igralka
3. igralec
4. igralka
5. igralka
6. igralec
pastir Bonifacij
ov~ka Belka
Jani, g. Janez
mama
@ena, Francka, Lucija
Polde, Robert
7. igralec
8. igralec
9. igralec
10. igralec
11. igralec
12. igralec
Rok, Jure
Tilen, `upnik
Vili, policaj, me`nar
Nejc, Jo`e
Mo`, g. Jo`ef
Lojze
15
1.
SANJE
Ov~ka: Gotovo ste `e sli{ali o pastirjih ali jih celo videli, ko po strmih planinah pasejo ~rede. Klobuk s {irokimi krajcarji imajo, dolgo palico, pa rog,
ki tako ~udovito odmeva. Ti plan{arji ponekod svoje ~rede vsak ve~er od`enejo v topel hlev, drugje pa jih pustijo kar zunaj, kot se to dogaja v moji ~redi. Vendar to ni ni~ hudega, saj so ob nas pastirji, ki se ob dolgih poletnih
ve~erih snidejo ob ognju, da ob skodelici hladnega mleka veselo pokramljajo. Marsikatero zgodbo si tedaj izmislijo, da si skraj{ajo ~as: o roparskih volkovih, ki jih lovci vedno premagajo, o medvedih in zvitih lisicah in {e in {e.
Tedaj cel trop utihne in napeto stri`e z u{esi. Tudi stare ovce, ki so ponavadi
zelo sitne s svojimi zvonci, so tedaj ~isto pri miru. No, zato sem naprosila starega pastirja Bonifacija, naj pove zgodbo, ki jo je `e enkrat pripovedoval. Tako
napeta in hkrati lepa je bila, da se mi je zazdelo, da bi lahko bila resni~na ...
Pastir: Davnega leta je bilo, tako dale~ je `e ..., pa vendar se ga spominjam, kot bi bilo v~eraj. Tisto leto je bilo pasje vro~e, su{a je bila, trta ni obrodila, p{eni~ni klasi so bili prazni in lakota je prihajala v de`elo. Osemnajsto
petnajsto se je pisalo. Prav tega leta je sosedova Marjeta, dale~ tam doli v dolini, povila Janija – no, in o njem vam ho~em pripovedovati.
Bil sem nekaj let starej{i od njega. Ko je tudi on nekoliko odrastel, sva
pogosto skupaj gnala na pa{o. Saj nisva imela velike ~rede, kak{en rep se je
pa le na{el – in nama v~asih ponagajal in otepal po Francétovem zelniku. Ja,
tedaj smo {e pasli po ni`jih hribih. Danes pa so tam povsod polja in tako so
nas pastirje spravili na visoke planote. No, mojemu prijatelju Janiju je umrl
o~e, ko je bil {e tako majhen, da ga niti poznati ni mogel. Njegova mama pa
je bila zelo dobra. Spominjam se, da je tudi meni pogosto dala kak{no jabolko – mmm je bilo dobro!
Z Janijem sva bila res prava prijatelja. Vse sva si povedala …, no ja, tudi
kak{no neumnost sva skupaj na~rtovala. Zato mi je nekega dne povedal o
sanjah, ki jih je imel nekaj dni prej.
Jani: V sanjah sem se zna{el na precej velikem dvori{~u blizu doma~e hi{e. Dvori{~e je bilo polno otrok, ki so se igrali. Nekateri so se smejali, drugi
so se lovili, mnogi so preklinjali (na oder pride skupina fantov, ki se prerivajo in
zmerjajo). Ko sem zasli{al kletvice, sem se br` pognal mednje. Kar s pestmi
sem jih hotel uti{ati. V tistem hipu se mi je prikazal ~astitljiv, gosposko oble~en mo{ki srednjih let. Ogrnjen je bil v bel pla{~, njegov obraz pa je bil tako
svetal, da nisem mogel dolgo gledati vanj.
Mo`: Jani, pridi sem! Ne s pretepanjem, temve~ s krotkostjo in ljubeznijo
si bo{ moral pridobiti te svoje prijatelje. Takoj jim za~ni govoriti o tem, kako
grd je greh in kako lepa je krepost.
16
Jani: Mlaj{i sem od njih. Ne bodo me poslu{ali. (Fantje nehajo vpiti, preklinjati in se pretepati; zberejo se okoli mo`a.) Kdo pa ste pravzaprav vi, ki mi ukazujete tak{ne nemogo~e stvari?
Mo`: Prav zato, ker se zdijo nemogo~e, jih mora{ ti napraviti mogo~e. Bodi
ubogljiv in naberi si ~im ve~ znanja.
Mo`: Dal ti bom u~iteljico, v katere {oli bo{ lahko postal moder. Brez te
u~iteljice vsaka modrost postane nespamet.
Jani: Kdo pa ste vi?
Mo`: Sin tiste `ene sem, ki jo ti v molitvi pozdravlja{ trikrat na dan.
Jani: Veste kaj? Moja mama mi je rekla, da se brez njenega dovoljenja ne
smem dru`iti z ljudmi, ki jih ne poznam. Povejte mi vendar, kako vam je ime!
Mo`: Kar mojo mamo vpra{aj!
Jani: Tisti hip sem zagledal prelepo `eno. Prijazno
me je prijela za roko in mi rekla:
@ena: Poglej!
Jani: Joj, fantje so se spremenili v grde `ivali!
@ena: Tukaj bo{ moral delati. Kar se bo zdajle
zgodilo s temi `ivalmi, bo{ moral storiti z mojimi otroki.
Jani (za~udeno strmi): Kaj? Vse tiste ~udne `ivali se sedaj spet spreminjajo v
ov~ke?! (Obupan sede na tla za~ne jokati.)
Nehajte se nor~evati iz mene. Kaj bi
sploh radi? ^isto ni~esar ne razumem.
@ena (ga pobo`a po laseh): Jani, ko
pride ~as za to, bo{ ~isto vse razumel.
Ov~ka: No, ali se vam ne zdi ta
zgodba resni~na, saj nastopajo ~isto prave ovce. Joj ... pa tudi volkovi! Pred kratkim sem enega videla na na{em pa{niku;
potem mi je mami povedala, da so hudobni,
zato se jih tako bojim! Ubogi Jani! ... Ampak, na
koncu so se te zverine spremenile v ov~ke ...
Sem bila tudi jaz kdaj volk?? Ne upam niti pomisliti na to! Kaj pa ~e bo
Jani res znal spreminjati volkove v ov~ke? Komaj ~akam, da bo pastir Bonifacij nadaljeval zgodbo. Me pa res zanima!
17
ZGODBE
Jani: Kje in kako pa naj si ga naberem?
KAJ SI SPET SKUHAL?
2.
Pastir: Jani je hitro rasel. Bil je krepak, uren in okreten. Prav rad je splezal
za pti~i po drevesih – no ja, saj sem mu tudi jaz pomagal. Podstavil sem mu
»ravbarsko lestev«, nato pa oprezal, da ne bi pri{el mimo kak{en od starej{ih.
To je imela mama Marjeta opravka, da je krotila njegov navihan zna~aj – da o
moji sploh ne govorim. Ampak sedaj vam pripovedujem o Janiju …
Ov~ka (kot da ga je zalotila): Aha, torej sploh ni bil tako priden, kot sem si
mislila! In da je lovil pti~e?! O, ti poredne`!
Pastir (nadaljuje): Nekega vro~ega dne se je s svojim mlaj{im bratom Jo`etom vra~al s polja.
Jo`e: Uff, kako je vro~e! @ejen sem, da bi popil za dve vedri vode!
Jani: Jaz tudi, pa {e kak{nega pol zraven. Dajva, tekmujva, kdo bo prej
doma! (Po`eneta se v tek.)
Pastir: In sta se pognala v tek, da sta vsa upehana pri{la pred mamo.
Jo`e: Mama, mama! Daj nama piti! @ejna sva!
Mama: No, kar stopita sem k vodnjaku. Sve`a voda je najbolj{e zdravilo
za `ejo. Na, Jo`e, pij!
Jani (sam pri sebi godrnja): Hmmm ... Meni bi morala dati prej piti kot Jo`etu! Jaz imam prednost, saj sem vendar starej{i. [e zmerom je bilo tako, da
so »ta mali« morali ~akati na vrsto!
Mama: No, Jani, pridi, da bo{ pil.
Jani (jezno in kujavo odkima): Naaa ...
Pastir: Mama je za trenutek osupnila, nato pa brez besede vzela vedro z
vodo in se napotila proti hi{i.
Jani: Mama ...
Mama: Prosim, Jani?
Jani: Da{ malo vode tudi meni?
Mama: Mislila sem, da nisi `ejen.
Jani: Mama, oprosti mi ...
18
Mama: Tako je prav, Jani. Pa {e za drugi~ si zapomni, da ne bo{ tako sebi~en.
Pastir: Njegova mama je nato {la k sosedu pomagat na polje. Janiju se je
tedaj ponudila izvrstna prilo`nost.
Jani (sam pri sebi): No, kon~no bom lahko splezal na omaro in vzel z nje
pti~jo hi{ico, ki mi jo je Anton skril tja gor. Misli, da je {e nisem opazil. Ha,
tako kratek pa spet nisem. Samo, po~akati sem moral na pravi trenutek. Ampak, tako visoko je, kako naj jo dose`em? @e vem, pristavil bom stol, takole,
sedaj bom splezal nanj, {e malo ... Jooj! (Sli{i se udarec in padec.) Kaj pa sedaj?
Vr~ z oljem sem razbil. Kaj bo rekla mama? Kako naj zakrijem to nesre~o?
Kaj, ko bi olje kar pometel z metlo? (Pometa.) Joj, ne, {e ve~ji made` je nastal. Kaj naj storim? (Premi{ljuje.) @e vem!
Pastir: Vzel je pipec, stekel mimo hleva do le{~evja in odrezal dolgo vejo.
Usedel se je na {tor in v palico vrezal okraske. Ko
se je zve~er mama vrnila domov, ji je stekel naproti in ji pod nos pomolil {ibo.
Jani: Mama, … nà !
Mama: Zakaj pa? Si … spet kaj skuhal, Jani?
Jani: Razbil sem … vr~ek … z oljem.
Nà {ibo, da ti je ne bo treba iskati.
Mama: Hm, pa kako si jo izrezljal!
S to bi te kar te`ko udarila ... Drugi~
bolj pazi. Vidi{, kako te`ko pride k hi{i
vsak krajcar!
Ov~ka: Morda pa je palico tako lepo izrezljal zato, ker je vedel, da jo bo {e kdaj potreboval, hahaha! Ni kaj, bil je pa res iznajdljiv, ta
Jani. Ampak … da si je sam izbral kazen … tega
pa ne zmore vsak. Da bi jaz pastirju prinesla palico, ker bi v sosedovem zelniku pojedla kak{no slastno solato? Ho, {e na misel mi ne pride! Tega pri Janiju ne morem razumeti.
Kaj pa, ~e si je pastir Bonifacij izmislil to zgodbo?
19
ZGODBE
Ov~ka: Ha, spet kak{na neumnost!
S PRIJATELJI
3.
Pastir: Moj prijatelj Jani je bil res neverjeten. Kjerkoli je bil, vsi so ga imeli radi. Pa ~eprav je kak{nega kdaj tudi »pou~il«. Nekega popoldneva je zapustil pa{nik prej kot obi~ajno in stekel k mami.
Mama: Jani, kak{en pa si? Saj si ~isto krvav? Kaj si delal?
Jani: Igrali smo se in kos lesa me je ranil.
Mama: Pridi, da ti razku`im rano in jo obve`em.
Ov~ka: Pa ne, da jo je skupil?
Mama: Vsak dan mi kak{no zagode{! Ne dru`i se ve~ s tistimi pobalini.
Vidi{, kako so hudobni.
Jani: Prav zato, ker so hudobni, sem z njimi, mama. Ko sem med njimi, si
ne upajo preklinjati in pretepati.
Mama: To je lepo, toda sedaj ne bo{ ve~ hodil.
Jani: Mama ...
Mama: Si razumel?
Jani: Prav. Ampak ... Mama, ko sem z njimi, so bolj{i ...
Mama (za trenutek okleva, nato pobo`a Janija po glavi): No, ~e je to res, pa
kar {e pojdi!
Ov~ka: Hm ... Tole pa postaja zanimivo. Paglavci postajajo bolj{i, ~e je on
med njimi. Potem bo verjetno znal pobolj{ati tudi volkove?! (Jezno.) Da bi
jih le, mrcine!
Pastir: Jani se je vedno trudil biti dober. Neko~ sem bil celo pri~a, da je
svoj bolj{i kos kruha zamenjal s slab{im, ki ga je imel na{ pastirski tovari{.
Rok: Jani, kje si hodil, tako smo te pogre{ali! Pridi, najprej bova pomalicala, nato pa greva stikat za pti~jimi gnezdi.
Jani: Prav. (Vzame svoj kos kruha in sam pri sebi razmi{lja:) Tale Rok je sirota. Vedno prinese na pa{o samo ~rni kruh. In potem ga vidim, kako ob~uduje moj beli kruh, ki mi ga daje moja mama. Rad bi mu napravil kak{no dobro delo. Vendar ga ne bi rad prizadel. @e vem! (Obrne se nazaj k Roku in na
ves glas zagodrnja:) Presneto, `e spet so mi dali ta beli kruh, pa sem `e tolikokrat rekel, da imam raje ~rnega. Rok, ali bi napravil uslugo?
Rok: Seveda bi, Jani.
20
Jani: No, potem pa zamenjajva kruh.
Rok: Zakaj?
Jani: Ker je tvoj gotovo bolj{i.
Rok (presene~en): A … ja? No … pa naj bo, ~e `e ho~e{ ... ^eprav ...
Rok: Ali si neumen ali si pa dober.
Jani: Neumnost! Ne verjame{, da je dolgo~asno vsak dan jesti bel kruh.
Rok: Ima{ pa ~uden okus. Toda meni je prav.
Ov~ka: Hohoho! Meni bi bilo tudi prav. Toda, zakaj je bil Jani tak{en? Ali
si pastir Bonifacij izmi{lja to zgodbo? Ne, `e vem, kje je skrivnost: mama ga
je tako lepo u~ila. Je imel pa res dobro
mamo! Ampak, tudi sam je moral biti dober, druga~e se ga ne bi ni~ prijelo.
21
ZGODBE
Jani: Kaj pa je?
PST! PRIKAZNI!
4.
Pastir: Jani je bil iznajdljiv in pogumen. Cel fant je `e postal. Neko~
sta {la z mamo k sosedovim na trgatev. Zve~er je po kon~anem delu delavska dru{~ina sedela v izbi ob medli svetlobi smolnate trske in u`ivala v
klepetavi dru`bi malega Janija. ^evljar Miha je za~el govoriti tudi o strahovih. Navzo~im so se naje`ili lasje. Tedaj pa je govornika prekinil vesel
smeh.
Jani: Hahaha. To so samo ~en~e. Saj strahov, ki nosijo glave pod pazduho
in letajo okrog, sploh ni.
Francka: Ti pa ve{, jezikavec!
Polde: Morda so te zgodbe o strahovih res neumne ~en~e. So pa zabavne!
Francka: Le pazi, da strahovi tebe ne zagrabijo za vrat!
Pastir: V tistem trenutku je na podstre{ju skrivnostno zaropotalo. Vsa dru`ba se je zgrozila. Bledi so strmeli drug v drugega.
Francka: Vsi dobri duhovi naj hvalijo Gospoda. V Bo`jem imenu!
Polde (hripavo): No, zdaj pa imate. Duhovi se javljajo.
Mama: Kdo bi mogel biti? Saj ni nih~e pri{el v hi{o.
Francka: Oooo, prikazni so.
Jani: Pojdimo gor in poglejmo, kaj je.
Francka: Tudi za kilogram zlata ne grem.
Jani: Jaz ne verjamem v strahove. Pogledat grem, kdo je tam gori.
Francka: Sam nikar. Gremo s teboj. Jaz bom nesla svetilko.
Polde: Jaz pa sekiro ... Nikoli se ne ve ...
Francka: Jaz pa {e malo blagoslovljene vode. Kaj pa, ~e je res »ta ~rni«?
Pastir: Jani je na ~elu pogumne odprave zdrvel na podstre{je, naglo odprl vrata in hitro vstopil, medtem ko so drugi obotavljaje prihajali za njim. Z
velikimi o~mi so se zastrmeli v ko{aro, ki se je kar sama premikala po podstre{ju in iz katere so prihajali ~udni glasovi.
Polde: Saj sem rekel, da so duhovi!
Jani: Jaz bom pa kar pogledal, kaj je pod ko{aro.
Francka: Nikar se je ne dotikaj! Ali ne vidi{, da je za~arana?
22
Pastir: Jani pa jih ni poslu{al. Prijel je ko{aro in jo dvignil. Izpod nje je
kot strela z vre{~avim kokodakanjem {vignila – koko{.
Jani: Tu imate duhove in ~arovnice! Revica je tu stikala za zrnjem in ko{ara se je prevrnila nanjo.
Vsi: Ha, ha, ha!
ZGODBE
Polde: Prav lahko bi bil tudi kak{en strah.
Jani: Nisem {e sli{al, da bi strahovi kokodakali, hahaha!
Mama: Ampak Jani, kako to, da se nisi prav ni~ bal?
Jani: Mama, saj si nas ti sama u~ila, naj se ni~esar ne bojimo, razen greha!
Ov~ka: Bil je junak, ta Jani, ni kaj! Sicer pa je lahko biti junak, ~e ima{
opravka s kurami. Gotovo bi bil tenko piskal, ~e bi bil spodaj … takole …
kak{en … brrr … kosmatinec. Takrat bi tudi njemu srce kje drugje utripalo!
… Ne~esa se je pa Jani vendarle bal: greha, je rekel mami. Je to potem {e kaj
ve~jega kot volk?
23
VA[KI ROKOHITRC
5.
Pastir: V majhni vasi, kjer smo `iveli, so se za~ele dogajati ~udne re~i. Neke
nedelje popoldne je sosedov Rok drvel skozi vas in tako kri~al na vse grlo, da
so se po hi{ah kar {ipe tresle.
Rok: Pridite danes popoldne ob {tirih na va{ki travnik! Akrobat in ~arovnik Jani bo imel predstavo!
Francka: Mali Jani? Menda nas ima{ za norca?
Rok: Ne, res ne! Morate priti! Od presene~enja vam bodo o~i stopile na
peclje!
Francka: No, pa bom pri{la, da vidim, kak{ne so o~i na pecljih. Hej, ata,
ali bo{ tudi ti {el gledat to predstavo?
Polde: Jaz? Daj no daj, kaj pa naj s temi otro~arijami? Kar sama pojdi! Jaz
se bom zleknil pod hru{ko in malo zadremal.
Pastir: Po zanimivi predstavi se je soseda vrnila domov.
Francka: Polde, lahko ti je `al. Ko bi ti videl Janija, kako je spreten. Kot
pravi cirkusant!
Polde: No ja, najbr` malo pretirava{ … kot vedno.
Francka: Ni~ ne pretiravam! Najprej nas je do kosti prestra{il, ko je hodil
po vrvi. Potem je `ongliral. Nato je naredil en kup ~arovnij. Najprej je pojedel denar, nato pa ga je potegnil sosedovemu Petru iz u{es. Iz enega jajca je
naredil tri. Iz praznega klobuka je privlekel zaj~ka. Nato je zaklal petelina,
rekel hokus–pokus – in petelin je sko~il v zrak.
Polde: Ah, daj no daj!
Francka: Ja, pa ~e je res. Kar Kunigundo vpra{aj, tudi ona je vse to videla,
~e meni ne verjame{! Ampak to {e ni vse. Potem je pa fant prenehal s predstavo in rekel: ^ez pol ure nadaljujem. Sedaj bomo ponovili pridigo, ki jo je
gospod `upnik povedal pri ma{i danes zjutraj. In pomisli, na pamet je ponovil celo pridigo, od besede do besede!
Polde: Vem, vem, ta fant ima res dober spomin. Saj sem rekel Marjeti, da
ga mora dati v {ole, a se {e kar malo obotavlja. Pravi, da Anton nasprotuje.
Francka: Ah, ta Anton. Obna{a se, kot da bi bil on gospodar. Bogve, kako
bo tudi danes ozmerjal Janija.
Polde: Ja, najbr` res. V sredo sem ga sli{al, kako se je drl nanj: »Vse knjige
ti bom se`gal! Samo ~as zapravlja{. Poglej mene: velik in mo~an sem, pa nisem v `ivljenju prebral niti ene knjige.«
24
Francka: Vidi{, kako kratke pameti je. Samo mo~ in sila mu nekaj
pomenita.
Polde: No, pa povej, kako se je predstava nadaljevala.
Polde: Ja, kaj takega! Ali mulc misli, da si bo na ta na~in slu`il denar?
Francka: No, no, kar po~akaj, da ti povem do konca. Za pla~ilo smo
vsi skupaj molili ro`ni venec. In, pomisli, nih~e ni od{el, dokler ni bilo
kon~ano.
Polde: Fant pa ima ideje! Bo{ videla, Francka, da bo iz tega fanti~a {e nekaj nastalo.
Ov~ka: [koda, da me ni bilo zraven. Saj se mi je ves ~as zdelo, da zna za~arati volkove. O, ko bi se tudi danes na{el kak{en njegove vrste, da bi za~aral
vse volkove – do zadnjega – in bi se
ovce lahko mirno pasle ...
25
ZGODBE
Francka: Toliko akrobacij je {e naredil, da se mi je kar v glavi vrtelo. Na
koncu smo mu morali predstavo {e pla~ati.
SLOVESNA URA
6.
Pastir: Mama Marjeta je vlo`ila veliko napora, da bi sina Janija vzgojila v
dobrega kristjana in po{tenega ~loveka. Zato je nekega januarskega dne potrkala na vrata `upni{~a.
@upnik: No, Marjeta, kaj pa je vas prineslo?
Mama: Rada bi Janija prijavila za prvo sveto obhajilo.
@upnik: Janija? Premlad je. Malo bo moral {e po~akati.
Mama: Ampak bistre glave je in razumen dale~ preko svojih let. Pa {e nekaj je ... veste, Jani je zelo `ivahen. To ga lahko vodi k dobremu, lahko pa
tudi k slabemu. Potrebuje mo~no oporo, zlasti {e, ker nima o~eta. Zato si
zelo `elim, da bi mu bil Jezus ta opora.
@upnik: No, pa naj bo.
Pastir: Pri pripravi na prvo sveto obhajilo je Janiju najve~ pomagala mama.
Sama ga je peljala k spovedi. Na dan prvega obhajila ga je pospremila v cerkev in bila ves ~as ob njem. Tudi doma ni dovolila, da bi Jani karkoli delal,
ker je bil to zanj velik praznik. Zve~er ga je poklicala k sebi in mu dejala:
Mama: Jani, to je velik dan zate. Bog je sprejel v last tvoje srce. Obljubi
mu, da bo{ storil, kar bo{ mogel, da bi ostal dober do konca svojega `ivljenja. Hodi pogosto k svetemu obhajilu. Pri spovedi vedno povej vse po pravici, rad ubogaj. Rotim pa te, kot kuge se varuj ljudi, ki slabo in grdo govorijo!
Pastir: Kmalu po prazniku prvega svetega obhajila so v sosednji `upniji
obhajali misijon. Ko se je Jani nekega ve~era vra~al domov, ga je nagovoril
gospod Jo`ef, upokojeni `upnik.
G. Jo`ef: Fanti~, ali si razumel kaj od pridig?
Jani: Vse.
G. Jo`ef: Vse? Vidi{ te {tiri kovance? Dam ti jih, ~e mi pove{ vsaj eno misel
iz pridig.
Jani: @elite, da govorim o prvi ali o drugi pridigi?
G. Jo`ef: Vseeno; recimo o prvi.
Pastir: Jani je skoraj dobesedno ponovil celo pridigo.
G. Jo`ef: Povej mi, kako ti je ime? ^igav si?
Jani: Jani sem. Moja mama pa je Marjeta. In moja brata sta Anton in Jo`e.
26
G. Jo`ef: Ali hodi{ v {olo?
Jani: Ne. Moj brat Anton pravi, da je to zapravljanje ~asa. Ampak jaz ne bi
zapravljal ~asa, jaz bi se u~il.
G. Jo`ef: Zakaj pa?
G. Jo`ef: Da?
Jani: Rad bi pomagal mladim fantom. Tepejo se in preklinjajo, ker jim
nih~e ni povedal, da je to grdo.
G. Jo`ef: Reci tvoji mami, naj se enkrat oglasi pri meni. Jaz bom poskrbel
zate, da bo{ lahko {el v {olo.
Ov~ka: Duhovnik da bi bil rad? ^e prav razumem, je to nekaj takega, kot
je pri nas ovcah pastir. Aaaa ... zato je tako rad pomagal drugim, bil dober in
ga ni bilo ni~ strah. Rad bi bil dober.
Saj je tako tudi pri nas, ovcah: ~e imamo dobrega pastirja, potem gredo hudobni volkovi lahko kve~jemu samo {e
po gobe!
27
ZGODBE
Jani: Ker bi rad postal duhovnik.
7.
^E [TUDENT NA RAJ@O GRE ...
Pastir: Jani je dvakrat na dan premeril dolgo pot v kar nekaj kilometrov
oddaljeno mestece Castelnuovo – tja in nazaj v doma~o vas. Da je varoval
drago usnje, je ve~krat nosil ~evlje kar na hrbtu. Zelo zgodaj je moral vstati,
da ni zamudil pouka. Bil je najstarej{i v razredu in so{olci so se iz njega nor~evali. Tudi profesor latin{~ine mu ni hotel priznati, da zna ve~ kot drugi v
razredu. Po~asi pa so so{olci spoznali dve stvari: da je rad pomagal drugim
pri nalogah in u~enju in da nikoli ni nikogar izdal, ~e je naredil kak{no neumnost. Dolga vsakodnevna pot v {olo ga je iz~rpala. Zato si je na{el stanovanje
v bli`ini {ole. Kroja~ Robert ga je sprejel pod streho. Jani mu je ve~krat pomagal pri {ivanju.
Robert (ogleduje za{ite hla~e): To si pa zelo dobro pokrpal. Daj no, vrzi
vendar pro~ knjige in postani kroja~. Po{teno si bo{ slu`il vsakdanji kruh in
ne bo se ti treba otepati takih kislih u~iteljev, kot je tisti tvoj za latin{~ino.
Jani: Ne, kroja~ pa ne bom. Toda kdo ve, morda pa mi bo to, kar se pri vas
u~im, {e kdaj prav pri{lo. Veste, v~eraj sem vas poslu{al, kako lepo ste igrali
pri ma{i. Tudi jaz bi se rad nau~il igranja na orgle.
Robert: ^e te veseli, bo to zelo lahko. Nau~il te bom. Pa na gosli tudi.
Jani: Hvala. Komaj ~akam!
Pastir: Tistega popoldneva se je pri kroja~u pojavil kova~ Tilen.
Tilen: Dober dan, Robert! Pri{el sem te vpra{at, ~e bi mi za veliko no~
lahko se{il nov suknji~. Ooo, vidim, da ima{ pomo~nika. V moji kova~nici je
prav klavrno, odkar je na{ vajenec od{el. Robert, lahko si vesel, da se tebi
bolje godi.
Robert: @al tale no~e postati kroja~, ~eprav mu igla kar sama te~e. V latinsko {olo hodi.
Tilen: No, ~e bi si kdaj premislil in `elel zamenjati obrt, bi jaz sedaj res
potreboval pomo~nika. Tukaj v tem ~asu tako ali tako nimate veliko dela.
Jani: ^e mi mojster Robert dovoli ...
Robert: Dela res ni toliko, da bi se pretegnil, zato, ~e te je volja …
Jani: Veste, v `ivljenju pride prav vse, ~esar se nau~imo.
Tilen: Ho, fantè, to si pa dobro izustil. Torej, kar pri meni se nari{i, ko
bo{ utegnil.
Pastir: In tako se je Jani nau~il kroja{ke in kova{ke obrti. Pa to {e ni bilo
vse. Nekaj ~asa je stanoval tudi v neki kavarni.
28
Lucija: Fant, tule bo{ pa stanoval. Tukajle nad pe~jo. No (ga premeri s pogledom), najbr` bo tale luknja malo prekratka, saj si kar razpotegnjen. Ampak, tu na koncu je odprtina. Pa noge kar skozi potisni.
Jani: Hvala, se bom `e vsemu privadil. Zanima me, kak{no delo bom imel
tu pri vas?
Lucija: No, zjutraj, preden bo{ {el v {olo, bo{ po~istil lokal. Zve~er bo{
stregel za pultom. Nato bo{ pobiral vstopnino pri biljardu.
Jani: Prav, hvala. (Sam zase:) To bo pa prijetno delo. Morda bo za igralce
moja vstopnina previsoka, ker bom za vsako grdo besedo zahteval davek! Se
bodo `e navadili lepo govoriti.
Ov~ka: Torej ga torta niti malo ni zanimala. Pa sladoled!? … Ooo, ko bi
bila jaz tam, bi si gotovo izbrala kak{nega solatnega ali pa iz smrekovih
vr{i~kov, njm, njm … ali pa recimo
tak{nega iz ~e{njevih listov … Jani
pa je mislil samo na to, kako bo iz
glav izbijal kletve! Tudi v sanjah
je tako ravnal. Izgleda, da so se
za~ele tiste sanje uresni~evati …
Pastir: Jani se je nau~il veliko
obrti. Delati je moral, da se je lahko pre`ivljal. Doma niso mogli skrbeti zanj, sam se je moral znajti. Uspelo mu je, ker se je potrudil. In vse,
kar se je v mladosti dobrega nau~il,
mu je pozneje v `ivljenju {e kako
pri{lo prav.
29
ZGODBE
Ov~ka: Ta pa je bil! Delal je res veliko, ni kaj, je pa tudi kaj dobrega dobil
za pod zob, ~e jaz prav razumem. V kavarni da je stanoval?! To se je najedel
sladkarij!
VESELI PRIJATELJI
8.
Pastir: Kmalu je Jani {el v bogoslovje, kjer se je u~il za duhovnika. Zelo se
je oklenil {tudija, vendar svojih prijateljev ni pozabil. Rad je pomagal vsakemu, ki ga je prosil pomo~i. Nekega zimskega dne je zunaj padal sneg na tiho
cesto, a Janija to ni zanimalo. Ves prevzet je bil od zgodovine, ki se jo je u~il.
[koda, da je prav tedaj potrkalo na vrata.
Jani: @ivio! Kaj te je dobrega pripeljalo?
Vili: Dobrega prav ni~. Le moje hla~e so izgubile gumb, ti pa si tako sposoben kroja~.
Jani: No, zaradi enega gumba pa res ne bo{ zgubil poguma.
Vili: Tega ravno ne, hla~e pa!
Jani: Ti pa si za hece. Daj hla~e, da pri{ijem gumb. Pa kar malo semkaj
po{kili, da si bo{ znal tudi sam pomagati. Ve{, ni te`ko, le za~eti je treba.
Vili: Hvala, tebi gre kot po maslu!
Pastir: Jani se je spet zakopal v knjige, a je pri vratih zopet nekaj za{umelo.
Jani: Naprej. O, Vili, spet ti?!
Vili: Ja ... ve{ ... Poglej te moje ~evlje. Levi je raztrgan in v tem snegu imam
takoj mokre noge. Ali bi mi ga popravil, prosim?
Jani: Ve{, da bom.
Vili: Jani, ti ima{ zlato srce.
Jani (se zasmeje): Pa ~rne roke od tvojih {karpetov.
Vili: [e nekaj, ali se smem oglasiti jutri, da bi mi razlo`il, kaj je danes profesor govoril pri filozofiji?
Jani: Kar pridi, bova malo modrovala.
Pastir: Jani je zopet sedel za knjigo. Oglasil se je zvonec in nekdo je pred
vrati zavpil: Jani iz drugega letnika ima obiske.
Jani: Pozdravljen, Lojze, ti si?! Pa ti, Rok! Kaj vaju je prineslo?
Lojze: Jani, v na{em Klubu veselja te tako pogre{amo! Brez tebe je ~isto
druga~e!
Jani: Vseeno morate spo{tovati pravila in ostati povezani. Saj je ~isto preprosto. Va{ pravilnik ima samo dva ~lena.
30
Rok: Ja, ja. Poglej, tukaj na torbi imam napisana. Prvi~: Vsak ~lan Kluba
veselja se mora izogibati vseh besed in dejanj, ki se za kristjana ne spodobijo. Drugi~: Vzorno mora izpolnjevati {olske in verske dol`nosti.
Jani: No, in? ^isto preprosto. To delajte in boste veseli.
Lojze: Da, Jani, veseli bi bili. Ve{, jaz se ve~krat spomnim, ko si me s pestmi branil pred so{olci. Kar bal sem se tvojih mi{ic.
Jani: Ne spominjaj me na te de{ke neumnosti. Sram me je mojih pesti, saj
Bog `eli, da delamo dobro tudi tistim, ki nam kaj slabega storijo.
Lojze: Resni~no smo veseli takrat, ko delamo to, kar Bog zahteva od nas.
Jani: In v tem je skrivnost na{ega Kluba veselja. Da smo veseli, brez greha.
Pastir: [e so kramljali in skoraj se je `e spustil ve~erni mrak, zato so se
prijatelji poslovili; Jani pa je zaprl knjigo
in razmi{ljal – da je veselje pravo le
takrat, ko s tem ne `alimo drugega,
niti Boga.
Ov~ka: Jani je bil dober fant. Znal
je svetovati, spodbujati in tola`iti. To
so prave pastirske ve{~ine – pa da zna
za`vi`gati, zapeti. Ko pri na{i ~redi pastir
zavriska in zapoje, takrat vse veselo zameketa. Biti vesel – to je tako preprosto, pa
{e nalezljivo povrhu!
31
ZGODBE
Rok: Ampak – tebe pa le pogre{amo. Veseli smo, da ho~e{ postati duhovnik, veseli bi bili pa tudi, ~e bi te imeli {e vedno med seboj v na{em Klubu.
9.
PA SI DUHOVNIK!
Pastir: Janijeva {tudijska leta so se naglo pribli`evala koncu. Pripravljal
se je na prejem duhovni{kega posve~enja. Tudi pridigati se je u~il. Ponosen
je bil na svoje pridige. Neko~ je pridigal v doma~em kraju. Poslu{ajmo, kaj
se mu je dogodilo.
Polde: Gospod Janez, danes ste pa ~udovito pridigali. Neko~ boste {e velik in slaven pridigar.
G. Janez: Vam je pridiga res tako ugajala? Upam, da ste si tudi kaj zapomnili.
Polde (se popraska za u{esi): Ja, tisto o du{ah v vicah je bilo prav pretresljivo.
G. Janez: O ~em? Saj sem vendar pridigal o Materi Bo`ji.
Polde: Jaz sem bil pa prepri~an, da je bilo o du{ah v vicah.
Mama: Jani, `e mogo~e, da te ljudje hvalijo, jaz te pa ne bom. Meni se zdi,
da bi se ti rad malo pobahal. Pridigaj tako preprosto, da te bo razumel tudi
najpreprostej{i kmet. Bo`jo ~ast i{~i, ne pa svoje slave.
G. Janez: Prav ima{, mama. [e veliko se moram nau~iti.
G. Janez: Dobro se ho~em pripraviti na to, da bom duhovnik. Samo nekaj tednov {e manjka do tega dogodka. Kak{en bom, ko bom duhovnik? Mislim, da je najpomembnej{e tole: Vselej bom dobro uporabljal svoj ~as. Posnemal bom dobroto in ljubezen sv. Fran~i{ka Sale{kega, ki je dejal, da na
kapljico medu pride ve~ muh kot na cel sod kisa. Vedno bom zadovoljen z
jedjo, da le ne bo {kodila zdravju. Vino bom pil le me{ano z vodo. Delal bom
veliko in ne bom spal ve~ kot pet ur.
Pastir: Kon~no je pri{el tako pri~akovani dan. 5. julija 1841 je Jani pokleknil pred turinskega nad{kofa, da bi prejel ma{ni{ko posve~enje. Ko so
ga poklicali po imenu, je veselo odgovoril: Tukaj sem. S temi besedami je
pokazal, da ho~e biti pripravljen slu`iti Bogu in ljudem. Po slovesnosti je stopil
k svoji mami.
G. Janez: Mama, danes za~enjam novo pot v `ivljenju. Prosim te za blagoslov. Hvala ti za vse, kar si storila zame. Hvala, ker si bila tako dobra. Oprosti
mi, ker jaz nisem bil vedno tak.
Mama: Jani, zdaj si duhovnik in daroval bo{ sveto daritev. Odslej si bli`e
Jezusu. Na to pomisli. Ma{o darovati se pravi, trpeti s Kristusom. Prepri~ana
sem, da bo{ vsak dan molil zame. To mi zadostuje. Nobene druge zahvale
no~em. Skrbi le za du{e, ki ti jih je Bog zaupal. In ~e bo{ kdaj obogatel, vedi,
da nikoli ve~ ne bom prestopila praga tvoje hi{e.
32
G. Janez: Mama, razmi{ljal sem, kaj naj sedaj storim. Odlo~il sem se, da
ostanem v Turinu. Tu bom nekaj let {tudiral. Rad bi se dobro pripravil na
svoje delo.
G. Janez: To je najve~. Vendar ... ali se spominja{ tistih nenavadnih sanj,
ki sem jih imel, ko sem bil star 9 let? [e danes se jih `ivo spominjam. Vem,
da bom imel v `ivljenju {e neko delo. Vem, da bom sre~al veliko mladih
ljudi. A ne vem, kdaj bo to in kje. Zato bom {e po~akal, dokler mi Bog ne
poka`e poti.
Ov~ka: Postal je pastir, ~isto pravi, a za zdaj {e brez ~rede. ^e sem prav
razumela njegove sanje, bo najprej dobil ~redo volkov in medvedov, ki jih
bo moral spremeniti v ov~ke. To bo te`a{ko delo! Enemu tak{nemu ~rnemu
kosmatincu je `e te`ko spremeniti v belo barvo dlake, kaj {ele njegovo kosmato du{o! Ampak, gospod Janez pravi, da je Bog z njim. O njem pa mi je
mami pripovedovala, da je vsemogo~en, da on stori, da spomladi ozelenijo
mrtvi pa{niki ... ^e je to res, potem se gospod Janez nima ni~esar bati.
33
ZGODBE
Mama: Na svoje delo? Ali ti ni dovolj, da si duhovnik?
10.
SRE^ANJE Z NEJCEM
Pastir: Kot mlad duhovnik je g. Janez deloval v Turinu. Veliko je razmi{ljal, na kak{en na~in bi lahko najbolj pomagal revnim in zapu{~enim mladim, ki niso imeli ne kosa kruha ne strehe nad glavo, velikokrat pa so jih tudi
star{i zapustili. Potikali so se po mestu in delali vseh vrst neumnosti.
Na praznik Marije Brezmade`ne, 8. decembra, se je g. Janez v zakristiji
cerkve sv. Fran~i{ka pripravljal za sv. ma{o. Poslu{al je prekrasno pesem zvonov, ko ga je iz pobo`nih misli prestra{ilo glasno zmerjanje.
Me`nar: Tepec, ~e ne zna{ ministrirati, ~emu sploh hodi{ v zakristijo?! Si
hotel kaj izmakniti, kajne!? (S palico na`ene fanta ven.)
G. Janez: Kaj vendar delate? Zakaj ga tepete?
Me`nar: Zakaj se pa potika po zakristiji, smrkavec, ~e {e ministrirati ne zna!
G. Janez: Moj prijatelj je. Takoj ga pokli~ite, pogovoriti se moram z njim.
Me`nar: Va{ p…ri…jatelj? … Hej, pridi nazaj! (Privede nazaj prestra{enega fanta.)
G. Janez: Le pridi. Ni~ se ne boj, ni~ hudega se ti ne bo zgodilo. Kako ti je
ime, prijatelj?
Nejc: … Nejc.
G. Janez: Od kod pa si?
Nejc: Iz Astija.
G. Janez: Ima{ kak{no delo?
Nejc: Zidar sem.
G. Janez: Kje pa so tvoji star{i?
Nejc: Nimam jih ve~. Umrli so.
G. Janez: Koliko si star?
Nejc: [estnajst let.
G. Janez: Zna{ brati in pisati?
Nejc: Ne.
G. Janez: Peti pa menda zna{?
Nejc: … Tudi ne.
G. Janez: Morda `vi`gati?
Nejc (veselo): Da, `vi`gati pa znam.
G. Janez: No, vidi{. Pa vendar nekaj zna{. Si `e bil pri spovedi in obhajilu?
34
Nejc: Ne {e.
G. Janez: Ali hodi{ k verouku?
Nejc: Si ne upam.
G. Janez: Zakaj ne?
ZGODBE
Nejc: Drugi fantje znajo katekizem
na pamet. Jaz sem dosti starej{i od njih,
pa ni~ ne znam. Zato me je sram.
G. Janez: Ali bi pri{el, ~e bi jaz posebej samo tebe pou~eval?
Nejc: Zelo rad.
G. Janez: Bi pri{el sem?
Nejc: Da, ~e me me`nar ne bo natepel.
G. Janez: Nih~e se te ne bo dotaknil. Kdaj naj za~neva? Morda takoj zdaj?
Nejc: Tudi lahko. Imam dosti ~asa. Zdaj pozimi zidarji nimamo dela.
G. Janez: Torej za~niva. Najprej pa morava prositi za Bo`jo pomo~. Zna{
»zdravamarijo«?
Nejc: Znal sem jo, pa precej pozabil.
G. Janez: Potem ponavljaj za menoj besedo za besedo.
Ov~ka: Kaj, takle mladeni~, pa {e zdravamarije ne zna?! Jaz poznam pastir~ke, ki
so mlaj{i od njega, pa `e znajo `ebrati to
molitvico. [e posebej v maju se pogosto sli{i.
Pastir: G. Janez je pobo`no molil
zdravamarijo in Nejc je ponavljal za
njim. Ko se je Nejc poslovil, je obljubil, da bo naslednjo nedeljo spet pri{el in pripeljal s seboj nekaj prijateljev. To se je res zgodilo. Celo popoldne so se skupaj igrali, preden pa so se raz{li, so {e skupaj zmolili nekaj molitev. In
vsako nedeljo jih je bilo ve~. ^ez nekaj let
se jih je zbiralo pri g. Janezu tudi prek 800.
Tako je nastal oratorij.
Ov~ka: 800 da jih je bilo?! To je bilo `iv`ava. Ubogi g. Janez, ki je moral
vse to poslu{ati! Ne, pa saj to mu je ravno ugajalo. Kako je `e pripovedoval
pastir Bonifacij: Delajte karkoli ho~ete, da le ne delate greha. To jim je govoril g. Janez na oratoriju.
35
11.
ORATORIJ
Pastir: Pri g. Janezu se je zbiralo vedno ve~ fantov, zato je bilo sli{ati vedno ve~ glasov. Mnogi v mestu so se za~eli prito`evati. Nekega nedeljskega jutra je prebivalce mesta prebudil silen hrup.
Fantje: Kje je oratorij? Kje je gospod Janez?
Tilen: Hej, kaj pa pomeni ta hrup? Mar niti v nedeljo ne bo miru?
G. Janez: Sem `e tukaj. Kar za mano, fantje, tjale na tisto dvori{~e.
G. Jo`ef: Petdeset, sto, sto petdeset, dvesto ... g. Janez, kam pa bo{ dal
toliko fantov?
G. Janez: Ne vem. Vsak teden jih je ve~.
G. Jo`ef: Najbr` se bo treba seliti. Glej no, policaj gre.
Policaj: Gospoda Janeza i{~em. Ali ste to vi, gospod?
G. Janez: Da, jaz sem.
Policaj: V imenu postave vas obve{~am, da se morate s tega dvori{~a s temi
fanti umakniti kam drugam. Ljudje se prito`ujejo nad hrupom.
G. Janez: Hm. Do kdaj pa se moramo umakniti?
Policaj: Do naslednje nedelje.
G. Janez: To je prekmalu. Ali mi ne bi dali malo ve~ ~asa, da najdem kak
drug prostor za te fante?
Policaj: Ne, gospod. ^e vas naslednjo nedeljo {e najdem tu, vas bom
aretiral.
G. Janez: No, prav. Kar naprej se selimo. To je `e tretji~. To je jasen dokaz, da na tem svetu res nimamo stalnega bivali{~a.
Nejc (ki se medtem pribli`a): Ja, kje pa smo potem res doma?
G. Janez: V nebesih, Nejc, v nebesih.
Nejc: Tudi jaz?
G. Janez: Seveda, tudi ti.
Pastir: [e istega popoldneva je pri{el h gospodu Janezu droben mo`akar.
Robert: Dober dan gospodje. Jaz sem Robert, pravijo pa mi Pankracij.
Pa saj ni pomembno. Sli{al sem, da i{~ete prostor za va{ laboratorij.
G. Janez: Ne laboratorij, oratorij.
Robert: No, pa naj bo. Oratorij. ^eprav ne vem, kaj je to. Peljal vas bom
k nekemu gospodu, ki bi vam rad dal ta prostor.
Pastir: Tako so fantje kon~no pri{li do stalnega zbirali{~a. Seveda ga je
bilo najprej treba malo pove~ati in polep{ati. Barako so morali za dober meter
36
Nejc: Kako lepo je bilo hoditi po teh planinah!
Jure: Kar {e enkrat bi {el. Gospod Janez, {koda, da se `e vra~amo domov.
Lojze: Hej, fantje! Poglejte orla!
Nejc: Ooo, pa kako visoko leti!
Jure (ponosno, kot da bi edino on to vedel): Orel je kralj neba. Njegov dom
je nebo.
Nejc (ga hitro prekine): Tudi moj dom je nebo.
Lojze (zafrkljivo): A … ja? Kaj si z lune priletel, hahaha? Kdo ti je pa to
povedal?
Nejc (resno): G. Janez! Rekel je, da na zemlji
nimamo stalnega doma in da smo doma v nebesih. Ti, jaz, Jure in mi vsi.
G. Janez: Bravo, Nejc, to si si pa dobro zapomnil. Vidite, fantje, tega orla? Visoko nad
nami leti in vidi stvari, o katerih mi tukaj {e
sanjamo ne! ^e bi se mi mogli povzpeti tja,
kjer je on, kako druga~e bi gledali na svet.
Ne bi nas zbodla v o~i vsaka malenkost, ki
nima nobene veljave. Toda, ~eprav je orel
visoko in je kralj neba, je nad njim {e nekdo, ki je {e bolj mogo~en. Cel svet nosi v svojih rokah. In, kar je najpomembneje, za vsakega od nas ima pripravljen prostor pri sebi.
Va{ ko{~ek neba. … Fantje, ali sprejmete izziv?
Vsi: Kak{en pa?!
G. Janez: Kdor od vas se mi pridru`i in mi
pomaga, bo gotovo dobil ta ko{~ek neba; {e prej
pa dovolj kruha in dovolj dela.
Nejc: To se pa spla~a premisliti.
Jure: Ti bi {e premi{ljeval?! G. Janez, jaz bom ostal z Vami.
Ov~ka: O, ko bi tudi jaz mogla leteti. Vedno sem si `elela, da bi letela po
zraku, pa ne samo dva metra, ampak cel dan; jadrala bi od enega vrha do
drugega … Hm, ampak bi bilo res ~udno, ~e bi se kar naenkrat v zraku pojavila ovca. Saj bi vse lastovke zbe`ale! No, je `e bolje, da ska~em po trdnih
tleh. Tudi tu imam lahko svoj ko{~ek neba – ali pa ko{~ek zemlje – saj je konec koncev vseeno. Da si le sre~en tam, kjer si …
37
ZGODBE
poglobiti, sicer bi vsi hodili okrog z bu{kami, zaradi nizkih tramov. Tudi ta
baraka je kmalu postala premajhna. Gospod Janez je zgradil pravo hi{o. Ko
se je `ivljenje nekoliko ustalilo, so velikokrat {li tudi na izlete – pe{ seveda.
Na nekem jesenskem potepanju se je spletel naslednji pogovor.
12.
OV^AR SIVEC
Pastir: Gospod Jani je neutrudno skrbel za vse, ki so bili ubogi. Ni jim
dajal samo kruha, ampak jih je tudi u~il. Koliko no~i je prebedel, da je zanje
pisal knjige o razli~nih stvareh. Napisal je knjigo zgodovine, knjigo o decimalnem ra~unanju, `ivljenjepise svetnikov, knjige z versko vsebino. Zato so
nekateri, ki se s tem niso strinjali in so videli, kako g. Janez postaja priljubljen, za~eli ogro`ati njegovo `ivljenje. Nekega ve~era je g. Janez nameraval
iti po opravkih.
G. Janez: Pozno je, a upam, da me ne sre~a kak nepridiprav.
(Zunaj se sli{i ren~anje in lajanje.)
G. Janez (pride nazaj): ^udno, tale ov~ar Sivec me ne pusti ven. Kar na
rame se mi je povzpel in me potisnil nazaj v hi{o. Skoraj bi padel.
Nejc: Dajte mu kost. Morda je pa la~en.
G. Janez: Pa res. Dobra misel. (Spet ren~anje.) Ni~ nisem dosegel. Ne pusti me ven, pa pika. No, bom pa ostal doma. Saj spet ne gori voda.
(Potrka na vrata, vstopi Jure.)
Jure: G. Janez, g. Janez, kje ste?
G. Janez: Tukaj sem, kaj pa se dogaja?
Jure: Vra~al sem se iz {ole, pa sem pred hi{o videl {tiri mo{ke, ki so se skrivali za grmovjem. Prislu{koval sem njihovemu pogovoru in sli{al, da vas ho~ejo napasti. Nocoj ne hodíte nikamor!
G. Janez: No, potem je imel pa na{ Sivec prav.
Nejc: Mislim, da je tega psa poslal sam Bog.
G. Janez: Tudi jaz sem vedno bolj prepri~an o tem. To je sedaj `e tretji~,
da me je re{il nevarnosti.
Jure: Tretji~? Mi pa ni~ ne vemo o tem. Dajte, povejte, kako je bilo.
G. Janez: Nekega ve~era sem {el obiskat nekega bolnika. Ko sem se vra~al domov, sem opazil, da se za menoj plazi ~lovek z debelo gorja~o. Pospe{il sem korak, pa ga je tudi on. No, sem si mislil, enega bom `e ukrotil.
Tedaj pa so iz stranske ulice pri{li {e drugi sumljivi tipi, ki so o~itno imeli
na piki prav mene.
Jure (poslu{a z odprtimi usti): Oooo ...
Nejc: In potem?
G. Janez: In potem so me napadli z vseh strani. Ko nisem ve~ videl nobenega izhoda iz stiske, je nenadoma iz teme {vignila senca ...
38
Jure: [e en lopov?
G. Janez: Ne, Sivec je bil. Zagnal se je na napadalce, dva podrl na tla, ostali pa so se razbe`ali.
Nejc: To je pa res dobro naredil!
G. Janez: Ja. Nekaterim ljudem sem bil trn v peti, ker napi{em toliko knjig
za obrambo vere in Cerkve. Nekega de`evnega ve~era sem bil v mestu. Na
poti domov se je izza vrat neke hi{e pognal name neznanec in mi vrgel vre~o
~ez glavo. Ko sem se ga hotel otresti, se je vrgel name {e drugi in me vrgel na
tla. Mislil sem, da sem izgubljen. Tedaj pa se je nenadoma pojavil Sivec in
sko~il na napadalca, da se je capin prevrnil na tla kot klada.
Jure (zaploska): Hahaha, Bravo, Sivec!!!
G. Janez: Nato je zasadil svoje zobe v roke
drugega, ki me je prav v tistem trenutku napadal. Tako sta oba le`ala na tleh, nad njima pa Sivec, ki ni nikomur dovolil niti giba.
Nejc: Odkod pa sta pri{la, nepridiprava?
G. Janez: Oh, bila sta navadna reve`a. Nekdo ju je najel in pla~al. Obljubiti sta mi morala, da me bosta odslej pustila pri miru, nato pa sem ju
odpustil.
Nejc: Mene pa zanima, odkod se je ta pes
vzel. In vedno se pojavi takrat, ko ga potrebujete.
G. Janez: Ve~krat sem poizku{al
ugotoviti, odkod je pri{el in ~igav je, a
vedno je bilo zaman. ^e re~em, da je
bil angel, bi verjetno pretiraval. Ampak, ~isto navaden pes pa tudi ni bil. Gotovo ima pri tem vmes prste Marija Pomo~nica. Fantje, nekaj vam povem, in
to si zapomnite za vedno: zaupajte v Marijo in videli boste, kaj so ~ude`i!
Ov~ka: Tak{nega Sivkota bi pa tudi jaz rada poznala. On bi `e pokazal
tem vol~jim mrcinam in jim pomeril dlako! Nikoli ve~ jim ne bi zadi{alo ov~je meso!
39
ZGODBE
Jure: Pa {e enkrat vas je re{il, saj ste rekli, da je to `e tretji~.
Pastir: Tako. Moja zgodba se tukaj kon~a. Ne pa tudi zgodba g. Janeza.
Dolgo je {e `ivel, veliko mladim je {e pomagal. Zgradil je velike cerkve in
hi{e, kjer so se fantje zbirali, hodili v {ole in se izu~ili kak{nega poklica. Pravzaprav njegovo delo `ivi {e danes, po vsem svetu. Po pomo~ se je vedno obra~al k Bogu in Mariji Pomo~nici. V tem ga tudi mi lahko posnemamo. Lahko
ga prosimo za pomo~, ker je tudi on svetnik, saj je dobil ko{~ek nebes: sv.
Janez Bosko.
Ov~ka (`alostno): [koda, da je `e konec. (Jezno.) Saj sem vedela: Takrat,
ko je najbolj napeto, takrat pa »ck« – in je konec. [e vedno se je zgodilo tako.
Ti pastirji mislijo, da ~e so sami zaspani, da smo tudi ovce. (Odlo~no.) Nak,
jaz `e nisem. Jaz bi to zgodbo poslu{ala {e do jutri zjutraj. … (Veselo.) @e vem,
je pa {e druga re{itev! Prosila bom pastir~ka Filipa, ki ima célo knjigo o g.
Janezu, naj mi prebere, ~isto vse! Predvsem mora dobro pre{tudirati tisto
poglavje, kako se volka spremeni v ovco. V knjigi mora gotovo biti kak{en
recept. Zdaj `e vem, da je g. Janez to znal narediti, rada bi pa {e vedela, kako!
… Kako lep bi bil svet brez volkov …
40
KATEHEZE
NEKAJ NASVETOV
l Kateheze, ki navadno sledijo predstavljeni zgodbi, so eden pomem-
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
42
bnej{ih trenutkov oratorija, obenem pa tudi eden te`jih. Zato se je
treba na izvedbo katehez dobro pripraviti (da je ne bi slu~ajno kdo
bral; vsaj delno jo mora usvojiti na pamet!). Priporo~amo pa, da bi
kateheze vodili `e izku{eni animatorji.
Kateheze posku{ajo predstaviti vrednote, ki jih nakazujejo zgodbe;
po skupinah si boste zato prizadevali poglobiti nekatere vidike
zgodbe.
Za vsako enoto/zgodbo o `ivljenju sv. Janeza Boska imamo pripravljeni dve katehezi in sicer: A–kateheze, ki so namenjene predvsem
mlaj{im otrokom, in B–kateheze za starej{e (npr. od 5. do 8. razreda).
B–kateheze so predvsem vzpodbude za pogovor. Morda bo voditelj
skupine izbral le eno mo`nost/smer pogovora (eno vpra{anje) in ga
v svoji skupini sku{al ~im bolj poglobiti.
Priporo~amo, da se animator, ki bo vodil katehezo, poleg zgodbe
poglobi v osrednjo temo (ki je nakazana v naslovu kateheze) in tudi
sam odkriva mo`nosti, kako bo s svojo skupino otrok poglobil
zgodbo in predstavil nakazano temo. Bodite ~im bolj izvirni.
Priporo~amo, da animatorji sami `e na sre~anjih v pripravi na
oratorij obdelajo kateheze.
Naslov kateheze podaja temeljni vzgojno/katehetski poudarek, osrednjo temo oz. cilj kateheze, vrednoto.
V premislek. Misli ob za~etku so v pomo~ animatorju za pripravo
kateheze, ki naj spodbudijo tudi ~im ve~ osebnega prizadevanja v
pripravi kateheze.
Kdor bo vodil katehezo, lahko tudi kombinira katehezi A in B …
izbere tisto, kar ve, da mu bo slu`ilo, da bo lahko dobro pripravil
vse potrebno za dobro delo v skupini.
Pred za~etkom dela si pripravite vse potrebno za katehezo (material,
prostor ...).
Posku{ajte ustvariti spro{~eno in motivacijsko ozra~je.
Predvsem sami bodite motivirani za delo, potem bo motivirana tudi
skupina!
Poleg teh kratkih navodil si preberite tista uvodna navodila o animatorju in navodila, ki jih dajemo za izvedbo delavnic.
Prostor, kjer se boste z otroki zbirali, lahko opremite tudi z »nebom
in obla~ki« (modro blago, na katerega se bodo z bucikami pripenjali
obla~ki), ki bodo slu`ili za pripenjanje raznih misli, izrekov sv.
Janeza Boska (npr. tistih iz za~etkov katehez ali kak{no iz molitvenih
sre~anj za animatorje) ipd.
1.
V @IVLJENJU IMAMO SVOJO NALOGO
@ivljenje je dar, ki smo ga prejeli od Boga in star{ev. Bog nam ka`e pot v
`ivljenje na razli~ne na~ine. Janiju jo je pokazal v sanjah, nam pa jo ka`e
preko razli~nih ljudi, s katerimi se sre~ujemo v `ivljenju, npr. star{i, u~itelji, prijatelji, duhovniki, kateheti ... Pri tem pa naletimo na razli~ne ovire,
preizku{nje, pa tudi na uspehe in veselje. Bog pa nam usmerja na{o pot po
notranjem glasu (vesti), ki je v nas.
»Postani mo~an in krepak.« Zavedamo se pomena {ole, izobra`evanja, osebne rasti in prizadevanja. Do raznih spoznanj se dokopljemo postopoma: v
dobi otro{tva, mladeni{tva, odraslosti ... »Ob svojem ~asu bo{ vse razumel.«
MISEL SV. JANEZA BOSKA
VELIKO NAREDI, KDOR DELA TO, KAR MORA – ^ETUDI MALO;
NI^ PA NE NAREDI, KDOR SICER VELIKO DELA,
NE DELA PA TISTEGA, KAR BI MORAL.
A1
Ker smo prvi~ zbrani v skupino in ker `elimo, da bi nam bilo lepo, se najprej nekoliko ogrejmo s spoznavanjem:
Otrokom razdelimo iz kartona izrezane kroge (iz katerih bodo pozneje izdelali ov~ke); na hrbtno stran napi{ejo svoje ime in rojstni datum ali starost, ~e
{e ne vedo za svoj rojstni dan.
Po vrsti vsak pove svoje ime in rojstni dan.
^e se otroci ne poznajo, lahko skupaj ponovimo imena.
Ker smo veseli, da smo skupaj, si zapojmo, da se imamo radi
(primemo se za roke in zaple{emo v krogu).
Pesem
Prijat'l'e imamo radi … (napev pesmi Mi se imamo radi)
Oratorij imamo radi … Star{e imamo radi … Boga imamo radi …
Danes pa se nam je v oratoriju pridru`il {e en nov prijatelj.
Kdo bi to bil? (Jani.)
V zgodbi smo zvedeli nekaj o njegovih star{ih.
Kako je bilo ime njegovi mami?
Kaj se je zgodilo o~etu?
Je bil Jani doma na vasi ali v mestu?
43
KATEHEZE
V PREMISLEK
Kako je kot de~ek pomagal doma? (Pasel je ovce.)
Ali sprejmemo tudi Janija za svojega prijatelja?
Potem pa {e njemu zapojmo:
Janija imamo radi …
Neke no~i je Jani imel nenavadne sanje. Se jih spomnimo?
(Animator pomaga narediti preprosto obnovo, npr.: Jani je videl otroke, ki so se
igrali, in mnogi so se pretepali in grdo govorili; videl je Jezusa in Marijo, ki sta mu
naro~ila nekaj pomembnega – naj si pridobi za prijatelje tiste poredne otroke, da bodo
postali dobri kakor ov~ke.)
DOMA^A NALOGA
Jani je dobil doma~o nalogo.
Tudi vsak izmed nas ima kak{no doma~o nalogo, pa ne samo takrat, ko je
{ola.
Tudi od nas Jezus `eli, da smo dobri, da se imamo radi, da ubogamo star{e, da si pomagamo …,
da smo nekoliko podobni ov~ki, ne hudobnemu volku.
To doma~o nalogo smo dobili takrat, ko smo prijokali na svet.
Dobri Bog vsakemu pravi: »(Na{tejemo imena otrok), bodi dober!«
Ali `elimo skupaj narediti to nalogo?
DEJAVNOST
Izdelava ov~ke, ki jo imajo otroci lahko obe{eno okrog vratu kot osebno
izkaznico, ali pa jih pritrdimo na pano, ki ga bomo rabili pri 6. katehezi.
^e je ~as omejen, naj animator `e vnaprej izre`e glavo in ta~ke, da jih otroci
samo nalepijo.
Pripomo~ki: karton, papir, vata, vrvica, pisala
OV^ICA
iz kartona izre`i krog
prelepi ali pobarvaj ga na zeleno
nalepi puhasto kepo vate na sredino kroga (trup ov~ice)
na karton nari{i in pobrarvaj glavo ter no`ice
izre`i in nalepi - noge pod in glavo ~ez vato
na rvh ov~je glavice nalepi {e ko{~ek vate in ov~ica je gotova
potrebuje{ samo {e luknjico na vrhu in vrvico za obe{anje
44
B1
Pesem: Mnogo sem prehodil poti
ü Voditelj skupine pripravi slike iz revij in ~asopisov, na katerih so
upodobljeni razli~ni poklici; pri tem pa ne pozabimo na otroka,
mladostnika, star{e, duhovnika, redovnico ...
ü Udele`ence povabi, da skupaj izdelajo plakat o `ivljenjskih poklicih,
zraven pa pripi{ite naloge poklica osebe na sliki.
ü Kaj bi v `ivljenju radi postali? Kak{ne so va{e sanje?
ü Kako te sanje uresni~ujemo v svojem `ivljenju? Koliko se trudimo za
to z u~enjem, delovnimi navadami, disciplino, ali ra~unamo, da
nam bo sanje uresni~il 'Sveti Duh'?
ü Kaj je za konkretne sanje potrebno narediti? Npr. ~e `elimo v
`ivljenju opravljati poklic zdravnika, se moramo `e v osnovni in
srednji {oli truditi za ~im ve~ znanja, za ~im bolj{i uspeh, da nam
bo uspelo z dovolj znanja in ustreznim {tevilom to~k priti na `eleno
fakulteto.
ü Zakaj nam star{i te`ijo in te`ijo, da se moramo u~iti? Saj jaz `e vem,
kdaj se moram u~iti? Je to res? No, ja, zadnji~ je bila u~iteljica
slabe volje in me je nala{~ vpra{ala to~no tisto, kar je vedela, da ne
znam najbolje. Aha, pa zvezek mi je pogledala ravno tisti dan, ko
nisem naredila naloge? Komentirajte to 'neusmiljeno' u~iteljico? Kje
je vzrok problema? Posku{ajte najti {e kak{en dogodek iz {olskih
klopi!
ü ^lovek je poklican, da izvr{uje svoj `ivljenjski poklic. »Delo nas
osvobaja treh velikih stvari: dolgo~asja, pregrehe in pomanjkanja« –
je neko~ zapisal veliki mislec.
ü Delo in opravljanje naloge, ki jo imamo v dolo~enem obdobju
`ivljenja, ozna~uje ~loveka in njegove lastnosti: nekdo je povr{en,
neodgovoren, nevztrajen, nenatan~en, len, ali pa drugi, ki je zanesljiv, dosleden, pozoren ... In prav po teh lastnostih nas ljudje bolj
ali manj cenijo.
ü Nenehna opravi~evanja za svoje slabe lastnosti: u~enec v {oli se bo
opravi~eval, da ni imel ~asa, da bi razumel, da je snov prete`ka, po
drugi strani pa bo ure in ure presedel pred televizorjem ali mno`il
impulze s pogovori po mobiju. U~enje navaja ~loveka k doslednosti,
doslednost pa k odgovornosti, ki jo imamo pri izvr{evanju naloge,
ki nam je dana.
ü Pomislimo {e na to, kak{na je na{a pomo~ star{em: kolikokrat ste
pobrisali prah samo po tistih delih pohi{tva, ki so vsem na o~eh,
~eprav bi bilo prav, da bi obrisali celo omaro?
45
KATEHEZE
POGOVOR
ü Vsako delo je ~astno. Marsikdaj imamo poni`evalen odnos do
fizi~nega dela.
ü Pri uspe{nosti izvr{evanja nalog pa je najve~jega pomena {e ena
lastnost: ljubezen do izvr{evanja te naloge, predanost temu delu. ^e
bomo pri~eli z zagnanostjo in `eljo, da bomo ~im bolj kakovostno
opravili nalogo, bo uspeh zagotovo veliko ve~ji, kot ~e bomo pristopili k delu, zato ker ga pa~ moramo narediti.
ü Vsak ima v `ivljenju svojo nalogo – in ob koncu bo dobil pla~ilo
glede na to, kako kakovostno bo to nalogo opravil.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo skupaj molitev Zdrava Marija z namenom, da bi spoznati nalogo, ki nam jo je Bog dolo~il. Da bi imeli odprte o~i za podro~je, ki nas bolj
zanima, kar bi v `ivljenju `eleli delati. Pametno je, da si v dnevnik zapi{emo
tudi svoja razmi{ljanja o tem, kako opravljam svojo `ivljenjsko nalogo in kako
uresni~ujem svoje `ivljenjske sanje. Tako kot Jani imamo tudi mi u~iteljico
(Marijo), ki nam pomaga na na{i poti. A za to jo je potrebno prositi. Zato se
v trenutkih negotovosti {e posebej priporo~imo Njej, ki nas zagotovo ne bo
zapustila, ~e jo bomo prosili za pomo~.
KO SE PREMAGAM, ZMAGAM
2.
V PREMISLEK
Tudi Jani je bil fant, ki je kak{no zagodel in u{pi~il. A svoje napake je priznal in hotel za to tudi »pla~ilo«. Ni zamol~al svojega dejanja. Zavedal se je,
da ni bilo prav, kar je storil. Kaj bi mi storili v njegovem primeru? Bi priznali? Jani je s tem premagal sam sebe in zmagal. Kak{ne pa so na{e zmage
v `ivljenju? Nogomet, ra~unalni{ke igrice ... Ali sploh poznamo zmago nad
samim seboj? Kako: da nismo vedno v ospredju; da naredimo kaj, kar nam
je te`ko (doma~a naloga, pomo~, pospravljanje sobe ...); da nismo jezni in zamerljivi. Naj pride do pogovora o do`ivetjih, kako se po~utimo, ko se premagamo. Kdo je tedaj pora`enec? Slaba nagnjenja v nas. Take zmage so najbolj
dragocene, saj imajo najve~jo vrednost za `ivljenje.
MISEL SV. JANEZA BOSKA
^E NIMA[ PRIJATELJA, KI BI TE OPOZARJAL NA NAPAKE,
PLA^AJ SOVRA@NIKA ZA TO OPRAVILO.
46
A2
ZGODBA: Sovra`im te, ljubim te
Sa{o je bil prikupen majhen de~ek, poln nagajivosti. Kljub njegovi dobroti
mu je kri izredno hitro zavrela. To so bili prizori, ko se je ujezil! Kri~al je,
korakal po sobi in vpil.
Ko je nekega dne mama {la iz hi{e, je Sa{o od{el naravnost v kuhinjo in si
sam postregel iz {katle keksov, ki jo je mama skrbno hranila.
Mama je odkrila prazno {katlo in vpra{ala: »Sa{o! Ali si ti pojedel kekse?«
Takoj je odgovoril: »Ne, mama. Niti enega nisem vzel! Ne, seveda ne. Prisegam!«
Jezna mama je zavpila: »Ti la`nivec! U~ila sem te govoriti resnico!« In ga
je udarila.
Sa{o se je razjezil. Poln jeze je dejal: »Sovra`im te! Sovra`im te! Od doma
bom {el in se ne bom ve~ vrnil! Odhajam!«
Jezen je zapustil vas in {el globoko v gozd. Utrujen in jezen se je usedel na
skalo in spet za~el vpiti: »Sovra`im te! Sovra`im te! Sovra`im te!«
Zasli{al je odmev svojih besed: »Sovra`im te! Sovra`im te! Sovra`im te!«
Sa{o se je ustra{il ter rekel: »Ti me sovra`i{? Ti me sovra`i{? Kdo si ti?«
Tako se je ustra{il, da je stekel domov, se vrgel v objem mami in zakri~al:
»Mami, mami, strah me je. Nekdo me sovra`i! Sli{al sem ga, da, sli{al sem,
kako mi je zavpil.«
»Moj otrok,« je odgovorila mama, »kje si to sli{al? Poka`i mi tisti kraj.«
Sa{o je odgovoril: »V gozdu, dale~ od tu. Pridi, pokazal ti bom.«
Prijel je mamo za roko in od{la sta v gozd. ^ez nekaj ~asa je Sa{o rekel:
»Tukaj! Vidi{ tole skalo? Tu sem sedel in potem mi je neki hudobni ~lovek
zakri~al: Sovra`im te! Sovra`im te!«
»@e dobro, `e dobro,« je odgovorila mati. »Bodi miren in stori to, kar ti
bom rekla. Sedaj zajemi sapo in napolni plju~a z zrakom. Potem z vsem glasom, kolikor ga premore{, zakri~i: Ljubim te! Ljubim te! Ljubim te!«
In Sa{o je storil natan~no to, kar mu je rekla mama. Takoj se je sli{al odmev: »Ljubim te! Ljubim te! Ljubim te!« Sa{o se je zasmejal in poln veselja {e
mo~neje zavpil: »Ljubim te! Ljubim te! Ljubim te!«
Mama ga je vpra{ala: »Kaj sli{i{ Sa{o? Kdo je bil? Sovra`nik ali prijatelj?«
47
KATEHEZE
Ov~ka je danes spoznala, da Jani ni bil vedno samo priden.
Kaj je u{pi~il? (Obnovimo oba dogodka.)
Vendar Jani ni samo kak{no u{pi~il, znal se je tudi opravi~iti.
Kako se je opravi~il svoji mami?
Jani je tekmoval s svojim bratom, kdo bo prej pritekel do hi{e.
Kaj pa je te`je: premagati brata v teku ali premagati svojo jezo do brata,
ker je prvi dobil piti?
Zakaj je treba premagovati svojo jezo, lenobo, nevo{~ljivost? (Da lahko `ivimo v miru in prijateljstvu.)
Tako se dogaja tudi v `ivljenju.
^e smo mi do drugih jezni, prepirljivi, pretepa{ki, bodo kmalu tudi drugi do nas jezni, prepirljivi, pretepa{ki.
^e pa premagamo jezo, smo lahko vedno ve~ji prijatelji.
DEJAVNOST
Bratcu in sestrici se je neko~ zgodilo tako:
brez razlage poka`emo slike zgodbe; nato skupaj sestavimo besedilo;
otroci pobarvajo slike in s pomo~jo animatorja napi{ejo besedilo v obla~ke;
celotno zgodbo pritrdimo na pano.
DOMA^A NALOGA
Naloga za jutri: vsak naj prinese majhno darilo, zavito tako, da se ne bo
videla vsebina.
Pripomo~ki: barvice, papir, slike zgodbe, pano.
Priloga: slike zgodbe »Bratec, sestrica in skiro«
48
1
2
3
4
5
6
B2
Pesem: Bojim se samote
ü Zmaga nad samim seboj – kaj bi bilo to? Da igramo {ah sami s sabo
in se premagamo? Da se premagamo v ra~unalni{ki igrici? ...
ü Kako pa kaj u~enje? Pa pospravljanje sobe, obisk nedeljske ma{e ...?
Vam ne di{i vedno ... Imate razmetano sobo ali premagate sami
sebe in jo pospravite?
ü Kak{en je ob~utek po tem?
ü Kdo je pora`enec po tak{nem boju? (odgovor: slaba nagnjenja v meni:
lenoba, nevo{~ljivost, jeza, napuh, la`, ne~istost)
ü V nadaljevanju preberemo naslednje pismo:
Prosim vas, pomagajte mi z nasvetom. Star sem sedemnajst let in sem
dijak poklicne {ole. Ne vem, kaj sem storil svojim so{olcem, da me ne
marajo. Nikomur nisem ni~ storil, oni pa me zmerjajo, pretepajo, preklinjajo in mi nagajajo. Med odmorom se spravljajo name in me imajo za bedaka. Ko je to enkrat opazil nekdo od u~iteljev, je bil eden izmed fantov kaznovan z ukorom, naslednji dan pa sem bil za to »nagrajen« s po{teno lekcijo fantove tolpe. Zmerjajo me, da sem neumen, ~e
verujem v Boga, ker Bog sploh ne obstaja, do vere imajo sovra`en odnos. Velikokrat so mi `e vzeli denar, za ta denar pa si kupijo cigarete in
popivajo v lokalih. Velikokrat so {li v gostilno `e pred poukom in pri{li
v {olo pijani. Ker se jih vsi bojijo, se jim nih~e ne upa upreti. Svetujte
mi, kaj naj storim, da pomagam tem fantom, da bi se spremenili, obenem pa da pomagam sebi in {e drugim, meni podobnim fantom, ki jih
ta tolpa zatira in izkori{~a. @e vnaprej hvala za odgovor. Franci
ü Pogovorite se o Francijevem pismu. Se tovrstni primeri dogajajo
tudi v na{em okolju? Kateri in zakaj se to dogaja?
ü Zakaj so ti fantje postali tak{ni?
ü Kaj bi svetovali Franciju? Kako naj pomaga fantom, da bi spregledali in dobili mo~, da premagajo slabosti v sebi, da bi zmogli premagati sami sebe?
ü Kaj je potrebno, da ~lovek premaga samega sebe? Mo~, znanje,
spretnost, iznajdljivost ...?
ü Kaj pa zabava? Kak{na zabava je danes najbolj aktualna? Voditelj
naj povabi udele`ence, da povedo, kako se zabavajo. Kaj je potrebno za dobro zabavo? Kako se zabavajo njihovi vrstniki?
ü Moj odnos do alkohola, cigaret in drog? Se zavedam {kodljivosti za
moje zdravje? Zakaj se mladi odlo~ajo za to obliko zastrupljanje
samega sebe? Kako jim pomagati, da bi spregledali {kodljivost
svojega dejanja? (o tem ve~ ob 8. zgodbi)
49
KATEHEZE
POGOVOR
ü Lepo je biti v zdravi dru`bi svojih prijateljev. Ste kdaj pomislili na
duhovne vaje za osnovno{olce, npr. programi v @elimljem, programi,
ki jih vodijo sestre HMP, na verou~ne skupine, skavte, animatorje,
razne druge programe po Sloveniji ... Mo`nosti je veliko – veliko
pesmi, dobre volje, smeha, spro{~enosti, obenem pa tudi zbranosti in
molitve. Vse to nam tudi pomaga, da dobimo mo~ premagati slaba
nagnjenja v nas, obenem pa obilo novih prijateljev, ki imajo v sebi
zdrav odnos do `ivljenja, ki imajo v sebi `ivljenje, ki je Bogu po volji.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo skupaj molitev Sveti Angel ... za mo~, da bi v `ivljenju vedeli, kaj
moramo storiti, obenem pa, da bi imeli mo~i, da bi premagali sku{njave slabih nagnjenj. Za to si je potrebno vsak dan prizadevati. ^e bomo dosledno
izpolnjevali naloge na na{i poti, nam bo s~asoma pri{lo v navado in to sploh
ne bo ve~ problem. Dostikrat nas obremenjuje prav tisto, ~esar ne storimo.
(Utrujajo nas stvari, ki jih prelagamo, ne pa tiste, ki jih naredimo!) ^e bodo ljudje
videli na{e `ivljenje, nas bodo bolj spo{tovali in imeli bolj radi. S svojim `ivljenjem bomo osre~ili njih in tudi sebe.
Izberi si eno – samo eno – delo, ki ti ne di{i preve~. Naj bo sklep tega sre~anja, da bom od danes naprej pri tem delu premagoval sam sebe.
LJUBEZEN JE DOBROTLJIVA
3.
V PREMISLEK
Jani je bil pravi prijatelj, saj je svojim prijateljem `elel dobro. Pri tem prijateljstvu ni gledal nase, ampak na svoje prijatelje. Dru`il se je z njimi, saj so
bili v njegovi dru`bi druga~ni, v njegovi dru`bi so bili bolj{i. Poleg tega pa je
znal osre~iti fante – da ne bi prizadel fanta, ki si ni mogel privo{~iti belega
kruha, je s pretvezo, da ima rad ~rn kruh, prosil za zamenjavo kruha. A fant
je to pretvezo spregledal, ko mu je rekel: »Ali si neumen ali pa dober!?«
Postavimo se v vlogo Janija – kaj bi mi storili? Bi zamenjali okusen sendvi~
za kos navadnega kruha samo zato, da bi osre~ili prijatelja?! Kdaj smo res
pravi prijatelji – ko nekomu ho~emo dobro! Prijateljstvo ni sebi~no. Koga
`elimo imeti za prijatelja: tistega, ki ima »status« (deli sladkarije, je »faca«),
ali tistega, ki je dober po srcu? Ali dajemo zato, ker bi pri~akovali povra~ilo? Ali so na{i prijatelji bolj{i, ~e smo med njimi, ali so morda celo slab{i
... Imamo prijatelje, ki nam pomagajo, da smo bolj{i, ali pa ...
MISEL SV. JANEZA BOSKA
V POGOVORU BODI TAK, DA BODO VSI, S KATERIMI GOVORI[,
POSTALI TVOJI PRIJATELJI.
50
A3
Jezus je neko~ povedal, kako naj si pomagamo med seboj.
Ob flanelogramu (figure sproti pritrjujemo na podlago) povemo zgodbo o
usmiljenem Samarijanu (Lk 10,30–35).
Razlo`imo izraze: Samarijan, Jud, duhovnik, levit.
Jezus nas u~i, naj vsakemu ~loveku pomagamo podobno kot dobri Samarijan.
DEJAVNOST
S seboj smo prinesli darila, ki jih `elimo podariti drug drugemu. To bomo
naredili v igri.
Usedemo se v krog; vsa darila zlo`imo na sredino.
Kocko me~emo po vrsti; ko nekdo vr`e {est, si lahko izbere katerokoli darilo; vzame ga lahko iz kupa ali pa od nekoga, ki `e ima darilo pred sabo.
Darilo vzamemo vsakokrat, ko vr`emo {est.
Igro zaklju~imo tako, da proti koncu me~ejo kocko samo {e tisti, ki nimajo nobenega darila, in si izberejo darilo pri tistem, ki jih ima ve~.
Ko ima vsakdo po eno darilo, igro zaklju~imo in odpremo darila.
Pripomo~ki: Flanelogram o usmiljenem Samarijanu (figure pobarvamo, izre`emo, nalepimo na karton; priskrbimo si primeren material, da bomo figure lahko pritrdili na podlago), darila, kocka.
Priloga: figure za flanelogram »Usmiljeni Samarijan«
1
2
51
KATEHEZE
Danes smo zvedeli, da je imel Jani veliko prijateljev.
Kaj so po~eli, ko so bili skupaj? (Pasli so ovce, se igrali.)
So bili Janijevi prijatelji samo dobri fantje? (Ne, v~asih so se tudi pretepali in
grdo govorili.)
Zakaj pa je Jani hotel biti z njimi? (Ker so bili bolj pridni, ~e je bil on med njimi.)
Zakaj pa je Jani zamenjal svoj dober bel kruh s slab{im Rokovim?
Mu je bil res bolj v{e~ ~rn, trd kruh?
Kje pa, tudi Jani je imel rad bel kruh. Vendar je bil Rokov prijatelj, zato
ga je hotel razveseliti. Podaril mu je najbolj{e, kar je imel, ker ga je imel rad.
Janija je tako u~ila njegova mama, mama pa se je tega nau~ila od Jezusa.
4
3
5
6
7
8
9
10
11
52
B3
Pesem: Mnogo poti skozi `ivljenje vodi
POGOVOR
KATEHEZE
ü Voditelj pred pri~etkom pripravi plakat, s tem da levi del obrobimo
ali pobarvamo s sivo barvo, desni del pa s `ivahnimi barvami
(rumena, rde~a ...).
ü Kaj pomeni »Ljubezen je dobrotljiva«? Ko stori{ neko dejanje
nesebi~no in ne pri~akuje{ nobenega pla~ila.
ü Koliko ti pomeni prijatelj? Kaj je meni merilo, kdo je prijatelj? Ali
prijatelje izbiram po tem, kako se kdo obla~i oziroma kak{en status
ima? Kako se obna{am do ljudi, ki so doma v revnej{ih dru`inah
kot jaz? Ali se spomnite kak{nega filma ali dogodka v vsakdanjem
`ivljenju, kjer so bogati in revni ljudje in kjer se bogati grdo in
zani~evalno obna{ajo do revnih? Ali smo jim v~asih podobni?
ü Spomnimo se trenutkov, ki ste jih pre`iveli s svojimi prijatelji.
Udele`ence v skupini povabimo, da na desni del plakata nari{ejo
razne predmete, stvari, ki jih {e posebej spominjajo na prijatelje.
Lahko nari{ejo tudi osebo, sliko, zraven pa napi{ejo lastnost svojih
prijateljev, ki jo zelo ob~udujejo in cenijo. Spomni se, kaj vse ste
skupaj do`iveli, koliko smeha, veselja, kolikokrat ste skupaj s prijateljem so~ustvovali ... Povabimo jih, da desni del plakata zapolnimo z
dogodki, ki so nam {e posebej ostali v spominu. Kaj bi najbolj
pogre{ali, ~e bi kar naenkrat ostali brez prijateljev?
ü Pogovorite se o izdelanem plakatu. Vsak naj pove, zakaj se je tako
odlo~il?
ü V drugi del plakata vpi{ite lastnosti, s katerimi so vas ljudje v `ivljenju prizadeli. Pogovorite se o konkretnih dogodkih (voditelj naj ima
pripravljen primer za za~etek!). Kako ste takrat odreagirali?
ü Pogovorite se z mladimi, kdaj vedo, da je neka dru`ba slaba. Kaj
lahko storijo, da bi pomagali svojemu prijatelju, ki je za{el v slabo
dru`bo?
53
ü Na koncu povabimo mlade, da se zazrejo v plakat in posku{ajo
ugotoviti, kolikokrat so bili v `ivljenju na levi, kolikokrat na desni
strani. Voditelj jih ob razmi{ljanju vodi z vpra{anji: Ali se zavedamo:
^e je nas prizadelo kak{no dejanje na{ega bli`njega, smo tudi mi
prizadeli bli`njega, ~e smo se na{li v dejanjih na levi strani. Nam je
vseeno? Je v nas `elja, da bomo pravi prijatelji, da bodo na{i prijatelji ob nas sre~nej{i in bolj{i?
ü Na koncu sre~anje zaklju~ite z igrico »Skriti prijatelj«. Na listke
napi{ite imena vseh udele`encev v skupini. Vsak dobi en listek,
vendar nobenemu ne sme izdati imena na listku. Svojemu skrivnemu prijatelju listka posve~a ve~ pozornosti (nasmeh, bonbon ...) – in
mu tako polep{a dan.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Vsi `elimo biti prijatelji drugim in `elimo imeti prijatelje. Zmolimo molitev O~e na{, da bi bili vedno dobri in iskreni do prijateljev in da bi bila na{a
dejanja vedno na »desni« strani plakata.
VERUJ V ENEGA BOGA
4.
V PREMISLEK
Jani zaupa v Boga in se ne spla{i ob {umu na podstre{ju. Zakaj? Globoko
veruje, trdno je prepri~an, da strahovi ne obstajajo, kljub temu da so vsi
okoli njega prestra{eni.
Kaj pa mi? Ali se znamo postaviti na lastne noge, vztrajati v svojem prepri~anju, pa ~eprav se nam okoli nas posmehujejo in nam o~itajo, da nismo
normalni? Dostikrat podle`emo vplivom okolice in ne znamo biti dovolj
odlo~ni.
Kdo je za nas Bog, kako si ga predstavljamo? Bog je samo eden, malik pa je
vse, kar imamo za Boga, pa to ni: obo`ujemo avto, uspeh, televizijo, razne
junake ...
Bog je ustvaril vse, kar obstaja: angele, ljudi in stvari. Toda nekateri angeli,
ki so duhovi brez teles in imajo vi{je spoznanje kot ~lovek, so se mu uprli
in so hoteli biti kot Bog – imenujemo jih padle angele. Te sile so Bogu
nasprotne, zato tudi ljudi odvra~ajo od njega. Toda mnogi ljudje jim danes
zaupajo, jih celo ~astijo (satanizem: obredi, glasba, koncerti) ali si sku{ajo pridobiti naklonjenost teh sil (okultizem, klicanje duhov). Vendar se slej ko prej
izka`e, da so ti ljudje zelo nesre~ni in postanejo hudobni, tj., namerno `elijo slabo svojemu bli`njemu ali mu slabo celo storijo.
Danes je tudi zelo raz{irjeno verovanje v mogo~ne sile vesolja, ki nam jih
odkriva horoskop. Horoskop je nekaterim samo sredstvo, s katerim zelo
veliko zaslu`ijo, mnogi pa temu, kar v njem pi{e (~eprav si je to nekdo izmislil
54
MISEL SV. JANEZA BOSKA
^E MOLI[, ZRASTEJO IZ DVEH ZRN, KI JU ZASEJE[, [TIRJE KLASI.
A4
Danes je bil Jani na obisku pri sosedu. O ~em so se zve~er pogovarjali? (O
duhovih.)
Jih je bilo kaj strah? (Da, vse, razen Janija.)
Ste se vi kdaj pogovarjali o duhovih/jih klicali/razmi{ljali o njih?
Vas je bilo kaj strah?
Ali duhovi in strahovi res obstajajo?
Nekateri so izmi{ljeni, kot tisti »strah – kura« na podstre{ju; nekateri pa
res obstajajo. Eni so dobri, to so na{i angeli varuhi; drugi pa so hudobni.
Kaj pa hudobni duhovi ho~ejo od nas? (Da bi tudi mi postali hudobni.)
Ali se jih moramo bati?
Ne, ni se nam jih treba bati, saj je z nami dobri Bog, ki je veliko mo~nej{i
od hudobnih duhov. Ne smemo pa jih poslu{ati in ne ubogati.
Jani se ni bal hudih duhov, ker je bil Bo`ji prijatelj. Delal je dobro, kakor
`eli Bog, in ne slabo, kakor bi `elel hudobec.
Jani je raj{i kot na duhove mislil na Boga in se z njim pogovarjal.
[e mi ga posnemajmo in pomislimo, kaj vse je Bog za nas naredil, kaj vse
nam je dal:
sonce, gore ro`e, ptice, star{e, prijatelje … (na{tejemo ~im ve~).
55
KATEHEZE
samo zaradi zaslu`ka in prevare), dobesedno verjamejo. Kr{~anska vera in horoskop nista zdru`ljiva, ker horoskop zatrjuje, kako je vse `e vnaprej dolo~eno (zapisano v zvezdah) in ~lovek se mora samo prilagajati tistemu, kar mu
je namenjeno in bolje zanj, da to sku{a `e vnaprej spoznati, da bi se nesre~i
mogel nekako izogniti, ali da `e vnaprej ve, kje ga ~aka sre~a, da bi se je, ko
bo pri{la, zavedal in jo v polnosti u`ival.
V kr{~anstvu pa verujemo, da je Bog dal ~loveku svobodno voljo in da ne
gospodujejo nad njim sile, ki bi mu to svobodo odvzemale. ^lovek je sam
odgovoren za svoja dejanja. ^e je naredil kaj slabega, ne more za to kriviti
zle usode, zvezd ..., ampak samega sebe, ker se je sam tako odlo~il. Prav
tako ima zaslu`enje za dobro dejanje, ker ga je sam hotel narediti, in to
dejanje ni bilo le splet nekih sre~nih okoli{~in. Bog je ~loveku s tem, ko
mu je dal svobodo, dal zelo veliko dostojanstvo, vrednost.
Kdor verjame v horoskop, zametuje Bo`jo previdnost, ki skrbi za vsakega
~loveka in za vse, kar je ustvarjeno (celo lasje na glavi so vam pre{teti; skrbi celo
za vrabce – in ve~ ko mnogo vrabcev ste vredni vi). Kr{~anski Bog je o~e in mati,
ki mu je mar za ~loveka, ki ga ne prepu{~a silam, v obmo~ju katerih bi se
po~util kot nemo~en opazovalec.
DEJAVNOST
Vsak otrok nari{e svojo risbo, ki predstavlja, kaj vse je Bog za nas naredil.
Pesem
Nau~imo se pesem in jo spremljamo s kretnjami:
1. Kdo je ustvaril (z rokami nari{emo vpra{aj)
celo na{o zemljo, celo na{o zemljo, celo na{o zemljo (ri{emo velik krog)?
Kdo je ustvaril (vpra{aj) celo na{o zemljo (velik krog)?
Vsemogo~ni Bog (poka`emo v nebo).
2. Kdo je ustvaril hribe in doline (poka`emo hribe in doline)?
3. Kdo je ustvaril utripajo~e zvezde (utripamo s prsti)?
4. Kdo je ustvaril morje in valove (ri{emo valove)?
5. Kdo je ustvaril ro`ice in pti~ke (ri{emo ro`ico in posnemamo letenje ptic)?
6. Kdo je ustvaril mene, tebe, njega (poka`emo na sebe in na druge)?
7. Kdo je ustvaril majhne (po~epnemo) in velike (vstanemo)?
Pripomo~ki: papir in barvice
B4
Pesem: Veruj v Boga
POGOVOR
ü Voditelj skupine prinese ve~ horoskopov (npr. iz Smrklje ...) in druge
knjige podobne vsebine (Sanjska knjiga, New Age, klicanje duhov ...).
ü Povabi udele`ence, da povedo svoja nebesna znamenja, nato
preberejo horoskop iz razli~nih ~asopisov (zagotovo se razlikujejo po
vsebini!).
ü Nekaj nebesnih znamenj prilepite na plakat.
ü Povabi jih, da se pogovorijo o tem. Verjamete v horoskop? Zakaj?
ü Zakaj se po tvojem mnenju mladi v dana{njem ~asu ukvarjajo s
pojavi okultizma (satanizem, klicanje duhov, magija, vede`evanje,
horoskop ...). S katerimi od teh oblik ste se `e sre~ali v `ivljenju?
ü Ali poznate glasbene skupine, ki imajo satanisti~no besedilo? Na{tejte jih. Ali menite, da kot kristjani lahko poslu{ate tak{no glasbo? Ali
poznate satanisti~na znamenja (pentagram, dvignjen kazalec in mezinec)? Zakaj mislite, da jih nekateri mladi nosijo?
ü Kdo je zame Bog? Kako si ga predstavljam?
ü Koliko je Bogov?
ü Kaj so maliki? (Odgovor: to je vse tisto, kar ~astimo, ob~udujemo, kar
imamo za bo`ansko, pa to v resnici ni, npr. avto, TV, idoli ...)
56
Zakaj nam je vse to tako pomembno? Kje je na{a vera?
^esa se v dana{njem svetu najbolj bojimo?
Ali verjamemo v strahove in prikazni? Zakaj?
Komu se priporo~imo v te`kih trenutkih? Bogu ali kak{nemu maliku
(npr. obesek za sre~o ...). Zakaj se tako odlo~imo?
Vpra{am se: »Ali verujem v Boga?« Odgovor se glasi: »Da.«
Toda zakaj potem verjamem (oziroma verujem) v toliko drugih stvari, kot
so horoskop, vede`evanje, klicanje duhov ...? Vse to je vendar povsem nasprotno mojemu prepri~anju. Bog je dal ljudem svobodno voljo, da se sami
odlo~amo. Horoskop in podobne re~i pa nam jemljejo pravice te svobodne
izbire, saj naj bi bilo `e vse zapisano v zvezdah – `e vse vnaprej dolo~eno.
Torej (gledano z vidika okultizma) – ~lovek je orodje, s katerim se poigrava
usoda.
Ali smo dovolj odlo~ni, da postavimo Boga na prvo mesto in da zaupamo
Kristusovemu nauku? Danes je to te`ko dosegljivo, a mogo~e, ~e sledimo misli: ZMORE[, ^E HO^E[!
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo skupaj molitev O Gospa moja z namenom, da bi verovali le v neskon~no dobroto Boga in Njegovo ljubezen. Kdor vanj veruje, se nima ~esa
bati.
Naj mi Bog da mo~i, da bom znal lo~evati, kaj je prav v `ivljenju, in da bi
znal zavra~ati stvari, ki me oddaljujejo od Boga.
NEDELJA, GOSPODOV DAN
5.
V PREMISLEK
Jani je s svojo iznajdljivostjo presene~al vse svoje sosede. Znal je zabavati
svoje vrstnike in tudi starej{e s triki, ki mu jih ni nikdar zmanjkalo. Marsikdo bi pomislil, da je za vse to zahteval denarno pla~ilo, vendar ne. Od
vseh gledalcev je zahteval, da mu pomagajo obnoviti `upnikovo pridigo in
da skupaj z njim molijo ro`ni venec. Res skromno pla~ilo, ~e gledamo materialno, a ~e pomislimo, koliko sre~e se je v tistem trenutku prelivalo v
srcih vseh tistih, ki so molili z Janijem in se hkrati priporo~ali Bogu v varstvo ... Tudi Jani je veliko prejel; ~e samo pomislite, kako vesel je moral biti,
ko je videl, da mu ljudje sledijo, da mu je uspelo prepri~ati jih, da so se
skupaj z njim obrnili k Bogu in se mu zahvalili za vso prejeto ljubezen ter
ob tem ob~utili sre~o in povezanost z bli`njimi in z Bogom. Kaj ni zadovoljstvo ob tem, ko slavi{ Gospoda in s tem {e nekomu naredi{ veselje, najve~je pla~ilo, ki ga lahko prejmemo?
57
KATEHEZE
ü
ü
ü
ü
Ob Janijevi zgodbi razmi{ljajmo tudi o pomenu nedelje. V tedenskem ritmu potrebujemo premor, po~itek, da si naberemo novih mo~i za du{o in
telo. Nedelja je ~as, da se udele`imo nedeljske ma{e in tako prisluhnemo
Bo`ji besedi, ki nam pomaga `iveti po Bo`jih zapovedih, se nahranimo z
Jezusovim telesom ter se sre~amo z `upnijsko skupnostjo. Nedelja je tudi
~as, da smo ve~ s svojimi doma~imi, sorodniki in prijatelji; je ~as za praznovanje, veselje (zato tudi bolj{e kosilo, lep{a obleka ...).
MISEL SV. JANEZA BOSKA
BITI KRISTJAN, PA NE @IVETI KR[^ANSKO,
JE NAVADNA HINAV[^INA.
A5
Jani je bil tudi dober cirkusant. Kaj vse je naredil med svojo predstavo?
(na{tejemo)
Ste bili kdaj v cirkusu in gledali klovne, `onglerje, vrvohodce, ~arovnike?
Je bilo zanimivo?
Zakaj pa je Jani pravzaprav prirejal take predstave – je pobiral vstopnino?
Kako so mu ljudje pla~ali predstavo? (skupaj so molili in poslu{ali pridigo)
Na kateri dan v tednu pa je Jani imel predstavo?
Jani je vedel, da je nedelja Gospodov dan. V nedeljo si vzamemo ~as za
Boga, da se mu zahvalimo in se z njim sre~amo pri ma{i. V nedeljo si vzamemo ~as tudi za druge ljudi, da jih malo razveselimo.
In Jani je `elel ravno to. Nedelja ni prava, ~e samo »pole`avamo pod hru{ko« (kot sosed iz zgodbe). Jani je zbral ljudi, jih zabaval in z njimi molil. Tako so
skupaj slavili Boga.
ZGODBA: Kosilo
Kmet je prinesel svoje pridelke na trg. Ko je vse prodal, se je ustavil v gostilni. Usedel se je blizu mladeni~ev, ki so bili zelo razgreti. Kri~ali so na kuharja in neprestano ogovarjali natakarja. Ko so kmetu prinesli kosilo, se je
prekri`al in za~el moliti. Eden izmed mladeni~ev se je hotel nekoliko ponor~evati iz njega. Na ves glas, da so ga lahko vsi sli{ali, je zavpil: »Poslu{aj, ti,
kmet, ali tam, kjer `ivi{, vsi delajo tako kot ti?« Kmet se je mirno obrnil k
mladeni~u in mu prav tako na glas odgovoril: »O, ne, pra{i~i tega ne po~nejo.«
Lahko si predstavljamo, kako so bili fantje presene~eni ob kmetovem odgovoru. Seveda, pra{i~ek ne moli, ker nima pameti. Za nas ljudi bi bilo pa
res `alostno, ~e se ne bi znali zahvaliti Bogu. Nekateri mislijo, da med po~it-
58
nicami ni treba moliti in ne v nedeljo iti k ma{i. Je to prav?
Ali nas nima Bog rad tudi med po~itnicami?
Ali bi radi postali podobni pra{i~kom, ki jedo, ne da bi se kdaj zahvalili
Bogu?
DEJAVNOST
Pesem
Ko se zbudim (pomanemo si o~i), kri` naredim (se pokri`amo na ~elu),
te po~astim (dvignemo roke), moj Gospod (roke prekri`amo na prsih).
K ma{i zvoni (z rokami nad glavo naredimo streho in se zibljemo),
v cerkev hitim (te~emo na mestu), Jezus je tam (z roko poka`emo v nebo),
~aka me (z roko »povabimo«).
(Glej pesmi ob koncu!)
^e je {e ~as, lahko otroci nari{ejo, kako v dru`ini praznujejo nedeljo / ali
Janija in njegovo predstavo.
DOMA^A NALOGA
Naloga za jutri: Ne pozabite s seboj prinesti svoje ov~ke.
Pripomo~ki: papir in barvice
B5
Pesem: Danes je dan
ZA ZA^ETEK POGOVORA
Vi delate, otroci, tisto pa, kar dobite, vam uni~uje du{o in telo. ^e bi vpra{ali tiste, ki delajo ob nedeljah: »Kaj ste po~eli?«, bi lahko odgovorili: »Svojo
du{o sem prodal hudi~u, kri`al na{ega Gospoda in se odpovedal svojemu
krstu. Za v pekel sem. Jokati bom moral vso ve~nost za prazen ni~.« Kadar
vidim ljudi, ki delajo ob nedeljah, mislim, da vozijo svojo du{o v pekel.
Moti se v svojih ra~unih tisti, ki gara ob nedeljah in si misli, da bo ve~ zaslu`il ali ve~ naredil! Mar bodo tisti trije franki mogli kdaj odtehtati {kodo, ki
jo dela sam sebi, ko kr{i postavo dobrega Boga? Domi{ljate si, da je vse odvisno od na{ega dela; pa pride bolezen, nesre~a. Tako malo je potrebno: nevihta, to~a, zmrzal. Bog ima vse v svojih rokah; lahko se ma{~uje, kadar ho-
59
KATEHEZE
Kaj torej naredimo v nedeljo?
Odpravimo se k ma{i, kakor poje tale pesmica:
~e; sredstev mu ne manjka. Ali ni vedo on najmo~nej{i? Mar ni on gospodar?
»Ne delajte za jed, ki mine, temve~ za jed, ki ostane za ve~no `ivljenje.«
(Jn 4,27). Kaj imate od tega, ~e delate ob nedeljah? Saj pustite zemljo tak{no,
kakr{na je, ko odidete s sveta; ni~esar ne vzamete s seboj. Kadar je ~lovek
navezan na zemljo, ne odide rad. A na{ prvi cilj je oditi k Bogu; v nedeljo bi
morali umreti in v ponedeljek spet vstati.
Nedelja je dobrina dobrega Boga; to je njegov dan, Gospodov dan. On je
delal vse dni v tednu; mogel bi si jih vse obdr`ati, a vam jih je dal {est. Pridr`al si je le sedmi dan. S kak{no pravico segate po tistem, kar vam ne pripada?
Veste, da ukradeno blago nikoli ne prinese koristi. Tudi dan, ki ga ukradete
Gospodu, vam ne bo koristil. Poznam dva na~ina, kako postane{ ubog: da
dela{ ob nedeljah in da si pola{~a{ imovino drugega.
Sv. Janez Vianey
POGOVOR
ü V ~asu francoske revolucije so sklenili, da bodo spremenili sedemdnevni teden. Namesto tega bodo devet dni delali in deseti dan
po~ivali. In veste, kaj se je zgodilo? Konji, s katerimi so delali prej
normalno, so poginili. Bog nas je tako ustvaril, da {est dni delamo,
sedmi dan pa po~ivamo in imamo ~as za Boga.
ü Kaj je udele`encem bolj pomembno v nedeljo: po~itek ali sv. ma{a?
ü Ali pri ma{i ~uti{ ve~jo povezanost s svojo dru`ino, s sofarani, ali je
to ~as, ko ga pre`ivi{ sam s sabo?
ü Kaj posameznika najbolj nagovori pri nedeljski ma{i?
ü Kako v va{i dru`ini pre`ivite nedeljo; ali morda na poseben na~in
po~astite Gospodov dan?
ü V ~em udele`enci vidijo smisel obiska svete ma{e?
ü Ali sploh hodite k nedeljski ma{i?
ü Udele`encem razdelimo liste, na katere naj napi{ejo pet stvari –
razlogov, zaradi katerih ne bi zamudili nedeljske ma{e (zaradi Boga,
sre~anja s prijatelji, obhajilo ...).
ü Med tem ~asom, ko udele`enci premi{ljujejo, naj animator pripravi
velik plakat, na sredino katerega naj z velikimi ~rkami napi{e
»NEDELJA, GOSPODOV DAN, DAN, KO GREM K SVETI MA[I«.
Nanj naj kasneje, med pogovorom, udele`enci pi{ejo razloge, ki jih
vsako nedeljo znova motivirajo, da gredo k sv. ma{i (na plakatu naj
en razlog ne bo napisan ve~krat). Tako bomo ugotovili, kaj vse nam sv.
ma{a dobrega in koristnega prinese.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo molitev O~e na{, da bi imeli mo~, da bi `iveli `ivljenje, ki bo Bogu
po volji. Vsakdo si `eli `iveti Bogu ~im bolj v{e~no `ivljenje, vendar se le ste`-
60
ka odpoveduje stvarem, ki so mu v{e~. Tako mu je tudi te`ko vsako nedeljo
vstati iz postelje in se odpraviti k sv. ma{i. Vendar, ~e vemo, da bomo pri sveti
ma{i prejeli novo `ivljenje, poslu{ali Bo`jo besedo, ki nas usmerja v `ivljenju ..., so to dovolj veliki razlogi, da se vedno znova odpravimo v Bo`ji hram.
Lepo bi bilo, ~e bi vsi udele`enci `eleli vedno znova prejemati novo `ivljenje, Jezusa v svoja srca, in bi tudi oni vsako nedeljo hodili k ma{i ter s tem
dajali zgled vsem svojim vrstnikom.
V PREMISLEK
Jani je sklenil posebno prijateljstvo z Bogom ob prejemu prvega svetega
obhajila. Sprejel je Jezusa, ki mu je dajal mo~no oporo k dobremu. Se mi
zavedamo, kak{no zvezo smo sklenili z Bogom, ko smo ga prvi~ sprejeli v
svoje srce? Kako pogosto Jezusu nudimo ~ist »dom« v na{i du{i? Ali to »stanovanje« pogosto o~istimo pri sveti spovedi? Se zahvaljujemo Bogu za vse,
kar imamo dobrega, in priznavamo svoje slabosti in grehe ter vse z zaupanjem izro~amo v Bo`je roke? Se zavedamo, da s tem najbolj gojimo prijateljstvo z Bogom? Jani je pridno poslu{al pridige pri sveti ma{i – kaj pa mi
po~nemo v tem ~asu?!
Obhajilo: je redna hrana za vzdr`evanje »kondicije« v duhovnem `ivljenju,
ni samo ko{~ek kruha, ampak je sam Jezus, ki se daje v hrano, da bi mi
za`iveli sre~no `ivljenje. On postaja mi, mi postajamo on; koliko mu to dopu{~amo?
Duhovno vodstvo: ~e za vse ve{~ine, ki se jih u~imo, potrebujemo trenerje,
u~itelje ({port, igranje in{trumentov, ples ...), potrebujemo tudi nekoga, ki nas
vodi v duhovnem `ivljenju: trener duhovnega `ivljenja – duhovni voditelj.
MISEL SV. JANEZA BOSKA
NE SKU[AJ OPRAVI^EVATI SVOJIH NAPAK,
RAJE JIH SKU[AJ POPRAVITI.
A6
Videli smo, da je bil en dan za Janija {e posebej pomemben. Kateri?
Da, ko je Jezusa prejel v svoje srce pri prvem svetem obhajilu.
Od tistega dne dalje se je {e bolj trudil, da bi bil dober Kristusov prijatelj,
vedel je, da ga Jezus vedno spremlja in ga ima rad.
Tudi takrat, ko ga je kaj polomil, je z velikim zaupanjem prosil Jezusa,
naj mu oprosti. In Jezus nas nikoli ne pusti samih, ~eprav ga mi zapustimo.
Jezus je podoben dobremu pastirju, ki vedno skrbi za svoje ovce.
61
KATEHEZE
PRIJATELJSTVO Z BOGOM
6.
ZGODBA: O Belki (v poglavju Molitve, {tev. 7)
Animator jo pripoveduje ali bere in dramatizira z ov~kami otrok.
[e bolje je, ~e si izdela dodatno sceno na panoju (travnik, stajo, trnje …).
Tak{en je Jezus: veseli se, da smo njegovi prijatelji. Tudi, ~e storimo kaj
slabega, nam oprosti in nas ho~e imeti ob sebi.
Kdaj pa se mi kot Belka oddaljimo od Jezusa? (ko ne ubogamo, ko se pretepamo, prepiramo, ko smo leni …)
Jezus pa prihaja k nam, nas vzame v svoje naro~je, o~isti na{a umazana
srca.
DEJAVNOST
Vsak otrok nari{e packe na bel papir, kar predstavlja grehe v na{em `ivljenju. Nato te umazane papirje skupaj za`gemo.
Pomen: ogenj uni~i papir – tako tudi Jezus pozabi na vse na{e napake.
Mo`nost: izre`emo srce, s svin~nikom naredimo packe na srce, potem pa
posku{amo z radirkami srce o~istiti … potreben je napor za to, da list o~istimo!
(To dejavnost prihranimo za dan, ko bo (~e bo) skupno spokorno bogoslu`je.
Tedaj lahko mlaj{e, ki {e ne gredo k spovedi, zaposlimo njim primerno.)
Ali:
Pogovarjamo se o Jezusu v Najsvetej{em zakramentu in o gestah, vedenju
v cerkvi (pokri`ati se, skleniti roke, poklekniti …). Obi{~emo Jezusa v cerkvi in
molimo za duhovne poklice.
Pesem
Srce moje (roke prekri`amo na srcu) naj bo tvoje (roke dvignemo),
ti pa Jezus (roke dvignemo {e vi{e) moj (roke spet sklenemo na srcu).
(odpev ljudske pesmi »@ivo verjem«)
Pripomo~ki: papir in barvice; prostor za kurjenje src, ov~ke
62
B6
Pesem: Moj Gospod
POGOVOR
Kako je lahko prijateljstvo z nekom, ki ga ne vidimo?
Kako pridobimo enega in drugega?
Kako pa negujemo prijateljstvo z Bogom?
Se spomnimo kdaj in mu napi{emo pismo kot prijatelju, morda
molitev?
ü Tudi Bog je nam napisal pismo – Sveto pismo.
ü Ga povabimo kdaj medse pri igri, mu kdaj prinesemo {opek cvetlic?
Storimo to danes! (Jezusa povabimo medse z molitvijo, ki jo lahko tudi
sami sestavimo = napi{emo.) To molitev lahko preberemo na za~etku
sv. ma{e, ~e sv. ma{a predstavlja zaklju~ek dneva.
ü
ü
ü
ü
POROTNO SODI[^E
Kak{no je moje prijateljstvo z Bogom? Mi je za moje slabosti kdaj `al in se
tega pokesam? Skupina se razdeli na dva dela. Eni zagovarjajo potrebnost in
koristnost spovedi, drugi pa jo sku{ajo ukiniti, se pravi, da i{~ejo njene slabosti. Animator naj skrbi, da bodo ~im bolj izvirni, da vse ostane v mejah sprejemljivega, oziroma da ustavi »prepir«, ko so te meje prese`ene. Okvirni ~as:
15 min. Oblikujte plakat!
Opomba: Skrbeti je treba, da ne bi prevladalo mnenje, da je spoved dobro
ukiniti, da ni potrebna oz. kaj podobnega.
SLEPA STEZA
@e pred delom v skupini pripravimo stezo z razli~nimi ovirami (animator
je ustvarjalen animator), ki naj po mo`nosti vodi do kapele, cerkve.
ü Dovolj dolgo vrv v naravi napeljemo po razli~nih terenih (hribovit, raven).
ü Na{a naloga je, da voditelju ob vrvi vseskozi sledimo z zaprtimi o~mi.
ü Voditelj nas vodi po stezi preko ovir (upo{tevamo njegova navodila!).
ü Na koncu sledi pogovor o tem, kako smo se po~utili: smo zaupali
voditelju, smo imeli sku{njavo, da bi pri oviri goljufali in odprli o~i?
ü Prav tako je s spovedjo: strah nas je, vendar ~e zaupamo in ~e smo
trdni, pridemo do Boga.
ü Zaklju~imo s tem, da smo vsi gre{ni, toda truditi se moramo, da bi
bili bolj{i.
63
KATEHEZE
PRIJATELJSTVO : PRIJATELJSTVO Z BOGOM
Kak{na je po va{em mnenju razlika med prijateljstvom med ljudmi in prijateljstvom z Bogom?
Sledi pogovor o na{i telesni, nato pa {e duhovni kondiciji.
ü Kako jo vzdr`ujemo?
ü Kaj nam pomaga pri duhovni rasti?
ü Kak{no vlogo ima pri tem obhajilo?
ü Zakaj moramo moliti?
ü Lahko naredimo kviz: kako si sledijo posamezni deli sv. ma{e
(animator se mora za to pripraviti … pri tem lahko pomaga tudi `upnik,
kaplan).
ü Lahko se pogovorimo o tem, kaj nas pri ma{i najbolj nagovarja, kaj
pa najbolj moti, kaj nam je odve~ … in zakaj?
ü Voditelj naj razlo`i posamezne dele ma{e, ovrednoti tiste trenutke,
ki mlade morda najbolj motijo, dolgo~asijo … Skratka, zaklju~i naj
pozitivno, ma{o pa prika`e kot veselo sre~anje z Jezusom.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo molitev O Jezus, blagoslovi me, s katero bomo pokazali, da si `elimo pogovora z Bogom, dostikrat pa nas »zapeljejo« posvetne stvari. Naj se
zares zavedamo, da takrat, kadar molimo, trkamo na vrata, na Bo`ja vrata.
^e o~e z veseljem ustre`e svojemu sinu ali h~eri, koliko bolj je pripravljen
pomagati nebe{ki O~e, ki nas ima neizmerno rad. A odpreti mu moramo
svoje srce, vrata na{ega srca pa se odpirajo od znotraj. Na nas je poteza, da
nave`emo stike z njim.
KAR SE JANEZEK NAU^I ...
7.
V PREMISLEK
Jani ni imel najbolj{ih pogojev za svoje {olanje, a njegova velika `elja ga je
spodbujala, da je premagoval tudi tak{ne ovire (bos, nor~evanje so{olcev ...).
So{olci so kmalu spoznali njegovo dobroto in ga sprejeli medse. Obenem
je bil Jani zelo radoveden fant. @elel se je nau~iti ~im ve~ stvari, ki bi mu
koristile za njegovo `ivljenje (kroja~, kova~, orgle).
Zakaj delo in kaj sploh je delo? Ko ~lovek dela, je podoben Stvarniku –
ustvarja. Uporablja in razvija mo`nosti, ki mu jih je Bog dal; lep{a `ivljenje
sebi in drugim; spreminja svet in sebe. V delu se ka`e ~lovekova u~ljivost,
postopnost (dela starosti in okoli{~inam primerno: doma, v {oli, cerkvi) in potrpe`ljivost. Delo je ljubezen, ki je postala vidna: vlo`en ~as, prizadevanje, da
bi sam in drugi imel nekaj lepega od tega. Zrel ~lovek je tisti, ki zna ljubiti
in delati z veseljem. Pomembno je, da znamo tudi vrednotiti delo drugih:
npr. mama se trudi s kosilom, mi pa ga odklanjamo ...
MISEL SV. JANEZA BOSKA
DELAJ DANES TAKO, DA TI JUTRI NE BO TREBA ZARDEVATI.
64
A7
ZGODBA: Tesar
@ivel je bogat ~lovek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kak{ni
rev{~ini `ivi ubog tesar. Bogata{ ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo
imenitne hi{e. »Uporabljaj le naj`lahtnej{e gradivo in delo zaupaj le najbolj{im mojstrom! Ni~ naj ti ne bo predrago!« Rekel je {e, da gre na potovanje in
da upa, da bo hi{a dokon~ana, ko se vrne.
Tesar je spoznal v naro~ilu veliko prilo`nost. Skoparil je pri gradivu, delo
je zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slab{e pla~eval, njihove napake pa je
prekril z oblogami ali barvami, in kjerkoli se je dalo, je stene skraj{al ali zo`il.
Ko se je bogati mo` vrnil, mu je tesar prinesel klju~ in rekel: »Dr`al sem se
tvojih navodil in zgradil sem tak{no hi{o, kakr{no si mi naro~il.«
»Vesel sem,« je rekel bogata{, vrnil klju~e graditelju in dejal: »Tu ima{ klju~e. Tvoji so. To hi{o sem dal graditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji dru`ini.«
V prihodnjih letih je tesar zelo ob`aloval, ker je tako vidno ogoljufal samega
sebe. »Ko bi bil vedel,« si je govoril, »da hi{o gradim zase!«
Ja, tesarju je bilo `al, da je tako slabo delal. [kodoval je samemu sebi, ker
si je naredil slabo hi{o.
Komu {koduje {olar, ~e se v {oli slabo u~i? (Sebi, ker bo on dobil slabe ocene,
slab{e spri~evalo in slab{o slu`bo.)
Komu {koduje delavec, ~e zamuja slu`bo? (Sebi, ker lahko izgubi slu`bo.)
Komu {kodi kmet, ~e svoje polje slabo obdela? (Sebi, ker bo imel slab{i pridelek.)
Zato se moramo vedno truditi, da pridno in po{teno delamo in da se ~im
ve~ nau~imo. Jani pravi, da lahko v `ivljenju vse pride prav.
DEJAVNOST
Da si bomo bolj zapomnili, kaj smo se danes pogovarjali, bomo to tudi
naredili.
Otroke povabimo k delovni akciji, ki naj jo opravijo skrbno in z namenom, da bi nam vsem bilo lep{e; pripraviti jim moramo primerno delo –
(npr. pobrati vse smeti na igri{~u …).
65
KATEHEZE
[e eno lepo Janijevo lastnost smo odkrili – rad in pridno je delal.
^esa vsega se je nau~il? ({ola, {ivanje, kova{tvo, glasba …)
Je bil mojster Robert zadovoljen s svojim pomo~nikom? (Da, pohvalil ga
je, da dobro {iva.)
Je Jani hotel postati kroja~?
Ne, vendar se je hotel nau~iti razli~nih poklicev. Rekel je: »V `ivljenju pride prav vse, ~esar se nau~imo.« Zato je pridno delal in se u~il.
B7
Pesem: ^lovek sem
POGOVOR
MI SMO UMETNIKI SVOJEGA @IVLJENJA
ü Ko ~lovek dela, je podoben Stvarniku – ustvarja.
^lovek uporablja in razvija mo`nosti, ki mu jih je Bog dal. Lep{a
`ivljenje sebi in drugim in spreminja svet in sebe.
ü Voditelj povpra{a otroke, ali se strinjajo s to izjavo. Sam ovr`e to
izjavo in jim prebere ~asopisno poro~ilo o kak{ni vojni ali nasilju
(voditelj ga poi{~e sam!).
ü Je res, da ~lovek lep{a `ivljenje sebi in drugim? Kako je Bog dober,
~e dopu{~a nasilje, vojno … Hvala lepa za tako dobroto. Ampak …
kdo je kriv za vse to: Bog ali ~lovek? Sledi debata o ~lovekovi
svobodi, bo`ji dobroti (saj nam pusti svobodno voljo, ~eprav mora
potem gledati, kako ljudje to izrabljajo v napa~ne namene). Kaj bi se
zgodilo, ~e bi nas vseskozi usmerjal Bog? Bi sploh razvijali svoje
misli, ~e bi namesto nas mislil Bog?
ü Kaj bi bilo v `ivljenju potrebno storiti, da bi ljudje delali za dobro
sebe in drugega?
ü Lahko uporabite tudi zgodbo o tesarju iz A–kateheze!
U^ENJE, USTVARJANJE …
ü Otroke povpra{amo, na katerih podro~jih ustvarjajo (kro`ki ...).
ü Ali se zavedajo, da je tudi pri tem delu potrebno veliko vztrajnosti,
doslednosti, dogovorov, potrpljenja ...? Ko prevzamemo dolo~eno
nalogo, jo moramo odgovorno izpolnjevati, ne samo takrat, ko se
nam ljubi. Igralci, pevci morajo hoditi na vaje, u~enci v {olo, kristjani pa v cerkev.
ü Koliko smo dosledni pri izvr{evanju svojega dela?
ü Kaj pa moje delo doma? Koliko razbremenim svoje star{e?
Izpolnite test odgovornosti. ^e je mogo~e, je primerno, da je v ~asu re{evanja instrumentalna glasba, ki jih umiri in usmeri v delo. Vsak udele`enec
dobi en test z naslednjimi vpra{anji:
TEST ODGOVORNOSTI
Lepo si povabljen/a, da pogleda{ vase. Naj te ne zanima, kaj obkro`a
tvoja najbolj{a prijateljica ali sosed, ki sedi poleg tebe. Osredoto~i se le
nase in bodi iskren/a do sebe, saj rezultatov ne bomo na glas razgla{ali.
So le zate! Le tako ima test svoj smisel – da spozna{, kako odgovoren ~lovek si.
66
1. ^e si zastavim cilj, kaj vse bom v prihajajo~em dnevu izpolnil,
a) to vedno tudi izpolnim
3
b) naredim {e ve~ od pri~akovanega
4
c) ne izpolnim niti polovico plana
1
~) izpolnim malo manj kot sem pri~akoval
2
3. Ali se trudim odgovorno lotiti del?
a) da, vseh
3
b) ne – se mi ne da 1
c) samo nekaterih 2
4. ^e je pred menoj pomemben in te`ak dan (npr. {olska naloga), sem se
pripravljen odre~i dalj{im nepotrebnim klepetom s prijatelji, pole`avanju, poslu{anju glasbe ...
a) vedno
4
b) pogosto
3
c) v~asih
2
~) nikoli
1
5. Prijatelj me konec tedna vabi v kino. Jaz pa sem se odlo~il, da bi bil
ravno ta ve~er rad sam s seboj in razmislil o preteklem tednu, kako sem
ga pre`ivel. Ali sem pripravljen in sposoben re~i NE in utemeljiti svojo
odlo~itev?
a) vedno
3
b) v~asih
2
c) nikoli
1
6. Ali znam svoja dejanja presoditi kot pozitivna in negativna?
a) vsa
3
b) le nekatera
2
c) nobenega
1
7. Ali se znam novih nalog lotiti z veseljem, s pri~akovanjem?
a) da, vedno
3
b) le v~asih, ~e so naloge `e na pogled zanimive
2
c) ne, nikoli, ker me je vedno strah in `e na za~etku obupam1
8. Ali sem pripravljen sprejeti kak{en napor zaradi lastne `elje po doseganju dolo~enega cilja?
a) pogosto
3
b) v~asih
2
c) nikoli
1
67
KATEHEZE
2. Ali kljub vsem naporom, ki mi jih nalaga vsakdanje `ivljenje, skrbim za
svoje zdravje?
a) vedno
3
b) v~asih
2
c) nikoli
1
Se{tejte to~ke obkro`enih odgovorov in ugotovite v katero skupino sodite?
KRITERIJ
8 -14 to~k – manj odgovoren ~lovek, razmisli o sebi!!!
15-20 to~k – srednje odgovoren ~lovek, na dobri poti si ...
21-26 to~k – zelo odgovoren ~lovek, vse ~estitke in pohvale. Le tako naprej!
Ne razgla{ajte rezultatov, da ne bi prizadeli katerega od otrok. Voditelj ta del programa zaklju~i tako, da otroke povabi, naj mu pomagajo – kaj svetovati tistim ljudem, ki
imajo manj uspe{en test odgovornosti? Kako morajo delati, da se bi pobolj{ali?
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Na{e `ivljenje zahteva delo in ustvarjalnost. Brez dela ne bi mogli pre`iveti, dela pa so razli~na glede na starost, spol in poklic. Tudi otroci imajo svoje delo. Prosimo Boga, da nam pomaga, da bi v `ivljenju dosledno
izpolnjevali svoje obveznosti in da bi delo izvr{evali kvalitetno – povr{no
opravljeno delo nam ne bo v ponos. Zato zmolimo Gospodovo molitev
O~e na{.
8. PRAVO VESELJE PRIHAJA IZ DOBREGA SRCA
V PREMISLEK
Jani je bil zagnan za u~enje, saj je `elel dose~i svoj cilj in postati duhovnik.
A vendar, kljub temu da so ga prijatelji pri tem kar naprej motili, ni bil
slabe volje. Vsakemu je z veseljem in dobro voljo pomagal. Se {e spomnimo, kak{na so preprosta pravila Janijevega Dru{tva veselja:
1. Vsak ~lan dru{tva se mora izogibati vseh besed in dejanj,
ki se za kristjana ne spodobijo.
2. Vzorno mora spolnjevati {olske in verske dol`nosti.
Ta pravila so klju~ do pravega veselja.
Poznamo veselje, ki napolnjuje, bogati, osre~uje …; in veselje, ki »izpraznjuje« (kar ugaja samo meni, drugega pa rani; zafrkavanje; u`iva{tvo – alkohol;
veselja~enje – `uriranje ...). Vpra{ajmo se, kdo je vir pravega veselja? Osebe
(tudi Bog!); stvari same pa nam ne morejo dati pravega veselja (obleka, cigarete, mobitel ... – po zadnji modi).
MISEL SV. JANEZA BOSKA
HUDI^ SE BOJI VESELIH LJUDI.
68
A8
ZGODBA: Potujo~i grozd
Nekega dne, nedolgo tega, je neki kmet sunkovito potrkal na vrata nekega samostana. Ko mu je brat vratar odprl te`ka hrastova vrata, mu je kmet z
nasmehom pokazal zelo velik grozd.
»Brat vratar,« je spregovoril kmet, »ali ve{, komu `elim podariti ta grozd,
ki je najlep{i iz mojega vinograda?«
»Morda opatu ali kateremu od menihov v samostanu.«
»Ne, tebi.«
»Meni?« Brat vratar je od veselja kar zardel. »Ga res `eli{ dati prav meni?«
»Seveda, saj si me vedno prijateljsko sprejel in mi pomagal, ko sem te prosil.
@elim, da te to grozdje vsaj malo razveseli.«
Preprosto in pristno veselje, ki ga je opazil na bratovem obrazu, je osre~ilo tudi kmeta.
Brat vratar je grozd polo`il predse in ga vse dopoldne ob~udoval. Grozd
je bil res ~udovit. Kar naenkrat pa se je domislil: »Zakaj ne bi nesel tega grozda opatu, da bi {e njemu napravil malo veselja?«
Vzel je grozd in ga nesel opatu.
Opat ga je bil od srca vesel, a spomnil se je nekega ostarelega in bolnega
brata in pomislil: »Grozd bom nesel k njemu, da si bo malo opomogel.« Tako
se je grozdje ponovno selilo.
Vendar v celici bolnega brata ni ostalo dolgo. Bolnik se je namre~ spomnil brata kuharja, ki se je dan za dnem potil ob {tedilniku, in mu poslal grozd,
da bi ga razveselil.
Brat kuhar pa ga je namenil bratu zakristanu, da bi bil tudi on vesel, ta ga
je dal najmlaj{emu bratu v samostanu, ki ga je nesel nekomu drugemu, ki ga
je prav tako z dobro mislijo podaril tretjemu.
Na koncu se je grozdje vrnilo k bratu vratarju. Tako je bil sklenjen krog.
Krog veselja.
Drug drugemu lahko prinesemo veliko veselja.
Na kak{ne na~ine se lahko med seboj razveselimo?
(skupaj na{tejemo)
Na{e veselje posebej potrebujejo starej{i ljudje, ker so ve~krat osamljeni.
Izdelali jim bomo vo{~ilnice in jim pisali.
69
KATEHEZE
Jani se je danes u~il. Med u~enjem pa je dobil ve~ obiskov. Kdo vse je pri{el?
Jih je Jani prijazno sprejel?
^eprav so ga kar naprej motili, se ni razjezil. Ostal je vesel.
Bi Jani v svojem srcu lahko ostal vesel, ~e bi se za~el nor~evati iz so{olcev,
~e bi jim rekel: »Kak{na neroda si, ni~esar ne zna{ narediti sam!«?
Ne. ^e se iz drugih nor~ujemo, ne moremo ostati veseli. ^e pa smo do
drugih dobri, tako kot Jani, smo lahko vedno veseli.
DEJAVNOST
Izdelava vizitk – vsak otrok nari{e vsaj eno sliko, animator jih napi{e, skupaj podpi{emo; odpo{ljemo ob prvi prilo`nosti.
Pesem
Zapojemo pesem Sem jaz, gradim prijateljstvo
Pripomo~ki: material za izdelavo vizitk
B8
Pesem: Veselje je zastava
POGOVOR
ü Voditelj iz kartona naredi vesel obraz ~loveka in da vsakemu udele`encu enega.
☺
ü Nato voditelj povabi otroke na `ivljenjsko pot: na hrbtno stran naj
napi{ejo, katere stvari in vrednote so po njegovem mnenju nujno
potrebne za `ivljenje, za tak{no `ivljenje, ki prina{a pravo veselje in
sre~o. ^e je mogo~e, naj bo v ~asu, ko otroci razmi{ljajo, v ozadju
instrumentalna glasba.
ü Pogovorite se o njihovih razmi{ljanjih. Nadaljevanje: pot postaja vedno
bolj naporna, zato se je potrebno eni stvari ali vrednoti odpovedati.
Odvrzite eno in jo pre~rtajte. Nadaljujte {e nekaj krogov, nato pa se
pogovorite o stvareh in vrednotah, ki so jim {e ostale.
ü Odlo~itve v `ivljenju so v na{ih rokah: postaviti si moramo tak{ne
temelje, da se na{a hi{a ne bo podrla. Na plakat nari{imo veliko
hi{o in pod hi{o kot temelje vpi{imo tiste stvari in vrednote, ki so
ostale nepre~rtane.
ü Zakaj se veliko mladih zabava na tak na~in, da drugega rani, npr.
zafrkavanje ...?
ü Zakaj mladi najdejo zabavo v zasvojenostih? (notranja osamljenost,
pomanjkanje zavetja, radovednost, te`nja po u`itku, razvade, pomanjkanje
`ivljenjskega cilja, zgled v slabi dru`bi ...)
ü Kdo in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da mladi kratkotrajnih
u`itkov zabave ne bi na{li v cigaretah, alkoholu, drogah?
ü Je po va{em mnenju pravilno, da je mogo~e cigarete in alkohol
kupiti v trgovini? Bi bilo za mlade {e bolj mikavno, ~e bi bilo to
u`ivanje prepovedano?
ü Pogovorite se o {kodljivostih alkohola in cigaret. (Glede alkohola
lahko poveste, kako v zmernih koli~inah ni {kodljiv.)
70
l
l
l
l
l
l
Pri pitju alkoholnih pija~ pride alkohol prek prebavnega trakta v
mo`gane, na katere sta vezana na{a zavest in mi{ljenje. Zato je od
koli~ine alkohola odvisno, koliko otopi na{a zavest, kriti~nost ali
sposobnost jasnega mi{ljenja.
Raziskave ka`ejo, da `enske, ki u`ivajo alkohol, rodijo ve~ telesno in
du{evno prizadetih otrok, kot tiste, ki ne u`ivajo alkohola.
^e ima mladostnik dru`bo, v kateri prevladujeta tobak, alkohol oziroma
druge oblike zasvojenosti, in je to povsem nekaj normalnega, bo zelo
te`ko ostal imun na vse to. Zato je zelo pomembno, v kak{ni dru`bi se
gibljemo.
Za tobak pa se lahko zahvalimo Indijancem, vendar je {ir{e sloje
prebivalstva tobak osvojil {ele tedaj, ko so za~eli izdelovati cigarete.
Nikotin, ki je v cigaretah, zo`uje krvne `ile, zato so organi slabo
preskrbljeni s kisikom. Z dimom pa pridejo v telo {e druge kemikalije, ki
se usedejo v bronhije. Vsi vemo, da veliko kadilcev ka{lja, to pa zato,
ker `eli te kemikalije izlo~iti iz organizma.
Te kemikalije, {e posebej katran, pospe{ujejo rakasta obolenja. Nevarnost, da zbolijo za rakom, je pri mladih kadilcih 17-krat ve~ja kot pri
njihovih vrstnikih, ki ne kadijo.
Poleg plju~nega raka kajenje povzro~a nastanek raka v grlu, ustni
votlini, na ustnicah in v prebavilih. Tudi nevarnost za sr~no boleznijo
se pri kadilcih podvoji. Pravijo, da je kajenje – samomor na obroke.
Pogovorite se o vseh teh podatkih. Za popestritev lahko izpostavite tudi finan~ni
izdatek – izra~unajte, koliko denarja spremeni kadilec v dim v {tiridesetih letih, ~e
pokadi dnevno dvajset cigaret! Kaj vse bi si za to lahko privo{~il?!
ü Spregovorite nekaj besed {e o tretji, iz leta v leto bolj raz{irjeni
obliki zasvojenosti – mamilih. Preberite zgodbo.
ZGODBA: Ko je Metka vzela mamilo
Meglenega dopoldneva sem se zna{el na majhnem va{kem pokopali{~u
in po~asi stopal proti kapeli. Nenadoma mi je postalo tesno pri srcu. Spomnil sem se na neko dekle. Zgodilo se je pred tremi leti. Kot kriminalisti smo
v tolpi narkomanov priprli tudi Metko. Ljubko dekle je kasneje sedelo v moji
pisarni, pri njej smo na{li tri zavoj~ke.
Vpra{am jo: »Koliko si stara?«
Ona pa: »Prestara. Pa vi?«
»Jaz jih imam 25.«
»Si vajenka?«
»To vas ni~ ne briga!« mi zabrusi.
[e nekaj ~asa je trajala ta napetost, potem pa je bil led prebit. Povedala
mi je, da je Metka, da hodi v gimnazijo, da je iz dobre dru`ine ... Priznala mi
71
KATEHEZE
l
je, da `e zelo pogosto kadi ha{i{. Prvi stik z mamili je dobila v {oli, ko jih je
so{olec nekega dne prinesel s seboj. Tudi ona je bila radovedna in je kadila
skupaj z njimi. Kasneje jo je uvedel v kroge in misel, da ni ni~ tak{nega, ~e od
~asa do ~asa kak{nega pokadi, se ji je zdela popolnoma normalna.
Sku{am jo podu~iti, da je ha{i{ nevaren, ker je to za~etna droga. S~asoma ne bo ve~ zado{~al, potrebno bo nekaj mo~nej{ega, morda opij ali
heroin. In potem bo konec ...
»Meni malo ha{i{a ni~ ne {kodi. Poleg tega ga ne potrebujem, ~e no~em!«
»Zdaj {e ne. Toda neko~ pride trenutek, ko ne bo{ mogla ve~ sama
odlo~ati. Izstopi sedaj, ko je {e ~as!«
Toda vsa vabila so bila zaman. To sem opazil, ~eprav mi je zatrjevala
nasprotno. In res je bilo tako. Metka je {e naprej kadila ha{i{, kmalu pa
pri{la v stik tudi z mamila{i. ^ez nekaj ~asa, ko so po{li vsi finan~ni viri,
je zavila na pot prestopni{tva. Mno`ili so se vlomi v lekarne in pri njih je
sodelovala tudi Metka. Mno`ile so se kraje v prodajalne, draguljarne ...
Zakaj?! Bilo je jasno – potrebovali so denar za mamila.
Ko smo jo nazadnje na{li v nekem praznem stanovanju, je bila le senca
sebe. Iz ljubkega mladega dekleta je v nekaj letih postala stara `enica. Z
upadlimi lici in z globokimi, temnimi robovi pod o~mi je zapu{~ena brez
zavesti le`ala na tleh. Bila je `e na poti, od koder ni ve~ vrnitve. LSD je
bil zanjo usoden.
Za njeno smrt sem izvedel {ele po dveh dnevih v ~asopisu. ^eprav sem
imel samo slu`bene stike z njo, me je pretreslo. Do`ivel sem, koliko zlo~incev s svojim pohlepom in te`njo po dobi~ku uni~i in po`ene v smrt
ob~utljivega mladega ~loveka.
ü Pogovorite se o zgodbi. Poznajo mladi tudi kak{en primer?
Pet korakov od hrepenenja do zasvojenosti:
1. Kako bi bilo, ~e ...? Gotovo se ne bom navadil nanje.
2. Ho~em vedeti, kako je. No~em biti strahopetec, saj tudi drugi to
po~nejo!
3. Ne bi rad postal zasvojen, toda ...
4. Kje bom dobil naslednji obrok? Mi ga bo posrednik pravo~asno
prinesel?
5. Prepozno. Delo, dru`ina in {ola me ne zanimajo ve~, moje misli
kro`ijo le {e okrog mamil.
ü Kdo lahko pomaga mladim, ki so zasvojeni, da bi na{li pot do
pravega veselja?
ü Pogovorite se tudi o na~inih zdravljenja od droge; o tem, koliko jih
ozdravi; koliko se jih sploh gre zdravit, kolika je smrtnost drogiranih, ipd.
ü ^e se vam zdi primerno, lahko napi{ete tudi kak{en ~lanek o pome-
72
nu zdrave zabave otrok in mladih v dana{njem ~asu in jo objavite v
lokalnem ~asopisu.
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Zmolimo molitev Sveti angel, da bi v `ivljenju znali hoditi po poti pravega
veselja, po poti, ki je Bogu v{e~. Naj ta molitev pomaga tudi vsem tistim, ki so
za{li, da bi na{li pravo pot.
V PREMISLEK
Jani si je `e od malega `elel postati duhovnik. Hotel je pomagati otrokom,
mladim … In storil je vse, kar je mogel, da bi postal duhovnik.
Zakaj so sploh duhovni poklici? Da nas spominjajo na to, kako je nad vsem,
kar nas obdaja, {e Nekdo. Sv. Janez Bosko je zatrjeval, da imajo duhovni
poklic mnogi, vendar je ta poklic v srcih mladih kot drobno seme, ki ga je
treba odkriti, negovati ter zalivati s pogovorom z Bogom in s prejemanjem
zakramentov. Za duhovni poklic se svobodno odlo~amo: {ele tedaj ima pravo vrednost, ko svobodno postavimo Boga na prvo mesto v svojem `ivljenju.
Poznamo razne oblike duhovnega poklica: redovnik, redovnica, duhovnik,
misijonar, svetne ustanove … Danes se lahko bolj pogovorimo z nekom, ki
je v duhovnem poklicu.
MISEL SV. JANEZA BOSKA
NAJVE^JI DAR, KI GA BOG LAHKO NAKLONI KAKI DRU@INI,
JE DUHOVNI POKLIC KATEREGA OD OTROK.
A9
Zakaj je Jani `elel postati duhovnik?
Animator pomaga priti do odgovora: ker je imel zelo rad Boga; ker je
hotel pomagati zapu{~enim otrokom.
Kaj bi se zgodilo, ~e bi Jani rekel: »Ne bom duhovnik. Postal bom – npr.
kroja~«?
Ali bi mi danes bili v oratoriju?
Kaj bi se zgodilo, ~e bi na{ g.`upnik dejal: »Jaz pa ne bom duhovnik, ampak npr.: arhitekt.«?
Morda na{ kraj ne bi imel cerkve, k verouku in k ma{i bi se morali voziti
nekam dale~, morda sploh ne bi poznali Jezusa …
73
KATEHEZE
DUHOVNI POKLIC
9.
Svetopisemska zgodba pripoveduje, kako si je de~ek Samuel izbral svoj
poklic.
(1 Sam 3,1–10)
^e sta v skupini dva animatorja, naj odlomek zaigrata;
animator lahko zaigra dogodek tudi z enim od otrok;
besedilo naj bo poenostavljeno;
poudarimo, da je Gospod poklical Samuela, da ga je Samuel poslu{al,
odgovoril in da je postal prerok, Bo`ji mo`, – danes bi rekli duhovnik.
Nekaj podobnega se je zgodilo v srcu vsakega duhovnika, misijonarja ali
sestre – Bog jih je poklical v svojo slu`bo. Odgovorili so mu: Da, Gospod,
poslu{am te.
Morda Bog kli~e tudi koga izmed nas. Bo`ji glas sli{imo samo, ~e se ve~krat pogovarjamo z Bogom.
Kaj bi vi odgovorili Bogu, ~e bi vas poklical za duhovnika, sestro, misijonarja?
Na{ g. `upnik je rekel Bogu DA. Lahko smo hvale`ni, da ga imamo med
nami. Prav je, da svojo hvale`nost tudi poka`emo.
DEJAVNOST
Pripravimo zahvalo g. `upniku, npr. napi{emo besede zahvale, mu naberemo in podarimo {opek ro`, gremo v cerkev in zanj nekaj zmolimo …
B9
Pesem: Jezus se ob morju ustavi
ZGODBA: Oglas
Na urad za zaposlovanje pride mlad mo` pri tridesetih. Uradniku ponudi oglas za rubriko: Ponudba za zaposlitev. Uradnik pogleda v priro~nik in zara~una 5.000 tolarjev. Mo` brez komentarja pla~a in odda oglas. Uradnik
mirno spravi oglas v mapo z naslovom ekonomski oglasi. Ko je pri{el ~as za
pripravo ~asopisa z oglasno stranjo, uradnik za~udeno bere omenjeni oglas: »Ker `elim napraviti nov svet, potrebujem sodelavce, zlasti mlade fante
in dekleta. Bog.« Uradnik ne ve, kaj storiti. Posvetuje se v pisarni, s sodelavci
… Eni se smejijo, drugi skomignejo z rameni … Ampak mo` je oglas pla~al
in pravico ima, da je objavljen.
Tri skupine:
Skupina naj se razdeli v tri podskupine (brezbri`ne`i, zagovorniki, nasprotniki),
in vsaka skupina naj s svojega stali{~a komentira zgodbo!)
74
PRI^EVANJA
Pogreb
Duhovnik pripoveduje o tem, kako je imel pred odlo~itvijo za duhovni
poklic ~udovito dekle, s katero sta se `e dogovorila za poroko. V dnevnik pa
si je kmalu zatem zapisal tole:
»Odpravil sem se na travnik, ki je le`al blizu pokopali{~a. Med delom me
je premotilo oto`no petje. Na pokopali{~u so se poslavljali od {e pred kratkim `ive~e osebe. Duhovnik je izrekel besede, ki so bile polne zaupanja v
bolj{e `ivljenje. Nikoli se mi ni zdela oseba duhovnika tako veli~astna. Gospod, ti si ga poslal, ti si ga namenil ljudstvu, da mu pomaga na poti v ve~nost,
sem mrmral. Potrebujemo ga, da nam posreduje tisto upanje, za katero `ivimo … Toda toliko ljudi tega upanja in cilja {e ne pozna. Kaj ~e bi … ~e bi tudi
jaz …? Toda … kaj pa moji onemogli star{i … pa dekle, dal sem ji besedo …?
… Nemir, ki me je navdal, me ni hotel zapustiti!«
Po hudih notranjih bojih se je odlo~il za duhovni{tvo.
(v: Bog, ki osvaja, Koper 1979, str. 162s)
Duhovni voditelj
Najbolj ugodno je name vplivalo dru`insko ozra~je v `upni{~u. Zares smo
se dobro razumeli. Skupaj smo opravljali molitve, skupaj smo delali, skupaj
hodili tudi na izlete in sprehode. Okolje kr{~anske vedrine in ljubezni mi je
pomagalo prebresti razne krize, ki so se javljale v mojem mladem `ivljenju.
Za duhovnega voditelja sem imel izku{enega starej{ega duhovnika, kateremu je `e z obraza sijala njegova glavna naloga posvetiti sebe in ljudi popolnoma Bogu. Sam ni dosti govoril, govorilo pa je celotno njegovo `ivljenje.
(v: Bog, ki osvaja, Koper 1979, str. 149)
Preslepil si me
Moj Bog se je v teku osnovno{olskih let vse bolj »pomlajal«. Postal je moj
O~e, moj Prijatelj, Nekdo, ki me ljubi in ki me kli~e. ^uden je ta njegov klic.
Moj Bog je prav malenkosten. Po majhnih nepomembnih dogodkih se ogla{a. [e danes popolnoma ne razumem, kako me je zvabil v samostan. »Preslepil si me, Gospod, in dal sem se preslepiti« (Jer 20,7). Sama `ivo do`ivljam to
Jeremijevo izpoved.
(v: Bog, ki osvaja, Koper 1979, str. 90)
75
KATEHEZE
Bolnica
Jeti~na bolnica je poklicala k sebi bolni{ko sestro, redovnico. Vpra{ala jo
je: »Bela sestra, ima{ mamo {e `ivo?« »Da.« »Ima{ tudi brate in sestre?« »Da,
{tiri brate in sestre!« »Ima{ tudi sorodnike in prijatelje, ki ti `elijo dobro?«
»Imam. Toda, zakaj me vse to vpra{ujete?« »Opazujem tvoje delo, tvoj poklic. Gospa si. Ima{ mater, brate, sestre, sorodnike, toliko prijateljev. Lahko
bi torej `ivela udobneje in prijetneje v svojem kraju, v domovini. Povej mi,
zakaj si zapustila lepo in sre~no `ivljenje in pri{la trpet sem, z nami?«
(v: Ladja, Duhovne vaje za 7.–8. razred)
Razpetost
Te`ko sem se odlo~il. Saj ni {lo le za poklic, ampak za poklic in dokon~no
`ivljenjsko odlo~itev obenem. Na eni strani se mi je prikazovala pot kariere,
pot svetnega poklica, ki me je dolgo ~asa vabil in si mi prikazoval v najlep{i
lu~i. Videl sem se na kak{nem lepem, pomembnem delovnem mestu, kjer bi
lahko malo delal in veliko zaslu`il. @ivel bi `ivljenje, ki bi slonelo na denarju, u`itkih in slavi. Izbral bi si tak poklic, ki so si ga `e mnogi izbrali, ker se jim
je zdel lep, uspe{en in donosen.
Ta, sprva mikavnej{a pot v `ivljenje, se je kaj kmalu izgubila, se razblinila v ni~. Pred menoj je zasijala te`ja, odgovornej{a, od mnogih ljudi odsvetovana pot – pot duhovnega poklica. Ta klic mi je obenem vzbujal strah in
me miril.
(v: Bog, ki osvaja, Koper 1979, str. 49)
POGOVOR
ü Poklic: po–klic. Poklic pride po nekem klicu! (Poklic torej ni samo
slu`ba!).
ü ^e me kdo kli~e – znam poslu{ati?
ü Duhovni poklic: Zanj sta potrebna Bo`ji klic in ~lovekov odgovor!
ü Bog kli~e: v `ivljenje (da sploh sem), v odre{enje (krst, sem Bo`ji otrok) in
k verskemu dozorevanju (zakramenti, tudi duhovni poklic!)
l Bo`ji klic v Stari zavezi: Adam, Noe, Abraham, Mojzes, Preroki
l Bog kli~e v Novi zavezi: Marija, apostoli
ü Bo`ji klic je presenetljiv (primeri zgoraj – u~inek presene~enja), je
milost/dar; ni vse odvisno samo od ~loveka!
ü Na ~lovekov odgovor pa vpliva ve~ dejavnikov (u~inek pri~akovanja):
l dednost (to, kar mu je dano),
l okolje (kar najde, je okrog njega),
l osebnost (kar sam je in ima, za kar se trudi …).
ü In {e nekaj stvari, ki vplivajo na izbiro poklica:
to, kar ~lovek misli, kar ga zanima, kar zmore, kar `eli, kar ho~e,
svoboda odlo~anja …
ü Sv. Janez Bosko pravi, da so za poklic potrebne tri stvari: veselje do
poklica, dolo~ene sposobnosti in po{tenost.
ü Bo`ji klic: ali Bog danes {e kli~e (v Evropi, v Sloveniji, v `upniji, v
skupini oratorijancev)?
ü Zakaj se danes mladi {e odlo~ajo za duhovne poklice – tudi v
Evropi?
ü Katere so najve~je ovire za mlade danes v odlo~anju za duhovne
poklice?
(Razmere v dru`ini, negativni vplivi okolja, liberalizem, nemo~ odlo~anja,
u`ivaj! …)
76
ü Najbolje bi bilo, da bi izvedli pogovor z duhovnikom, redovnico,
misijonarjem, bogoslovcem …, da bi jim on/a kaj konkretnega
povedal/a o svojem duhovnem poklicu, njegovi zgodovini, te`avah,
dvomih, veselju, konkretnem delu …
ü Mlade naj se vzpodbudi, da bi ~im ve~ vpra{evali (vpra{anja lahko
napi{ejo tudi na listke).
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Kristus nima rok;
ima le na{e roke, da opravlja z njimi danes svoje delo.
Kristus nima nog;
ima le na{e noge, da vodi ljudi po svojih stezah.
Kristus nima ustnic;
ima le na{e ustnice, da govori dana{njim ljudem o sebi.
Kristus nima drugega srca;
ima le na{e srce, da v njem {e naprej ljubi vse ljudi.
Kristus nima sredstev;
ima le na{o pomo~, da po nas vodi ljudi k sebi.
Smo torej edino Sveto pismo,
ki ga danes ljudje {e berejo.
Smo poslednje Bo`je sporo~ilo, zapisano v dejanjih in besedah.
(molitev iz 14. stoletja)
DOBROTA SPREMINJA SRCA
10.
V PREMISLEK
^e bi g. Janez (Janez Bosko) z Nejcem ravnal tako kot cerkovnik, potem bi se
fant zopet izgubil v no~. Tako pa ga je dobrohotno sprejel in postala sta
prijatelja. [e ve~ – postal je prvi fant v njegovem oratoriju (zavodu). Naslednji~ je s seboj pripeljal {e skupinico svojih prijateljev in Janiju se je uresni~il njegov na~rt – za~el je delati za ubogo in nebogljeno mladino.
O dobroti je sv. Fran~i{ek Sale{ki dejal: Na eno kapljo medu pride ve~ muh
kot na cel sod kisa. Kako dobrota spreminja srce: ~utimo, da nas ima nekdo
rad in mu zato tudi vra~amo. Svetopisemsko pravilo: kar ho~e{, da bi drug
tebi storil, stori to najprej ti njemu. Bolj ko je nekdo »odvraten«, ve~ dobro-
77
KATEHEZE
Animator v pripravi na katehezo na posebne podobice – slike napi{e naslednjo molitev in jo mladim izro~i za domov, kjer naj si jo dajo na posebno
mesto in jo ve~krat zmolijo!
te potrebuje. Kdor je prestra{en, se zapira pred ljudmi, ali je celo zasvojen,
verjetno ni ob~util dovolj dobrote. Pri tem nam je najve~ji zgled dobrota
Jezusa Kristusa: opazil je Zaheja, pribli`al se je gre{nikom, ozdravljal je bolne, vse je sprejemal.
MISEL SV. JANEZA BOSKA
Z DOBRIMI DELI ZAPIRA[ VRATA PEKLA IN SI PRIPRAVLJA[ NEBESA.
A10
Jani je postal duhovnik. @elel je pomagati zapu{~enim fantom, da bi iz
njih naredil dobre ljudi. Trudil se je, da bi iz volkov naredil jagnjeta.
Ko se je neko~ pripravljal na ma{o, se je sre~al z Nejcem.
Kaj je zvedel o njem? (Da je zidar, brez star{ev, da ne zna ne pisati in ne brati
… da pa zna `vi`gati.)
Kaj sta se domenila za naprej? (Da se bo u~il verouka in da bo s seboj pripeljal
{e svoje prijatelje.)
Tako se je za~el oratorij. Re~emo lahko, da je tudi Nejc na{ prijatelj, saj je
prvi pri{el v oratorij, kamor radi prihajamo tudi mi.
Nejc in njegovi prijatelji so se v oratoriju veliko nau~ili. Niso ve~ postopali po ulici in razgrajali. Postali so dobri fantje. Janez Bosko jim je pomagal,
da so se pobolj{ali.
Podobno se je spremenil Zahej, ko se je sre~al z Jezusom.
Ob slikah povemo Lk 19,1–10.
Poudarimo: Zaheja nih~e ne mara, ker je pritlikavec in goljuf; Jezus pa
ho~e obiskati prav njega; Zahej ga z veseljem sprejme in postane nov, dober
in po{ten ~lovek.
Tudi mi prihajamo v oratorij, zato da bi postali bolj{i.
Drug drugemu lahko pomagamo, da postanemo bolj{i.
DEJAVNOST
Animator vsakemu otroku na hrbet pripne papirnato srce. Vsak otrok dobi
pisalo. Hodimo po prostoru in drug drugemu na hrbet nari{emo cvetlico.
List vsak obdr`i za spomin, da naj bi bilo v na{ih srcih vedno toliko lepih
misli, kot je cvetlic na papirnatih srcih.
Pripomo~ki: papirnata srca, barvice in bucike (pozor, da ne bi koga zbodli!)
Priloga: slike »Zahej sre~a Jezusa«
78
79
KATEHEZE
B10
Pesem: Prerodi me, Gospod
POGOVOR
ü Voditelj povabi udele`ence, da mu pomagajo re{iti naslednji problem: Imam prijatelja, dam mu npr. motor, da se enkrat zapelje po
vasi, potem pa se zvrne in ga po{koduje (ali kaj podobnega). Ja, storil
sem nekaj dobrega, ampak, kaj imam jaz od tega? Samo {kodo,
slabo voljo. Zakaj potem vsi pravijo, da je dobrota dobra stvar, ~e
me le o{koduje oziroma osiroma{i. Na koncu se lahko zgodi, da
ostanem brez vsega. Kak{en je smisel vsega tega?
ü Do katere mere ste vi dobri? Ste se pripravljeni odpovedati svojim
materialnim stvarem, da bi osre~ili bli`njega? Ste kdaj `e do`iveli,
da bi vas kdo osre~il? Voditelj povabi otroke, da te do`ivljaje oblikujejo v plakat.
ü »Na eno kapljo medu pride ve~ muh kot na cel sod kisa!«
ü Ali se zaveda{, da:
= ~e do ljudi iz`areva{ dobroto, spreminja{ njihova srca:
= ~e ~uti{, da te ima nekdo zares rad, mu to s~asoma zagotovo
za~ne{ vra~ati;
= bolj ko ti nekdo nasprotuje, ve~ dobrote potrebuje;
= kdor je prestra{en, se zapira pred ljudmi ali je celo zasvojen, ta
verjetno v `ivljenju ni ob~util dovolj dobrote.
ü Dobrota do star{ev, osamljenih, bolnih ...
ü Dobrota do Boga – od Njega samo zahtevam ali tudi jaz izkazujem
dobroto s svojimi dejanji. Katerimi?!
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Lep in prijeten je ob~utek v srcu, ~e znamo svojo dobroto deliti med ljudi,
in ko ~utimo, kako smo nekoga osre~ili. Vse to ima ve~jo te`o kot tisto, kar
smo v materialnem smislu izgubili. Izberimo si v mislih nekoga, ki ga morda
drugi zapostavljajo in ki bo {e posebej vesel na{e dobrote, ter mu danes zve~er (ali prvi~, ko ga bomo sre~ali) izrazimo svojo dobroto (s pozornostjo, klepetom, svojim izdelkom, pospravljanjem ali drugim dobrim delom ...).
Zmolimo molitev Zdrava Marija, da bi zmogli v srcu imeti vedno dovolj
ljubezni, da bi mogli osre~evati ljudi s svojo dobroto. S tem bomo osre~ili
tudi sebe. Dobrota nam prina{a nasmeh, veselje, vsakodnevne vesele trenutke, sre~o ...
80
V NEBESIH SEM DOMA
11.
To naj bi bila klju~na kateheza, v kateri je na nek na~in povzeto vse razmi{ljanje Oratorija. Tudi naslov tu pride najbolj do izraza.
Jani je svojim fantom dal vedeti, da je na{e kon~no prebivali{~e v nebesih,
da je to na{e bivanje le prehodnega zna~aja. A to stalno prebivali{~e v nebesih si moramo izboriti s svojim `ivljenjem.
Orel ima kos neba, kjer je popolnoma sre~en. Kje sem jaz sre~en, kje se
najbolje po~utim? ^e sem sre~en, potem nosim nebesa v sebi, kajti nebesa
si gradimo `e tu na zemlji. Nebesa so to (sre~a) in {e mnogo ve~, kajti tam
bomo popolnoma sre~ni. Janez Bosko je velikokrat ponavljal: »Ko{~ek nebes popravi vse.« (vse trpljenje, te`ave ...)
Nebesa so na{ cilj, so na{ pravi dom (Slom{ek poje: v nebesih sem doma ...),
do tja pa vodi pot. Glavno »prevozno sredstvo«, s katerim se peljemo v
nebesa, je vlak ljubezni. Lokomotiva je ljubezen, vagoni so (teme prej{njih razmi{ljanj): izpolnjevanje `ivljenjske naloge; premagovanje samega sebe; prijateljstvo; vera v Boga; spo{tovanje Gospodovega dne; zakramenti; delavnost; veselje; molitev; dobrota; – zato je to sredi{~na kateheza, ko lahko vse dosedanje teme na novo osvetlimo in jim damo neko
celoto, povezanost, smisel.
Za vsakega je pripravljen prostor v nebesih (»v hi{i mojega o~eta je veliko bivali{~«). Nebesa pomenijo ve~no in dokon~no sre~o (ne reinkarnacija, ponovno
rojstvo; odlo~itve, storjene v `ivljenju, so pomembne za vso ve~nost).
Zato je pomembno, da vse vagone priklju~imo vlaku ljubzeni. Vlak pelje po
`eleznici: po ravnini, navzdol, navzgor, po ovinkih, skozi tunel, ~ez mostove ... Vse to so prispodobe za veselje, trpljenje, v~asih navidezno brezizhodnost (tunel), za pomo~ drugih (most) ..., vendar ima jasno dolo~eno kon~no
postajo. Vlak nikoli ne pelje kar »tja v en dan«.
MISEL SV. JANEZA BOSKA
ENO SAMO @ELJO IMAM, TO,
DA BI VAS VIDEL SRE^NE TUKAJ NA ZEMLJI IN V VE^NOSTI.
A11
Usedemo se v krog. Vsak pove, kje je doma, kak{na je njegova hi{a, oziroma kaj mu je v njegovem domu najbolj v{e~.
Kje pa je imel dom oratorij sv. Janeza Boska?
Danes smo videli, da se je oratorij moral kar naprej seliti. Dolgo ~asa niso
na{li mirnega koti~ka.
Takrat je g. Andrej Nejcu rekel, da smo doma – kje? V nebesih.
81
KATEHEZE
V PREMISLEK
V nebesih bo vsak dobil svoj prostor~ek in od tam nas nih~e ne bo podil.
S kak{nimi prevoznim sredstvom pa lahko pridemo v nebesa? (na{tejemo
nekaj vozil)
Ne, v nebesa lahko pridemo samo s posebnim vlakom, ki mu re~emo vlak
dobrih del. ^im ve~ vagonov ima ta na{ vlak, hitreje in varneje nas pripelje v
nebesa.
Poskusili bomo sestaviti tak vlak.
Skupaj se spomnimo na dobra dela, ki smo jih naredili v oratoriju; vklju~imo glavne teme vsakega dneva; otrokom pustimo, da na{tejejo {e druga
dobra dela.
Nato vsakemu otroku na karton~ek napi{emo eno dobro delo in mu ga
pritrdimo na ~elo. Vsakdo tako postane en vagon~ek.
Animator nosi napis »Lokomotiva« in smer »Nebesa«.
Uprizorimo igro: Vlak , ki vozi v nebesa.
Animator naj uporabi veliko iznajdljivosti: npr.: otroke razkropi po prostoru in jih nato po~asi priklopi v vlak; uprizori naj hitro in po~asno vo`njo;
prehod skozi tunel in ~ez most (ki naj ju predhodno pripravi); ravno progo
in ovinke in kon~no prihod na cilj, ozna~en z napisom »Nebesa«.
Vloge lahko tudi zamenjamo in igro ve~krat ponovimo.
ZGODBA: Hi{a in koliba
Zelo bogat ~lovek je sanjal, da je umrl in {el v nebesa. Sveti Peter ga je
vodil po lepi ulici, v kateri so stale same ~udovite hi{e. Bogata{ je zagledal {e
posebej lepo hi{o in vpra{al, kdo `ivi v njej.
»To je nebe{ko bivali{~e tvojega slu`abnika,« je odvrnil sveti Peter.
»Dobro,« si je veselo mislil bogata{, »~e je moj slu`abnik dobil tak prostor, kak{en bo {ele moj novi dom!«
Kmalu sta pri{la v zelo ozko ulico, kjer so bile majhne in skromne hi{e.
»Ti bo{ `ivel v tej hi{i,« je rekel sveti Peter in pokazal s prstom. »Jaz? V tej
kolibi?!« »To je najbolj{e, kar sem ti lahko preskrbel,« mu je razlo`il. »Razumeti mora{, da tu gradimo hi{e s sredstvi, ki nam jih po{iljate, ko ste {e na
zemlji.«
^e bomo imeli veliko vagonov dobrih del, bodo tudi na{e hi{e v nebesih
lepe in prijetne; ~e pa bo malo vagonov z dobrimi deli, bodo tudi na{a nebe{ka bivali{~a bolj skromna. Zato ne pozabimo, da si moramo vsak dan priskrbeti kak{en vagon~ek.
Pripomo~ki: vse za igro »Vlak, ki vozi v nebesa«
82
B11
Pesem: Ljubezen me spreminja
ü Kar nekaj obla~kov se je `e nabralo na na{em nebu. Zato na za~etku sre~anja preletite celotno zgodbo Vsakemu ko{~ek neba in na
kratko obnovite izreke sv. Janeza Boska.
ü Voditelj vse to povzame v misel, da vsi ti nasveti sv. Janeza Boska
vodijo do na{ega stalnega prebivali{~a v nebesih.
ü Na sredino plakata napi{emo besedo NEBESA in povabimo otroke,
naj povedo, zakaj si `elijo priti v nebesa.
ü Zakaj pravimo, da je na{ edini dom v nebesih?
ü Kaj storimo za to, da bi pri{li v nebesa?
ü Na plakat nari{emo lokomotivo z vagoni, v lokomotivo vpi{emo
teme:
izpolnjevanje `ivljenjske naloge,
premagovanje samega sebe,
prijateljstvo,
vera v enega Boga,
spo{tovanje Gospodovega dne,
zakramenti,
delavnost,
molitev,
dobrota, ...
ü Na vagone pa lahko vpi{emo svoje naloge, obveznosti, na~rte, cilje,
prijatelje …, kaj vse bomo priklopili na lokomotivo, da bo vse
pomagalo na poti v nebesa.
ü Odlo~itve, storjene v `ivljenju, so pomembne tudi za ve~nost. Saj ne
bomo `iveli {e enkrat, da bi jih lahko popravili, spreminjali ...
ü Za vsakega izmed nas je pripravljen prostor v nebesih.
ü Vlak ljubezni pelje po ravnini, navzdol, skozi tunel, ~ez mostove, ...
vse to so prispodobe za veselje, trpljenje, v~asih navidezno brezizhodnost (tunel), za pomo~ drugim (most), vendar pa ima jasno
kon~no postajo. Ali se tega zavedamo?
ü Voditelj razdeli otrokom listke, na katerih pi{e: MOJA POT V
NEBESA. Udele`ence povabimo, da si sami naredijo na~rt, kako
bodo `iveli, da bodo pri{li v nebesa. Povabimo jih, da si ta listek
zaprejo v kuverto, nanjo napi{ejo svoj naslov in jih zalepljene
izro~ijo voditelju skupine. Voditelj kuverte ~ez kak{en mesec odpo{lje, da jih prejmejo po po{ti domov.
ü Voditelj povabi otroke, da to pismo postavijo na vidno mesto, da jih
bo vsak dan znova spomnilo na zastavljeni na~rt.
83
KATEHEZE
POGOVOR
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Vsi si `elimo priti v nebesa, manjka nam mo~i za premagovanje ovir na
zemlji, ki nam ote`ujejo to pot. Zmolimo molitev O~e na{, da nam Bog pomaga pri premagovanju teh ovir, da bi na{ vlak ljubezni vseboval vse potrebne vagone in da na poti v nebesa ne bi iztiril. Naj bo Jezus na{ vlakovodja.
SKOZI @IVLJENJE NE HODIM SAM
12.
V PREMISLEK
Janija je neki pes `e trikrat re{il pred nepridipravi. Najprej si ni mislil, da
je ta pes kaj posebnega. Vendar, ko je hotel izvedeti, kje je njegov dom, zadevi nikoli ni pri{el do dna. Sivec, kot ga je Jani klical, pa je bil vedno
znova ob njem, ko je potreboval pomo~. Ugotovil je, da je ta pes njegov
angel varuh, ki ga je Bog poslal, da ga stra`i in varuje ...
Tudi nam se marsikdaj zgodi, da nas nenavadne okoli{~ine, osebe, `ivali ...
re{ijo nesre~e. Najve~krat sploh ne pomislimo na to, da nam je Bog morda
poslal pomo~, zdi se nam samoumevno, da se je dolo~ena stvar zgodila. Le
malokdaj pomislimo, da je Nekdo nenehno ob nas in nas ob najve~jih preizku{njah vzame v svoje naro~je (zgodba sv. Antona o stopinjah v pu{~avi: odtis
dveh parov stopinj; ko pa je odtis le enega para, Bog pravi, da je ~loveka nosil na
rokah, da ga torej ni zapustil …) in nas varno prenese na nasprotni breg dero~e reke. Bog je zares z nami, le da ga vedno ne prepoznamo, ker ga nismo pripravljeni prepoznati. Odprimo svoja srca in se zahvalimo Gospodu,
da nas tudi v najte`jih trenutkih na{ega `ivljenja ne pusti samih. Spremlja
nas, ko molimo k njemu, ko nam govori po svoji besedi, po glasu vesti;
spremlja nas na{ angel varuh (vsak dan se mu izro~amo v varstvo).
Vse `ivljenje smo v O~etovem naro~ju. Katere spremljevalce bomo v `ivljenju upo{tevali: star{e, prijatelje, duhovnike, katehete; katerih pa se bomo
izogibali: slabe dru`be, slabih TV–oddaj, slabega tiska, slabih ra~unalni{kih igric ...
MISEL SV. JANEZA BOSKA
ZAVEDAJ SE, DA IMA[ ANGELA,
KI TE SPREMLJA, VARUJE IN JE TVOJ PRIJATELJ.
84
A12
Vedno bomo ob sebi na{li nekoga, ki nam ho~e dobro. Bog vedno skrbi
za nas. Nekdo je neko~ povedal tole zgodbo:
ZGODBA: Stopinuje v pesku
Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod Bog.
In v teh dolgih sanjah je bilo predstavljeno vse moje `ivljenje kot dolga pot.
Ozrl sem se nazaj in kakor v filmu videl vsak dan svojega `ivljenja. Vidne so
bile dvojne sledi v pesku: moje in Gospoda Boga.
Tako sem {el naprej prav do konca svoje poti. Ustavil sem se in gledal nazaj. Opazil sem, da so na nekaterih mestih vidni samo eni sledovi.
Ta mesta so predstavljala najte`je dneve mojega `ivljenja; dneve, ko sem
prestal najve~ strahu, bole~ine in trpljenja.
Vpra{al sem: »Gospod Bog, ti si rekel, da bo{ pri meni vse dni mojega
`ivljenja in jaz sem sprejel tako `ivljenje s teboj. Ampak zakaj si me pustil
samega prav v najhuj{ih trenutkih mojega `ivljenja?«
Gospod Bog mi je odvrnil: »Prijatelj, rad te imam in rekel sem ti, da bom
s tabo vso pot in te niti za trenutek ne bom pustil. In res te nisem. Mesta, kjer
so vidne samo ene sledi v pesku, so dnevi, ko sem te nosil na rokah.«
Ko bomo pri{li v nebesa, bomo {ele prav razumeli, kako velikokrat nas je
Bog v `ivljenju nosil v svojem naro~ju.
Da pa bi mi vedno ostali ob njem, da ne bi od njega zbe`ali in raje poslu{ali slabih ljudi, se vsak dan priporo~ajmo Angelu varuhu.
Tudi sedaj se z molitvijo obrnimo k na{emu angelu varuhu. Naj varuje
na{e `ivljenje, da bi vedno ostali bo`ji prijatelji. (Zmolimo Sveti angel.)
DEJAVNOST
Igra: Slepi konj
Pomen: v `ivljenju nismo nikdar sami, vedno lahko najdemo koga, ki nam
pomaga.
Steklenice postavimo v vrsti eno za drugo, tako da je med dvema pribli`no pol metra razdalje. Med steklenicami za~rtamo cesto.
85
KATEHEZE
Danes smo spoznali zadnjega prijatelja sv. Janeza Boska, ki je bil tudi njegov varuh. Kdo je to bil? (Da, Sivec.)
Kako je pomagal sv. Janezu Bosku? (kratka obnova)
^igav je bil? (Menda ga je poslal sam Bog, da bi ga varoval.)
Ali imamo tudi mi koga, ki nas varuje, da se nam kaj hudega ne zgodi ali
pa da mi ne naredimo kaj slabega? (Star{e, dobre prijatelje, u~itelje, animatorje,
g. `upnika, angela varuha …)
Posameznemu »otroku – konju« zave`emo o~i. »Animator – ko~ija`« mu
~ez ramena in pod pazduho da vrvico; to so vajeti, s katerimi bo vodil konja.
Ne sme mu dajati nobenih besednih navodil, vodi ga samo s potezanjem vajeti. Naloga je v ~im kraj{em ~asu prepeljati ko~ijo po cesti ob ~im manj nesre~ah, ki jih predstavljajo podrte steklenice.
Lahko vodijo tudi otroci drug drugega in tako tekmujejo med seboj.
B12
Pesem: Na poti skozi `ivljenje
ZGODBA: Krvna skupina AB–
To je dru`inska zgodba, ki mi jo je pripovedoval o~e. Govori o njegovi
materi, moji babici.
Leta 1949 se je moj o~e vrnil iz vojne. Veselje nad njegovo vrnitvijo k dru`ini pa je kaj kmalu zasen~ila materina bolezen. Bila je zelo bolna in morala
je v bolni{nico. Imela je te`ave z ledvicami in zdravniki so mojemu o~etu povedali, da nemudoma potrebuje transfuzijo krvi, sicer naj ne bi pre`ivela
no~i. Te`ava pa je bila v tem, da je imela babica krvno skupino AB–, ki je zelo
redka celo danes, takrat pa je bilo tako kri {e toliko te`je dobiti, ker ni bilo
krvnih bank ali poletov, s katerimi bi jo preva`ali. Vsi smo imeli tovrstno skupino, a nih~e negativne. Tako so zdravniki odrekli dru`ini vsako upanje; moja
babica je umirala.
O~e je v solzah zapustil bolni{nico, da bi zbral vso dru`ino, tako da bi se
imeli vsi prilo`nost posloviti od babice. Ko se je peljal po cesti, je zapeljal
mimo vojaka v uniformi, ki je {topal domov. Ker je bil o~e globoko potrt, mu
v tistem trenutku ni bilo do nobenega dobrega dela. Kljub temu pa ga je nekaj skoraj izven njega pozvalo, naj ustavi in po~aka; neznanec je zlezel v avtomobil.
Moj o~e je bil preve~ iz sebe, da bi vojaka vpra{al po imenu, ampak ta je
takoj opazil njegove solze in `elel izvedeti, kaj je narobe. V solzah je o~e popolnemu tujcu povedal, da njegova mati umira v bolni{nici, ker zdravniki ne
morejo najti darovalca krvi njene skupine, AB–, in da bo tako {e pred ve~erom gotovo umrla.
V avtomobilu je postalo zelo tiho. Nato je neznani vojak stegnil roko proti mojemu o~etu, z dlanjo obrnjeno navzgor. Na njej je le`ala kovinska plo{~ica, ki jo je nosil okrog vratu. Na njej je pisalo AB–. Vojak je ukazal mojemu
o~etu, naj obrne in se vrne v bolni{nico.
Babica je `ivela do leta 1996, {e sedemin{tirideset let, a do dana{njega
dne {e nih~e v na{i dru`ini ni izvedel vojakovega imena. O~e se je velikokrat
spra{eval, ali je sploh bil vojak ali le angel v uniformi.
86
ü Na za~etku vpra{amo udele`ence, ali se je morda tudi njim zgodil
podoben dogodek kot g. Janezu; so morda pomislili, da jih je
nevarnosti re{il angel varuh?
ü So tudi star{i, prijatelji, duhovniki, kateheti, ... na{i spremljevalci,
poslani od Boga, da nas varujejo in vodijo po pravi poti; moramo
upo{tevati njihove nasvete – zakaj (da/ne)?
ü Na na{i `ivljenjski poti pa se nam vsiljujejo tudi tak{ni spremljevalci,
ki se jih moramo izogibati; kako prepoznati tak{ne spremljevalce?
ü Kdaj je Bog na prav poseben na~in navzo~ med nami (molitev, Bo`ja
beseda ...)?
ü Animator naj predhodno doma pripravi obrise angelov in jih med
debato razdeli udele`encem; vsak naj na svojega angela napi{e
spodbudno misel, za katero misli, da bi ga tudi v najte`jih trenutkih
opogumljala in bi ga opominjala, da ga Bog nikoli ne pusti samega;
angele naj nato dajo animatorju, ta jih bo, preden se bodo raz{li za
en dan, razdelil med udele`ence.
ü Animator pripravi plakat, na katerega naj vsak udele`enec nari{e
podobo svojega angela varuha (ko kon~ajo, naj vsak razlo`i, zakaj je
narisal prav tak{nega angela varuha, npr.: psa, ~loveka, pti~a ... – je
risba povezana s kak{nim dogodkom iz njegovega `ivljenja).
SKLEP ZA NA[E @IVLJENJE
Udele`ence povabimo, da bi vsak ve~er zmolili molitev Sveti angel za vse
tiste, ki jih imajo radi, {e prav posebej pa za tiste, ki jih ne marajo kaj preve~,
saj so ti prav tako njihovi prijatelji in nikoli ne vedo, ~e ni ravno nekdo izmed
njih njihov angel Varuh; molijo naj tudi za svoje star{e, brate, sestre ...; molitev naj bo ne samo pro{nja, ampak tudi zahvala Bogu, da nas nikoli ne pusti
samih.
87
KATEHEZE
POGOVOR
l
JUTRANJE MOLITVE ({tev. 2)
za vsak dan v tednu en osnutek
l
PRILO@NOSTNE MOLITVE ({tev. 1, 3–6)
blagoslov animatorjev, k Mariji, na izletu, spokorno bogoslu`je, ma{a
l
88
DODATEK – DVE ZGODBI ({tev. 7–8)
MOLITVE
NEKAJ NASVETOV
Igra, delo, ustvarjalnost, dru`abnost ... vse oratorijansko dogajanje naj
bo pre`eto z mislijo, da je Bog z nami, da nas ima rad. Tu je nekaj predlogov,
kako priklicati v zavest Bo`jo navzo~nost v nekaterih pomembnih trenutkih
oratorija.
Molitev je srce dneva, je trenutek, v katerem lahko mladi do`ivijo Janijevo
zgodbo na globlji ravni, na kateri odkrivajo navzo~nost nevidnega, ki je oblikovalec njihovega `ivljenja. V njem, Bogu, lahko preberejo tudi svojo zgodbo in
odkrijejo v njej znamenja Bo`je navzo~nosti. Z molitvijo posku{amo mladim
omogo~iti sre~anje z Bogom prek vrednot, ki jih sre~ujemo v pripovedi.
Pri oblikovanju molitev spodbujajmo ustvarjalnost in ~im ve~je sodelovanje vseh. Na{a molitev naj bo skrbno pripravljena, pa vendar zelo preprosta.
Jutranje molitve
Na voljo imate {est osnutkov jutranjih molitev za {est dni oratorija (npr. od
ponedeljka do sobote) in se tematsko ve`ejo na dve zgodbi (npr. ponedeljek na 1.
in 2. zgodbo). Te jutranje molitve so kratke in preprosto sestavljene: pesem,
jutranja molitev (Tebe ljubim .. ali Molim te), posebne pro{nje, pesem in {e
ena molitev. Pri molitvi je prav, da prepevamo `e znane pesmi; jutranjo molitev naj molijo vsi (molitev Molim te … napi{ite na velik plakat); pro{nje naj
izmenjaje molijo dobri bravli, prav tako sklepno molitev.
Prilo`nostne molitve
Ker se v sklopu vsega oratorijskega dogajanja z otroki kdaj podate na sprehod, izlet, pripravite spokorno bogoslu`je ali bolj slovesno ma{o …, so za te
trenutke predlagana prilo`nostna molitvena sre~anja (5).
Molitev za sklep dneva
Preden kon~amo dan, je dobro, ~e se za kako minuto v ti{ini zamislimo.
V tem ~asu naj si mladi izpra{ajo vest in se osebno zahvalijo Bogu za pre`iveti
dan. Kratko zmolimo, voditelj pa naj pove nekaj besed (povzetek dneva, napoved novega dne, kratka spodbuda, opozorilo, vzgojni poudarek ...), besedo za slovo – za sre~no.
Nasvet
Samo animator, ki je sam osebno sre~al Gospoda, bo lahko mladim pomagal pri njihovem sre~anju z Bogom. ^im bolje molitev pripravimo, tem
bolj bo uspela: primerno pripravljen prostor, potrebna zbranost in ti{ina,
primerni simboli ... vse to so nujni pogoji, da se mladi do`iveto sre~ajo z Bogom. ^e je mogo~e, molitve beremo na mikrofon, da bodo vsi dobro sli{ali.
Molitve, ki jih v priro~niku predlagamo, naj animatorji po potrebi spremenijo in prilagodijo razmeram, {tevilu udele`encev, potrebam in ob~utljivosti razli~nih okolij. Animatorji naj se med molitvijo razvrstijo med otroke,
da jih, ~e je potrebno, umirjajo.
90
1.
BLAGOSLOV ANIMATORJEV,
IZRO^ITEV POSLANSTVA
(vzeto iz: Oratorij 1999: Pridi, otrok moj, str. 133–135)
Za vsakega animatorja potrebujemo kri` na traku ali drugo znamenje poslanstva.
Duhovnik
V imenu O~eta …
Dragi otroci, prosili bomo Boga, naj blagoslovi na{e animatorje. Med nami
so z veliko mero pripravljenosti pomagati v oratoriju. V imenu `upnije jih
pozdravljam in `elim, da bi se med nami dobro po~utili in bili sre~ni. Bog
naj jim pomaga, da bodo delali z veseljem in navdu{enjem. Njihovo delo
bomo podpirali s sodelovanjem, dobro besedo in molitvijo.
Predstavitev animatorjev (npr. po imenu in glavni zadol`itvi v oratoriju).
Bo`ja beseda: Mt 5,13–16
Iz svetega evangelija po Mateju
Tedaj je Jezus rekel: »Vi ste sol zemlje. ^e se pa sol pokvari, s ~im jo bomo
osolili? Ni za drugo, kakor da se pro~ vr`e in jo ljudje pohodijo. Vi ste lu~
sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne pri`igajo in ne
postavljajo pod mernik, temve~ na podstavek, da sveti vsem, ki so v hi{i. Tako
naj sveti va{a lu~ ljudem, da bodo videli va{a dobra dela in slavili va{ega O~eta, ki je v nebesih.«
Odpev: Gospod ima besede ve~nega `ivljenja
Gospodova postava je popolna, po`ivlja du{o;
Gospodova beseda je zanesljiva, u~i nevednega. Odpev
Gospodove postave so prave, razveseljujejo srce;
Gospodov ukaz je ~ist, razveseljuje o~i. Odpev
Polni zaupanja prosimo na{ega nebe{kega O~eta:
Prosimo te, usli{i nas.
1. Za pape`a, {kofe, duhovnike in diakone, da bi v mo~i Svetega Duha
oznanjali evangelij vsem narodom.
2. Za redovnice, ki so se popolnoma podarile Bogu, da bi vedno
iz`arevale sre~o svojega poklica.
3. Za na{e animatorje, da bi bili med nami sre~ni in nas obogatili s
svojimi duhovnimi darovi.
91
MOLITVE
Prim. BLAGOSLOVI, 814 sl.
4. Za star{e iz na{e `upnije, da bi se zavedali svoje odgovornosti pri
raz{irjanju Jezusovega evangelija.
Bog, na{ O~e, blagoslavljaj na{e prizadevanje za oznanjevanje tvojega evangelija in nas usli{i. Po Kristusu, na{em Gospodu. Amen.
O~ena{
Blagoslovna molitev
Molimo.
Vsemogo~ni Bog, tvoja modrost je neizmerna in tvoja dobrota neskon~na.
Poslal si nam svojega Sina, da nam je pokazal pot, ki vodi k tebi.
Nenehno izbira{ izmed nas oznanjevalce tvojega evangelija.
Tako si poklical tudi na{e animatorje,
da bodo v oratoriju pomagali raz{irjati Bo`jo besedo in voditi otroke k tebi.
Prosimo te, blagoslovi te animatorje in njihovo delo.
Daj jim mo~i, da ne bodo omagali; daj jim potrpljenja, da ne bodo odnehali;
daj jim ljubezni, da bodo v vsakem ~loveku videli tvojo podobo.
Tvoj Sveti Duh naj jim podeli vse tiste darove,
ki jih bodo pri svojem delu potrebovali.
To prosimo po Kristusu, na{em Gospodu. Amen.
Blagoslov in izro~itev animatorskega kri`a
ali drugega animatorskega znamenja (golob, priponka …)
Gospod, sveti O~e,
hotel si, naj bo kri` tvojega Sina vir vseh blagoslovov in za~etek vseh milosti.
Prosimo te, blago + slovi te kri`e (ta znamenja)
in daj, da bodo animatorji, ki jih bodo nosili,
podobni tvojemu Sinu Jezusu, ki s teboj `ivi in kraljuje vekomaj. Amen.
Dragi animator/ji (N.N.), sprejmi/te ta kri` (to znamenje),
kot znamenje Kristusove ljubezni
in poslanstva, ki vam/ti ga zaupa Cerkev.
Sklep
Gospod z vami. – In s tvojim duhom.
Nebe{ki O~e, ki nam je v svojem Sinu razodel na~rt odre{enja,
naj vas naredi za glasnike evangelija in pri~e njegove ljubezni v svetu.
Amen.
Gospod Jezus, ki je obljubil, da bo ostal s svojo Cerkvijo do konca sveta,
naj vodi va{e korake in potrjuje va{e oznanilo. Amen.
Sveti Duh naj pride na vas, da boste na svojih potih oznanjali evangelij
in dvigali potrta srca. Amen.
Blagoslov vsemogo~nega Boga, O~eta in Sina in Svetega Duha
naj pride nad vas in na vas vedno ostane. Amen.
92
2.
JUTRANJE MOLITVE
Literatura:
Rotzetter, Bog, ki mi daje dihati
C. Watson, Molitve za ta na{ krhki svet
Z Bogom v leto 2000
Zgradba
l Pesem
l Molim te … ali Tebe ljubim …, O Gospa moja, Sveti angel
l Pro{nje (kdaj so lahko tudi spontane …)
l Pesem
l Molitev
MOLITVE
MOLIM TE, O MOJ BOG,
IN TE LJUBIM IZ VSEGA SRCA.
ZAHVALIM SE TI,
DA SI ME USTVARIL,
ME POKLICAL K SVETI VERI
IN ME OHRANIL TO NO^.
DARUJEM TI DELA DANA[NJEGA DNEVA;
DAJ DA BODO VSA PO TVOJI SVETI VOLJI
IN V TVOJO VE^JO ^AST.
VARUJ ME GREHA IN VSEGA HUDEGA.
TVOJA MILOST BODI VEDNO Z MENOJ
IN Z VSEMI, KI SO MI DRAGI.
AMEN.
ali:
TEBE LJUBIM …
O GOSPA MOJA …
SVETI ANGEL …
93
PONEDELJEK (1.–2. zgodba)
Pro{nje (prim. Molitve za ta na{ krhki svet, str. 12s)
l Odpev–pesem: Bodi hvaljen, o Gospod …
l
l
l
l
l
Hvala ti, Gospod, za na{ svet: za sonce in luno.
Hvala ti, Gospod, za morja in drevesa.
Hvala ti za `ivali, kot so ptice in ~ebele.
Predvsem pa, Gospod, hvala ti za nas, da `ivimo
in da imamo tako lep svet.
Odpev
Hvala ti, Gospod, za sonce, za njegovo toploto in svetlobo.
Hvala ti, da se vsakdo po~uti veliko sre~nej{i, kadar sije sonce.
Pomagaj mi, da bom sijal kot sonce
in prina{al v `ivljenja ljudi toplino, svetlobo in sre~o.
Odpev
Gospod, poveli~ujemo te za dar de`ja;
hvala ti, ker daje{ de`, da omogo~a{ rast drevesom in cvetlicam,
hvala ti, ker po{ilja{ de`, da imamo pitno vodo;
hvala ti za poletni de`, ki ohladi in napoji izsu{eno zemljo
ter na{a razgreta telesa.
Odpev
Gospod, hvala ti za pomlad in za njene najlep{e cvetlice.
Hvala ti, Gospod, za dolge in vro~e poletne dni,
ko imamo po~itnice in oratorij.
Hvala ti, Gospod, za jesensko listje in za obilico so~nega sadja.
Hvala pa ti tudi za zimo, za {kripajo~i sneg,
za to da se lahko kepamo in smu~amo.
Odpev
Gospod, zahvaljujemo se ti za vse `ivali, ki na tem svetu `ivijo z nami:
hvala ti za divje `ivali v pragozdovih in za doma~e `ivali na kmetih,
posebej pa hvala za vse ljubke `ivali,
ki nam delajo dru`bo in nas razveseljujejo.
Odpev
Pesem: Hvalnico pojem Bogu
Molitev (Ps 8)
Gospod, na{ Gospod, kako ~udovito je tvoje ime po vsej zemlji!
Svoje veli~astvo si povzdignil nad nebesa.
Iz ust otro~i~ev in dojen~kov si postavil trdnjavo
zaradi svojih nasprotnikov,
da brzda{ sovra`nika in ma{~evalca.
Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil:
94
Kaj je ~lovek, da se ga spominja{, sin ~lovekov, da ga obiskuje{?
Naredil si ga malo ni`jega od Boga, s slavo in ~astjo si ga oven~al.
Dal si mu oblast nad deli svojih rok, vse si polo`il pod njegove noge:
vse ovce in goveda in tudi poljske `ivali, ptice neba in ribe morja,
vse, kar se giblje po morskih stezah.
Gospod, na{ Gospod, kako ~udovito je tvoje ime po vsej zemlji!
Pro{nje
l Pesem: Sem jaz, sem jaz … si ti
Bog O~e, ustvaril si nas.
Dal si nam ob~utke ljubezni, so~utja, veselja in upanja.
Vendar v~asih ~utimo jezo, sovra{tvo, `alost in obup.
Gospod, ko nas prevzamejo ta ~ustva, se slabo vedemo drug do drugega
ter povzro~amo te`ave, ki jih je danes svet prepoln.
Pomagaj nam, da bomo gospodarji svojih ~ustev.
l Pesem: Smo mi, smo mi …
Nau~i nas, da bi bolje premislili, preden re~emo
ali storimo kaj takega, kar boli.
Naredi nas bolj po{tene in rahlo~utne za ~ustva drugih,
pa tudi za na{a ~ustva.
Pomagaj nam, da bomo v svojem `ivljenju
ohranjali ljubezen in ubranost,
tako da se bo mir postopoma raz{iril iz nas na ves svet.
l Pesem: Je ljubezen, ljubezen …
Prosim te, pomagaj mi, da bom manj zaskrbljen.
Vem, ~e bi se ve~ pogovarjal s teboj o svojih te`avah –
in jih predal v tvoje roke, bi bil bolj miren.
To te prosimo v Jezusovem imenu. (Molitve …, str. 82s)
l Pesem: Je Bog, je Bog … Sem jaz, si ti, smo mi …
Odpev–pesem: Veruj v Boga …
Molitev
Gospod, ljudem, ki jih sre~ujem, in prijateljem, s katerimi se dru`im,
tako rad dostikrat dajem razne oznake:
eni so predebeli, drugi preveliki;
eni so preve~ nerodni, drugi pa neprivla~ni …
V resnici ne `elim biti prijatelj z njimi, Gospod.
Rad bi se jim izognil, ko bi mogel, tako kot to delajo drugi.
Vendar vem: ti ne `eli{, da tako ravnam,
95
MOLITVE
TOREK (3.–4. zgodba)
saj si ti ravnal enako z bogatimi in revnimi,
s priljubljenimi in nepriljubljenimi.
Pomagaj mi, da ljudem ne bom ve~ dajal oznak.
Pomagaj mi, da bom ljubil vsakogar tako,
kot ti ljubi{ nas vse. (Molitve …, str. 52)
SREDA (5.–6. zgodba)
Pesem: Vsa moja du{a …
Pro{nje
Gospod Jezus, ti si na{ prijatelj in vodnik. V tem dopoldnevu smo se spet
zbrali, da bi gradili prijateljstvo med seboj in s teboj.
Zato te iskreno prosimo: JEZUS, USLI[I NAS IN NAM POMAGAJ.
l Jezus, ti si na{e `ivljenje: kdor veruje vate, vekomaj ne bo umrl. –
Utrdi na{o vero, da bomo vedno bolj{i kristjani.
l Jezus, ti si pot k O~etu: kdor stopi na to pot, bo re{en. – Pomagaj
nam, da bomo vedno izbirali tebe, ki si edina prava pot v `ivljenje.
l Jezus, ti si resnica, ki edina osvobaja. – Pomagaj vsem, ki te {e ne
poznajo in ki te iskreno i{~ejo, da bi te na{li.
l Jezus, ti si lu~ sveta: kdor gre za teboj, ne bo hodil v temi. – Pomagaj vsem nam na oratoriju, da bomo vedno pogumno pri~evali zate.
l Jezus, ti si Dobri pastir: dal si `ivljenje za svoje ovce. – Tudi danes
pokli~i mnoge fante in dekleta za svoje sodelavce v duhovni poklic.
l Jezus, ti si vinska trta: kdor ostane v tebi in ti v njem, prina{a obilo
sadu. – Pomagaj nam, da ti bomo ostali vedno zvesti.
l Jezus, ti si vstajenje in `ivljenje. – Ko bo pri{el ~as, nas vse sprejmi k
sebi v nebesa.
Pesem: Jezus moj, ljubim te …
Molitev
Gospod, bodi pred menoj, – da mi bo{ kazal pravo pot.
Gospod, bodi poleg mene, – da me bo{ vzel v svoje naro~je
in me varoval pred nevarnostmi z leve in desne.
Gospod, bodi za menoj, –
da me bo{ obvaroval pred nakanami hudobnih ljudi.
Gospod, bodi pod menoj, – da me bo{ prestregel,
kadar bom padel, in me bo{ izvlekel iz zanke.
Gospod, bodi v meni, – da me bo{ tola`il, ko bom `alosten.
Gospod, bodi okoli mene, –
da me bo{ branil, ko bodo drugi planili name.
Gospod, bodi nad menoj in me vedno blagoslavljaj. Amen.
(prim. Starokr{~anska molitev, Z Bogom v leto 2000, str. 46)
96
^ETRTEK (7.–8. zgodba)
Pro{nje
Dragi Gospod, v tem jutru bi se ti rad iskreno zahvalil za mene samega,
zato ti vzklikam: HVALA TI, GOSPOD
l Za mo`gane, da z njimi mislimo, presojamo in se u~imo. HVALA …
l Za o~i, da z njimi gledamo lepote narave. HVALA …
l Za u{esa, da z njimi sli{imo petje ptic in glas prijateljev. HVALA …
l Za roke, da z njimi objemamo in tola`imo drug drugega. HVALA …
l Za noge, da z njimi tekamo in ska~emo od veselja. HVALA …
l Za usta, da z njimi vzklikamo in pojemo slavo Tebi in drugim v
veselje. HVALA …
l Za srce, ki poganja kri po telesu in ki `eli ljubiti ter biti ljubljeno.
HVALA …
Hvala ti, Gospod, za ~ude` ~love{kega telesa. Pomagaj nam, da ga nikoli
ne bomo podcenjevali, saj si tudi ti izbral ~love{ko telo za to, da si pri{el med
nas, ki `ivi{ in nas ljubi{ vekomaj. Amen. (prim. Molitve …, str. 25)
Pesem: Aleluja–Taize …
Molitev
Gospod, ti skrbi{ za vse.
Naredil si nebo in zemljo.
Ti ve{ za vse, kar se dogaja.
^eprav nas `ivljenje ve~krat zbega in zmede, vemo,
da izpolnjuje{ svoj na~rt v vsem, kar se dogaja v tvojem svetu.
Ti si nas ustvaril in nas ljubi{.
Pomagaj nam, da bomo uporabljali sposobnosti, ki si nam jih podaril,
da bi odigrali svojo majhno vlogo
pri uresni~evanju tvojega velikega na~rta.
PETEK (9.–10. zgodba)
Pesem: Ko Jezus je za~el u~iti …
Pro{nje
Bog, v~asih se po~utim kot majhna pika v tem ogromnem vesolju. Vpra{ujem se, zakaj sem tu. Ali obstaja razlog za moje rojstvo? Ne morem si niti
misliti, v ~em je razlog, vendar si mi dal sposobnosti, darove, ki jih lahko upo-
97
MOLITVE
Pesem: Veselje je zastava …
rabim tako, da delam zate. Vodi me, da bom spoznal, kako je lahko ta neznatni drobec, imenovan jaz, koristen del tega sveta. Zato te prosim:
GOSPOD, POKA@I MI PRAVO POT V @IVLJENJE. (Molitve …, str. 80)
l Vsaka cvetlica ima svojo barvo,
in jaz? – Katero barvo si izbral zame, moj Bog? … GOSPOD, POKA@I …
l Vsaka zvezda ima svoj prostor na nebu,
in jaz? – Kateri prostor si pripravil zame, moj Bog? … GOSPOD, POKA@I …
l Vsak kole{~ek ima svojo nalogo v stroju,
in jaz? – Katero nalogo si mi dodelil, moj Bog? … GOSPOD …
l Vsak ~len je potreben v verigi,
in jaz? – Kje me potrebujejo, moj Bog? … GOSPOD, POKA@I …
l Vsak ~lovek na svetu je poklican, da je ljubljen in da ljubi,
in jaz? – Kdo me res ljubi in koga ljubim in bom ljubil jaz? … GOSPOD …
(Bog, ki mi daje dihati, str. 149)
Pesem: Poglejte, kak{no ljubezen …
Molitev
Drevo sem – na vrtu ljudi. Biti moram obrezan.
Rastlina sem – na oknu ljudi. Biti moram zalivan.
Vrt sem – v de`eli ljudi. Biti moram negovan.
Cvetli~ni {opek sem – na mizi ljudi. Biti moram povezan.
Hvala ti za moje star{e, u~itelje, animatorje, moj Bog,
za vse, ki me obrezujejo, zalivajo,
ki me negujejo in povezujejo.
(Bog, ki mi daje dihati, str. 147)
SOBOTA (11.–12. zgodba)
Pesem: Ni~ ne de, ~e so poti … ali: Na poti skozi `ivljenje …
Pro{nje
Zadnji dan oratorija na poseben na~in pomislimo na na{o nebe{ko mater Marijo. Ona kot dobra mama vedno misli na nas in je bila ves teden na
poseben na~in z nami. Vesela nas je. Tudi mi jo po~astimo in prosimo.
Odpev–pesem: Sveta Marija … (glej v poglavju Pesmi)
98
l Marija, bila si tako dobra, lepa in po{tena, da te je Bog hotel za
mater svojemu Sinu.
Pomagaj nam, da bi bili tudi mi po{teni ljudje in dobri kristjani.
Odpev–pesem: Sveta Marija …
l Marija, vedno in povsod si ubogala Boga in ga ljubila nad vse.
Pomagaj nam, da bomo radi izpolnjevali Bo`je zapovedi in iz dneva
v dan bolj ljubili Boga.
Odpev–pesem: Sveta Marija …
l Marija, tudi tebi ni bilo vedno lahko, v `ivljenju si morala veliko
pretrpeti.
Pomagaj nam prena{ati vse te`ave, re{evati probleme in vztrajati v
preizku{njah.
Odpev–pesem: Sveta Marija …
Molitev
O Gospa moja …
3.
IZRO^ITEV MARIJI
Uvodna motivacija
Janija je njegova mama nau~ila ljubiti Marijo. Ko je {el od doma, mu je
naro~ila, naj izbira prijatelje med tistimi, ki imajo radi Marijo. V ~asu odlo~anja za svoj poklic je velikokrat kle~al pred Marijinim oltarjem. Svoj oratorij je za~el na praznik Marije Brezmade`ne in mladim je vedno znova priporo~al, naj vzamejo Marijo za svojo Mamo in za svojo U~iteljico.
V ~asu oratorija izberimo primeren trenutek za izro~itev vseh Mariji. To je lahko pri jutranji molitvi, ob romanju k Marijini kapelici, v cerkvi pred Marijinim
oltarjem, na Marijin praznik ali v soboto, morda tudi po spovedi ali ob zaklju~ku
sv. ma{e.
99
MOLITVE
Odpev–pesem: Sveta Marija …
l Marija, ti si vedno opazila stisko ljudi in jim pomagala.
Pomagaj nam, da bi hoteli pomagati tistim, ki potrebujejo na{o
pomo~.
Animacijo marijanskega trenutka lahko izvedemo z vsemi udele`enci hkrati ali
pa to zaupamo voditeljem skupin, tako da vsakdo na~rtuje, kdaj in kako se bo njegova skupina »sre~ala z Marijo« in njej izro~ila svoje `ivljenje.
Mo`no je, da »pot k Mariji oz. z Marijo« pripravimo v obliki ROMANJA. Voditelj pripravi popotno – romarsko palico (morda vanjo vre`e Marijin monogram).
Pred odhodom se pokri`amo in zapojemo: Na poti skozi `ivljenje. Pred dalj{o potjo
se priporo~imo {e angelu varuhu, da ne zaidemo v telesno ali duhovno nevarnost.
Po poti zbiramo PRO[NJE in ZAHVALE za Marijo.
Marijo pozdravimo s pesmijo, prednjo lahko polo`imo cvetje ali svoje izdelke, predvsem pa lepo in s srcem zmolimo molitev O GOSPA MOJA.
Mariji izro~imo pro{nje in zahvale (morda v obliki pisemc, ki jih nato zakurimo),
prepevamo njene pesmi, poseben ~ar imajo pete litanije Matere Bo`je.
Lepo je, ~e lahko tedaj otrokom razdelimo Marijine PODOBICE ali SVETINJICE.
4.
OB IZLETU V NARAVO
A: PRED ODHODOM (morda na avtobusu?)
Pesem: Danes je dan …
Uvodna motivacija
Tudi dana{nji dan bomo pre`iveli v Janijevi dru{~ini. O, kako bi on u`ival
z nami na dana{njem izletu! Da, on je znal u`ivati in za vse hvaliti Boga!
Jani je bil razigran fant, vesel `ivljenja in vsega, kar ga je obdajalo. Njegova rojstna hi{ica je trdno stala na gri~ku, od koder je videti vsa ~uda sveta,
gozdove in travnike, vinograde, gore in doline polne ble{~e~ega sonca in lu~i, cvetlice in `ivali. Ob lepih dneh mu je pogled segel do daljnih gora, ki so
se ob jutrih ble{~ale v zlatem soncu, pono~i pa je z zvezdami posuto nebo
bedelo nad spe~o pokrajino.
Nih~e ni bolje razlagal lepote neba in zemlje kakor mati. Pogosto je svojemu najmlaj{emu razlagala ble{~e~e cvetenje, ko ga je za roko vodila po
polju in govorila: »Poglej, moj Jani, vse to je Bog ustvaril. Kako nas mora
ljubiti, da nam je vse to podaril! In pomisli, kako lepo mora biti {ele Bo`je
kraljestvo, ~e je `e tukaj na zemlji taka krasota!«
100
Otroci se lahko razdelijo v skupine. Voditelj je pripravil pastirsko palico, na katero se ~lani njegove skupine podpi{ejo. Ves dan bo voditelj v vlogi pastirja, ki skrbi
za svojo ~redo in jo vodi. Pred odhodom se o tem pogovori z otroki.
Pesem: Po {irnem svetu …
Navodilo
Ko se odpravljamo na izlet, ODPRIMO SVOJE O^I in svoje SRCE. Drug
drugemu pripovedujmo, kaj lepega vidimo in do`ivljamo. Vsak naj si ~ez
dan poi{~e eno stvar, ki mu je v{e~. Ob koncu dneva bomo to uporabili pri
molitvi.
Za sre~no pot zmolimo Sveti angel
Med hojo veselo prepevajo.
Stopimo v krog ali se posedemo okrog kri`a, ki ga je nekdo izdelal iz palic ali
lubja ...
Pesem: Hvalnico pojem Bogu ..
Povabilo k slavilni molitvi
Danes smo ob~udovali lepote narave in u`ivali v prijetnem dru`enju. Do`iveli smo, kako velik je Bog, ki nam vse to daje. Obrnimo se zdaj k Njemu.
Vsak mu bo predstavil (in morda polo`il h kri`u) svojo izbrano stvar in povedal
svojo zahvalo. Vmes bomo prepevali:
odpev: Slavi Boga …
Voditelj
Mama Marjeta je u~ila Janija in svoje otroke: »Poglej, moj Jani, vse to je
Bog ustvaril. Kako nas mora ljubiti, da nam je vse to podaril! In pomisli, kako
lepo mora biti {ele Bo`je kraljestvo, ~e je `e tukaj na zemlji taka krasota!«
O~eta, ki nas osre~uje na zemlji in nas pri~akuje v nebesih, po~astimo z molitvijo o~ena{.
Sklepna molitev ali pesem
O~ena{ … (sklenemo krog ali povzdignemo roke)
101
MOLITVE
B: OB KONCU IZLETA
5.
SPOKORNO BOGOSLU@JE
V skupnem prostoru ali v cerkvi pripravimo kri`, sve~o in okrog toliko (iz papirja
izrezanih) stopinj, kolikor je otrok, ki `e hodijo k spovedi (za mlaj{e bo drug program).
Stopinje so usmerjene stran od kri`a. Pripravimo tudi pisala ali barvice.
Uvodna motivacija
Spominjamo se za~etka Janijeve zgodbe, ki pripoveduje o svojih pomenljivih sanjah. Jani se je zna{el sredi divjih `ivali: kozli~kov, psov, ma~k, volkov, medvedov in raznih drugih `ivali. Jezus ga je nau~il, kaj naj stori, da se
bodo vse te divje `ivali spremenile v krotke ov~ice. Pri tem pa mu je pomagala Marija.
Naj Marija pomaga tudi nam, da se dobro spovemo. Skupaj zmolimo Zdravamarijo.
Animator (ki ima smisel za duhovnost, spoved in govorni{tvo):
Mi vsi, ki obiskujemo oratorij, smo `e Jezusovi prijatelji in torej med krotkimi ov~icami, a ne? Vendar vemo, da se tudi med ov~kami pogosto kaj zaplete. Prisluhnimo zgodbi o Belki.
Zgodba o Belki (Molitve, {tev. 7)
(prizor, ki ga je predhodno pripravil animator z manj{o skupino otrok)
Jezus govori:
»Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa eno izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v pu{~avi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo
vesel zadene na rame. Ko pride domov, skli~e prijatelje in sosede in jim pravi: 'Veselite se z menoj, ker sem na{el ovco, ki se je izgubila.’ Povem vam:
prav tako bo v nebesih ve~je veselje nad enim gre{nikom, ki se spreobrne,
kakor nad devetindevetdesetimi pravi~nimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«(Lk 15, 3–7)
Pesem: Ovca …, VZG II, {t. 83, str. 142
Animator
Zdaj pa premislimo, kdaj so se tudi na{e stopinje obrnile pro~ od pastirja
Jezusa. To bomo storili v dveh skupinah: mlaj{i in starej{i.
(otroci, ki {e niso bili pri prvi sv. spovedi, gredo posebej)
102
A: PRIPRAVA NA SPOVED IN SPOVEDOVANJE
1. Zahvalimo se Jezusu, ki nas kakor Dobri pastir kli~e k sebi in nam je
vedno znova pripravljen odpu{~ati na{e grehe in napake.
Pesem: Slavi Boga ...
… ker On odpu{~a vse tvoje grehe in te ozdravlja ran. Slavi Boga ...
@ivljenje je dar, ki smo ga prejeli od Boga in star{ev.
§ Se spomnim na Boga z jutranjo in ve~erno molitvijo?
§ Molim kdaj za svoje star{e?
§ Jih spo{tujem in ubogam?
§ Uveljavljam svojo mo~ med prijatelji s pretepanjem in grdim govorjenjem?
§ Znam priznati napako in se opravi~iti? Pustim, da mi gospodujejo
lenoba, jeza, nevo{~ljivost? Se hitro u`alim, ~e nisem na prvem
mestu?
§ Znam biti dober prijatelj: spo{tujem so{olce in vrstnike?
§ Se dru`im s tistimi, ki slabo govorijo in delajo neumnosti?
§ Ali zaradi televizije in ra~unalnika zanemarjam u~enje, pomo~ pri
delu ali pa celo opustim nedeljsko ma{o?
§ Pristopam k obhajilu spo{tljivo in s ~istim srcem?
Skupaj obudimo kesanje
Pesem: Ovca … 4. kitica
Animator
Vsakdo lahko sedaj pristopi k spovedi. Ko se vrne, vzame eno stopinjo, jo
na eni strani podpi{e, na drugi pa zapi{e, kaj bo storil, da bo odslej bolj{i in
bolj zvest Jezusu. Stopinjo nato nese nazaj in jo obrne v smer proti kri`u! (ob
koncu spovedovanja jo bo odnesel domov)
Medtem ko se spovedujejo, je dobro »da se nekaj dogaja«. Lahko pojemo, zmolimo
kak{no desetko ro`nega venca (veri`no, tako da vsakdo zmoli eno zdravamarijo), beremo odlomke iz sv. pisma ali povemo naslednje dogodke iz `ivljenja sv. Janeza Boska.
l Pri ve~erni dru`inski molitvi mama Marjeta sinu Antonu prepove moliti
»in odpusti nam na{e dolge«, ker sam ni odpustil bratu.
l Sanje sv. Janeza Boska o treh vrveh, ki ovirajo mlade, da bi se dobro spovedali
(Molitve, {tev. 8).
103
MOLITVE
2. Izpra{amo si vest (nekaj vpra{anj v pomo~):
Morda bi bilo dobro, da bi se spra{evanje vesti opravilo po skupinah v ~asu, ki je
namenjen za katehezo. Naj bo dobro pripravljeno in starostno lo~eno!
Zahvala za spoved
Hvala, Gospod, ker skrbi{ za nas kakor pastir za svoje ovce.
Hvala ti za odpu{~anje.
Hvala, ker nas vedno znova sprejema{ za svoje prijatelje.
Hvala, ker nas poi{~e{, ko se oddaljimo od tebe in zaidemo v trnje.
Hvala za duhovnike, ki nam pri spovedi podarjajo tvoje odpu{~anje.
Pesem: Slavi Boga …
B: PROGRAM ZA NAJMLAJ[E
l Animator lahko z otroki {e enkrat povzame in uprizori zgodbo o Belki in
zapoje pesem.
l Otroci nato izdelajo dve srci:
= najprej »umazano«, ki ga se`gejo (pomen: no~em ve~ la`i, trme,
sladkosnednosti, porednosti ...),
= potem vsak iz lep{ega papirja izdela dobro srce, ga pori{e in podpi{e
(pomen: ho~em biti kakor dobra ov~ka, vedno blizu Jezusa). Srca lahko
pritrdijo na plakat z Jezusovo sliko, nato pa jih odnesejo domov.
104
ZAKLJU^NA SV. MA[A
6.
Uvod v ma{o
Lahko uprizorimo dialog med pastirjem in ov~ko, ki sta nastopala v Janijevi zgodbi:
Ov~ka se ~udi, koliko otrok je v cerkvi, kako jim `arijo obrazi, kako je vse
prazni~no.
Pastir se spominja oratorijanskih dnevov ob Janijevi zgodbi.
Ov~ka se spra{uje, kaj pomeni zagotovilo: »Ob svojem ~asu bo{ vse razumel«, ki so ga sli{ali v prvi zgodbi.
Pastir dokumentira z dogodkom, kako je bil Janez Bosko ganjen pri sv.
ma{i, ko je `e prileten s hvale`nostjo gledal nazaj na svoje `ivljenje in na mnoge
podvige, ki jih je storil za mlade.
Ov~ka ugotavlja, da bi gotovo bil ganjen tudi danes, ko vidi nas ob zaklju~ku
~udovitega oratorija ... Koliko dobrega je bilo in lepega! ...
Pastir povabi: Zahvalimo se za vse na{emu Bogu in Mariji Pomo~nici! Zavzeto sodelujmo pri sv. ma{i!
Pro{nje
Primerno je, da se v pro{njah spomnimo svojih prijateljev, ki po~itnice
pre`ivljajo druga~e in drugje, da prosimo za otroke vsega sveta, za vzgojitelje, star{e, u~itelje in za vse tiste, ki so pripomogli, da je oratorij uspel.
Darovanje
Na oltar lahko prinesemo nekatere simbole oratorija ali pa izdelke, ki so nastali v
tem ~asu.
Pozdrav miru
Vnaprej dolo~eni udele`enci oratorija (nekaj otrok, animatorjev, voditelji,
kak{en odrasel sodelavec ...) so na razli~nih koncih cerkve. Ko nastopi pozdrav
miru, za~nejo prihajati naprej pred oltar, se rokovati in na koncu podajo
roko tudi duhovniku. To dejanje lahko spremlja lahna glasba. Nato nekdo
na mikrofon vzklikne:
Bratje, sestre! Kako lepo bi bilo na svetu, ~e bi si vsi podali roke!
Pesem: Svet mora biti lep{i
Zahvala
Po obhajilu pripravimo zahvale: Jezusu, na{emu prijatelju; Mariji, ki nas je
spremljala; voditelju oz. voditeljem oratorija, animatorjem, sodelavcem ...
105
MOLITVE
Pripravo na sv. ma{o lahko opravimo po skupinah, tako da vsaki zaupamo oblikovanje enega dela ma{e. Tu je le nekaj predlogov:
7.
DODATEK – ZGODBA O BELKI
(uporabi se v katehezi za najmlaj{e in za spokorno bogoslu`je)
(~e se zgodba uprizori, napovedovalec bere le po{evni del besedila)
@ivel je pastir, ki je imel sto ovac.
Je to veliko ali malo? To je malo, kajti pastirji v Jezusovi de`eli so imeli
zelo veliko ovac – tiso~e in tiso~e. Abraham, ki je bil pomemben in velik
pastir, je imel 318 mo`, ki so ~uvali njegove ovce. Kar pomislite, koliko
jih je moral imeti. Na{ pastir pa jih je imel samo sto.
Ker jih je bilo tako malo, so mu bile vse zelo pri srcu. Kaj naredi tisti,
ki ima milijon ovac, pa mu ena umre?
Kdor pa jih ima komaj sto (ovac), ima rad vsako posebej in vsako kli~e po imenu.
Eni ovci je na{ pastir dal ime ^rna, ker je imela ~rno volno, drugi Kodra, ker
je imela lepo skodrano volno ... Bila pa je tu {e ena, najlep{a od vseh, bela kakor
sneg in mehka kakor puh, zato ji je pastir dal ime Belka.
Belka je bila zelo lepa, pa tudi zelo trmasta. Njene tovari{ice so govorile: »Kaj
neki misli, da je? Mar misli, da je kraljica?« In niso hotele, da bi bila z njimi.
Belka je bila vedno blizu pastirja in tudi pastir jo je imel zelo rad.
Med jedjo jo je vedno hotel imeti poleg sebe in v~asih ji je dal malo
svojega kruha.
Belka pa je na `alost postajala vedno bolj prevzetna.
Visoko v hribih pastirji nimajo hi{; imajo staje, kamor pono~i zaprejo
svoje ovce, da jih ne bi ukradli tatovi ali napadli volkovi.
Nekega jutra je na{ pastir tako kot vedno odprl stajo in spustil ovce.
Medtem ko so druga za drugo zapu{~ale stajo, je on vsako poklical po imenu.
Potem se je s svojo palico postavil na ~elo ~rede in prepeval.
Pel je in hodil, hodil v hrib in iskal travnik, dokler ni na{el primernega
koti~ka z veliko so~ne trave.
Pastir je sedel, ovce pa so se razpr{ile naokrog, se pasle in zadovoljno blejale.
Belka je nekaj ~asa ostala blizu pastirja, potem pa se je oddaljila. Ni se hotela
pridru`iti ~redi. Rekla je: »Vse druge ovce so grde, niso mi v{e~. Sama ho~em biti.«
Zagledala je lep ro`nat grmi~ek in stekla je k njemu, da bi ga pojedla.
Nato je opazila {e enega malo naprej.
Po~asi, po~asi se je vedno bolj oddaljevala od ~rede.
Medtem je pastir pazil na druge ovce, ni opazil, da se je Belka oddaljila.
Zve~erilo se je.
Belka se je medtem spustila v dolino, se povzpela na nasprotni hrib in
spet {la dol.
[ele ko je opazila, da je sonce za{lo, ji je srce za~elo hitreje biti: bum, bum, bum.
Sli{ala je bila namre~ pripovedovati zgodbe o volkovih, ki pono~i i{~ejo
ovce, da bi jih po`rli. In o {akalih, divjih psih, ki en, dva, tri, pospravijo
106
Zaprl je vrata in pregledal ovce: »@e vem! Ta nesre~na Belka manjka. Gorje meni!
Ostala je tam zunaj in volk jo bo gotovo po`rl ... Ah ne, iskat jo grem.« Vse ovce
so bile tiho, niti zablejati si niso upale. Videle so, kako je pastir vzel svojo palico
in klobuk ter {el k sosednjim pastirjem: »Popazite, prosim, tudi na mojo ~redo.«
»Ah, ta va`i~ka,« so si mislile ovce, »nikdar no~e biti z nami, ker je najlep{a, zdaj bo
pa `e videla, kaj ji koristi njena lepota.« »@al bi mi bilo,« si je mislila druga, »prav
zares bi mi bilo `al, ~e bi jo po`rl volk. Ampak navsezadnje bi si pa to le zaslu`ila.«
Pastir pa je hitel, ve~krat je za`vi`gal in napenjal u{esa, da bi zasli{al blejanje.
Uboga Belka se je medtem skrila, zavlekla se je v nek grm, ki je strgal njeno lepo
belo volno in jo ranil. Ona pa je vseeno mirno le`ala in si iz strahu skoraj ni upala
dihati, da se ji ne bi pribli`al volk ali {akal. Naenkrat pa se ji je zazdelo, da sli{i
pastirjev `vi`g! Napela je u{esa in ga ponovno zasli{ala. »O, to je vendar pastir,
ki me i{~e!« [e je poslu{ala in ~akala, da bi se `vi`g oglasil bli`e. Potem je prav
potiho zablejala; pastir je {e enkrat za`vi`gal, Belka zablejala in pastir je bil
vedno bli`e. »Glej ga, glej, prihaja! Kako sem vesela, da ga sli{im! Sedaj bom
pa kaznovana. Oh, ljub{a mi je pastirjeva palica kakor zobje volka ali {akala.«
Toda pastir je razgrnil veje, si pri tem ranil roke in rekel: »Uboga Belka, kak{na
pa si! Koliko strahu si mi povzro~ila. Si ranjena? Pridi k meni, gotovo si utrujena,
pridi, da te zadenem na rame.« Dvignil jo je, si jo zadel na rame in se pojo~
napotil proti domu.
Belka je bila vsa sre~na: »O, kako je dober!« Mislila pa je tudi: »Zdaj
me bo pa natepel, ko bova doma, da bodo vse druge videle ... Oh, ko
bi me raje kaznoval takoj sedaj, pa kaj ho~em, bolje tako, kot pa da bi
kon~ala pod zobmi volka ali {akala.«
Ov~ke so spale samo na pol in ~akale pastirja. Kon~no so zasli{ale njegovo pesem. »Prihaja. Poje, to pomeni, da jo je na{el.« Zaprle so o~i
in se delale, kot da spijo. Mislile pa so si: »No, zdaj jo bo pa vsaj kaznoval, ali ne?«
Pastir je prispel, odlo`il ov~ko in jo pobo`al: »Pojdi spat, Belka, kdo
ve, kako si utrujena, ubo`ica. Mirno zaspi.« Ostale ovce niso niti odprle
o~i in so se {e naprej pretvarjale, da spijo.
Pastir pa je vzel dve pletenki vina in od{el k prijateljem: »Veselimo se,
izgubil sem ovco in sem jo spet na{el!«
107
MOLITVE
ovco, ~e jo le dobijo. Zato je ubo`ica za~ela hoditi po prstih, da ne bi
povzro~ala hrupa.
Naenkrat pa: »Oh, uboga jaz! Kaj ni to zavijanje volkov ... sicer zelo dale~, pa
vendar ... in potem ... Lajanje {akalov!« Oh, kak{en strah je prevzel ubogo Belko!
Medtem je pastir, ko se je zve~erilo, kot vedno zapiskal na pi{~alko in ovce so se
zbrale okrog njega. Postavil se je na ~elo ~rede, vzel palico v roke in pojo~ pripeljal
vse ovce do staje. Eno za drugo je spu{~al skozi vrata in jih {tel: »Ena, dva, tri,
{tiri, naprej, ^rna ... pet, {est, sedem, hitro, Kodra ... osem, devet, deset, enajst
... dvajset ... trideset ... {tirideset ... petdeset ... {estdeset ... sedemdeset ... osemdeset ... devetdeset ... devetindevetdeset ... Ena manjka!«
8.
DODATEK – SANJE SV. JANEZA BOSKA
O TREH VRVEH
(uporabi se za spokorno bogoslu`je – med spovedovanjem)
Sv. Janez Bosko je nekega dne pripovedoval svojim fantom:
»Stal sem pri vratih svoje sobe, ko pa sem {el ven, sem se ozrl okoli sebe in
kar naenkrat sem se zna{el v cerkvi. V njej je bilo toliko fantov, da je bila nabito
polna. Niso molili, pa~ pa je bilo videti, da se pripravljajo na spoved. Zelo veliko jih je oblegalo mojo spovednico in ~akali so name. Ko sem videl toliko
fantov, sem stopil na prste, da bi videl, ~e so kje {e drugi spovedniki. Tedaj sem
tu pa tam opazil fante, ki so imeli okoli vratu vrv, ki jim je stiskala grlo.
'^emu imate te vrvi?' sem jih vpra{al. 'Snemite jih!'
Negibno so strmeli vame.
'^uj,' sem rekel fantu, ki je stal ob meni, 'vstani in snemi to vrv.'
'Ne morem je sneti,' mi je odvrnil fant. 'Za menoj je nekdo, ki jo dr`i.
Pridite pogledat.'
Ozrl sem se in si nekatere fante pozorno ogledoval. Zdelo se mi je, kako
jim izza hrbtov {trlijo dolgi, ~rni rogovi. Stopil sem bli`e, da bi videl bolje,
prijel najbli`jega za ramena in ga obrnil, da je bil s hrbtom proti meni. Zagledal sem ostudno `ival, podobno ma~ku, stra{nim gobcem in z dolgimi rogovi, ki je dr`ala za tisto vrv. Po{ast je pobesila gobec, ga skrila med {ape in
se potuhnila, da jo je bilo komaj videti. Vpra{al sem tistega fanta in {e druge,
kako jim je ime, pa mi niso odgovorili. Vpra{al sem tudi tisto spako, pa se je
{e bolj potuhnila. Tedaj sem dejal enemu od fantov:
'Pojdi v zakristijo in prinesi blagoslovljeno vodo!'
Fant se je vrnil s kropilnikom. V tistem hipu sem odkril, da ~epi za hrbtom
slehernega fanta prav tak neljubi spremljevalec, kot za hrbtom prvega, in
bolj in bolj leze vase. Prijel sem kropilnik in vpra{al eno tistih po{asti:
'Povej mi, kdo si?'
Spaka, ki me je gledala, je odprla gobec, stegnila jezik, potem pa je za~ela
ren~e kazati zobe in se pripravljati, da se po`ene vame.
'Divjaj kolikor ho~e{, ne bojim se te! S tole blagoslovljeno vodo te bom
po{teno opral!'
Po{ast me je zgro`eno gledala, potem pa se je za~ela tako ~udno zvijati,
da so se njene zadnje {ape dotikale hrbta, Spet je hotela planiti vame. Ostro
sem jo meril in opazil, da dr`i v krempljih ve~ vrvi.
'Povej mi, kaj po~ne{ tukaj?'
Dvignil sem kropilnik. Spaka se je zvila in hotela zbe`ati.
108
109
MOLITVE
'Ne be`i!' sem ukazal, 'velevam ti, da ostane{ tu!'
Zaren~ala je: 'Glej!' in mi pokazala tri vrvi.
'Povej,' sem jo vpra{al, 'kaj pomenijo te tri vrvi?'
'Ne ve{?' mi je odvrnila. 'S temi tremi vrvmi pove`em fante, da se ne morejo dobro spovedati.'
'Kako pa?'
'Oh, ne povem ti, vse bo{ potem razkril fantom!'
'Vedeti ho~em, kaj pomenijo te tri vrvi. Govori, sicer te po{kropim z blagoslovljeno vodo!'
'Imej usmiljenje, po{lji me v pekel, toda ne zlivaj name te vode!'
'V imenu Jezusa Kristusa te rotim: govori!'
Po{ast se je v strahu vsa zgrbila in odvrnila:
'S prvo vrvjo primoram fante, da v spovednici zamol~ijo svoje grehe.'
'Z drugo?'
'Druga vrv mladim prepre~uje, da bi se spovedali skesano.'
'Kaj pa tretja?'
'Kaj je s tretjo, ti pa ne bom povedala!'
'Mi ne pove{? Pri pri~i te po{kropim z blagoslovljeno vodo!'
'Nikar! Nikar! Govorila pa ne bom!' Pri~ela je glasno cviliti: 'Kako? Ti {e
ni dovolj? Preve~ sem `e povedala!'
'Ho~em, da mi pove{,' sem ponovil in prete~e dvignil roko. Tedaj so se v
njenih o~eh v`gali plameni in prikazale so se kaplje krvi. Spregovorila je:
'Tretja jim brani storiti trdni sklep in poslu{ati nasvete spovednika.'
'Po{ast ostudna!' sem vzkliknil. Hotel sem {e nekaj vpra{ati in ji ukazati,
naj mi razodene, kako bi mogel odpraviti to veliko zlo. Tedaj pa so tudi vse
druge prikazni, ki so se dotlej sku{ali skriti, pri~ele godrnjati, ren~ati in tarnati in v splo{en krik so se me{ali klici in stokanje.
Gledal sem tisto zmedo in spoznal, da iz po{asti ne bom mogel izvle~i ni~ koristnega. Dvignil sem kropilnik in spako, ki je govorila, po{kropil z blagoslovljeno vodo. Dejal sem: 'Pojdi zdaj!' in izginila je. Potem sem s sveto vodo kropil na
vse strani. Z nepopisnim tru{~em so se po{asti pognale v divji beg in se razkropile
na vse strani. Ob tistem hrupu sem se prebudil in se zna{el v postelji.
Oh, dragi fantje, koliko tistih, za katere si nikoli ne bi bil mislil, je nosilo
vrv okrog vratu in po{ast na hrbtu! Razumete zdaj, kaj pomenijo tiste vrvi?
Prva sili fanta, da mol~i v spovednici. Vrv mu zapira usta, da se zaradi sramu
ne spove vsega ali pa pove, da je kak greh storil trikrat ali samo dvakrat, ~eprav natan~no ve, da je bilo {tirikrat. Ta je prav tako neodkrit, kot tisti, ki
mol~i. Druga vrv je pomanjkanje kesanja, tretja pa trdnega sklepa. ^e ho~ete pretrgati te vrvi in se iztrgati hudi~u iz rok, se spovejte vseh grehov, obudite resni~no kesanje in trdno sklenite, da boste poslu{ali nasvete spovednika.«
(E. Bianco, Ukradli ste mi srce, str. 80s)
110
DELAVNICE
NEKAJ NASVETOV
V poglavju delavnice imate ve~ predlogov, ki se bolj ali manj navezujejo
tudi na posamezne zgodbe. Za vsako zgodbo sta predlagani dve delavnici:
A–delavnice so primernej{e za manj{e otroke, B–delavnice (ki se sicer manj
navezujejo na zgodbe) pa za starej{e. Te delavnice so tudi bolj ali manj ilustrirane, da bi tako la`e izvedli, kar `elite.
Ob koncu poglavja pa je predlaganih {e ve~ drugih delavnic, ki jih najdete v Mapi – delavnice, ki jo je izdalo dru{tvo Mladinski ceh. Ob pripravi delavnic lahko tudi pobrskate po priro~nikih za oratorij iz prej{njih let (Oh, ta
direndaj; Sonce za vse; Biser planin, Veselo srce, Pridi otrok moj, Lavra).
Zahtevnej{a delavnica se obi~ajno ne zaklju~i v eni uri, pa~ pa delo traja
ve~ ur ali ve~ dni. Preprostej{e pa se lahko zaklju~ijo v eni uri (v ~asu, ki je
predviden za delo v delavnicah za en dan oratorija).
Delavnice so po dnevih razdeljene bolj kot zgled, predlog in ne kot obvezen element. V svoji domi{ljiji boste sami za posamezno temo gotovo odkrili bolj primerno delavnico. Posamezen dan na va{em oratoriju oblikujete vi s svojimi animatorji in za svoje udele`ence, tako da bo stvar postala
~im bolj va{a.
Posebno pozornost namenite delavnicam za fante vi{jih razredov O[. In
pravo~asno si pripravite dovolj vsega tistega, kar potrebujete za delavnice.
Na~rtujte jih tako, da bodo lahko otroci ohranili kak lep spomin zase in da
bodo njihovi izdelki tudi razstavljeni na sklepnem sre~anju oratorija.
Svetujemo, da vsaka skupina ob koncu tedna predstavi svoje delo. To je
lahko kola`, plakat, diapozitivi, TV–video, likovna razstava, glasbena monta`a, karaoke, literarni nastop, gledali{ka predstava, bilten oratorija …
^e je to predstava, lahko traja najve~ 17 minut. Skupina jo lahko pripravi
kot del zaklju~ne prireditve. V nadaljevanju {e nekaj konkretnih nasvetov:
1. Pripravi se, ne improviziraj. Beri, pi{i, izmi{ljuj si, daj vse od sebe.
Tudi ~e ima{ vse v Priro~niku, mora{ ti sam vsako stvar dobro na{tudirati, dobro prebrati navodila in pripraviti vse potrebno.
2. Premisli, ali dolo~ena dejavnost ustreza skupini, temi, ~asu, ali ima{
potreben prostor, dovolj materiala, orodja … ^e meni{, da je bolje
spremeniti neko dejavnost, to svobodno stori.
3. Tudi najbolj enostavno delavnico najprej naredi sam zase. Povsod ti~i
kup presene~enj. ^e dejavnosti ne obvlada{ sam, je ne izvajaj z otroki.
4. Delo predstavi z navdu{enjem, le tako bodo tudi otroci z veseljem
sodelovali.
5. Upo{tevaj, koliko ~asa potrebuje{ za razlago in izvedbo neke delavnice; pa tudi za to, da skupaj z otroki premislite o tem, kar ste po~eli.
6. Ne priganjaj in ne sili, ~etudi se kdaj kaj zaustavi. Zavedaj se, da de-
112
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
1A
OV^KA
Material
{eleshamer, tr{a lepenka, lepilo, vata, {karje, volna
Izdelava
Zgodbo lahko podkrepimo tudi s slikanico MILI. Kak{na je bila ov~ka Mili?
Prijazna, dare`ljiva. Tako naj bomo tudi mi v `ivljenju.
a) Vato zvijemo med dlanmi v majhne kroglice in jih nalepimo na ov~ko
iz papirja.
113
DELAVNICE
7.
javnosti zahtevajo psihi~ni napor, potrpe`ljivost, razumevanje in tudi
kompromise.
Natan~no si izdelaj delovni postopek, da bodo otroci zaposleni hkrati
v isti delovni fazi ali pa se bodo postopno vklju~evali vanjo. Vsak otrok
ima svoj ritem.
Vnaprej pripravi tiste sestavne elemente ali postopke, ki so za otroke
tvoje skupine prezahtevni, vzamejo preve~ ~asa, itd. Omogo~i otrokom, da bodo zavzeto sodelovali in ne da si bodo izdelali mno`ico
spominkov.
Skrbi za varnost pri delu. Ravnanje z no`i, {karjami, pilami, elektri~nim orodjem! To kar je morda tebi samoumevno in preprosto, je za
drugega prava znanost.
Po uporabi o~isti prostor in orodje skupaj z otroki. Oratorij je del
vzgoje, ne samo igralnica. Vsak naj prevzame del odgovornosti. Tisti,
ki so kon~ali prvi, so tako lahko dobro zaposleni.
Ves ~as bodi ob udele`encih in jim pomagaj, vendar ne delaj namesto
njih.
Zavedaj se, da si voditelj, ki skrbi, da te~e delovni proces in da se v
njem nekaj nau~ijo tako ti kot otroci.
Ustvarjaj izkustvo. Skupaj z otroki se znova in znova ustavljaj ob dejavnosti, ob zgodbi; vabi jih k temu, da tudi sami kaj povedo. To je najpomembnej{a stopnja pri skupinskem delu, da bo vse, kar po~nete,
zares vzgojno.
Usmerjaj k cilju … k dolo~enim vrednotam: vztrajnost, kakovost, sodelovanje, vestna uporaba ~asa, skrb za urejenost in ~isto~o ...
Preveri. Ob koncu vsakega dne preveri svoj program – da bo{ lahko
za naslednjega pripravil ali spremenil kako stvar.
b) Ov~ki iz tr{ega papirja pobarvamo glavo, nalepimo uhlje, nato pa jo
ovijemo z volno.
1B
KCHOU-HOU-TONG
(Delavnice, 201)
Material
list papirja
Izdelava
Z zgibanjem papirja naredite izredno zanimivo stvarco, ki se bo prekucnila po vseh robovih.
Za zgibanko vzamete kvadratni kos
papirja s stranico kakih 15 cm. Gotovo
igra~ko postavite na rob tako, kot ka`e
slika 5. Zgibanka se bo prekopicnila po
vsem svojem obodu. Pomislite, kako je
to mogo~e. Najbr` ima nekaj opraviti
z razmerjem med klan~inami na obodu igra~ke?
Mo`nost
Sedaj samo {e nari{ite o~i, nos, usta,
rep in va{e domi{ljijske figurice se
bodo prekopicovale, da bo kaj.
114
2A
VSEMOGO^E NA STEKLO
Material
razne vaze, stekleni lon~ki, steklenice; barve za na steklo, barvni – transparentni papir (lahko samolepilni), volna, lepilo
Izdelava
Janez je razbil steklenico z oljem. Iz odpadlih stekleni~k ali druge primerne
embala`e izdelujemo okrasne vaze oz. lon~ke za svin~nike.
a) Slikanje na steklo (preprosti progasti vzorci): na kozarec ali stekleni~ko
nana{amo barvo na progast na~in - vsaka plast je druge barve!
b) Lepljenje barvnega papirja na steklo (steklenica, razni kozarci) – papir
natrgamo na ko{~ke in ga lepimo tako, da se ko{~ki med seboj prekrivajo. Najbolj{i je transparentni papir.
c) Lepljenje niti ali volne (naj bodo raznih barv!) na lon~ek.
REZLJANJE LESKOVE PALICE
Material
lepe leskove palice, za vsakega v skupini; no`i
Izdelava
Po lastnem okusu … Palico lahko zaznamujemo z datum oratorija, svojim imenom, imenom `upnije … vre`emo lepo misel!
3A
LUTKE
Material
karton, {karje, palice za lutke, selotejp, raznobarvni papir, barvice
Izdelava
Slikanica »Mavri~na ribica« (Markus Pfister) zelo lepo predstavi, kako lahko izgubi{ oz. dobi{ prijatelje. Animatorji lahko izdelajo preproste lutke na
palici in otrokom priredijo lutkovno predstavo. Besedilo je potrebno skraj{ati in poenostaviti!
115
DELAVNICE
2B
a) Izdelava lutk in scene.
Iz kartona izre`emo in pobarvamo ribe, hobotnice in morsko zvezdo na
obeh straneh, da bomo figure lahko tudi obra~ali.
Figure nalepimo na palice tako, da so figure na spodnjem delu
palice. Mavri~na ribica ima s selotejpom pritrjene srebrne luske, ki se dajo odlepiti in jih na koncu zgodbe razdeli drugim
ribam.
Scena:
b) Delavnica za otroke.
Na ribico iz kartona lepijo luske iz raznobarvnega papirja. Nato izdelek podarijo drugemu otroku. Lepiti za~nemo
pri repu, da se luske lepo prekrivajo. Glavo in plavuti otroci
pobarvajo z navadnimi barvicami.
3B
PI[^ALKA IZ KARTONA
(Delavnice 203)
Material
kos tanj{ega kartona A5-formata, debelej{i karton, selotejp, papir za kopiranje, podlaga za rezanje ali kos lesonita, svin~nik, olfa no`, {karje, kovinsko ravnilo
Izdelava
Najprej natan~no prekopirajte skico razgrnjenega pla{~a pi{~alke in s topim robom {karij ob ravnilu narahlo prevlecite vse v na~rtu narisane prekinjene ~rte. Z no`em po neprekinjenih ~rtah naredite {tiri zareze, izre`ite tudi odprtino za zrak, ki je trapezne oblike. Ko ste s tem gotovi, izre`ite pla{~ pi{~alke
po zunanjih obrisih do konca. Pri tem si lahko pomagate tudi s {karjami.
116
4A
ROPOTULJE IN LEPLJENKA
Material
jogurtovi lon~ki, selotejp, kamen~ki ali semena raznih velikosti, raznobarvni
samolepilni papir, revialni papir, {eleshamer ali lepenka, lepilo, {karje
Izdelava
a) Izdelujemo ropotulje, s katerimi lahko ropotamo in stra{imo. Z izolirnim trakom zlepimo skupaj dva jogurtova lon~ka, vanju pa nasujemo semena (ri`, koruzo, p{enico …). Lon~ke lahko oblepimo z raznobarvnim samolepilnim papirjem.
b) Izdelava lepljenke »koko{ in petelin« iz
revialnega papirja.
Papir natrgamo na majhne ko{~ke in ga
nalepimo na predlogo. Figuro lahko otroci
tudi izre`ejo in jo uporabljajo kot lutko.
(Glej dodatno gradivo z risbami.)
117
DELAVNICE
Sedaj je na vrsti sestavljanje.
Najprej zapognite {rafirane
dele jezi~ka in njegov zgornji
rob zataknite v sredino izmed
treh zarez na spodnji strani ohi{ja pi{~alke. [ele potem ~ez dobljeno obliko zavihajte drugi del
pla{~a in ga z vogaloma zataknite v zarezi na spodnji strani.
Hkrati zapognite tudi zadnjo
steno trapezne oblike. Pi{~alka
je s tem narejena.
Zasnovana je tako, da lepljenje ni potrebno, pa~ pa je priporo~ljivo okoli dela, ki ga moramo med pihanjem vtakniti v
usta, zaviti ko{~ek selotejpa. Ta bo prepre~eval slini, da bi zmeh~ala karton,
pa {e bolj higieni~no bo vse skupaj.
S pi{~alko lahko poljubno eksperimentirate in pri tem ugotavljate, kako
spreminjanje mer (npr. dol`ine pi{~alke ali velikost odprtine za zrak) vpliva na
vi{ino in jakost zvoka.
POTISKANA MAPA
4B
(Delavnice 213)
Material
kosi lesa (30 x 30 x 30 mm in ve~ji),
univerzalno lepilo, barvni tu{i, beli
fotografski karton, ~asopisni papir,
ostanki penaste gume, steklene
plo{~e s klobu~evinasto oblogo, pisarni{ki papir, svin~nik, plasti~na folija, {karje, ravnilo
Izdelava
Najprej pripravite {ablono formata A4 za izdelavo mape. Nato prekrijte mize s ~asopisnim papirjem in nanje zlo`ite material. Izberite primerne kose penaste gume ali sami izre`ite svoje modele in jih prilepite na kose
lesa. Na steklene plo{~e polo`ite klobu~evino in nanjo nanesite barvne tu{e.
Pred za~etkom tiskanja naredite preizkusne odtise na pisarni{ki papir. Preizkuse delajte z barvami in modeli. Izberite najzanimivej{i ploskovni vzorec
in z njim pazljivo potiskajte fotografski karton. Zaradi velikega formata delajte na tleh, ki ste jih za{~itili s plasti~no folijo. Pustite, da se barvni tu{ posu{i, nato ob {abloni nari{ite obrise mape (skupinsko delo) in jo izre`ite. Po pregibnih ~rtah najprej naredite pregibe in nato mapo zlo`ite. Zavihke zalepite
z univerzalnim lepilom.
Na enak na~in lahko potiskate in izdelate ~estitke, kuverte in pisemski papir.
5A
PREDSTAVA IN LUTKE
Material
{eleshamer, {karje, palice, barvice, nit …
Izdelava
a) Igra: Predstavi, kaj zna{!
Vsi smo gledalci in nastopajo~i. Vsak posameznik stopi na oder, vsi mu
zaploskajo. Nato zapoje, recitira, naredi preval, pove {alo … Vsak po`anje
aplavz, ne glede na tremo oz. kakovost to~ke. Animatorji otrokom na koncu
predstavijo kak{ne lahke rokohitrske to~ke.
118
b) Otroci izdelajo preproste lutke na palici, s katerimi se potem igrajo.
Figure izre`ejo iz kartona, jih pisano pobarvajo in nalepijo na palico.
Roke in noge so lahko gibljive, ni pa nujno.
(Glej dodatno gradivo z risbami.)
5B
BARVNA STI^NICA
Material
lepenka ali umetna masa 16 x 16 cm, barva, barvast papir ali plasti~na folija,
no` (za lepenko), rezlja~a (za umetno maso), jekleno ravnilo, brusilni papir
Izdelava
Na 16 x 16 cm velik kos lepenke ali umetne mase nari{ite mre`o iz 64 kvadratov s stranico 2 cm. Mre`o potem razre`ite na 16 kvadratov s stranico 4 cm.
Plasti~ne dele obrusite z brusilnim papirjem. Nato jih prebarvajte v skladu
s sliko ali prevlecite z barvnim papirjem ali barvno folijo.
Mo`nost
Igra za dva, v kateri sestavljamo like
s ~im ve~jimi belimi ali temnimi povr{inami. Vsako belo ali temno polje, ki ni osamljeno, {teje za to~ko.
Polja se {tejejo samo, ~e se stikajo
na stranici (v eni seriji morajo biti najmanj {tiri polja). Pred za~etkom plo{~ice preme{amo in igramo po pravilih domine.
119
DELAVNICE
(Delavnice 205)
6A
POKLICI TAKO IN DRUGA^E
Material
razni pripomo~ki, ki ozna~ujejo razne poklice (zdravnik, kuhar, policist,
u~itelj …),
{eleshamer, barvice/flomastri, {karje, selotejp …
Izdelava
a) Pogovarjamo se o razli~nih poklicih. Otrokom pripravimo material,
da se lahko igrajo razli~ne poklice (zdravnik, kuhar, policist, u~itelj …).
b) Iz papirja izdelajo preproste pripomo~ke za dolo~en poklic – po `elji
(kuharska kapa, lopar~ek za policista, redovalnica za u~itelja …).
6B
PEKA KRUHA
Material
moka, sol, voda, kvas, posoda za mesenje kruha …
Izdelava
Priporo~amo, da v to delavnico povabite gospodinjo (oz. {e bolje, da greste
na kmetijo, kjer bodo tisti dan pekli kruh – potreben je dogovor!), ki obvlada peko
kruha; otroci pa naj pomagajo pri tem, ko bodo zamesili kruh in ga potem
razdelili na male hleb~ke ter ga dali v pe~.
7A
KROJA^ JANI
Material
raznovrstno blago (debelej{e), gumbi, lepilo (ali {ivanka z nitjo), {karje, pisalo
Izdelava
Jani se je u~il kroja{tva. Ker je {ivanje za otroke prete`ko, na blago oz.
gumbe lepijo. Lepijo blago na blago ali gumbe na blago.
a) Izberemo debelej{i kos blaga za podlago. Nari{emo in izre`emo geometrijske like na majhne ko{~ke blaga. Nalepimo jih na podlago tako,
da sestavimo figure. Ob robovih podlago sceframo.
120
Ob robovih iz podlage potegnemo niti.
b) Na blago lepimo gumbe. ^e `elimo otrokom
delo olaj{ati, si lahko
prej ~rte, po katerih lepijo, nari{ejo.
7B
GUGAJO^E SE FIGURICE
Material
plo~evina debeline 1 mm, lak, plo{~ata kovinska ute`, barvni lak, vijaki,
zarisno orodje, {karje za plo~evino, vrtalnik, izvija~, ~opi~, `aga, pila, gorilnik, kombinirke
Izdelava
Figurice lahko oblikujete poljubno, upo{tevati pa morate naslednje:
l vsaka figurica ima zmeraj la`ji zgornji del in obte`en spodnji del, ki
sta povezana z ozkim vmesnim kosom,
l zgornji del mora imeti to~kasto ali koni~asto »nogo« za stoji{~e.
Predloge figuric na risbi lahko s fotokopirnim strojem poljubno pove~ate in obris prenesete na plo~evino. Za manj{e figure lahko izberete bakreno
plo~evino, za ve~je pa cenej{o in bolj trdno `elezo. S {karjami za plo~evino
obliko izre`ite, lahko pa bi jo tudi iz`agali z rezlja~o in z `agico za kovine.
Ostre robove popilite.
Na spodnji del figure morate pritrditi dovolj te`ko obte`ilo. Lahko ga naredite iz plo{~atega `eleza in ga z dvema vijakoma pritrdite na figuro. [e bolj{a
bi bila ute`, ulita iz odpadnega svinca (od ute`i za avtomobilska plati{~a). V ta
namen izdelate primerno oblikovan kos iz okroglega lesa in z njim odtisnete
kalup v glino ali ilovnato zemljo. Vanj vtaknete spodnji del figure in ~ez vlijete raztaljeni svinec.
121
DELAVNICE
(Delavnice 210)
8A
^ESTITKA PRIJATELJU
Material
{eleshamer (razrezan na velikost ~estitk), barvice, svin~nik
ali flomastri, barvni papir za lepljenko, lepilo, akvarelne
barvice …
Izdelava
Iz karton~ka izdelamo lepo vizitko za prijatelja.
8B
TELOVADEC
(Delavnice 222)
Material
vezana plo{~a debeline 4 mm, `ica do debeline 1 mm, steklen papir, vrvica, rezlja~a, svin~nik, vrtalnik in sveder 1–1,5 mm
122
9A
ZNAMENJE KRI@A
Material
raznovrstne pal~ke, plastelin ali glinamol, cvetje, pisani kamen~ki, no`,
lepilo, vrvice, `eblji in kladivo … bel papir, pisala, {karje
123
DELAVNICE
Izdelava
Telovadca izre`ite iz 3
mm debele vezane plo{~e ali
iz enako debele masivne de{~ice. V po{tev pride zlasti
hru{kov les, iz katerega so
v~asih izdelovali risalne trikotnike. Pravo podobo telovadca si izri{ite po prilo`eni
skici s pomo~jo mre`e, v kateri so ~rte razmaknjene po
5 mm. Izrisovanju mre`e se
izognete, ~e uporabite karirast papir. Po prilo`eni skici
si najprej vidno ozna~imo
to~ke izvrtin, ki so hkrati izhodi{~e glavnih oblin telovadca, ki jih lahko nari{ite s
{estilom, ter tako v najve~ji
meri zagotovite veren posnetek. Ostale obrise izdelajte najprej ro~no, nato jih izvlecite {e s krivuljnikom.
Skice se izpla~a razmno`iti na fotokopirnem stroju,
saj posamezne dele najbolj to~no izre`ete, ~e je skica kar prilepljena na les.
Za telovadca potrebujete po en trup, po dva kosa vsakega dela udov in {tiri
kose kolutov za ramena. Da bodo vsi udi res simetri~ni, njihove dele v parih
spnete skupaj, jim na ozna~enih mestih napravite izvrtine z 1- ali 1,5-milimetrskim svedrom, nato pa s steklenim papirjem obrusite robove.
Posamezne dele spnite z bakreno ali medeninasto `ico (fi 0,6–1 mm), ki jo
s kle{~ami na obeh koncih zvijete v spiralo, da se ne more izmuzniti. Za monta`o telovadca na drog potrebujete {e dve 40 cm dolgi letvi (s prerezom 10 x 15
mm), 7 cm dolgo pre~ko enakega prereza in kos bomba`ne vrvice.
Izdelava
a) Otrokom pripravimo pal~ke, iz katerih izdelajo kri`. Lahko lepijo ali ve`ejo. Podstavek je iz plastelina ali glinamola. Okrasijo ga lahko s cvetjem ali pisanimi kamen~ki, ki
jih kot okrasne diamante vgnetejo v plastelin.
b) Pogovor nave`emo na svete posode (kelih, patena) in druge pripomo~ke oz. okrasje (prti, korporal, vaze …). Iz belega papirja izrezujejo prti~ke. Papir najprej prepognemo. Nanj nato nari{emo vzorec, otroci
pa nato vzorec izre`ejo in prti~ek razgrnejo.
9B
INTERVJU
Material
svin~nik, papir … morda tudi kasetofon za snemanje, fotoaparat, ra~unalnik
Izdelava
Najprej pomislite, s kom bi naredili intervju. Potem se z njim dogovorite
za ~as in kraj pogovora. In preden boste napravili pogovor z njim/njo, si `e
pripravite vpra{anja in ~e je mo`no poizvedite `e v naprej kaj o njegovem
`ivljenju in delu.
Potem intervju (pisati odgovore ali pa {e bolje: snemati jih) in nazadnje {e
priprava besedila, ki ga pred objavo daste {e enkrat v pregled tistemu, s katerim boste objavili intervju, da tudi sam potrdi besedilo.
10A
MARIJIN OLTAR^EK
Material
tr{i karton, Marijine podobice ali slike, raznovrstna semena, lepilo, {karje …
Izdelava
Molitev »Zdrava Marija«.
Izdelujemo Marijin oltar~ek. Tr{i karton prepognemo. Nanj nalepimo
podobico. Nato okrog nje lepimo semena, tako da naredimo lep okvir.
124
10B
LOMILEC KRI@A
(Delavnice 218)
Material
kos vezane plo{~e ali plastike, lepenka 10 x 12,5 cm, zarisno orodje, razlja~a, no`, brusilni papir (za les in plastiko), jekleno ravnilo (za lepenko)
11A
DELAVNICE
Izdelava
Nari{ite mre`o
4 x 5 kvadratov s
stranicami po 2,5
cm. Vri{ite krepke
~rte in dele iz`agajte. Les in plastiko
obrusite in les na
obeh straneh prema`ite z bar vo in
firne`em. Lepenko
prebar vajte ali jo
prevlecite z barvno
folijo.
Naloga, ki sledi,
je `e igra. Kdo bo
hitreje sestavil izbrano figuro!
ZMAJ IN PTICA
Material
karton, barvni papir, lepilo, {karje
Izdelava
a) Z otroki spu{~amo zmaja, ki smo ga izdelali skupaj z njimi.
b) Na podoben na~in kot mavri~no ribico naredimo ptico. Tako iz kartona izre`emo ptico, iz barvnega papirja pa »peresa«. Ta peresa nato
nalepimo na ptico (za~nemo pri repu).
125
Iz kartona izre`emo
dovolj veliko ptico
Iz barvnega papirja
izre`emo peresa,
nalepimo jih na ptico,
za~nemo pri repu
(Glej dodatno gradivo z risbami.)
11B
KO KAMNI O@IVIJO
(Delavnice 221)
Material
mnogo kamnov razli~nih oblik, steklena podlaga za me{anje lepila, 500 g
lepila – cement za kamenje, plasti~na lopatica za nana{anje lepila
Izdelava
Oblikovanje hi{ice
Vijoli~ni kamni nepravilnih oblik so gradbeni material za hi{ice. Najprej
si pripravite ve~je kamne in jih zlo`ite v krog, enega zraven drugega. To so
temelji {kratove hi{ice. Nanje polo`ite prvo vrsto svoje »opeke«, da se prepri~ate o primerni velikosti in obliki vsakega kamna, nato pa jih odmaknete
in se lotite priprave lepila. Pri tem upo{tevajte navodila proizvajalca! Ko je
lepilo narejeno, ga sproti nana{ajte na vsak kamen posebej, tega pa prilepite na temelj hi{ke. Tako oblikujete prvo vrsto in jih nizajte do `elene vi{ine.
Vsako naslednjo vrsto pomaknete nekoliko proti notranjosti, saj boste le tako
dobili pravo obliko {kratove hi{ice.
Oblikovanje {krata
Kamni za {krate naj bodo zaobljeni in razli~no veliki. Za oblikovanje ene
figurice potrebujete dva kamen~ka za stopali, enega ali ve~ ve~jih za trup,
okroglega za glavo in podolgovatega za ~epico. Najbolje je, da lepite ve~ {kratov hkrati. Najprej zlepite nogice in trup, ko pa se lepilo dobro strdi, dodajte
glavo in spet po~akajte. Nazadnje prilepite ~epico.
12A
@IVALI IZ GLINE
Material
glinamol, zobotrebci, akvarelne barvice, lak
Izdelava
Otroci iz gline izdelujejo razli~ne `ivali. Ustvarjajo spontano, po `elji. Nekaj modelov:
126
Zajca naredimo iz ve~ kroglic. Ve~ji sta za glavo in trup, manj{i pa za ta~ke,
rep in smr~ek. Pujska prav tako naredimo iz ve~ kroglic. Ovco naredimo iz dveh
elipsastih kroglic … Ko se osu{ijo, jih lahko pobarvamo in pozneje polakiramo.
12B
SEN^NA KAPA
(Delavnice 212)
Izdelava
Kos {eleshamerja A3 razdelite po {irini na pribli`no enake tri dele. Po
dol`ini papirja nari{ite s svin~nikom ~rti do druge tretjine lista, da bosta od
roba oddaljeni okoli 8 cm.
Zadnjo tretjino lista s {karjami kro`no obre`ite.
Sprednji del (trak) na sredini lista prepognite nazaj prek zaokro`enega dela
in ga s prstom pritisnite tako, da dobite pregib. Trak spravite v prvotni polo`aj.
Z eno roko napravite iz srednjega traku obok, z drugo roko pa stranski
trak prenesite na konec srednjega traku.
Trakova v tem polo`aju zlepite z univerzalnim lepilom ali z lepilnim trakom; lahko pa ju
spnete s spenja~em
za papir. Na enak
na~in zlepite oziroma spnite drugi
stranski trak. Dobite u~inkovito sen~no kapo.
^e `elite, da bo
kapa {e u~inkovitej{a in vpadljiva,
jo pobarvajte s flomastri, popi{ite z
imeni ali pa jo
okrasite z izrezanimi motivi (s fotografijami iz modnih
revij, ~asopisov itd.).
127
DELAVNICE
Material
{eleshamer A3, univerzalno lepilo, pribor za risanje, {karje
DRUGE DELAVNICE
128
DELAVNICE
Delavnice so iz mape Delavnice, ki jih lahko dobite na Mladinskem cehu ...
(in dopolnite prvi del mape Delavnice, ki ste jo nekateri nabavili `e lansko leto).
129
l
l
l
130
NASVETI ZA IGRE
PET VELIKIH IGER
PREDLOG IGER ZA VSAKO ENOTO
IGRE
NEKAJ NASVETOV
Uvod
V leto{njem priro~niku predstavljamo pet velikih iger z natan~nimi navodili. Zelo ti priporo~am, da predlagane igre `e prej dobro na{tudira{, jih po
potrebi prilagodi{ in jih potem tudi izvede{. Vsaka nova igra je namre~ izziv
za otroke, to pa samo tedaj, ~e so voditeljem in otrokom pravila zelo jasna.
Poleg teh petih velikih iger pa ima{ ob koncu poglavja za vsako zgodbo predlagano {e eno igro, natan~nej{o razlago teh iger pa najde{ v zbirki Igre, ki jo
je izdalo dru{tvo Mladinski ceh.
Prav je, da v program oratorija vklju~uje{ nekatere `e znane igre, npr.
igre brez meja, igre s kolesi, svoje izvirne igre, vodne igre, iskanje skritega
zaklada …
Priporo~amo pa vam, da si pri organizaciji iger pomagate tudi s prej{njimi priro~niki, s knjigo Igrajmo se (avtor Rafo Pinosa, zalo`ba Salve, Ljubljana)
in z `e omenjeno zbirko Igre (na karton~kih).
Igre izvajamo po navodilih; na prostem ali pa tudi v ve~jih prostorih.
Pripraviti in izvesti dobro igro je zelo pomemben element v programu
oratorija, zato je treba temu nameniti dovolj pozornosti in skrbno pripravo.
Otrok se med igranjem osvobodi vseh svojih ob~utij in zaradi popu{~anja
samokontrole se poka`e tak{en, kot je v resnici: pravi~en ali la`niv, len ali
aktiven, pameten ali zaostal. Ni bolj{ega spoznavanja otrok kakor prav pri
igri in razvedrilu.
Pri organiziranju in izvajanju raznih iger mora{ biti zelo previden, nikoli
ne sme{ improvizirati; otroci vedno nestrpno pri~akujejo igre, ho~ejo se zabavati, to pa je povsem odvisno od tebe! Igre morajo biti skrbno pripravljene, prav tako tudi pravila, da se izognemo prepiranju vpri~o otrok, kdo od
animatorjev ima prav.
Vse igre lahko igramo kot tekmovalne (tako, da vsak tekmovalec tekmuje zase
in/ali za skupino), nekatere lahko tudi samo kot razvedrilne. Voditelji iger
naj si natan~no zapisujejo dose`ke tekmovalnih iger (priporo~amo velik plakat), ki jih na koncu zdru`ijo v kon~ne rezultate. Pri tekmovalnih igrah je {e
posebej treba paziti na disciplino in prav tu se poka`e, koliko smo res animatorji ...
Cilj igre namre~ ni samo razvedrilo, ampak tudi vzgoja.
1. Iskanje iger
V nadaljevanju in nekaterih drugih priro~nikih bo{ na{el veliko preizku{enih iger, morda pa si bo{ moral {e kaj izmi{ljevati, iskati, prilagajati ... Kar
pogumno na delo!
Preden se loti{ priprave iger, se najprej vpra{aj: Koliko igralcev imamo?
132
Koliko so stari? Kaj vse imamo na voljo za igro? Igramo v prostoru ali na prostem?
Kakr{nokoli igro boste izbrali, pa naj bo za otroke ali za odrasle, postavi
si vedno tole vpra{anje: ^e bi meni predlagali to igro, bi bil navdu{en nad njo? ^e
JA, potem nadaljuj z obdelavo in posvetovanjem, saj si na dobri poti! ^e pa
NE, takoj zamenjaj igro, saj bi le-ta lahko vodila do poloma in razo~aranja
otrok!
Ko si kon~no izbral pravo igro, si zadovoljno reci: Ja, ta je pa O.K.!
Pripravi vse, kar je potrebno za igro, in ni~esar ne prepu{~ajte naklju~ju!
2. Predstavitev iger
Zapomni si, da ima{ v rokah lepo, zanimivo igro, zdaj pa jo mora{ samo
{e razlo`iti otrokom! Tudi ~e bi bila igra zelo preprosta, jo mora{ predstaviti
tako, kot da je to najlep{a in najbolj zanimiva igra na svetu!
l Najprej mora{ navdu{iti oz. pod`igati svojo skupino otrok. To je zelo
pomembno, da jih vname{ za igro. Kako to narediti? Pripravi kak
klasi~en skupni vzklik, vedno so dobrodo{li in zelo v`gejo. Nikoli pa
ne pretiravajte, vse naj traja le nekaj minut!
l Zdaj pa posedi otroke, vendar samo, ~e je igro treba dlje ~asa razlagati, tako da ne pride do nepotrebnih premikanj, ki lahko povzro~ajo nezbranost, {e posebej, ~e je skupina velika!
l Hitro in jasno razlo`i stvar in dr`ite se teh nekaj to~k:
– naj bo jasno podan smisel igre,
– poka`i prostor, kjer bo igra potekala, in razporedi skupine,
– skupine naj bodo vedno me{ane (po letih in po spolu …, da so enakovredne),
– povejte pravila, za~nite pa pri najpomembnej{ih, in sicer s tem, da
tvorite kratke in jasne stavke.
l Medtem ko razlaga{, vedno glej vso skupino. Ko govori{, uporabljaj
tudi kretnje, spreminjaj ton glasu, predvsem pa ne stoj na mestu kot
na kakem podstavku in morda {e s son~nimi o~ali na nosu! Otroci
te morajo videti v obraz, son~na o~ala pa povzro~ajo razmak med
otrokom in animatorjem! Nikoli jih ne uporabljaj pri animiranju!
Sku{aj vedno pritegniti pozornost nase in ne dopusti, da ti kak
klasi~en razgraja~ pokvari razpolo`enje v skupini. Sku{aj se ve~krat
133
IGRE
Nekatere preizku{ene igre: olimpiade, vodne igre, igre s kolesi
l Olimpiada lahko dejansko poteka ves teden (iz dneva v dan kaka
igra) ali pa samo dolo~en dan.
l Vodne igre izvedemo le takrat, ko je primerno (dovolj toplo) vreme.
Otroke `e vnaprej opozorimo, naj prinesejo s sabo obleko, da se
lahko preoble~ejo.
l Kadar imamo igre s kolesi, je prav, da se umaknemo nekam, kjer
bodo lahko otroci zelo na varnem, seveda naj pridejo s kolesi.
ozreti vanj! Mora{ ga navdu{iti bolj kot vse, {e posebej pa pri igri!
l Pusti, da ti zastavijo nekaj vpra{anj – a ne veliko – in {e to samo ob
koncu razlage.
l Bodi pripravljen spremeniti pravila, ~e je potrebno; v slu~aju, ~e bi se
pojavila kak{na pomanjkljivost ali motnja; kasneje ne moremo
ni~esar ve~ spreminjati!
3. Izvajanje igre
l Delitev skupin: skupine lahko razdeli{ na razli~ne na~ine. Prav pa
je, da upo{teva{ podobnost v strukturi skupine (starost, spol, {tevilo
...). Da bi omogo~il ~im bolj{i potek iger in da bi vsi lahko ~im ve~
igrali, lahko ve~je skupine razdeli{ {e na manj{e, katerih rezultati se
na koncu pripi{ejo mati~ni skupini.
l Pri igrah, ki se igrajo v parih, naj bodo skupine sodega {tevila, ~e
pa to ni mogo~e, naj kateri od igralcev igra dvakrat (bolje, kot pa
da eden ne igra!).
l Pravila morajo biti jasna tudi v tvoji glavi. ^e sam igre ne zna{, je
ne za~enjaj!
l Odlo~itve glede kakih ugovorov in prito`b morajo biti hitre in
jasne, da ne bo nepotrebnega zapravljanja ~asa.
l Navadi otroke na to, da se med igro ne prepirajo, lahko tudi tako,
da uvede{ pravila, ki bi upornikom dajala kazenske to~ke.
l Bodi nepristranski, otroci to takoj opazijo.
l Nikoli ne goljufaj, pa tudi otrok ne spodbujaj h goljufiji.
l Naj ne bo prerekanja med animatorji na igri{~u! ^e se `e animatorji prepirajo med igro, kaj bodo storili {ele otroci! Animatorji ste
zgled – pomemben zgled! O raznih problemih se pogovorite v fazi
preverjanja v skupini animatorjev.
l ^e si ~lan skupine, mora{ delovati kot vzgojitelji: animirati, opogumljati, usmerjati otroke v igro brez tekmovalnosti.
l ^e so v skupini ve~ji otroci, jih dolo~i kot voditelje skupin.
l Na koncu mora{ jasno razglasiti rezultate in zmagovalce, vendar
brez delanja nepotrebnih razlik med zmagovalci in pora`enci.
4. Kako spremljati igre
l ^e lahko, potem se sku{aj igrati s skupino. Vedno je lepo videti
animatorje, ki se igrajo in zabavajo skupaj z otroki (tako kot u~i sv.
Janez Bosko)!
l Bodi pozoren na pretirano tekmovalnost!
l Sku{aj si ~im prej zapomniti imena otrok. Med igro bo{ la`je priklical otroke in tako bo{ lahko nadzoroval situacijo.
l Poskrbi, da (se) bodo igrali vsi!
l Poslu{aj njihove nasvete in te`ave.
l Spo{tuj otroka. Nikoli ga ne zmerjaj in ne pretepaj.
134
l ^e ima{ nekatere otroke raje, tega ne sme{ pokazati. Bodi bolj
prijazen do manj sposobnih otrok.
l Nikoli se ne posmehuj napakam, pomanjkljivostim, {e posebej
telesnim.
l Spomni se na potrpljenje, ki je vrlina mo~nih/pogumnih, {e posebej
l
l
l
l
pri delu z najmlaj{imi!
Uporabljaj pohvale in priznanja, saj vedno dobro denejo ter v
otroku vzbujajo voljo, da da vse od sebe!
Nikoli ne kaznuj, ne da bi prej uporabil vsa druga sredstva.
Nikoli ne kaznuj pred drugimi, nikoli ne kaznuj z roko, nikoli ne
kaznuj vseh po vrsti, in ~e `e kazen mora biti, naj ne bo poni`ujo~a.
Nujno je, da ima kdo od animatorjev pregled nad celotnim dogajanjem igre. To je {e posebej pomembno, da lahko usmerja skupine
in hitro re{uje nastale te`ave.
5. Preverjanje
Faza preverjanja je zelo pomembna zadeva, ki jo morajo animatorji vedno izpeljati. Tu predlagamo nekaj vpra{anj, ki lahko pomagajo pri preverjanju:
l So se vsi otroci igrali, ali bolje re~eno: so bili vsi aktivni?
l Smo morali v igro vna{ati veliko sprememb?
l Je uspelo skupinsko delo, kako so se ujeli ~lani skupine?
l Je bilo sojenje pravilno in pravi~no?
l Je bilo na igri{~u kaj problemov med animatorji?
l Kateri otroci so najbolj ote`evali delo? Zakaj?
l Je bilo dovolj pripomo~kov za igro?
l Kaj predlagate za izbolj{anje?
Morda ste vse to `e vedeli – torej je to dobra obnovitev vsega. ^e pa vam
je bilo vse novo, spravite v svoje mo`gan~ke. V obeh primerih pa vedno sku{ajte uporabljati ta pravila in vse bo la`je!
6. Vodenje velikih iger
Kadar imamo v oratoriju veliko skupino otrok, jo en voditelj te`ko obvladuje. Sodelovati morajo voditelj igre in vsi animatorji.
Priprava
Predlagamo, da se voditelj igre in ostali animatorji en dan pred igro dobro pripravijo nanjo. Voditelj igre naj pravila in potek igre zapi{e na liste, ki
jih razdeli animatorjem. Skupaj naj preu~ijo vse podrobnosti igre. Vsi animatorji morajo razumeti in poznati igro. Razdelijo naj si tudi vloge, ki jih
135
IGRE
Prekini igro ob pravem trenutku ...
naj ostane `elja po ponovnem igranju!
bodo imeli pri igri (sodniki, voditelji skupin, odgovorni za rekvizite … ).
Potek igre
Igra se ponavadi za~ne z deljenjem otrok v skupine. Navadno je vsak animator odgovoren za eno skupino, najprej naj jo spozna in naj skrbi za red v
skupini. Otroke naj posku{a ~im bolj navdu{evati in spodbujati. Nikoli pa jih
ne sme spodbujati h goljufanju in jim pomagati (razen ~e je dogovor, da v vseh
skupinah sodelujejo tudi animatorji).
Ker so vsi animatorji spoznali igro `e en dan prej, vsak animator razlo`i
pravila in potek igre svoji skupini. Tako ni potrebne nobene razlage s strani
voditelja igre. Ta igro samo povezuje in skrbi, da poteka po pravilih. Animatorju je pri razlagi v pomo~ list s pravili in potekom igre.
Med igro lahko nastanejo tudi zapleti, animatorji naj se ne prepirajo med
seboj, ampak naj se pomenijo z voditeljem igre, ali pa naj se o zapletih pogovorijo na sestanku. Po igri naj se animatorji z voditeljem pogovorijo o poteku igre. Vsaka nova igra nam bo prinesla nove izku{nje, ~e bomo o tem skupaj razmi{ljali na sestankih.
Delitev v skupine
Kadar imamo na oratoriju veliko skupino otrok, se ponavadi pojavijo te`ave pri izvajanju iger (premajhni prostori; te`ko obvladujemo tolik{no {tevilo otrok;
te`ko je dobiti igro, v kateri bi lahko vsi otroci ves ~as sodelovali, in otroci se dolgo~asijo). Prav tako je pri mnogih tekmovalnih igrah te`ava v tem, da mlaj{i otroci ne pridejo do izraza.
Nekaj velikih iger, ki smo vam jih v leto{njem priro~niku podali, je pripravljenih za veliko {tevilo igralcev. Upo{tevajo pa tudi starostno razli~nost
otrok. Pri ostalih igrah, ki bi jih bilo zaradi prevelikega {tevila igralcev te`ko
izvajati, vam priporo~amo, da otroke razdelite v ve~ starostnih skupin. Vsaka od njih naj igra igro na svojem igri{~u in neodvisno od ostalih.
Priporo~amo vam, da skupine oblikujete tako, da bodo v vsaki skupini
zastopane vse starosti. Tako bodo skupine med seboj enakovredne. Poskrbite, da bodo pri igrah tekmovali vsi ~lani skupine, in da ne bodo starej{i mlaj{ih izrinjali iz tekmovanja, da bi dosegli bolj{i rezultat.
Skupine lahko oblikujete za vsako igro posebej. Oblikujete pa jih lahko
tudi na za~etku oratorija in ostanejo ves ~as iste. ^e bi za igranje kak{ne igre
potrebovali ve~je skupine, zdru`ite ve~ skupin v eno. (Zdru`ite jih lahko po svoji
volji ali pa po `elji igralcev.)
Skupine morate seveda poimenovati, lahko pa si tudi skupina sama nadene ime. Skupina si lahko izdela tudi svoj grb, zastavo, himno …, lahko izvedete predstavitev in oceno skupin.
^e ima igra kak{no temo, skupine poimenujete glede na temo igre (npr.
poklici, hobiji …). Poimenujete jih lahko tudi po: barvah, `ivalih, hrani, sadju, rastlinah … Poimenovanja pa lahko uglasite s celotno temo oratorija.
^e si skupine same nadevajo poimenovanja, pazite, da imena ne bodo
136
destruktivna. Zato je dobro, ~e podamo tudi kriterije, na osnovi katerih naj
skupine izdelajo svoje grbe, zastave in himne (izvirnost, {portni duh, kulturna
raven in slovenskost …). Po teh kriterijih skupine nato ocenite. S pomo~jo kriterijev izlo~ite besede oz. simbole, za katere ne `elite, da bi se pojavljali.
Naklju~ne delitve
l Igralce razdelimo v skupine po abecedi (zdru`ijo se igralci z isto za~etnico imena ali priimka). Vsaki ~rki nato dodamo toliko igralcev
iz naslednje ~rke, da oblikujemo dovolj {tevil~ne skupine.
l Igralcem razdelimo vnaprej pripravljene listi~e (razli~nih barv, z
razli~nimi znaki, razli~nih oblik …; pomembno je, da je razli~ic toliko,
kolikor bo skupin). Nato se zberejo skupaj vsi tisti igralci, ki so dobili
enake listi~e. (Pripravimo toliko listi~ev, kolikor je vseh igralcev.)
o
Listi~e lahko tudi `rebajo.
l Igralce postavimo v eno vrsto. Nato gremo od prvega do zadnjega
in vsakemu dodelimo eno {tevilko ({tejemo od 1 do {tevila vseh skupin; npr. skupin je 14, zato {tejemo od 1 do 14 in zopet za~nemo z 1).
Nato se zberejo skupaj tisti igralci, ki imajo isto {tevilko.
l Igralcem re~emo, naj se po `elji zdru`ijo v skupine po toliko, kolikor skupin `elimo narediti. Tako zdru`ene skupine se nato postavijo v vrste; ena poleg druge. Prvi v vseh vrstah tvorijo eno skupino, drugi drugo skupino itn. Dobili smo toliko skupin, kolikor
smo v za~etku `eleli. Igralce pa smo zdru`ili skupaj tako, kot niso
`eleli.
N.B. Igro uporabimo, ~e `elimo, da so otroci v skupini z novimi igralci
in spoznajo tudi tiste, ki jih {e niso poznali.
l Naredimo tar~o, na katero napi{emo {tevilke (toliko, kolikor je skupin) oz. poimenovanja za skupine. Vsak igralec cilja v tar~o in gre
v skupino, ki jo je na tar~i zadel. ^e ima skupina, ki jo je zadel,
`e dovolj igralcev, ga animator pri tar~i dodeli v skupino, ki ima
do tedaj najmanj igralcev. Prav tako ga dodeli v skupino z najmanj
igralci ~e zgre{i tablo. ^e imate ~as, pa lahko tisti, ki je zgre{il oz.
zadel v `e polno skupino, me~e ponovno.
o
Namesto, da ciljamo v tar~o, lahko me~emo kocko …
o
Igro lahko izvedete tudi med odmorom.
Delitve v enako mo~ne (zastopane vse starosti) skupine:
l Igralce razdelimo po starosti oz. glede na to, kateri razred
obiskujejo. Tako dobljene skupine nato {e dodatno razdelimo
137
IGRE
Nekaj predlogov za delitev
Pred kakr{nim koli deljenjem v skupine moramo vedeti, koliko skupin
`elimo narediti in nato izra~unati, koliko igralcev je potrebno razporediti v
eno skupino.
(s {tevilkami, znakci …; glej naklju~ne delitve). Igralce z istimi
delitveni znaki oz. {tevilkami zdru`imo v isto skupino.
l Igralce postavimo v vrsto po velikosti. Od za~etka do konca jih
nato {tejemo od ena do {tevila skupin oz. jim dajemo delitvene
znake (te moramo dajati po vrsti: od prvega do zadnjega in nato
ponoviti). Nato zdru`imo skupaj tiste z istimi {tevilkami oz.
istimi delitvenimi znaki. Tako dobimo skupine, v katerih so
zastopani predstavniki vseh velikosti (vseh mo~i).
N.B. ^e ho~emo, da bo v vseh skupinah enako razmerje fantov in
deklet, naredimo na za~etku dve vrsti: fantovsko in dekli{ko. Vsako
vrsto potem razdelimo na zgoraj opisani na~in in jih zdru`imo na
zgoraj opisani na~in.
Pri delitvah moramo biti pozorni, da ne bodo igralci goljufali in {li v skupino, za katero niso bili dolo~eni. Zato je dobro, ~e jih ne le pre{tejemo, ampak jim delimo listke. Pa tudi pri slednjem moramo paziti, da si listkov ne
bodo menjali med seboj.
^e bodo igralci ves oratorij v istih skupinah, priporo~amo, da jim naredite izkaznice, na katerih bo njihovo ime in skupina, kateri pripadajo (lahko pa tudi starost). Izkaznico za{~itite s PVC-folijo in ji dodate {e vrvico za
okoli vratu.
Primer izkaznice
Zmagovalni skupini vsakega dne lahko podelite
neke vrste medalje. To so
majhne nalepke, ki jih s tiskalnikom natisnete na samolepilni papir. Nanje napi{ite nekaj v zvezi z igro, v
kateri so zmagali (npr. skriti
zaklad, najbolj{i raziskovalci). Nalepke si lahko lepijo
na hrbtno stran izkaznice.
Opomba
Zaradi la`jega pisanja
bom za pomo~nike pri igri
vedno uporabil izraz animator, za igralce (ne glede na
starost) pa izraz otroci.
138
1.
KMETIJA
[tevilo otrok: 30–250 (8–15 v vsaki skupini)
Starost: 4 do 15 let
^as: 1–2 uri
Prostor: kjerkoli, v primeru de`ja lahko tudi v ve~jem zaprtem prostoru
Pripomo~ki: papirnat denar; sli~ice `ivali in predmetov s kmetije; velik
plakat za vsako skupino; barvice ali flomastri za vsako skupino: lepilni
trak za vsako skupino; {katlice (vre~ke) za trgovino in lahko tudi za vsako skupino; ozvo~enje (priporo~ljivo); {karje za vsako skupino (ni nujno); pripomo~ki za posamezne naloge; cenik za trgovino
[tevilo animatorjev: eden pri vsaki nalogi, trije v trgovini, nekaj pome{anih med otroke (da jih spodbujajo in usmerjajo), eden za prenos
denarja
Priloge: fotokopije denarja, fotokopije sli~ic `ivali in ostalih predmetov
kmetije
Opis
Otroci se razdelijo v skupine – kmetije (8–15 v skupini). Na kmetijah je
potrebno delati, za pre`ivetje, potrebno je na nek na~in zaslu`iti denar in z
njim kupiti stroje, `ivali … To bodo tudi oni delali v tej igri. Hodili bodo po
posameznih nalogah in slu`ili denar. Nato bodo s tem denarjem v trgovini
kupili `ivali, stroje itd. Vendar ni dovolj le kupiti v trgovini, treba je za vse
lepo skrbeti in urejati. Zato bo vsaka skupina dobila tudi plakat (papir), na
katerega bodo prilepili `ivali in druge predmete ter vse lepo pobarvali.
Zmaga skupina, ki ima na koncu ~im ve~ `ivali in ostalih predmetov kmetije, nalepljenih na plakat in lepo pobarvanih.
Potek igre
Vsaka skupina na za~etku dobi plakat, lepilni trak, barvice in po potrebi
{katlice oz. vre~ke za denar in za sli~ice. Skupina (kmetija) se dogovori, kako
139
IGRE
Uvod
Janez Bosko je odra{~al na kmetiji, moral je trdo delati. Imate pri kom
doma kmetijo? Bog ve, kako bi se na kmetiji zna{li tisti, ki niste s kmetije? In
kako bi se {ele zna{li, ~e bi v tem trenutku postali sami gospodarji velike kmetije, ~e bi morali v trenutku sami skrbeti za svoje pre`ivetje? Prav to se bo v tej
igri zgodilo.
bodo igrali, da bodo ~im bolj{i (kdo bo hodil skupaj, kdo bo barval …). Na dani
znak se igra za~ne. ^lani skupine hodijo od naloge do naloge in za vsako opravljeno nalogo dobijo denar. Na naloge hodijo v parih ali sami.
Naloge so v bistvu majhne tekmovalne igre med pari ali med posamezniki. Tekma na nalogi se za~ne, ko je zbranih dovolj parov oz. posameznikov iz
treh skupin. Zmagovalci tekme dobijo denar od animatorja, ki nalogo vodi.
Tekmovalne naloge naj bodo kratke (2 min). Pripravite jih na podlagi kakr{nekoli knjige z igrami, mape z igrami (v prilogi oratorija) svojega spomina in
domi{ljije. Naloge pripravite tako, da na njih tekmujejo pari. Nekaj nalog
pa naj bo pripravljenih tudi za posameznike. Kak{en namre~ ne bo na{el para,
kak{en pa je tudi tak{en, ki raje hodi sam. Seveda je pla~ilo na tak{nih nalogah pol manj{e oz. je naloga za isto pla~ilo te`ja. Na posameznih nalogah
lahko tekmujejo ve~krat.
Z denarjem, ki ga zaslu`ijo na nalogi, gredo potem igralci kadarkoli v trgovino in kupijo `ivali oz. druge predmete za kmetijo. V trgovini mora biti
zato pripravljen cenik (na velikem plakatu nalepljene sli~ice in poleg njihova cena).
Trgovci (animatorji) se lahko tudi odlo~ajo za podra`itve ali pocenitve dolo~enih `ivali oz. predmetov za dolo~en ~as. Lahko se tudi odlo~ijo za blagovno menjavo (npr. dve kravi za traktor ipd.). Lahko oznanijo pocenitev, v resnici pa gre za podra`itev (marsikdo od igralcev sploh ne bo opazil in bo kupil). Pustite domi{ljiji prosto pot. Pocenitve oz. akcije je dobro oznaniti po ozvo~enju. Tako se bo v hipu pove~al promet in `iv–`av pri trgovini.
Eden od animatorjev naj ob~asno denar iz trgovine nese voditeljem nalog, da jim ga ne zmanjka za izpla~evanje.
Po dolo~enem ~asu (20 min pred koncem igre) se tekme na nalogah kon~ajo. ^as do konca je namenjen kupovanju v trgovini in urejanju kmetije (barvanju in lepljenju plakata).
Nato sledi ocenjevanje: Se{tejemo vrednost `ivali in ostalih predmetov
kmetije (glede na cenik v trgovini). [teje se le tisto, kar je nalepljeno na plakatu. Vsaki kmetiji dodamo {e ceno za urejenost. Ceno za urejenost dolo~imo
med ocenjevanjem, in sicer glede na kmetijo, ki ima najve~jo vrednost (najbogatej{a). Najlep{a kmetija dobi 25 % cene najbogatej{e kmetije, najmanj
urejena pa 5 %. Cene za ostala stopnje urejenosti dolo~ite glede na {tevilo
kmetij (skupin). ^e se posamezne skupine razlikujejo po {tevilu ~lanov, potem izra~unajte ceno kmetije, ki jo je prispeval vsak ~lan kmetije (ceno delite
s {tevilom kmetov skupine – povpre~je). Ve~ kmetov je namre~ v istem ~asu naredilo ve~ (bogatej{a kmetija) in s povpre~jem dobimo enakovredne rezultate.
Za bolj{i potek
☺ Tudi ~e bo malo zmede pri sestavljanju parov oz. odlo~anju, kdo
bo s kom hodil skupaj, kdo morda sam, ni~ hudega. Skupina, ki
se bo znala bolje organizirati, bo zato bolj{a in naj bo tudi nagrajena.
140
☺ Ni~ ni hudega, ~e na nalogah malo ~akajo, da se zbere skupaj
dovolj parov, ~e kri~ijo in se i{~ejo. Vse to vna{a dinamiko in »`iv–
`av«, ki daje ob~utek dogajanja.
☺ Dobro, da je cena za urejenost dovolj velika, saj jim tako pomeni
motivacijo za lepo oblikovanje. Tako ne pridejo do izraza le najmo~nej{i, ampak tudi druga~e talentirani.
☺ Igra je zanimiva, ker so pri njej zaposleni tako najmlaj{i kot najstarej{i (prvi barvajo in lepijo kmetijo, drugim gre bolj za ~im hitrej{e
»slu`enje« denarja in cenej{i nakup `ivali). Ker imamo opraviti s tak{nim starostnim razponom, pa je tudi naloge potrebno pripraviti
tako, da bodo zanimive tako za ene kot za druge. Lahko je celo
na nekaterih dovoljeno igrati le mlaj{im, na drugih le starej{im.
☺ Ve~krat se zgodi, da starej{i mlaj{e zapostavljajo in jih no~ejo vzeti
s seboj za igranje. Zato lahko na nekaterih nalogah naredite tako,
da dobijo dvakrat ve~, ~e imajo med seboj enega ali ve~ mlaj{ih
od dolo~ene starosti.
☺ ^e igrate zunaj, dajte vsaki skupini eno ali ve~ vre~k, {katlico ali vsaj
kamen za obte`itev, da jim veter ne bo odna{al sli~ic in denarja.
☺ ^e vidite, da kak{na naloga ne poteka v redu (da je prete`ka ali
premalo »pla~ana« ali bi lahko na njej igralo ve~ parov hkrati…), jo
lahko med samo igro spremenite. Lahko tudi dodate novo nalogo, ~e vidite, da jih je premalo glede na {tevilo igralcev.
☺ ^e je kmetij ve~, lahko naloge spremenite tako, da na njih tekmujejo ve~ kot trije pari hkrati. Seveda mora biti pri ve~jem {tevilu
nagrajen tudi par oz. posameznik, ki zasede drugo mesto. Priporo~am, da na nalogah tekmujejo vsaj trije pari.
☺ Za pravo ozra~je lahko predvajate narodnozabavno glasbo, zvonite s kravjim zvoncem …
141
IGRE
☺ Nekaj animatorjev naj bo prostih za pomo~ in spodbudo tistim
otrokom, ki so malce izgubljeni in ne vedo to~no, kako bi igrali.
142
PREGANJALCI DUHOV
2.
[tevilo otrok: 30–250 (8–20 v vsaki skupini)
Starost: 4 do 15 let
^as: 30 min–1 ura (~e igrate v kombinaciji s skrivanjem); igro lahko ve~krat
ponovite
Prostor: veliko igri{~e, travnik, gozd … (vsekakor dovolj velik, da omogo~a
gibanje)
Pripomo~ki: 2–2,5 m dolge vrvi (po ena za vsak par preganjalcev); kreda ali
vrv z `eblji ali suho apno ali karkoli za ozna~itev zapora
[tevilo animatorjev: ca. 1 na 15 otrok
Opis
Otroci, ki predstavljajo duhove, tekmujejo po skupinah (8 –20 v skupini).
Naloga duhov je, da ~im bolje be`ijo pred preganjalci (animatorji). Ti nastopajo po parih in jih sku{ajo ujeti. Ujamejo pa jih lahko samo na poseben
na~in. Preganjalca v vsakem paru imata vrv in z njo se dotakneta duha ter ga
ovijeta. Dovolj je dotik z vrvjo in duh se mora ustaviti. Voditelja pa morata
ob ulovu oba dr`ati za vrv, in sicer vsak na svojem koncu (dokler pa ga le zasledujeta, to ni nujno).
Ko je duh ujet, ga preganjalca zvezanega odpeljeta v zapor (prostor, ozna~en bodisi s kredo bodisi z vrvjo, navezano na zapi~ene `eblje ipd.; naj bo dovolj velik, a ne prevelik – upo{tevajte {tevilo igralcev).
Duha je mogo~e re{iti iz zapora tako, da se ga dotakne svoboden duh.
Na koncu zmaga skupina, ki ima ve~ svobodnih duhov.
Za bolj{i potek
☺ Pazite, da igra zaradi vrvi ne bo pregroba.
☺ ^lane skupine lahko ozna~ite z izkaznicami, barvnimi trakovi …,
da se med seboj prepoznajo za re{evanje. Lahko pa so tudi neozna~eni in dopustimo rahlo zmedo pri prepoznavanju (~e bodo re{ili
nasprotne ~lane, bo to samo njim v {kodo).
143
IGRE
Uvod
Strah je zunaj votel, znotraj ga pa ni~ ni, to vemo vsi. V tej igri pa bomo
sre~ali prave strahove – duhove. To boste vi vsi, vi vsi boste duhovi. ^e pa si
strah in stra{i{ druge, lahko pri~akuje{, da te bodo slej ko prej sku{ali ujeti in
spraviti v zapor. Zato vas bodo v igri lovili preganjalci duhov – animatorji. Vi
pa se jim seveda ne boste dali in boste na vsak na~in hoteli ostati svobodni.
☺ Igro lahko igramo na tak{nem terenu, kjer imajo duhovi mo`nost
skrivanja.
☺ Duhovi se lahko nama`ejo po obrazih (vsaka skupina na svoj na~in);
vendar bodite pozorni, da si ne bodo risali destruktivnih znakov.
☺ Preganjalci lahko osredoto~ijo svojo pozornost na hitre, po~asne
pa nekoliko »zanemarijo«. S tem delajo igro zanimivo za vse, tako
po~asne kot hitre. Najhitrej{i preganjalci si lahko naredijo tudi
posebno znamenje in duhovom to povedo. Tako bo za koga {e
posebna ~ast, ~e ga bodo preganjali najhitrej{i preganjalci.
☺ ^e se vidi, da je preganjalcev premalo ali preve~ in igra nima pravega ravnovesja, lahko med samo igro pove~ate ali zmanj{ate {tevilo preganjalcev.
☺ ^e se med igro opazi, da je zapor premajhen, ga lahko pove~ate.
☺ ^e igrate na vro~ini dalj ~asa, je lahko neko obmo~je ozna~eno
kot kraj, kjer se ne lovi, in tam delite pija~o.
☺ ^e vas motita izraza duh in preganjalec duhov, si izmislite drugo
zgodbo/imena.
3.
KRAJA ZASTAVICE
[tevilo otrok: 30–100 (15–20 v vsaki skupini)
Starost: 4–15 let
^as: 40 min–1 ura (~e se igra razvname, lahko tudi 1,5 ure)
Prostor: veliko igri{~e, travnik (vsekakor dovolj velik, da omogo~a gibanje)
[tevilo animatorjev: 1 na 30 otrok za sodnika; 1 pri vsakem taboru, ostali
se razporedijo po terenu kot varuhi reda
Pripomo~ki: listek z znakom mo~i za vsakega igralca; tablice za sodnike;
tabele s pisali za sodnike; zastavica na palici za vsako skupino; kreda,
vrv z `eblji ali suho apno ali karkoli za ozna~itev tabora skupine
Priloge: listki z znaki mo~i za igralce, tablice za sodnike, risba igri{~a
Opis
Spremljajte ob risbi igri{~a!
Igralci se razdelijo v skupine (od 15 do 20 v skupini). [tevilo skupin je najmanj 2, najve~ pa 5. Vsaka skupina ima svoj tabor (s kredo, vrvjo na `ebljih ipd.
144
145
IGRE
ozna~en kvadratni prostor dimenzije 10 x 10 m). Poleg vsakega tabora stoji sodnik (animator), ki zapisuje to~ke za skupino. Dva sosednja tabora naj bosta
med seboj oddaljena ca. 20 m. Vsaka skupina dobi svojo zastavico na palici.
Zastavice naj se med seboj lo~ijo po barvah. Vsak igralec dobi tudi znak mo~i (za lovljenje) na majhnem listku, ki ga ne sme izgubiti.
Skupina se odpravi proti svojemu taboru in v sredino tabora zapi~i zastavico (oz. jo polo`i na tla, ~e je teren trd). V ~asu poteka igre skupina ne sme stopiti v
svoj tabor. Tabor oz. zastavico v njem lahko varuje le okoli (izven) tabora.
Cilj skupine je, da katerikoli od ostalih skupin ukrade zastavico iz njihovega tabora in pri tem izgubi ~im manj `ivljenj. Pri kraji pa zastavono{a (tisti,
ki mu je uspelo ukrasti zastavico in jo nese) ne sme biti ujet (dotaknjen). ^lan
skupine mora torej prite~i neujet v nasprotni tabor (v taboru ga ne smejo loviti). V taboru pobere zastavico in z njo ste~e proti svojemu taboru. ^e mu uspe
z zastavo prite~i v svoj tabor (samo v tem primeru lahko vstopi v svoj tabor), njegova skupina dobi 100 to~k. (To~ke zapi{e sodnik poleg tistega tabora.) Zastavico
lahko med begom oz. krajo preda soigralcu (vendar le iz rok v roke). ^e je med
krajo ujet (napaden), mora zastavico takoj vrniti nazaj v tabor, iz katerega jo
je sku{al ukrasti. Ko je neka skupina uspela ukrasti zastavico, jo potem tudi
vrne, in katerakoli skupina (tudi oni sami) jo potem lahko ponovno ukrade.
Ko ~lan skupine vra~a ukradeno zastavico, ga ne smejo loviti. Tudi, ko zastavico `e vrne, ga ne smejo loviti, dokler se od tabora ne oddalji za 10 m.
Igralci pa lahko v igri tudi izgubijo svoje `ivljenje. ^e se ~lana katerihkoli
nasprotnih skupin dotakneta oz. eden ujame drugega, se med njima vname
boj. Zmaga mo~nej{i. In kako vemo, kdo je mo~nej{i? V ta namen ima vsak
igralec svoj znak mo~i. Igralca, ki sta se dotaknila, gresta k sodniku, ki ima na
tablici napisano, kateri znak mo~i je mo~nej{i od katerega. Znakov mo~i je 7
vrst in vsak je od treh vrst mo~nej{i in {ibkej{i od treh vrst. Sodnik jima torej
pove, kdo je mo~nej{i. [ibkej{i izgubi eno `ivljenje in »pridela« negativno
to~ko za svojo skupino (sodnik si zapisuje negativne to~ke za vsako skupino). ^e
imata igralca ob spopadu znaka iste vrste, nih~e ne izgubi `ivljenja.
Sodniki s tablicami, ki povedo, kdo je mo~nej{i, niso isti kot sodniki, ki
stojijo pri vsakem taboru. Sodniki s tablicami so vsi skupaj na sredi boji{~a
pribli`no enako oddaljeni od vseh taborov.
^e igralec izgubi svoj znak mo~i, mu ne damo drugega in v vsakem spopadu z nasprotnikom izgubi, razen ~e gre seveda za nasprotnika, ki je tudi izgubil znak (tedaj ni nih~e mo~nej{i).
^e je igralec, ki te~e z ukradeno zastavico v svoj tabor, med krajo dotaknjen, mora zastavo najprej vrniti nazaj v tabor, potem pa gresta skupaj s tistim, ki se ga je dotaknil, k sodniku. (Ta jima pove, kdo izmed njiju je izgubil
`ivljenje.) Zastavo mora vrniti tudi, ~e se ga dotakne igralec, ki ima znak mo~i
iste vrste.
Igro prekinemo kadar koli. Zmaga skupina, ki ji je ve~krat uspelo ukrasti
zastavo nasprotni skupini in je pri tem izgubila ~im manj `ivljenj. (Se{tejemo
vse to~ke pri vseh sodnikih.)
Za bolj{i potek
☺ Igro lahko popestrimo tako, da si vsaka skupina najprej sama pripravi zastavo (flomaster na belo blago).
☺ Znake mo~i razdelimo enakomerno v vsaki skupini.
☺ ^e imamo ve~ kot 100 igralcev, lahko igro igramo na dveh igri{~ih
v dveh starostno lo~enih skupinah (vsaka skupina se seveda razdeli
na tabore).
☺ Igro lahko igramo tudi v gozdu, vendar se lahko pojavijo problemi, ker igralcev ne vidimo in lahko goljufajo (skrivajo zastavico,
tajijo, da so bili ujeti ipd.).
☺ Nekaj voditeljev naj bo razporejenih na boji{~u in naj pazijo, da
ne bo kdo goljufal.
146
4.
PASTIRJI NA LOV
[tevilo otrok: 20–180 (8–15 v vsaki skupini)
Starost: 5 do 15 let
^as: 1 do 2 uri
Prostor: dovolj velik; imeti mora mo`nost, da skrijemo veliko majhnih
listi~ev, tla ne smejo biti mokra
Pripomo~ki: listi~i, na katerih so narisane `ivali; bucike; stiroporna plo{~a
za vsako skupino (dobite v vsaki trgovini z gradbenim materialnom), PVCvre~ke za zbiranje listkov
IGRE
[tevilo animatorjev: 1 na vsako skupino
Priloge: listi~i, na katerih so narisane `ivali
Uvod
Vas je strah zveri? ^e bi kak{no sre~ali v gozdu, kaj bi se zgodilo, kako bi
reagirali? Janezu Bosku je Marija v sanjah napovedala, da bo postal pastir in
spreminjal zveri v ovce. Tudi mi bomo v tej igri postali pastirji. Od{li bomo
v gozd, tam sre~ali veliko zveri in ni~ nam ne bodo storile, razen morda ene
…
Opis
Teren je potrebno pripraviti `e dan prej ali nekaj ur prej. Listke z zvermi,
ki so v prilogi razre`ite. Vsako zver nato {e razre`ite na pol. Tako dobljene
147
polovi~ke zveri skrijte (pod listje, v grmovje, pod les …). To so zveri, ki jih bodo
pastirji (otroci) morali najti oz. uloviti.
Na za~etku igre se otroci razdelijo po pastirskih skupinah. Skupina naj
{teje 8 do 15 ~lanov. Vsaka skupina naj si izbere svoje ime, ki naj bo v povezavi s pastirskim `ivljenjem (npr. nore krave). Ob imenu naj si izdelajo {e svoj
vzklik (npr. »Nore krave ne marajo trave!«).
Naloga vsake pastirske skupine je, da »ujame« (se pravi najde) ~imve~ zveri (listi~ev). Na dani znak za~no z iskanjem. (Vsaka skupina `e prej dobi PVCvre~ko za zbiranje najdenih listi~ev.)
Vsaki pastirski skupini pa je dodeljen tudi en animator, ki predstavlja medveda. Ta se sprehaja med igralci, in ko se mu zazdi, se lahko ustavi pri katerem koli igralcu njegove pastirske skupine in skli~e skupaj njegovo skupino.
^e se v dolo~enem ~asu vsi igralci njegove skupine ne zberejo na tistem mestu (ob igralcu, ob katerem se je ustavil), skupina dobi dolo~eno {tevilo negativnih to~k. Vsekakor mora biti {tevilo dovolj veliko glede na to~kovanje najdenih listkov ob koncu. Tako medved res predstavlja nevarnost. ^lane skupine
medved skli~e z vzklikom: »Ime skupine, zberite se!« (npr. »Nore krave, zberite
se!). Ko se ~lani skupine zberejo skupaj, morajo zaklicati vzklik skupine (npr.
Nore krave ne marajo trave!). Potem jih medved pusti. ^as, v katerem se morajo zbrati, dolo~ite po ob~utku (npr. 10 sekund). Medved mora ~as na glas od{tevati. Medved mora seveda vedeti, koliko ~lanov je v posamezni pastirski
skupini, in tudi pastirji morajo svojega medveda poznati. Zato se medved `e
ob delitvi na skupine predstavi skupini in pre{teje, koliko pastirjev je v njej.
Medved lahko skupino ve~krat skli~e. ^e skupina hodi skupaj, jim je seveda
le potrebno zaklicati vzklik skupine.
Pastirska skupina pa se lahko medveda tudi znebi. V ta namen je na nekaj
skritih listi~ih narisana tudi podoba medveda. Teh je seveda manj (oz. zelo
malo: npr. 4 na skupino) in jih je potrebno bolje skriti. Ko skupina najde obe
polovici medveda, lahko za~no loviti medveda. ^e ga ujamejo, jih medved
ne sme ve~ sklicevati skupaj. Dobijo pa tudi primerno veliko {tevilo to~k (vsekakor ve~, kot jih lahko zgubijo ob sklicu). Preden ga za~no loviti, morajo medvedu povedati, da ga lovijo z vzklikom: »Ime skupine napada medveda!« (npr.
»Nore krave napadajo medveda.«). Vzklik morajo zavpiti vsaj 15 m stran od medveda. Medveda lahko ujamejo le enkrat.
Po dolo~enem ~asu (npr. pol ure pred koncem) se iskanje zaustavi. Vsaka skupina mora tedaj svoje najdene listi~e (polovice zveri) sestaviti, tako da jih z bucikami pripne na stiropor. [tejejo namre~ le cele zveri. V tem ~asu si lahko
skupine listi~e med seboj tudi menjajo (kakor se pa~ dogovorijo).
Na koncu pre{tejemo {tevilo celih zveri in jih delimo s {tevilom ~lanov
skupine. Tako dobimo to~ke, ki so neodvisne od {tevila ~lanov v pastirski skupini (~e je imela katera skupina ve~ ~lanov, je lahko hitreje nabirala). Rezultatu
pri{tejemo {e to~ke za ujetega medveda in od{tejemo to~ke, ki so jih izgubili
ob zbiranju.
148
Za bolj{i potek
☺ Koliko listi~ev morate pripraviti, je odvisno od tega, kak{no je {tevilo otrok, kako boste listi~e skrili in koliko ~asa na~rtujete, da naj
bi igra potekala. Premislite, koliko ~asa bi en listek iskali vi, delite
~as poteka igre s ~asom iskanja enega listka in dobili boste {tevilo
listkov, ki jih bo en udele`enec na{el v ~asu igre. To {tevilo nato
pomno`ite s {tevilom igralcev.
☺ Liste z medvedi morate vsekakor dobro skriti, da jih ne bodo prehitro na{li.
☺ ^e katera skupina najde ve~ medvedov (medveda lahko lovi le enkrat), jih lahko za dogovorjeno {tevilo druga~nih zveri zamenja z
drugo skupino.
☺ Ko skupina lovi medveda, naj se medved res potrudi, da jim uide,
da bo igra bolj zanimiva. Tako lahko hitrej{im skupinam dodelimo hitrej{e medvede.
☺ Igro lahko poenostavimo in skraj{amo tako, da listi~ev ne prere`emo na pol.
☺ Lahko igramo tudi brez stiroporja in bucik.
☺ Ko ob koncu {tejete zveri, lahko nevarnej{e zveri vi{je to~kujete (se
pravi morajo biti tudi bolje skrite). Igralcem `e ob za~etku povejte,
da bodo nevarnej{e zveri bolje to~kovane.
☺ Medved se lahko tudi medvedje na{emi, prav tako tudi pastirji (kar
bo malce te`je).
IGRE
☺ Tudi ~e bo nekaj listi~ev ostalih skritih, se ne vznemirjajte, saj papir razpade, skrit pa tudi nikogar ne bo motil.
149
5.
NEUGNANE OVCE
[tevilo otrok: 30–250 (15–25 v skupini)
Starost: 6–14 let
^as: 30–60 min (igro lahko ve~krat ponovite)
Prostor: igri{~e, travnik, gozd
Pripomo~ki: kreda, vrv ali kaj drugega za ozna~itev igri{~a; vre~e za listi~e;
listi za zapisovanje; barvni trakovi za ozna~itev igralcev; listki z napisi:
»la~na sem«, »dobra pa{a«, »volk grozi«
[tevilo animatorjev: 1 na skupino pri staji, 4 za volkove, 2 na dobri pa{i,
4 v brlogu 1 za prena{anje listkov
Priloge: risba igri{~a
Uvod
Vsi vemo, da so ovce pridne, da poslu{ajo pastirje in hodijo za njim. V~asih pa se zgodi »ne vem kaj«, morda je polna luna, prevelika vro~ina … in
ovce niso ve~ poslu{ne pastirjem. Same hodijo na pa{o, celo volkov se ne bojijo in jih izzivajo. Pastirji morajo tedaj napeti vse mo~i, da jih ukrotijo. Kaj
bi bili vi raje v tak{ni situaciji, pastirji ali ovce?
Opis
Spremljaj prilo`eno risbo!
Igralci se razdelijo v skupine od 15 do 25. Vsaka skupina izbere izmed svojih ~lanov 2, ki bosta pastirja. Vsi ostali ~lani skupine pa so ovce. Pastirja vsake skupine se nato odlo~ita, kateri od ostalih skupin bosta pastirja (ne moreta
biti pastirja svoji skupini). Vsaka skupina ima lahko le en par pastirjev (le dva
iz iste skupine se lahko odlo~ita, da bosta pastirja tisti skupini). Vsaki skupini ovc
nato razdelimo barvne trakove, ki slu`ijo za prepoznavanje skupin (enake
barve celi skupini). Trakove si prive`ejo okoli roke nad komolcem. Trakove
dobijo tudi pastirji skupin (enake barve kot skupina, katere pastirji so). Pastirji si
trakove prive`ejo okoli glave.
Na za~etku igre se ovce postavijo v brlog. Vsaka od njih pri animatorjih, ki so
v brlogu, vzame listi~ z napisom »la~na sem«. Naloga vsake ovce je, da ~im ve~krat pride v obmo~je dobre pa{e. Tam odda listi~ »la~na sem« animatorju na
dobri pa{i in ta ji da v zameno listi~ z napisom »dobra pa{a«. Ovca listi~ »dobra
pa{a« prinese v brlog in ga da animatorju. Animator zapi{e njeni skupini to~ko
za listi~ »dobra pa{a« in da ovci nov listi~ »la~na sem«. Z listi~em gre ovca zopet
na dobro pa{o po listi~ »dobra pa{a« (tako nabira to~ke za svojo skupino).
Na poti proti dobri pa{i pa ovce ovirajo pastirji in volkovi.
Volkovi so v vol~jem obmo~ju (predvidoma {tirje). Volk lahko tam ujame
katerokoli ovco, ki gre proti dobri pa{i. Ovca, ki jo je ujel, mu mora dati listi~
150
»la~na sem«, volk pa ji v zameno da listi~ z napisom »volk grozi«. Tako mora
ovca oditi nazaj proti brlogu brez listi~a »dobra pa{a« (in tako brez to~k). Ko
pride v brlog, v zameno za listi~ »volk grozi« dobi nov listi~ »la~na sem« in
tako lahko ponovno posku{a priti do dobre pa{e.
Pastirji lovijo ovce povsod, razen v brlogu, vol~jem obmo~ju in na dobri
pa{i. Vsak pastir lahko lovi le ovce, katerih pastir je. Ko ovco ujame, jo odpelje v
svojo stajo. Za vsako minuto, ki jo ovca pre`ivi v staji, dobi njena skupina eno
negativno to~ko. Ovco lahko iz staje re{i katerakoli prosta ovca, tako da se jo
dotakne. Re{ena ovca gre lahko prosto od staje do ~rte svobode. [ele tam jo
lahko pastir ponovno za~ne loviti. Ovco pa, ki je re{evala, lahko pastir lovi
kadarkoli. Pri vsaki staji stoji voditelj, ki zapi{e ~as, ko je ovca pri{la v stajo, in
~as, ko je od{la ven, oz. negativne to~ke, ki jih je v ~asu, ko je bila v staji, »pridelala« za svojo skupino.
Igra se zaklju~i, ko `elite. Se{tejte oz. od{tejte to~ke in dobili boste zmagovalca.
☺ Vsaki skupini razlo`imo pravila ob narisanem na~rtu igri{~a.
☺ Skupine naj dolo~ijo, kdo bo pastir iz njihove skupine {ele potem,
ko poznajo pravila.
☺ Imejte pripravljenih dovolj listi~ev, ker se jih bo nekaj s prena{anjem uni~ilo.
☺ Listi~ »dobra pa{a« oz. »volk grozi« se da le v zameno za listi~
»la~na sem« (in ne v zameno za »volk grozi« ali »dobra pa{a«). Listi~
»la~na sem« se da le v zameno za listi~ »dobra pa{a« oz. »volk
grozi«. Edinole na za~etku vsaka ovca dobi listi~ »la~na sem« brez
zamenjave. ^e ima ovca namre~ dva listi~a »dobra pa{a«, lahko
enega vedno poka`e volku (~eprav skriva listi~ »la~na sem«) in tako
goljufa.
☺ Skrbite, da otroci ne bodo dobili listi~ev druga~e kot iz rok animatorjev (pazite, da ne bodo kradli).
☺ Voditelji, ki merijo ~as pri staji, naj bodo pozorni, da bodo res vse
zapisali, da ne bo jeze pri igralcih.
☺ Prosti animatorji naj bodo razporejeni po igri{~u, da prepre~ujejo goljufanje.
☺ Volkovi in voditelji na dobri pa{i imajo dve vre~i: iz ene dajejo
svoje listi~e, v drugo pa zbirajo listi~e »la~na sem«. (Pazijo naj, da
jim kak{en listi~ ne pade na tla.) Voditelji v brlogu pa imajo tri vre~e
(»dobra pa{a«, »volk grozi« in »la~na sem«). ^e bi komurkoli za~elo
zmanjkovati njegovih listi~ev, naj nekdo od voditeljev prenese listi~e iz brloga k volkovom oz. na dobro pa{o in obratno.
☺ Volkovi morajo ovce, ki gredo z dobre pa{e nazaj domov, pustiti
pri miru.
151
IGRE
Za bolj{i potek
☺ ^e je ~ez pas volkov prelahko priti, lahko {tevilo volkov pove~ate,
~e prete`ko, pa zmanj{ate.
☺ ^e pastirji ujamejo premalo ovc, lahko skupine obvestite, naj vsaka
izbere {e enega pastirja (hitreje, ko se bodo odzvali, bolje bo za njih).
☺ V primeru vro~ine lahko v brlogu nudite pija~o.
152
153
IGRE
l
ORATORIJ: DOM, [OLA, @UPNIJA, DVORI[^E
l
BITI ANIMATOR
l
MOLITVENA SRE^ANJA ZA ORATORIJ 2001
154
ANIMATORJEM
1.
ORATORIJ –
DOM, [OLA, @UPNIJA IN DVORI[^E
ORATORIJ SV. JANEZA BOSKA
Oratorij je ustanova oz. raje: dogajanje, `ivljenjska izku{nja, ki `eli celovito odgovoriti na tako razli~ne potrebe mladih. Oratorij = Janez Bosko!
Sv. Janez Bosko, veliki vzgojitelj mladih ... Najve~ji katoli{ki vzgojitelj ...
Sedanji pape` Janez Pavel II. ga je leta 1988 (ob 100-letnici smrti) imenoval
za O~eta in u~itelja mladine.
Pri 31-ih letih je, po petih letih duhovni{tva, ko je po zelo hudi bolezni
znova okreval, izjavil: »Bogu sem obljubil, da bom vse svoje `ivljenje daroval za
svoje uboge fante!«
V svojem znamenitem pismu iz Rima 1884 pa je zapisal: »Naj sem blizu ali
dale~, vedno mislim na vas. Eno samo `eljo imam: to, da bi vas videl sre~ne tukaj na
zemlji in v ve~nosti! ... (in pismo zaklju~uje) ... Veste, kaj `eli od vas ta ubogi star~ek,
ki je za svoje drage fante potro{il vse svoje `ivljenje? Ni~ drugega kot to, da bi se vrnili sre~ni ~asi nekdanjega Oratorija ... ~asi odprtosti in zaupanja ... ~asi ljubezni
in resni~ne veselosti za vse!«
ORATORIJ V SLOVENSKEM PROSTORU
Na tem mestu bi lahko na dolgo govorili o oratoriju pred vojno, vendar
naj opozorimo le na en vidik, da ne bi prihajalo do nesporazumov.
Beseda oratorij je v raznih obdobjih/krajih dobivala druga~no razlago.
@e sv. Filip Neri pozna besedo in dejavnost oratorij. V don Boskovem ~asu so se tudi nekateri drugi duhovniki ukvarjali s tem poslanstvom.
Oratorij sv. Janeza Boska je postal najbolj znan: za~el je z nedeljskim in
prazni~nim oratorijem, s~asoma pa so se mnoge dejavnosti z zgradbami vred
poimenovale: Oratorij sv. Fran~i{ka Sale{kega. Nekaj podobnega smo pred vojno razvijali salezijanci in sestre h~ere Marije Pomo~nice tudi v Sloveniji. Beseda oratorij pa se je uveljavila (`e dobrih 10 let) za tedenski (dalj{i oz. kraj{i)
ve~inoma po~itni{ki program za otroke, ki omogo~a mladim dolo~enega kraja
oz. `upnije, da v svojem kraju koristno pre`ivljajo po~itni{ke dneve.
V zadnjih letih je pri{lo do prave poplave teh programov: v letu 1996 se je
program oratorija odvijal v 25 `upnijah, v letu 2000 pa `e v ca. 70 `upnijah.
Vodili so ga salezijanski bogoslovci, sestre salezijanke in na mnogih `upnijah {kofijski `upniki oz. kaplani z mladimi. Programa se je lani udele`ilo nad
5000 otrok, vodilo pa ga je kakih 1000 animatorjev.
ORATORIJ: VZGOJNO–PASTORALNA IZKU[NJA
Sv. Janez Bosko je v svojem prvem oratoriju `ivel tipi~no pastoralno izku{njo.
156
»Za fante je bil to
DOM, ki sprejema,
@UPNIJA, ki evangelizira,
[OLA, ki uvaja v `ivljenje,
in DVORI[^E za njihove prijateljske stike in za `ivljenje v veselju.«
(40. ~len salezijanskih pravil)
2. @upnija
Vzgoja v oratoriju je veselo sporo~ilo mladim, da jim Jezus z evangelijem
odpira naj{ir{e perspektive v `ivljenje, Jezus, ki je vabil k sebi otroke in ljubil
mlade. Janez Bosko je v sebi tako ~udovito uresni~il podobo Dobrega pastirja. »Vse bi dal, da bi si pridobil srca svojih fantov in jih mogel darovati Gospodu.« Ta izku{nja ni vezana na `upnijo (teritorialno ali osebno), pa~ pa na
poslanstvo. Janez Bosko v svoji izku{nji ponovno poudarja: »Menim, da brez
vere za mlade ni mogo~e storiti ni~ dobrega.« Do tega je pri{el v svoji dolgoletni vzgojni praksi. Kdor mladih ne vodi k Jezusu, je dejansko njihov sovra`nik, pa naj jih {e tako prijetno zabava in pametno u~i.
Zato je lahko oratorij za mnoge prva izku{nja verskega `ivljenja, je posre~en na~in, da se mladi pribli`ajo: programi se dogajajo v povezanosti s cerkvijo (tudi v njej), `upni{~em, duhovnikom ipd. Vedno je v program vklju~ena
molitev, duhovnost.
Oratorij je odprt vsem – vernim in nevernim! Zato je treba ustvarjati tak{no okolje in ozra~je, da vklju~no z vsem oznanja tudi Boga. Torej je lahko
oratorij za mnoge nekaka pred–evangelizacija.
3. [ola
Sv. Janez Bosko se v svojem poslanstvu sre~uje z ne{teto fanti. I{~e delo
157
ANIMATORJEM
1. Dom
Dom je tam, kjer se imajo ljudje radi, tam, kjer je toplina in ljubezen.
Doma mlad ~lovek do`ivlja izku{njo sprejetosti, ljubljenosti, pozitivnega odnosa do mladosti in do `ivljenja nasploh. Ta izku{nja doma pa ni nujno vezan na zidove, ki so lahko razko{no stanovanje (ustanova). Mnogi otroci in
mladi pogre{ajo izku{njo doma in so kljub stanovanju in star{em sirote – in
tudi brezdomci. Kdo od mladih danes ima res »prijeten dom!« (lo~eni, pija~a, zatiranje, strah zaradi {olskega neuspeha ...) V oratoriju naj vsak najde in
do`ivi dom: sprejetost v ljubezni. Vzgojitelji in animatorji naj bodo kot o~etje, matere, ki poskrbijo za svoje otroke, da vzljubijo `ivljenje in da bi bili
zmo`ni graditi na ljubezni. Torej: mladim moramo omogo~iti lepo do`ivetje doma~nosti!
Pravega oratorija ni, ~e ni z vsem srcem zavzetih voditeljev in animatorjev.
Na njih oratorij stoji ali pa pade. Na{e srce, srce mladih animatorjev –
naj postane dom za mnoge mlade, ki jih sre~ujemo v svojem `ivljenju in poslanstvu.
zanje, gradi {ole, delavnice, ustanovi tiskarno, sklepa pogodbe med mojstri in fanti – vajenci; pi{e {olske u~benike: Decimalni u~benik, Zgodovina Italije.
Kot Janez Bosko verjamemo tudi mi, da je v vsakem mladem ~loveku veliko dobrega! Zato je v oratoriju mo~an poudarek tudi na razvijanju svojih
sposobnosti. Tu ne gre za to, da bi se {li neko formalno {olo, ampak `ivljenjsko {olo. Mladim je treba omogo~iti, da `ivljenje do`ivijo kot nekaj lepega,
kot kulturo, kot mo`nost za ustvarjanje in razvijanje vseh njihovih neskon~nih potencialov. Naj izkoristijo svoje talente in jih razvijejo. Napolnijo naj
prosti ~as z vsebino, ki jih usposablja za bogastvo `ivljenja. Dejavnosti, delavnice, skupine, organizacije, ustvarjalnost, fantazija, konji~ki ... Potem tudi
{olsko znanje z diplomo dobi svoj pravi pomen. Tako bomo pri delu v raznih delavnicah presene~eni odkrivali, koliko vsega zmorejo mladi, kako neprecenljive talente imajo in nenazadnje: koristno zapolnijo prosti ~as.
4. Dvori{~e
Gotovo je to temeljna zna~ilnost vsake salezijanske ustanove, eno od prepoznavnih znamenj. Ustanova, kjer ni iskrenega veselja in spro{~enosti v igri,
ni don Boskova ustanova. Mlad ~lovek, pa brez veselja! Brez igre! Brez prijateljstva! Naj se mladi izrazijo tudi z igro v veselju in prijateljstvu. Sv. Janez
Bosko spet pravi: »Da, zabavajte se, vendar zabava naj bo po{tena, razvedrilo naj bo koristno in slu`i obnovi mo~i telesa in po`ivitvi duha; glejte, da zabava, v katero se podate, ne bo lenoba in prazna izguba ~asa.«
Nekaj torej, kar ne sme biti lo~eno in samo sebi namen, ampak v sozvo~ju
z drugimi. Dvori{~e ni samo {portno igri{~e, marve~ vse, kar spada k igri,
razvedrilu, gibanju; to je vsa sprostitvena dejavnost v pestrosti pre`ivljanja
prostega ~asa in pametne zabave, ki krepi telo in prezra~i duha. Spoznati
naravo, kraj, lepote, bogastvo voda, kjer {e povrhu pride do izraza sodelovanje, soodgovornost in seveda prijateljstvo. Ko drug drugega potrebujemo, da z njim delimo veselje. Da drugi postane dragocenost, tako tudi jaz
za drugega.
Tu animator poka`e, da je prijatelj, starej{i brat–sestra, ljubezniv soigralec, neutrudljiv pomo~nik, vedno mlad, razposajen in vesel, vedno »za stvar«!
Igrati se: pomeni biti majhen z majhnimi. Jezus pravi: »^e ne postanete kakor otroci!« Dokler smo se torej sposobni igrati z otroki, mladimi ... smo res
pravi animatorji! Zato je zelo pomemben vsak trenutek na dvori{~u, da smo
med mladimi, otroki, se z njimi igramo in zabavamo. Trenutki na dvori{~u,
naj bodo res srce `ivljenja. Igra ni zgolj sredstvo za dosego nekih ciljev oz.
uspehov, ni namenjena samo sprostitvi in oddihu; igra je pomembna zaradi
sre~evanja, navezovanja prijateljstva.
158
VZGOJNA METODA V ORATORIJU
Metoda vzgoje v oratoriju temelji na preventivnem vzgojnem sistemu. Vzgajati z razumom, vero in ljubeznivostjo (in ne le z enim od le-teh). Prehitevati z `ivljenjskimi izku{njami, brez pritiska spodbujati k razvoju dobrega, prepre~evati nevarnosti. Torej odpade zastra{evanje, prisila. Prevladati mora veselje
nad `ivljenjem, praznovanje, pogum.
Pri tem je zelo pomembna animatorjeva, vzgojiteljeva asistenca – navzo~nost: biti z mladimi, biti z njimi prijatelj, navzo~ v njihovem `ivljenju, deliti
z njimi svoje `ivljenje. Pomembno je torej, da je animator vedno med mladimi, tako vnaprej onemogo~a negativnosti in ka`e na pozitivno.
Prizadevati si je potrebno za medsebojno zaupanje in vzgajati za odgovornost.
CILJ oratorija je,
da bi mladi postali
po{teni ljudje in dobri kristjani.
Torej Oratorij ni v prvi vrsti neka posebna vzgojna struktura, oratorij je
{e manj dolo~en prostor, najpomembnej{e je zna~ilno salezijansko ozra~je,
ki ga ustvarjajo predvsem animatorji, vzgojitelji!
Ta oratorij je nekako na mejnem podro~ju med verskim in civilnim, med
svetnim in cerkvenim. In v tem je tudi izvirnost oratorija – pa tudi njegovo
tveganje. Tveganje v eno ali drugo smer: da postane zgolj kateheza ali pa
zgolj igra; da zanemarimo duhovno razse`nost … ali pa da zanemarimo pomen razvedrila in delavnic!
2.
BITI ANIMATOR
l Za~etni nagibi za delo animatorja
Animator bom zato: da mi ne bo dolg~as; da ne bodo delali samo drugi;
pri tem u`ivam; lahko nadziram mlaj{e; drugi me upo{tevajo; slu~ajno sem
pri{el zraven; med animatorji je tudi moj/a prijatelj/ica; ~utim, da moram
nekaj storiti za druge; `e ko sem sam bil kot otrok v oratoriju, sem si `elel
postati animator … vse to ni dovolj, da bi bil dober animator!
l Temeljni nagibi za delo animatorja
Animator bom zato, ker je vredno delati za ~loveka, zlasti za otroke in
mlade; ker lahko stopim iz sebe in se darujem, da dam kaj iz svojega, da sto-
159
ANIMATORJEM
ZAKAJ SI SE ODLO^IL, DA BI BIL ANIMATOR?
rim kaj dobrega za druge in ne mislim samo nase; da polno `ivim svoje `ivljenje; da pri delu za druge razvijem svoje vrline, za katere nisem vedel, da
jih sploh imam; se odlo~im za poseben na~in `ivljenja oz., poslanstvo – animatorstvo.
Jezus Kristus je pri{el, da bi stregel, ne da bi mu stregli. Postavil se je na
stran {ibkih, najbolj odrinjenih, manjvrednih, otrok. Animator upo{teva Jezusov nauk o zakonitosti skritega, tihega, po~asnega in vztrajnega napredovanja. Animatorstvo je po Jezusovem zgledu zastonjsko, je slog `ivljenja. Animatorstvo je odgovor na zgodbo lastne poklicanosti.
POSTANI DOBER ANIMATOR?
l Prizadevaj si, da bo{ privla~en, zanimiv …, da bo{ tako celostno nago-
voril otroke.
l Iz`arevaj `ivahnost, vedrino, pogum in gotovost – ne pa strahu in
zaspanosti.
l Kar govori{ in razlaga{, naj bo jasno in kratko. Ne pridigaj preve~. Raje
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
v pravem trenutku izberi pravo besedo.
Ve~ poslu{aj in manj govori. Pusti, da otroci prosto govorijo s teboj: naj
vedo, da si ti tam posebej zanje.
Potrudi se, da bo{ imel ~im ve~ idej (v glavi ali na papirju).
Prizadevaj si, da te bodo otroci imeli radi … izkoristi vsako priliko, da
jim pove{/poka`e{, da jih ima{ rad … potem bo{ zanje tudi simpati~en.
Ne boj se, da bo{ izgubil ugled, ~e teka{, se smeji{ in ska~e{ skupaj z
otroki. ^e tega ne zmore{, si {e vedno lahko nasmejan sodnik.
V kratkem ~asu spoznaj otroke: voditelje, nesamostojne, odrinjene …,
kli~i jih po imenu.
Pristopaj k vsakemu otroku, iskreno se mu nasmej, kot da bi mu hotel
re~i: Dobrodo{el!
Nobenega otroka ne izgubi izpred o~i. A ne kot policaj, temve~ kot
prijatelj, ki se zanima zanj.
Bodi ~lovek sodelovanja in prilagajanja – ne vztrajaj trmasto pri svojem.
Pripravljen bodi na spremembe, na novosti, na dinamiko.
Bodi navzo~ med otroki: telesno (in ne le v mislih), bodi jim naklonjen,
pomagaj jim, zavedaj se svoje voditeljske odgovornosti, bodi jim ponudba/izziv, med njimi bodi z ljubeznijo, bodi pripravljen opozarjati,
in ni~esar ne spreglej.
Bodi navzo~ med otroki … `e zato, da te ne bo treba iskati, ~e bi te kdo
potreboval. Marsikaj te bodo nau~ili. Tudi to, kako ohraniti mlado srce.
Iz`arevaj privla~no in osvobajajo~o vero. Otroci morajo za~utiti, da ti
pristoji verovanje v Kristusa. Kot dosleden animator moli vsak dan.
Preden gre{ na dvori{~e, dvigni svoje misli k Bogu, da lahko tam v spontanem sre~anju nadaljuje{ svoje sre~evanje z Bogom (Jezus je rekel: Kar
ste storili kateremu teh najmanj{ih, ste meni storili!).
160
l Ravnaj tako, da bo vsako sre~anje ostalo skrbno shranjeno med naj-
dra`jimi spomini. Mogo~e bodo tudi otroci, ki niso {e nikoli sli{ali prave besede o Bogu, za~utili, da se je po animatorju Njegova ljubezen
pojavila v njihovem `ivljenju.
l Za~etne nagibe za svoje animatorsko delo posku{aj s~asoma prerasti.
[ele tedaj bo{ postal pravi animator, tedaj bo{ za otroke in mlade delal
bolje, bolj s srcem in vztrajneje.
POMEN DOBREGA NA^RTOVANJA
(Pomembno predvsem za voditelja oratorija)
l
l
l
l
l
l
l
l
l
l
nje. Misliti na to, kaj in kako se bo nekaj delalo, ko {e ni vro~e, ko {e
nismo nervozni, ko je ~as, ko {e ni otrok ...
Na~rtovanje ne zavira, ampak spodbuja domi{ljijo, pomaga sanjati na
veliko in na~rtovati odli~ne pobude.
Vsak na~rt je tudi odprt za prilagoditve (na katere je treba vedno ra~unati), da v pravem trenutku napravimo najbolj{e.
Dober na~rt je tudi osnova u~inkovite preverbe: je bil moj na~rt realisti~en?, sem se ga dr`al?, kak{ne spremembe sem napravil in zakaj?
Ko na~rtujete, preglejte dejanske mo`nosti, ki jih imate na voljo v okolici. (Zaman je na~rtovati multimedijsko pustolov{~ino, ~e pa v kraju nih~e
nima ra~unalnika.) Torej na~rtujte in delajte s tem, kar je, z ljudmi, ki
so okrog vas, in s ~asom, ki vam je na voljo.
Poskrbite za pripravo animatorjev med {olskim letom (vsaj 3 sre~anja,
priporo~a se tudi dalj{a priprava, en ali dva vikenda, da se animatorji ~im
bolj pove`ejo med seboj, da si naberejo tudi nekaterih teoreti~nih in prakti~nih
znanj in izku{enj).
Sodelujte pri skupni pripravi na oratorij: pogovorite se o nekaterih
teoreti~nih poudarkih za vzgojno delo animatorjev v oratoriju, sre~ajte
se z animatorji iz drugih `upnij, seznanite se z gradivom za dolo~eno
leto, nau~ite se pesmi ipd.
Ko na~rtujete, morate sanjati na veliko. Sanjanje je prava vzmet stvarnosti. Bodite prepri~ani, da stvarnost ni sovra`nik domi{ljije.
Ko na~rtujete, bodite zelo konkretni: vzemite koledar in si ozna~ite dni,
ko boste na voljo – in k vsakemu dnevu si zapi{ite svoje naloge in odgovornosti.
Pravo~asno o datumu in vsebini oratorija obvestite otroke in njihove
star{e prek `upnijskih glasil, oznanil, verouka in roditeljskih sestankov
ter ve~jih plakatov.
Privabite k sodelovanju sponzorje (ob~ina, podjetja, dru{tvo prijateljev mladine ...), priskrbite si dovolj materialnih sredstev za izvedbo oratorija
(v raznih podjetjih, pri zasebnikih ipd.: papir, pisala, barvice, druga potrebna
sredstva, zlasti za delavnice ipd.).
161
ANIMATORJEM
l Na~rtovanje pomaga, da se izognemo prepirom in si olaj{amo `ivlje-
l Pravo~asno naro~ite in nabavite vse potrebno za oratorij: zlasti priro~-
nik, vse druge materiale, ki so v ta namen pripravljeni (npr. kov~ek, spominke, majice …)
l Pri~nite z listanjem priro~nika, izpisujte si razne ideje, igre in dejavnosti, ozna~ite si pomembne strani, odstavke, ki jih boste potrebovali, ves
material, ki ga je potrebno pripraviti, stvari, za katere je treba vpra{ati
voditelje, dopolnjujte gradivo, zapi{ite si vsako idejo, ki vas pre{ine ...
l In ~e ne gre vse po na~rtih? Ena sama te`ava ne sme pripeljati do obupanosti, ampak do `e omenjene preverbe ter se kon~ati v bolj stvarnem
na~rtovanju.
l Ovrednotite pomen molitve animatorjev za delo, ki ga boste opravljali,
da bi nad svoje delo resni~no klicali Bo`ji blagoslov.
SKLEP
l Za pomembne stvari je treba imeti ~as – in po~itni{ki oratorij je gotovo
zelo pomembna stvar!
l Na pomembne stvari se je treba dobro pripraviti – in oratorij potrebu-
je res dobro pripravo.
Oratorij je velik in zahteven projekt – zato se vanj ne smemo bati vklju~iti
~im ve~ sodelavcev, ~etudi morda sicer med letom niso vklju~eni v razne `upnijske programe.
MOLITVENA SRE^ANJA ZA ORATORIJ 2001
3.
l
l
l
l
l
l
Pesem – po izbiri
Psalm
Evangelij
V premislek
Misli sv. Janeza Boska
Pesem – po izbiri
Ob za~etku oz. sklepu vsakodnevnega oratorija.
Tudi pri teh molitvenih sre~anjih se bomo sre~evali s sv. Janezom Boskom
– nekaterimi njegovimi znanimi mislimi, ki so vezane na temo zgodbe in kateheze. Poleg tega imamo predlagan tudi psalm in evangeljski odlomek ter
kratko razmi{ljanje za animatorje.
Prilogo za animatorje lahko uporabimo tudi ob drugih prilo`nostih, zlasti
za na~rtno delo v t. i. {oli animatorjev ali npr. v delu z birmanskimi voditelji
(ne »prakticisti~ni« vidik, ampak vidik osebnega oblikovanja oz. osebne rasti animatorjev).
162
1.
PSALM – Ps 119
U~i me, GOSPOD, pot tvojih zakonov,
~uval jo bom do konca.
Daj mi razumnost, da bom ~uval tvojo postavo,
varoval jo bom z vsem srcem.
Vodi me po stezi svojih zapovedi,
kajti v njej je moje veselje.
Nagni moje srce k svojim pri~evanjem
in ne k iskanju dobi~ka.
Daj, da moje o~i ne bodo videle slepila,
na svoji poti me po`ivi.
Izpolni svojemu slu`abniku svoj izrek,
dan tistim, ki se te bojijo.
Daj, da gre mimo mene sramotenje, katerega me je groza,
kajti tvoje sodbe so dobre.
Glej, hrepenim po tvojih ukazih,
v svoji pravi~nosti me po`ivi.
Vzdigoval bom svoje roke k tvojim zapovedim,
ki jih ljubim, in premi{ljal bom o tvojih zakonih.
Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal mo~ in oblast nad vsemi demoni
in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Bo`je kraljestvo in ozdravljat bolnike.
Rekel jim je: »Ni~esar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne
denarja; tudi ne imejte dveh oblek. V katero koli hi{o stopite, ostanite tam in
od tam pojdite dalje. In kjer vas ne sprejmejo, si otresite prah z nog, ko odidete iz tistega kraja, v pri~evanje proti njim.«
Raz{li so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.
Ko so se vrnili, so mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil sam zase proti mestu, ki se imenuje Betsajda. Ko so mno`ice to izvedele, so {le za njim. Sprejel jih je in jim govoril o Bo`jem kraljestvu
ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja.
RAZMI[LJANJE
Tako kot je Jezus poklical Dvanajstere, tako tudi nas s krstom in birmo
kli~e, naj mu sledimo v skupnosti u~encev, ~eprav z razli~nimi nalogami.
163
ANIMATORJEM
EVANGELIJ – Jezus razpo{lje dvanajstere (Lk 9,1–6.10–11)
Dvanajsteri prejmejo od Jezusa mo~ in avtoriteto, torej Svetega Duha.
Skratka, Dvanajsteri ne dajo ni~esar od svojega, samo tisto, kar so prejeli od
Jezusa samega, kajti samo to re{uje.
Kaj sta v moje `ivljenje prinesla zakrament Sv. Krsta in sv. Birme? Se zavedam, da je namen zakramentov bolj{e `ivljenje, odgovornost do `ivljenja,
kot pravi obred?
Dvanajsteri so postali apostoli, se pravi poslanci. Niso svobodni sli, ampak povabljenci in so predstavniki osebe, ki jih je poklicala. Animatorji se
vtkejo v Jezusov klic, zaradi njega so vpleteni.
Se ~utim udele`enca pri poslanstvu Cerkve? ^utim tudi jaz, da sem poslan? Sem prepri~an, da biti kristjan pomeni biti drugi Kristus? Jezus je z apostoli ustanovil skupnost: Cerkev. Ta je danes v ~asu in prostoru viden dokaz
Jezusove prisotnosti med nami. Se animator zaveda svoje vloge v skupnosti?
Je njen del?
Kako gleda{ na odnos med Kristusom in Cerkvijo? @ivi{ spo{tljiv in zaupen odnos do predstavnikov svoje skupnosti? Kako reagira{ v trenutkih utrujenosti ali ob napetostih `ivljenja v skupnosti? Si animator skupnosti?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Delaj, kot da ne bo{ nikdar umrl, in `ivi, kot da bo{ umrl {e danes.
l Tvoje `ivljenje je kratko, zato hitro stori tisto malo, kar lahko, preden
te preseneti smrt.
l Da bo tvoje delo uspe{no, delaj predvsem to, kar je v{e~ Bogu.
l V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bli`njega ljubezen, v
l
l
l
l
l
odnosu do tebe samega pa poni`nost.
Veliko naredi, kdor dela to, kar mora – ~etudi naredi malo; ni~ pa ne
naredi, kdor sicer veliko dela, ne dela pa tistega, kar bi moral.
@ivi z nogami na zemlji in s srcem v nebesih.
^e bo{ lepo `ivel svoja mlada leta, bo{ po{tenjak v zrelih letih, lepo bo{
umrl in si zaslu`il sre~no ve~nost.
Vsakdo naj opravlja svoje dol`nosti, zavedajo~ se Bo`je navzo~nosti.
^eprav nisi pridigar, lahko pridiga{ – s svojim zgledom.
2.
PSALM – Ps 139
GOSPOD, preizkusil si me in me pozna{,
od dale~ razume{ moje misli.
Opazuje{ moje potovanje in moje po~ivanje,
z vsemi mojimi potmi si seznanjen.
164
Zares, besede {e ni na mojem jeziku,
glej, ti, GOSPOD, si jo `e spoznal v celoti.
Zadaj in spredaj me obdaja{
in name polaga{ svojo roko.
Pre~udovito je zame spoznanje,
previsoko je, ne morem ga dose~i.
Kam naj grem pred tvojim duhom,
kam naj zbe`im pred tvojim obli~jem?
^e se povzpnem v nebesa, si tamkaj,
~e si pripravim le`i{~e v podzemlju, si zraven.
^e bi dvignil peruti jutranje zarje, ~e bi prebival na koncu morja,
tudi tam bi me vodila tvoja roka, dr`ala bi me tvoja desnica.
In zame, kako te`ke so tvoje misli, o Bog,
kako silna so njihova na~ela!
^e bi jih {tel, bi jih bilo ve~ kot peska;
kadar se prebudim, sem {e vedno pri tebi.
Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po ve~ni poti!
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v pu{~avo, da bi ga hudi~ sku{al. Ko se je postil {tirideset dni in {tirideset no~i, je postal naposled la~en. In pristopil je
sku{njavec in mu rekel: »^e si Bo`ji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«
On pa je odgovoril: »Pisano je: ^lovek naj ne `ivi samo od kruha, ampak
od vsake besede, ki prihaja iz Bo`jih ust.«
Tedaj ga je hudi~ vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter
mu rekel: »^e si Bo`ji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate
zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadene{ ob kamen.«
Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizku{aj Gospoda, svojega
Boga!«
Spet ga je hudi~ vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, ~e pade{ predme
in me moli{.«
Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu slu`i!«
Tedaj ga je hudi~ pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.
RAZMI[LJANJE
Ljubezen je dobrotljiva in potrpe`ljiva; vse prena{a, vse upa in nikoli ne
i{~e svoje.
165
ANIMATORJEM
EVANGELIJ – Hudi~ sku{a Jezusa (Mt 4,1–11)
Vem za animatorja, ki se zna dobro igrati, je {porten tip, zelo simpati~en …
Vem za animatorja, ki zna veliko vicev in se vedno heca.
Vem za animatorja, ki dobro igra, ki vodi velike igre in vodi velike skupine.
Vendar animatorja ne ocenjujemo po teh podrobnostih.
Za vzgojo otrok, za zvestobo pravi identiteti animatorja se moramo vedno znova zavedati, da je z otroki z enim zelo jasnim namenom: vse na{e vrline morajo biti usmerjene v to.
Bo`ja Beseda mora biti na{e vodilo, saj v nasprotnem primeru zagotovo
pademo v sku{njave, pred katerimi nas Jezus opozarja.
Pot, ki jo je Jezus izbral, je pot zvestobe Bogu in ljubezni do bli`njega, do
njenih najhuj{ih posledic. Ljubezen ni v velikih dejanjih, temve~ (tudi) predvsem v zmernosti, to~nosti in vsakodnevni prisotnosti.
To je logika Don Boskovega »preventivnega sistema«: Temelji na besedah sv. Pavla: »Ljubezen je dobrotljiva in potrpe`ljiva; vse prena{a, vse upa
in nikoli ne i{~e svoje.«
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Brezdelje je hud sovra`nik, proti kateremu se mora{ stalno boriti.
l Kako ohraniti ~istost? Varuj se slabe dru`be, brezdelja, ne posve~uj pre-
tirane skrbi svojemu telesu, moli in pogosto prejemaj zakramente.
l ^e te hvalijo, pravijo, kak{en bi moral biti; ~e te grajajo, povedo, kak-
{en si.
l Post, ki ga lahko dr`i{ tudi ti, je v tem, da pazi{ na svoje srce in svoje
~ute.
l ^e ho~e{, da bi tvoje besede kaj zalegle, mora{ v vseh okoli{~inah obl
l
l
l
l
vladovati svoj jaz.
^e no~e{ s Kristusom trpeti tu na zemlji, ne bo{ mogel z njim u`ivati
v nebesih.
Pogum hudobne`ev ima svoje temelje v strahu dobrih. Bodi pogumen
in videl bo{, kako kmalu bodo postali majhni.
Ni dovolj vzeti kri` v roke in ga poljubiti, treba ga je nositi.
^e nima{ prijatelja, ki bi te opozarjal na napake, pla~aj sovra`nika za
to opravilo.
Zatajevanje o~i je velik varuh kreposti ~istosti.
3.
PSALM – Ps 133
Glejte, kako dobro in kako prijetno je,
~e bratje prebivajo skupaj!
166
Je kakor najbolj{e olje na glavi,
ki te~e na brado, Aronovo brado, ki te~e na ovratnik njegove obleke.
Je kakor rosa s Hermona,
ki pada na sionske gore.
Zakaj tam je GOSPOD zapovedal blagoslov,
`ivljenje na veke.
Ps 112
Blagor mo`u, ki se boji GOSPODA,
z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.
Mogo~en bo v de`eli njegov zarod,
rod iskrenih bo blagoslovljen.
Premo`enje in bogastvo sta v njegovi hi{i,
njegova pravi~nost ostaja na veke.
Iskrenim zasije lu~ v temi:
milostljiv, usmiljen in pravi~en.
Dobro je mo`u, ki je milostljiv in posoja,
ki svoje re~i ureja pravi~no.
Zakaj na veke ne bo omahnil,
za ve~en spomin bo pravi~ni.
Ne boji se zlobne govorice,
njegovo srce je trdno, gotovo v GOSPODU.
Razsul je, dal je ubogim;
njegova pravi~nost ostane na veke, njegov rog se vzdiguje v slavi.
Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega
jezera. Za njim je {la velika mno`ica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na
bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi u~enci. Blizu je
bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil o~i in videl, da prihaja k njemu velika mno`ica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo
tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizku{al; sam je namre~ vedel, kaj bo
storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti,
da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih u~encev, Andrej, brat
Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je de~ek, ki ima pet je~menovih hlebov in
dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je
na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tiso~ mo`.
Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sede~e. Prav tako
je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli.
Ko so se najedli, je rekel svojim u~encem: »Poberite ko{~ke, ki so ostali,
da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst ko{ar s ko{~ki,
ki so od petih je~menovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli,
167
ANIMATORJEM
EVANGELIJ – Jezus nahrani pet tiso~ mo` (Jn 6,1–15)
da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resni~no prerok, ki mora priti na
svet.«
Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.
RAZMI[LJANJE
Animirati pomeni dati to, kar si, to, kar ima{.
Jezus potrebuje malo, da napravi ~ude`: pet hlebcev kruha in dve ribi ...
in 5000 oseb je nasi~enih. Tudi tvoji talenti se ti v~asih zdijo skromni in omejeni (otroci te ne poslu{ajo, ne zna{ razlo`iti igre, misli{, da te ne cenijo) ...; podari
jih Gospodu in videl bo{ njihovo eksplozijo in njihov sad.
Korenina zla pa je nasprotna `elja, da bi tistih nekaj talentov uporabil le
zase, in `ivel `ivljenje, v katerem je pomembno u~enje iz izku{enj.
Oratorij je zate le ena nova dogodiv{~ina ali pa jo `ivi{ v smislu daritve?
Se mogo~e pojavlja enoli~ost (vedno enake igre, isti otroci ...)? ^e ja – kako
se odziva{ na to?
Kdor skrbi za imetje (»A kaj je to za toliko ljudi?« Jn 6,9), uspeh in mo~ (»nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja …« Jn 6,15), ne bo
nikoli odkril navdu{enja in miru, ki ju Jezus podarja tistim, ki znajo dajati z
veseljem. Zlo je zakoreninjeno v `elji po uspehu in oblasti, kar se pri animatorjih pogosto poka`e s sestavljanjem skupinic ljubljencev in »gorje tistemu,
ki se jih dotakne«.
Si tudi ti med tistimi, ki si ho~ejo »pridobiti«otroke? Analiziraj svoje vsakodnevno delovanje z globino in odkritostjo.
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Mladi naj ne bodo samo ljubljeni, ampak naj tudi vedo, da so ljubljeni.
l O svojem bli`njem govori le dobro ali pa mol~i.
l ^e `eli{ pri svojih u~encih veliko dose~i, nikdar ne poka`i, da te je
kateri od njih u`alil.
l V pogovoru bodi tak, da bodo vsi, s katerimi govori{, postali tvoji pri-
jatelji.
Najve~ja sre~a otroka je spoznanje, da je ljubljen.
Glasbe mladih src ne poslu{amo z u{esi, ampak s srcem.
Vsaka beseda naj nosi pe~at ljubezni.
^e ho~e{, da bo graja obrodila za`elen sad, ne sme{ nikoli grajati vpri~o drugih.
l Moja draga mladina! Te`ko boste na{li koga, ki bi vas bolj kot jaz ljubil
v Jezusu Kristusu in ki bi vam bolj `elel va{o resni~no sre~o.
l Bolj si prizadevaj za to, da te bodo ljubili, kot pa da bi se te bali.
l
l
l
l
168
4.
Hvalite ime GOSPODOVO, hvalite, GOSPODOVI slu`abniki,
ki stojite v hi{i GOSPODOVI, v dvorih hi{e na{ega Boga.
Hvalite GOSPODA, kajti GOSPOD je dober,
igrajte njegovemu imenu, ker je prijetno.
Zakaj GOSPOD si je izbral Jakoba,
Izraela za svojo posebno lastnino.
Zares, spoznal sem, da je GOSPOD velik,
na{ Gospod je pred vsemi bogovi.
Vse, kar ugaja GOSPODU, naredi v nebesih in na zemlji,
v morjih in vseh globinah.
Od konca zemlje dvigne meglice, za de` dela bliske,
iz svojih shramb privede veter.
Udaril je egiptovske prvorojence,
od ljudi do `ivali.
Poslal je znamenja in ~ude`e, v tvoji sredi, Egipt,
proti faraonu in vsem njegovim slu`abnikom.
GOSPOD, tvoje ime ostaja na veke,
GOSPOD, tvoj spomin za vse rodove.
Maliki narodov so srebro in zlato,
delo ~love{kih rok.
Usta imajo, pa ne govorijo,
o~i imajo, pa ne vidijo,
u{esa imajo, pa ne poslu{ajo,
tudi ni diha v njihovih ustih.
Kakor oni so tisti, ki so jih naredili,
vsak, ki zaupa vanje.
Hi{a Izraelova, slavite GOSPODA,
hi{a Aronova, slavite GOSPODA;
hi{a Levijeva, slavite GOSPODA,
tisti, ki se bojite GOSPODA, slavite GOSPODA.
Naj bo slavljen GOSPOD s Siona,
ki prebiva v Jeruzalemu.
EVANGELIJ – Zaklad v nebesih (Mt 6,19–21.24–34)
»Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uni~ujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo;
nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uni~ujeta ne molj ne rja in
kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namre~ tvoj zaklad, tam bo tudi
tvoje srce.
169
ANIMATORJEM
PSALM – Ps 135
Nih~e ne more slu`iti dvema gospodarjema: ali bo enega sovra`il in drugega ljubil, ali pa se bo enega dr`al in drugega zani~eval. Ne morete slu`iti
Bogu in mamonu.
Ne skrbite za svoje `ivljenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje
telo, kaj boste oblekli. Ali ni `ivljenje ve~ kot jed in telo ve~ kot obleka?
Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne `anjejo niti ne spravljajo v `itnice, in
vendar jih va{ nebe{ki O~e hrani. Ali niste vi ve~ vredni kot one? Kdo izmed
vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu `ivljenju en sam komolec?
In za obleko, kaj skrbite? Pou~ite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo,
toda povem vam: [e Salomon v vsem svojem veli~astvu ni bil oble~en kakor ena izmed njih. ^e pa Bog tako obla~i travo na polju, ki danes obstaja in
jo jutri vr`ejo v pe~, mar ne bo mnogo bolj obla~il vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem spra{ujejo pogani. Saj va{ nebe{ki O~e ve, da vse to potrebujete. I{~ite najprej Bo`je kraljestvo in njegovo pravi~nost in vse to vam bo
navr`eno. Ne skrbite za jutri, kajti jutri{nji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je
dnevu njegovo zlo.«
RAZMI[LJANJE
Doslednost in radikalnost ob odlo~itvi za animiranje po na~inu Jezusa Kristusa.
To je zahteven evangeljski odlomek. Predstavi nam pristnega, resni~nega
Jezusa: pove nam, kako in kaj je. Ne moremo misliti, da smo kristjani »v mejah
mogo~ega ... ko se po~utim ... samo da ne zme{a mojih planov in interesov ...«
Pogosto so na{i »JA« Jezusu nabiti z mnogimi »ampak ... po~akaj trenutek ... naj pomislim ... imam {e to, kar mi vzame precej ~asa ...« Kdor je navajen na kompromise, bo prevaran. Jezus ho~e prvo mesto: v na{em srcu, v
na{ih na~rtih, v izrabljanju na{ih virov, v `ivljenju. »Kdor ima raj{i o~eta ali
mater kakor mene ...« In je tako!
Zakaj? Ni malo prezahteven? Jezusu je moje `ivljenje pri srcu: ho~e me
sre~nega. Ampak tako kot sem mu pri srcu jaz, tako so mu pri srcu tudi moji
star{i, pa star{i mojih star{ev ... Ho~e biti na prvem mestu v mojem srcu, pa
tudi v njihovem srcu. Kaj pa se zgodi, ~e postavi{ Jezusa na prvo mesto? Takoj te po{lje k »tvojim bratom«, k tistim, ki hodijo ob tebi, predvsem k tvojim
bli`njim in nato k vsem, ki jih sre~uje{: »Iz tega naj spoznajo, da ste moji u~enci,
ker se ljubite med seboj ... To je najve~ja zapoved!« Jezus je zahteven, a ni~esar ne pridr`i zase: ni oblasten. Raz{irja dih na{ih ob~utkov (in On daje poro{tvo za ~istost!), utrjuje na{e `ivljenjske na~rte (On daje trdnost ve~nosti!). To je
resni~no predvsem pri animiranju. Animator slu`i `ivljenju svojih otrok. Z
ljubeznijo in sposobnostjo in strastjo. Sv. Janez Bosko je znal videti Jezusov
obraz v obrazih fantov. To je izziv in naloga za vsakega pravega animatorja.
170
Dosledno, brez pasti. Animator–kristjan – vedno: tudi ko nas tla~i napor, kri`.
Ampak kri` – v Jezusu postane znak odkupitve in odre{itve.
Kak{no mesto zaseda Jezus v tvojem `ivljenju? Se »posvetuje{« z njim ob
svojih izbirah? Je v sredi{~u tvojega srca?
Ob kak{nih trenutkih »baranta{«z Jezusom o stvareh, ljudeh? Se tvoje animatorstvo omejuje le na ~as, ki ga pre`ivi{ z otroki, ali pa si vselej dosleden,
tudi v druga~nih trenutkih in okoli{~inah? ^utijo otroci, da animira{, da si
animator–kristjan?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Bodi kot pti~ek, ki ~uti, kako se trese veja, na kateri sedi, pa vendar poje
l
l
l
l
l
l
l
l
l
naprej, ker ve, da ima krila.
Zaupaj v Gospoda in pojdi naprej.
Tistemu, ki ljubi Boga, Bog vsako stvar obrne v dobro.
Samo vera more za~eti in dokon~ati veliko delo prave vzgoje.
Bog se ne da premagati v velikodu{nosti.
V najte`jih preizku{njah ti je potrebna mo~na vera.
Jezus naj bo vedno tvoj u~itelj, voditelj in vzornik.
^e moli{, zrastejo iz dveh zrn, ki ju zaseje{, {tirje klasi.
Kdor moli, je podoben ~loveku, ki trka na vrata.
Vse zaupaj Jezusu v Najsvetej{em in Mariji Pomo~nici, pa bo{ videl, kaj
so ~ude`i.
5.
PSALM – Ps 63,1–9
ANIMATORJEM
O Bog, moj Bog si ti,
`eljno te i{~em,
po tebi `eja mojo du{o;
moje telo medli po tebi na suhi, iz~rpani zemlji brez vode.
Tako sem v sveti{~u zrl vate,
da bi videl tvojo mo~ in tvojo slavo;
zakaj tvoja dobrota je bolj{a kakor `ivljenje,
moje ustnice te smejo slaviti.
Tako te bom slavil v svojem `ivljenju,
v tvojem imenu bom vzdigoval svoje roke.
Kakor z ma{~obo in oljem se bo nasi~evala moja du{a,
z vriskajo~imi ustnicami bodo hvalila moja usta,
ko se te bom spominjal na svojem le`i{~u,
v no~nih stra`ah premi{ljeval o tebi;
171
zakaj bil si mi pomo~,
v senci tvojih peruti vriskam.
Moja du{a se te je oklepala,
podpirala me je tvoja desnica.
EVANGELIJ – Pojdite na samoten kraj (Mr 6,30–32)
Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poro~ali o vsem, kar so storili in
u~ili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpo~ijte!« Mnogo ljudi je namre~ prihajalo in odhajalo, tako da {e jesti niso utegnili.
In odrinili so s ~olnom sami zase v samoten kraj.
RAZMI[LJANJE
Kot je Jezus izbral apostole, da bi »bili z Njim in {li oznanjat Besedo«,
tako je danes izbral tudi nas.
Ob povratku z misijonarjenj (dan z otroki), so se zbirali okrog Jezusa, da bi
mu poro~ali o tem, kar so po~eli. Sposobni so zapustiti tistega, ki jih i{~e, da
najdejo Tistega, ki je v sredi{~u njihovega uspeha, navdu{enja. Zavedajo se,
da ne smejo delati za Gospodov vinograd, pozabljajo~ na Boga. V skrbi za
Bo`je stvari ne zapu{~ajo Boga.
Tako tudi mi ne smemo misliti, da smo kristjani zaradi vseh na{ih opravil,
ampak moramo imeti poni`nost, da stopimo v stran. Kristus nas vabi, da se
umaknemo, a ne iz lenobe, ampak da se osvobodimo na{ega »delati«, ki ga
~utimo kot nujnega, a na drugem mestu, v primerjavi s ~ustvi, ki jih moramo
imeti zanj.
Kako – ob vsem dobrem, ki ga je treba storiti, nam Jezus pravi, naj se umaknemo! Zato, ker ni mogo~e delati dobro, ne da bi bili navezani nanj, ki je
DOBRO!
Po do`ivetju prvih izku{enj »poslanstva«ob~utim enako motivacijo kot na
za~etku? Raste v meni pripadnost skupnosti animatorjev in Kristusu, ki je edini
razlog na{ega delovanja?
Poleg trenutkov molitve v skupnosti – si zve~er vzamem ~as v ti{ini, da sam
z Jezusom pregledam svoje trenutke z otroki, svoj na~in animiranja, svoje
odnose z drugimi animatorji ...?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Vsak napor je majhen, kadar gre za Cerkev.
l Biti kristjan, pa ne `iveti kr{~ansko, je navadna hinav{~ina.
l Pogumno izpoveduj svojo vero in svoje prepri~anje.
172
l Gospod vselej blagoslavlja tiste, ki so pokorni njegovim zapovedim.
l @eli{, da ti Gospod nakloni veliko milosti? Obiskuj ga pogosto. @eli{
premagati hudi~a? Zatekaj se pogosto k Jezusu.
l Varuj se tistih, ki te odvra~ajo od obiska ma{e in nagovarjajo k nezve-
stobi tvojim dol`nostim.
l Pomisli, otrok moj, s krstom te je Bog naredil za svojega otroka, te
vzljubil in te ljubi kot najbolj{i o~e.
l Naj Bog stane kolikor ho~e, nikoli ni predrag!
l Pravega praznika ni brez spovedi in obhajila.
l Kdor zaupa v Marijo, ne bo nikoli razo~aran.
6.
PSALM – Ps 31
ANIMATORJEM
K tebi, GOSPOD, se zatekam,
naj ne bom osramo~en na veke.
Nagni k meni svoje uho,
hitro me re{i.
Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava,
zaradi svojega imena me bo{ peljal in vodil.
V tvoje roke izro~am svojega duha,
re{il si me, GOSPOD, zvesti Bog.
Radoval in veselil se bom nad tvojo dobroto,
ker si videl mojo bedo, spoznal stiske moje du{e.
Izka`i mi milost, GOSPOD, ker sem v stiski.
Vate zaupam, o GOSPOD, pravim: »Ti si moj Bog.«
Slavljen bodi, GOSPOD,
ker si mi izkazal ~udovito dobroto v utrjenem mestu.
Usli{al si glas moje pro{nje,
ko sem k tebi klical na pomo~.
Ljubite GOSPODA, vsi njegovi pobo`ni!
GOSPOD ~uva zveste.
Bodite mo~ni, va{e srce naj se opogumi,
vsi vi, ki pri~akujete GOSPODA!
EVANGELIJ – Jaz sem kruh `ivljenja (Jn 6,35–40.47–51.56–60)
Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh `ivljenja. Kdor pride k meni, gotovo ne
bo la~en, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo `ejen.
Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete. Vse, kar
173
mi da O~e, bo pri{lo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,
kajti nisem pri{el iz nebes, da bi uresni~il svojo voljo, ampak voljo tistega, ki
me je poslal.
Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim ni~ od tega, kar mi je
dal, marve~ vse to obudim poslednji dan. Volja mojega O~eta je namre~, da
ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, ve~no `ivljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor veruje, ima ve~no `ivljenje.
Jaz sem kruh `ivljenja. Va{i o~etje so jedli v pu{~avi mano in so pomrli. To
je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem `ivi kruh,
ki sem pri{el iz nebes. ^e kdo jé od tega kruha, bo `ivel vekomaj. Kruh pa, ki
ga bom dal jaz, je moje meso za `ivljenje sveta. Kdor jé moje meso in pije
mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal `ivi O~e in jaz
`ivim po O~etu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, `ivel po meni. To je kruh, ki je
pri{el iz nebes, ne tak, kakr{nega so jedli va{i o~etje in so pomrli: kdor jé ta
kruh, bo `ivel vekomaj.«
RAZMI[LJANJE
Evharistija – mo~ za tvoje `ivljenje in slu`enje.
V tebi je veliko volje do delovanja, veliko navdu{enje, volje do `ivljenja.
Otroci, ki jih animira{, ti dajejo polet, aktivnosti in igre – ~eprav se ne vselej
posre~ijo – ti dajejo ob~utek, da si potreben. @elja po `ivljenju, ki jo nosi{ v
srcu, je neizmerna in je lahko nasi~ena z neskon~no ljubeznijo, ki je postala
meso in se je prelomila za nas: je Kruh `ivljenja, Jezus iz Nazareta.
Vpra{aj se: Kak{na vez je med tvojim »biti animator« in nedeljskim bogoslu`jem? Je sv. Evharistija mo~, ki daje smisel tvojemu `ivljenju in tvojemu
slu`enju, ali pa je nekak{en pogosto sterilen in prazen oklepaj?
@ivljenje naj bi raslo »znotraj«, zato ne smemo postati su`nji ~asa, stvari,
ki jih moramo opraviti, obvezne zabave, ampak si je treba ustvarjati trenutke ti{ine in miru, v katerih se prenavljamo, da »nas Jezus pritegne k sebi«,
izviru na{e radosti.
In komu si ti podoben? Farizejem, ki v Jezusu prepoznajo le Jo`efovega
sina in ne verjamejo, da lahko pove »svoje« o tem, kar se ti~e tvoje sre~e, ali
pa si eden tistih, ki gredo v njegovo {olo in se mu pustijo voditi v ve~no `ivljenje, ki je neizmerna sre~a? Ho~e{ neko merilo? Izmeri ~as, ki ga posveti{ molitvi vsak dan, in izvedel bo{, na kateri strani si.
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Ne morejo se vsi postiti in ne morejo se vsi podati na dolga romanja
v Bo`jo slavo. Tudi ne morejo vsi dajati bogate milo{~ine, vsi pa lahko
ljubijo Boga. Samo hoteti je treba.
174
l Kdor ne `ivi v miru z Bogom, nima miru v sebi in zato ne `ivi v miru
z drugimi.
l Ne sku{aj opravi~evati svojih napak, raje jih sku{aj popraviti.
l Spoveduj se pogosto, tudi ~e nima{ ni~ hudega na vesti. Spoved je de-
janje poni`nosti in je Gospodu zelo v{e~.
l Najve~ preglavic in najve~ strahu povzro~a hudi~u izpolnjevanje skle-
pov, ki smo jih storili pri spovedi.
Dvoje kril nas ponese kvi{ku k nebesom: spoved in obhajilo.
Rajanju, ki je vznemirilo tvojo vest, nikar ne reci zabava.
Prva metoda za dobro vzgojo so dobre spovedi in pogosto obhajilo.
Pogosto obhajilo je mogo~en steber, na katerem sloni en zemeljski te~aj; ~e{~enje Matere Bo`je pa je steber, na katerega se naslanja drugi
te~aj.
l Temelj za sre~no `ivljenje mladega ~loveka je obhajilo.
l
l
l
l
7.
PSALM – Ps 127
ANIMATORJEM
^e GOSPOD ne zida hi{e,
se zaman trudijo z njo njeni graditelji;
~e GOSPOD ne varuje mesta,
zaman bedi tisti, ki stra`i.
Zaman je, da vstajate zgodaj,
da hodite pozno po~ivat,
da jeste kruh bolesti;
saj svojemu prijatelju bo dal spanje.
Glej, GOSPODOVA dedi{~ina so sinovi,
nagrada je sad telesa.
Kakor pu{~ice v junakovi roki,
tak{ni so sinovi iz mladosti.
Blagor mo`u, ki je napolnil
svoj tul z njimi!
Ne bodo osramo~eni, ko bodo govorili
s sovra`niki pri vratih.
EVANGELIJ – Prilika o sejalcu (Mt 13,1–9.18–23)
Tisti dan je {el Jezus iz hi{e in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike
mno`ice, tako da je stopil v ~oln in sedel, vsa mno`ica pa je stala na obre`ju.
Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je {el sejat. Ko je
sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo
175
seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker
ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vz{lo, ga je o`galo, in ker ni imelo
korenine, se je posu{ilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter
ga zadu{ilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno
stoternega, drugo {estdeseternega in spet drugo trideseternega.
Kdor ima u{esa, naj poslu{a!«
Poslu{ajte torej pomen prilike. K vsakemu, ki poslu{a besedo kraljestva
in je ne razume, pride hudi~ in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta
~lovek je tisti, ki je vsejan ob poti. Na kamnita tla je vsejan tisti, ki poslu{a
besedo in jo takoj z veseljem sprejme, nima pa v sebi korenine, ampak je
nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohuj{a. Med trnje vsejan je tisti, ki poslu{a besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadu{ita besedo in postane nerodovitna. V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki poslu{a besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje
sad: eden stoternega, drugi {estdeseternega in spet drugi trideseternega.«
RAZMI[LJANJE
Darovi, ki nam jih je Bog podaril, so za animatorja bogastvo in tudi naloga.
To je ena prvih »prilik«, ki jih evangelisti navajajo iz Jezusovih prilik, in
ostaja simboli~en primer na~ina Jezusovega pridiganja preko jasnih podob.
Je tudi ena redkih, ki jih sam Jezus razlo`i: On sam je »Beseda«, ki je zasejana, ki jo Bog O~e po{ilja vsem ljudem in ki mora vzkliti in zrasti.
V pripovedi pa se pozornost ne usmerja tako na seme, ampak na zemljo,
ki ga sprejema, in ta zemlja je vsak izmed nas: mi smo junaki prilike in smo
razli~ni v na~inu sprejema, ki mu ga pripravljamo: cesta, trnje, kamenje, dobra zemlja.
Danes je seme obilno odvr`eno tudi v na{em oratoriju, med otroki in malimi, ob mnogih prilo`nostih rasti v radodarnosti, veselju, prijateljstvu ... Kako
bo sprejeto? Animator je poljedelec, ki mora pripraviti zemljo.
Vsi darovi, ki nam jih je Bog podaril, so za nas bogastvo in tudi naloga, ki
jo moramo opraviti, zakaj Bog da seme in ne drevesa. Sem pripravljen na
vse, da do~akam sadove?
Ne smemo samo pomagati vzkliti semenu, ampak tudi pripraviti zemljo v
otrocih, ki so nam zaupani. Pomisli na otroke iz svoje skupine in sku{aj ugotoviti, katero trnje, katero kamenje jih ovira.
Mogo~e ne bo{ do~akal sadov svojega dela. Bo{ vseeno pomagal pripravljati zemljo?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Ni~ ne de, ~e se loteva{ majhnih stvari; va`no je, da jih opravlja{ vztraj-
no.
176
l Delaj danes tako, da ti jutri ne bo treba zardevati.
l Prepri~an bodi, da je vsako delo, ki se ga loti{, zelo pomembno.
l Gorje tistemu, ki pri svojem delu pri~akuje hvalo sveta; svet je namre~
l
l
l
l
l
l
l
slab pla~nik, pla~uje z nehvale`nostjo. Delaj za Gospoda: nebesa popla~ajo vse.
^lovek je rojen za delo in samo tisti, ki dela z ljubeznijo in zagnanostjo,
~uti, da je tudi trud lahak.
Pustite mladim vso prostost, da po~no stvari, ki so jim najbolj v{e~. Pri
tem pa morate v njih odkrivati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsak z veseljem dela samo tisto, za kar se ~uti
sposobnega.
Brezmejno zaupaj v Bo`jo previdnost; toda Previdnost ho~e, da ji po
svojih mo~eh pomaga{.
Pomni: znanost brez vesti je propad duha.
Delo je mogo~no oro`je zoper sovra`nike du{e.
Ne priporo~am ti toliko pokor{~ine in discipline, temve~ delo, delo,
delo.
Stori, kar more{. Bog pa bo storil {e to, ~esar ti ne more{ storiti.
8.
PSALM – Ps 27
ANIMATORJEM
GOSPOD je moja lu~ in moja re{itev,
koga bi se moral bati?
GOSPOD je trdnjava mojega `ivljenja,
pred kom bi moral trepetati?
Za eno prosim GOSPODA, to sku{am dose~i:
da bi prebival v GOSPODOVI hi{i vse dni svojega `ivljenja,
da bi zrl GOSPODOVO milino,
premi{ljal v njegovem templju.
Daroval bom v njegovem {otoru daritve ob vzklikanju;
peti in igrati ho~em GOSPODU.
Poslu{aj, GOSPOD, moj glas, s katerim kli~em,
izka`i mi milost in me usli{i!
Tebi pravi moje srce:
»I{~ite moje obli~je!«
Tvoje obli~je, GOSPOD, i{~em.
Ne skrivaj svojega obli~ja pred mano!
Ne zavra~aj v jezi svojega slu`abnika! Moja pomo~ si postal,
ne zavrzi in ne zapusti me, Bog moje re{itve.
Zares, moj o~e in moja mati sta me zapustila,
GOSPOD pa me sprejema.
177
U~i me, GOSPOD, svojo pot, vodi me po ravni stezi.
Verujem, da bom videl dobroto GOSPODOVO v de`eli `ivih.
Upaj v GOSPODA, bodi mo~an,
tvoje srce naj se opogumi, upaj v GOSPODA.
EVANGELIJ – Jezus izbere dvanajstere (Mr 3,13–19)
Nato je {el na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In od{li so k
njemu. Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostoli, da bi bili z
njim in bi jih po{iljal oznanjat ter bi imeli oblast izganjati demone.
Postavil jih je torej dvanajst: Simona, ki mu je dal ime Peter, Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés,
to je Sinova groma, Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Toma`a, Jakoba,
Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja in Juda I{karijota, ki ga je izdal.
RAZMI[LJANJE
Jezus kli~e, kogar ho~e, da bi bili z Njim in med seboj.
Jezus je poklical kogar je hotel, danes kli~e kogar On sam ho~e, zato je
nesmiselno iskati, zakaj prav tistih dvanajst, zakaj ravno tebe. Va`no je, da je
ljubil Petra, Janeza ... tako kot danes ljubi tebe, ko se odpravlja{ `iveti to
IZKU[NJO SKUPNOSTI z Njim.
Jezus jih vodi na goro. To je njegovo povzdigovanje, njegovo vabilo za
»nekaj ve~«, za ~istej{e `ivljenje, nad ravnijo tistih, ki se bojijo vzpona, da bi
pri{li do krasnega razgleda. Izbral jih je, jih poklical, da bi bili z Njim. To je
pomembno – da napravijo izku{njo z Njim, da ga spoznajo do konca, da si v
polnosti podelijo njegovo ~love{ko–bo`ansko `ivljenje. Sedaj so skupina, so
zdru`eni, nih~e ve~ se ne bo pridru`il, oni so poklicani, njim bosta Jezus in
Bog posvetila vso svojo pozornost.
^utim, da ho~em za~eti to pot z edino `eljo, da bi izkusil Jezusa? In tako
uporabim aktivnosti, otroke, igre, izlete, ure priprav kot sredstva za sre~anje z Njim?
Se ~utim poklicanega za »nekaj ve~«v primerjavi s tolikimi drugimi prijatelji? ^utim, da `ivim edinstveno izku{njo, ki mi bo dovolila, da okusim resni~no lepoto `ivljenja?
Ali pa mislim, da izgubljam to~ke, v primerjavi s prijatelji iz razreda in
ulice ...?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Hudi~ se boji veselih ljudi.
l Tvoje `ivljenjsko geslo naj bo »veselje«, a veselje brez greha.
l Ni~ naj te ne vznemirja, Bog je s teboj.
178
Ni~ naj te ne vznemirja: kdor ima Boga, ima vse!
Od tebe si ne `elim drugega, kot da si dober in vedno vesel.
Veselje, molitev in sveto obhajilo so tvoja opora!
Oratorij brez glasbe je kot telo brez du{e.
^e ho~e{, da bo tvoje `ivljenje mirno in veselo, poskrbi, da bo{
`ivel v Bo`ji milosti.
l Slu`ite Gospodu z veseljem – Servite Domino in laetitia.
l Delaj dobro in pusti vrab~kom ~ivkati.
l
l
l
l
l
9.
PSALM – Ps 40
EVANGELIJ – Jezus po{ilja u~ence (Mt 28,16–20)
Enajst u~encev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naro~il. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.
Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na
zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje u~ence. Kr{~ujte jih v
ime O~eta in Sina in Svetega Duha in u~ite jih izpolnjevati vse, kar koli sem
vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
179
ANIMATORJEM
Trdno sem upal v GOSPODA,
pa se je sklonil k meni in usli{al moje klicanje.
Dal mi je v usta novo pesem,
hvalnico na{emu Bogu.
Mnogi bodo videli in se bali,
zaupali bodo v GOSPODA.
Nad klavnimi in jedilnimi daritvami nisi imel veselja,
`galnih daritev in daritev za greh nisi zahteval.
Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;
v zvitku knjige je pisano o meni:
Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli,
tvoja postava je v mojem srcu.«
Oznanjeval sem pravi~nost v velikem zboru;
glej, svojih ustnic ne zadr`ujem, GOSPOD, ti sam ve{.
Tvoje pravi~nosti nisem skrival v svojem srcu,
o tvoji zvestobi in pomo~i sem govoril,
nisem prikrival tvoje dobrote in zvestobe
pred velikim zborom.
RAZMI[LJANJE
@ivljenje zmaga: naloga se spremeni v `ivljenjsko izbiro.
To je eksplozivna pripoved: zmagovalna. Apostoli to za~utijo, najprej so
negotovi, nato pa ne dvomijo: to je Gospod! Vstal je! Zdaj ima vse smisel,
njegov na~rt postane razumljiv: novica, da je `ivljenje mo~nej{e od smrti,
mora dose~i vse.
Jezus jih vplete v svoje poslanstvo: »Pojdite ... Kr{~ujte jih v imenu O~eta ...,
u~ite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal« (Mt 28,16–20).
Pri{el si do konca neke poti molitve in vere. V dru`bi z Jezusom, v njegovi
{oli, skupaj z u~enci, skupaj z drugimi animatorji in sodelavci v tvoji vzgojni
dogodiv{~ini.
V trenutkih naporov in te`av, ob razo~aranjih in negotovostih, a tudi ob
sre~anjih in ~udovitih izku{njah. Videl si rasti `ivljenje otrok, tvojega oratorija, tvoje `upnije.
Sedaj te ~akajo druge naloge, raz{irja{ pogled na druge izku{nje, sanja{
druge dogodiv{~ine. Je {e prostora za otroke? In za Jezusa? Kako?
In vseeno Jezus, tako kot apostole, tudi tebe vabi: »Pojdi ... oznani me vsem,
ki me ne poznajo ali me s te`avo sprejmejo, ker me ne poznajo ... Povej jim,
da jih i{~em, da jih ho~em videti zadovoljne, sre~ne ... Na kri` sem »se povzpel« tudi zanje, za njihovo krhkost, pa tudi za njihovo ve~no re{enje ...«
Ob tem se lahko ustavi{ in se zahvali{ za krasote, ki jih je Gospod uresni~il z
vami vsemi za dobro mnogih otrok. Pusti se ujeti njegovemu vabilu: »Pojdi ...
pojdi«. »Zapletel«si se z njim za eno poletje, za eno leto ...
Zakaj se ne bi zapletel za celo `ivljenje? Z vsem svojim bitjem? Mo~an v
eni gotovosti: On je vedno s teboj, vsak trenutek. Do konca sveta. On je zmagovalec. Poskusi in zaupaj. Z Njim tudi ti postane{ zmagovalec.
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Najve~ji dar, ki ga Bog lahko nakloni kaki dru`ini, je duhovni poklic
katerega od otrok.
l Kadar sin zapusti svoje star{e in se posveti duhovnemu poklicu, zasede
Jezus njegovo mesto v dru`ini.
l Cerkvi podarimo velik zaklad, kadar ji priskrbimo dober poklic.
l [tudirajte, na~rtujete, ne glejte na denar, samo da priskrbite kak du-
hovni poklic za Cerkev, {e posebej za misijone.
l Kdor so odlo~a za duhovni poklic, naj pogosto prejema zakramente,
obiskuje Jezusa v Najsveteje{em in se izogiba slabi dru`bi.
l V dru`inah, ki imajo salezijanca ali salezijanko, bodo odre{eni vsi do
tretjega in ~etrtega rodu.
l Priporo~am tri sredstva za pospe{evanje duhovnih poklicev: pogosto
govorite o duhovnih poklicih, o misijonskem delu in prebirajte pisma
misijonarjev.
180
l Duhovnik ne gre sam v nebesa niti ne gre sam v pekel.
l Duhovni poklic se ohrani samo z molitvijo. Treba je moliti, veliko moliti.
10.
PSALM – Ps 23,1–6
GOSPOD je moj pastir,
ni~ mi ne manjka.
Na zelenih pa{nikih mi daje le`i{~e;
k vodam po~itka me vodi.
Mojo du{o po`ivlja,
vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.
Tudi ~e bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,
tvoja palica in tvoja opora,
ti me tola`ita.
Pred mano pogrinja{ mizo
vpri~o mojih nasprotnikov;
z oljem mi mazili{ glavo,
moja ~a{a je prepolna.
Le dobrota in milina me bosta spremljali
vse dni mojega `ivljenja;
prebival bom v hi{i GOSPODOVI
vse dni `ivljenja.
»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje `ivljenje za ovce.
Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbe`i, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pa~ najemnik in
mu za ovce ni mar.
Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor O~e
pozna mene in jaz poznam O~eta. Svoje `ivljenje dam za ovce.
Imam {e druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in
poslu{ale bodo moj glas in bo ena ~reda, en pastir. Zato me O~e ljubi, ker
dam svoje `ivljenje, da ga spet prejmem. Nih~e mi ga ne jemlje, ampak ga
dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naro~ilo sem prejel od svojega O~eta.«
181
ANIMATORJEM
EVANGELIJ – Jezus Dobri pastir (Jn 10,11–18)
RAZMI[LJANJE
Animirati pomeni iskati vse z ljubeznijo.
Bog napravi prvi korak: zanj nismo kdor koli, smo njegove ov~ice, najdra`je, kar ima, smo njegovi ljubljeni otroci.
Kako mo~no sem prepri~an, da me On ljubi? Sem sposoben pustiti, da
me Bog spozna, da vstopi v moje `ivljenje?
Koliko se trudimo, da bi Jezusa bolje spoznali preko molitve, Evangelija,
preko Njegove besede, po cerkvi, njegovi `ivi prisotnosti v dana{njem svetu?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Z dobrimi deli zapira{ vrata pekla in si pripravlja{ nebesa.
l Ne delajo dobro samo bogata{i nam, ko nam dajejo milo{~ino; tudi mi
delamo dobro njim, ko jim dajemo prilo`nost za dobra dela.
l Kreposti, ki te napolnjujeta s sre~o zdaj in v ve~nosti, sta poni`nost in
dobrota.
Dela usmiljenja so kot {tevilne niti, ki nas povezujejo z Bogom.
Kdor tistega, kar ima odve~, ne odstopi bli`njemu, krade Gospodu.
Kdor je skromen in ljubezniv, ga bodo ljubili vsi: Bog in ljudje.
Reve`i in zapu{~eni nimajo drugega premo`enja kot tvoje dobro srce.
^e ho~e{ delati dobro, mora{ biti zelo pogumen; znati mora{ prenesti
kakr{nokoli poni`anje, pri tem pa nikogar poni`evati; biti mora{ vedno
ljubezniv.
l Ob koncu `ivljenja bo{ obral sadove svoje dobrote.
l Na `li~ko medu se ulovi ve~ muh kot na sod kisa.
l
l
l
l
l
11.
PSALM – Ps 84
Kako ljuba so tvoja prebivali{~a,
GOSPOD nad vojskami!
Moja du{a hrepeni, celo medli po GOSPODOVIH dvorih,
moje srce in moje meso vriskata k `ivemu Bogu.
Celo ptica najde hi{o, lastovka gnezdo zase,
kamor polo`i svoje mladi~e,
pri tvojih oltarjih, GOSPOD nad vojskami,
moj Kralj in moj Bog.
Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hi{i:
{e te bodo smeli hvaliti.
182
GOSPOD, Bog nad vojskami, usli{i mojo molitev,
poslu{aj, o Bog Jakobov!
Na{ {~it, glej, o Bog,
ozri se na obraz svojega maziljenca!
Da, en dan v tvojih dvorih
je bolj{i kakor tiso~ drugih;
raje ostanem na pragu hi{e svojega Boga,
kakor da bi stanoval v {otorih krivi~nosti.
Zares, sonce in {~it je GOSPOD Bog, milost in slavo daje GOSPOD,
ne odreka dobrine tistim, ki hodijo po{teno.
GOSPOD nad vojskami,
blagor ~loveku, ki zaupa vate.
EVANGELIJ – Tri prilike o nebe{kem kraljestvu (Mt 13,44–49)
ali:
Jezus je pot k O~etu (Jn 14,1–7.12–14)
»Va{e srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hi{i
mojega O~eta je veliko bivali{~. ^e bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom
spet pri{el in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz
grem, poznate pot.«
Toma` mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam gre{. Kako bi mogli poznati
pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in `ivljenje. Nih~e ne pride k
O~etu druga~e kot po meni. ^e ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega O~eta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.
Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in {e ve~ja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k O~etu.
Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo O~e poveli~an v Sinu.
^e me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
183
ANIMATORJEM
»Nebe{ko kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo na{el in spet skril. Od veselja nad njim je {el in prodal vse, kar je imel, in
kupil tisto njivo.
Nebe{ko kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki i{~e lepe bisere. Ko najde
en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.
Nadalje je nebe{ko kraljestvo podobno mre`i, ki jo vr`ejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obre`je, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pome~ejo pro~. Tako bo ob koncu sveta: pri{li
bodo angeli in lo~ili hudobne od pravi~nih.
RAZMI[LJANJE
Iskati in pomagati najti zaklad.
Jezus uporablja veliko podob, da nam opi{e »Bo`je kraljestvo« in njegovo {irjenje med ljudmi.
Tu ho~e, da zaslutimo njegovo lepoto in dragocenost: zanj je vredno zaigrati »vse«. Kdor ga ne bo gore~e iskal, bo zapravil svoje `ivljenje in izgubil
edino stvar, za katero se je bilo resni~no vredno iztro{iti.
Opazuj glagole, ki opisujejo `ivahno dejavnost tistega, ki dela za »Kraljestvo«: najti, skriti, biti polni veselja, prodati, kupiti, iskati ... – opisujejo tudi
tvoje `ivljenje?
Kaj i{~e{? Kaj je v resnici Bo`je Kraljestvo?
Kaj si pripravljen prodati, kaj zastaviti danes, da bi dosegel najdragocenej{i biser?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Vse bi dal, da si pridobim srca mladih, in sicer zato, da bi jih potem
daroval Bogu.
l Samo eno du{o ima{: ~e jo re{i{, re{i{ vse; kdor pa jo izgubi, izgubi vse.
l @eli{ dose~i visoko stopnjo svetosti in priti v nebesa? Bodi poslu{en in
vesten tudi v majhnih stvareh.
l Tvoje srce naj se ne nave`e na zemeljske dobrine, naj se ne uma`e z
l
l
l
l
l
l
l
l
grdobijo tega sveta; marve~ naj bo navezano na nebesa.
Eno samo `eljo imam, to, da bi vas videl sre~ne tukaj na zemlji in v
ve~nosti.
Vsak ve~er pomislite: kak{na bi bila moja ve~na usoda, ~e bi moral to
no~ umreti?
Ob smrti bo{ `el, kar si vse `ivljenje sejal.
Trnje, ki te zbada tu na zemlji, bo v ve~nosti spremenjeno v ro`e.
Najlep{a igra in najlep{i izlet zame bi bil, ~e bi popeljal deset tiso~
mladih ljudi v nebesa.
Delaj za Gospoda; v nebesih bo{ prejel pla~ilo za vse.
Drugim bo{ pomagal k svetosti, ko si bo{ sam prizadeval zanjo.
(Na smrtni postelji) Povejte mojim mladim, da jih vse ~akam v nebesih.
184
12.
PSALM – Ps 143
GOSPOD, usli{i mojo molitev, prisluhni moji pro{nji,
v svoji zvestobi in milosti me usli{i.
Sovra`nik preganja mojo du{o,
na tla je potla~il moje `ivljenje.
Moj duh omaguje v meni,
moje srce je otrpnilo v moji sredi.
Svoje roke iztegujem k tebi,
mojo du{o `eja po tebi kakor iz~rpano de`elo.
Hitro me usli{i, o GOSPOD,
moj duh pojema.
Ne skrivaj svojega obli~ja pred mano,
da ne bom podoben tistim, ki se pogrezajo v jamo.
Daj mi zjutraj zaznati svojo dobroto,
saj vate zaupam!
Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim,
kajti k tebi vzdigujem svojo du{o!
Re{i me pred mojimi sovra`niki, o GOSPOD,
k tebi se zatekam!
U~i me izpolnjevati tvojo voljo, saj si ti moj Bog!
Tvoj dobri duh naj me vodi po ravni de`eli.
Zaradi svojega imena, GOSPOD, me bo{ ohranil `ivega,
v svoji pravi~nosti bo{ izpeljal iz stiske mojo du{o.
V svoji dobroti bo{ uti{al moje sovra`nike,
zakaj jaz sem tvoj slu`abnik.
Ko se je tisti dan zve~erilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!«
Ko so odslovili mno`ico, so ga vzeli v ~oln, kakor je bil. Tudi drugi ~olni so
pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v ~oln, tako da je bil `e
poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:
»U~itelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Mol~i!« In veter se je polegel in nastala je globoka ti{ina. Njim
pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali {e nimate vere?« Prevzel jih je velik strah
in spra{evali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«
RAZMI[LJANJE
V konkretni izku{nji prepoznati znamenja, ki razkrivajo njegovo `ivo navzo~nost.
185
ANIMATORJEM
EVANGELIJ – Jezus pomiri vihar (Mr 4,35–41)
To je prvi ~ude`, ki ga navaja Marko, ki ima za pri~e samo u~ence. Kdo ve,
kolikokrat smo bili tudi mi priviligirane pri~e (dober primer pri~evanja je pripravljenost animatorja ali otroka, ki se potem, ko nekoga u`ali, zna opravi~iti ...).
Jezus se po tem ~ude`nem znamenju, ki nadvlada mo~em narave, izka`e
kot Gospod stvarstva in zbudi vpra{anja prestra{enih u~encev: »Kdo je ta?«
Jezus se je vkrcal tudi na »ladjo«tvojega `ivljenja, v njej sedi, je vedno navzo~, tega pa se morda nisi nikoli zavedal in {e naprej obra~a{ »krmilo«svojega `ivljenja, kamor sam ho~e{.
On ho~e voditi svoje u~ence in tudi nas k veri Vanj in kdo ve, koliko ~asa
nam ponavlja: »Vedi, da sem Jaz Gospod tvojega `ivljenja, Jaz sem tisti, ki te
je ustvaril«, mogo~e pa smo tudi mi tako kot apostoli po~asni v razumevanju
in se zadovoljimo `e s tem, da mu podarimo samo nekaj »ko{~kov« svojega
`ivljenja.
@ivim animatorstvo v smislu hoje v veri? Pustim, da me spremljajo in vodijo osebe, ki jih je Bog postavil na mojo pot, da me popeljejo k Njemu?
V koliko kr{~anstvo vpliva na moje `ivljenje? Kako mo~en je Jezus kot sredi{~e mojega delovanja in mojih izbir? Je {e vedno nek ~astitljiv neznanec?
MISLI SV. JANEZA BOSKA
l Zavedaj se, da ima{ angela, ki te spremlja, varuje in je tvoj prijatelj.
l V vsakem mladem ~loveku, tudi najbolj zanemarjenem, je neka to~ka,
l
l
l
l
l
l
l
l
l
ki je ob~utljiva za dobro. Prva vzgojiteljeva dol`nost je, da poi{~e to
»ob~utljivo struno srca« in na njej gradi.
Potrudi se, da te bodo vzljubili, potem bo{ z lahkoto dosegel, da te
bodo ubogali.
Ljubeznivost, vera in razum so glavni stebri moje vzgoje.
Sej, potem pa posnemaj kmeta, ki potrpe`ljivo ~aka na ~as `etve.
Vzgoja je stvar srca in samo Bog je njegov gospodar. In mi ne bomo
uspeli, ~e nas Gospod ne bo pou~il in nam dal v roke klju~e.
Ko pou~uje{ in svetuje{: bodi kratek, natan~en in jasen.
Star{i nam po{iljajo mlade, da bi jih pou~ili; Gospod pa nam jih po{ilja, da bi se zavzeli za njihovo duhovno `ivljenje.
Cilj oratorija je: zbirati mlade, da bi postali po{teni dr`avljani in dobri
kristjani.
Marija Pomo~nica ljubi mladino in zato ljubi in blagoslavlja vse, ki za
mladino skrbijo.
Marija je na{a voditeljica, u~iteljica in mati. Marija nikoli ne stori zadeve samo na pol!
186
PESMI
KAZALO
ORATORIJ 2001 ........................................................................... 6
1. Vsebinski prerez priro~nika .............................................. 8
2. Avtorji Oratorija 2001 ...................................................... 10
3. Zgradba priro~nika Oratorij 2001 .................................. 10
4. Namen in uporaba priro~nika ....................................... 11
5. Dnevni red ....................................................................... 12
VSAKEMU KO[^EK NEBA– ZGODBE ................................... 13
Nekaj nasvetov ................................................................. 14
1. Sanje ................................................................................. 16
2. Kaj si spet skuhal ............................................................. 18
3. S prijatelji.......................................................................... 20
4. Pst! Prikazni! .................................................................... 22
5. Va{ki rokohitrc ................................................................. 24
6. Slovesna ura ..................................................................... 26
7. ^e {tudent na raj`o gre … ............................................. 28
8. Veseli prijatelji .................................................................. 30
9. Pa si duhovnik ................................................................. 32
10. Sre~anje z Nejcem ........................................................... 34
11. Oratorij ............................................................................. 36
12. Ov~ar Sivec ....................................................................... 38
KATEHEZE ................................................................................. 41
Nekaj nasvetov ................................................................. 42
1. V `ivljenju imamo svojo nalogo, A, B ............................ 43
2. Ko se premagam, zmagam, A, B .................................... 46
3. Ljubezen je dobrotljiva, A, B .......................................... 50
4. Veruj v enega Boga, A, B ................................................. 54
5. Nedelja, Gospodov dan, A, B ......................................... 57
6. Prijateljstvo z Bogom, A, B .............................................. 61
7. Kar se Janezek nau~i … A, B .......................................... 64
8. Pravo veselje prihaja iz dobrega srca, A, B .................... 68
9. Duhovni poklic, A, B ....................................................... 73
10. Dobrota spreminja srca, A, B ......................................... 77
11. V nebesih sem doma, A, B ............................................. 81
12. Skozi `ivljenje ne hodim sam, A, B ................................ 84
197
MOLITVE ................................................................................... 89
Nekaj nasvetov ................................................................. 90
1. Blagoslov animatorjev, izro~itev poslanstva ................... 91
2. Jutranje molitve ............................................................... 93
Ponedeljek ........................................................................ 94
Torek ................................................................................. 95
Sreda ................................................................................. 96
^etrtek .............................................................................. 97
Petek ................................................................................. 97
Sobota ............................................................................... 98
3. Izro~itev Mariji ................................................................. 99
4. Ob izletu v naravo ......................................................... 100
5. Spokorno bogoslu`je ..................................................... 102
6. Zaklju~na sv. ma{a ......................................................... 105
7. Dodatek I. – zgodba o Belki ......................................... 106
8. Dodatek II. – sanje sv. Janeza Boska o treh vrveh ..... 108
DELAVNICE ............................................................................. 111
Nekaj nasvetov ............................................................... 112
1. Ov~ka; Kchou-hou-tong ................................................ 113
2. Vsemogo~e na steklo; Rezljanje leskove palice ........... 115
3. Lutke; Pi{~alka iz kartona ............................................. 115
4. Ropotulje in lepljenka; Potiskana mapa ...................... 117
5. Predstava in lutke; Barvna sti~nica .............................. 118
6. Poklici tako in druga~e; Peka kruha ............................ 120
7. Kroja~ Jani; Gugajo~e se figurice .................................. 120
8. ^estitke prijatelju; Telovadec ........................................ 122
9. Znamenje kri`a; Intervju .............................................. 123
10. Marijin oltar~ek; Lomilec kri`a ..................................... 124
11. Zmaj in ptica; Ko kamni o`ivijo ................................... 125
12. @ivali iz gline; Sen~na kapa .......................................... 126
Druge delavnice - razpredelnica ................................... 128
IGRE .......................................................................................... 131
Nekaj nasvetov ............................................................... 132
1. Kmetija ........................................................................... 139
2. Preganjalci duhov .......................................................... 143
3. Kraja zastavice ................................................................ 144
4. Pastirji na lov ................................................................. 147
198
5. Neugnane ovce .............................................................. 150
Druge igre – razpredelnica ........................................... 153
ANIMATORJEM ....................................................................... 155
1. Oratorij – dom, {ola, `upnija, dvori{~e ........................ 156
2. Biti animator .................................................................. 159
3. Molitvena sre~anja za animatorje (12 x) .................... 162
1 ................................................................................... 163
2 ................................................................................... 164
3 ................................................................................... 166
4 ................................................................................... 169
5 ................................................................................... 171
6 ................................................................................... 173
7 ................................................................................... 175
8 ................................................................................... 177
9 ................................................................................... 179
10 ................................................................................... 181
11 ................................................................................... 182
12 ................................................................................... 185
PESMI .................................................................................. 187
Aleluja ................................................................................... 188
Aleluja, Gospod govori ........................................................ 188
Jezus je moj pastir ................................................................ 189
Kdo je ustvaril? ..................................................................... 189
Ko se zbudim ........................................................................ 190
Sveta Marija .......................................................................... 190
Ovca ...................................................................................... 191
S tabo, don Bosko ................................................................ 192
Se spomni{ ........................................................................... 193
O~e vseh narodov si ............................................................ 194
Svetniki vsi ............................................................................ 196
KAZALO .................................................................................... 197
199
200