1. No category

Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenske Konjice
poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
GLASILO
april 2013 * št 4
2 0 1 3
Naši člani:
PAVEL SKAZA – goslarstvo
Skaza
Iz vsebine:
Še prosti termini v apartmaju
Moravske Toplice
Novi zakon o delovnih rezmerjih
(ZDR-1)
Davek na finančne storitve
Odjava iz zavarovanja - obvestilo za
delodajalce
Od aprila lastniki d.o.o. spet v službi
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55
spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si
e-pošta: milena.brdnik@ozs.si, e-pošta: mateja.kosir@ozs.si
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice,
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku
na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%.
DOGODKI:
APRIL 2013:
17.4.2013 ob 16.00 uri seminar na temo novosti zakona o delovnih razmerjih in spremembe zakona o urejanju trga dela
20.4.2013 ob 8.00 uri četrto redno usposabljanje šoferjev
MAJ 2013:
11.5.2013 izlet žensk
24.5. in 25.5.2013 strokovna ekskurzija v Prago
OBVESTILA:
SMUČANJE NA ROGLI IN NA KRVAVCU
Po sklepu UO OOZ Slov. Konjice smo v predprodaji nabavili za člane zbornice celodnevne smučarske vozovnice. Cena
celodnevne karte za odrasle, katera velja od ponedeljka do nedelje znaša 24,70 evrov.
PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE:
Obveščamo vas, da so v apartmaju Moravske Toplice prosti še naslednji termini:
14. izmena
od
30.03.2013
do
06.04.2013
37. izmena
od
07.09.2013
do
14.09.2013
15. izmena
od
06.04.2013
do
13.04.2013
38. izmena
od
14.09.2013
do
21.09.2013
16. izmena
od
13.04.2013
do
20.04.2013
40. izmena
od
28.09.2013
do
05.10.2013
19. izmena
od
04.05.2013
do
11.05.2013
41. izmena
od
05.10.2013
do
12.10.2013
20. izmena
od
11.05.2013
do
18.05.2013
42. izmena
od
12.10.2013
do
19.10.2013
21. izmena
od
18.05.2013
do
25.05.2013
43. izmena
od
19.10.2013
do
26.10.2013
22. izmena
od
25.05.2013
do
01.06.2013
46. izmena
od
09.11.2013
do
16.11.2013
23. izmena
od
01.06.2013
do
08.06.2013
47. izmena
od
16.11.2013
do
23.11.2013
25. izmena
od
15.06.2013
do
22.06.2013
48. izmena
od
23.11.2013
do
30.11.2013
28. izmena
od
06.07.2013
do
13.07.2013
49. izmena
od
30.11.2013
do
07.12.2013
30. izmena
od
20.07.2013
do
27.07.2013
50. izmena
od
07.12.2013
do
14.12.2013
35. izmena
od
24.08.2013
do
31.08.2013
51. izmena
od
14.12.2013
do
21.12.2013
36. izmena
od
31.08.2013
do
07.09.2013
Hkrati vas obveščamo, da je po sklepu upravnega odbora OOZ Slov. Konjice od 1. aprila 2013 naprej cena najema
apartmaja za en teden 350 evrov.
2 glasilo april 2013
PAVEL SKAZA – goslarstvo Skaza
domača in umetnostna obrt
Nekoč, pred ne tako davnimi časi, je za dvema gorama živel fant, ki se je izučil za električarja, bil zaljubljen v glasbo,
jo živel in od nje živel, nato pa ugotovil, kar tako čez noč, da zna oblikovati les in mu vdahniti glasbo. Rodila se je
prva Pavlijeva violina.
Deček je bil že mož in vedel je, da želi svoje življenje posvetiti izdelavi violin. To ni pravljica, to je zgodba nekega
življenja.
KDO JE PAVEL SKAZA?
Katera rojenica vam je napovedala tako zapleteno, a vendar lepo in ustvarjalno
življenje?
Rodil sem se v Zrečah, očetu orodjarju, ki je bil zaposlen v Uniorju in tam je bila
zaposlena tudi moja mama. Pred mano je na svet privekal moj starejši brat
Marjan, za mano mlajši Gusti. Imamo pa še sestro Dušanko, ki je veliko mlajša.
Oče je bil vaški muzikant in svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na nas,
otroke. Tako smo trije bratje ustanovili svoj ansambel Comet.
Leta 1984 smo prenehali s skupnim igranjem, brat je šel v vojsko, jaz pa sem se
odločil, da grem po svetu in si z glasbo zaslužim svoj kruh. Tako se je začela moja
glasbena turneja po zahodni Evropi. Tudi moja brata sta ostala zvesta glasbi.
Starejši brat Marjan je prenehal z intenzivnim igranjem pred šestimi leti, mlajši,
Gusti, pa še danes igra skupaj z ansamblom Štajerskih 7. Sestra Dušanka je
obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati klavir, a nikoli ni popolnoma zašla v glasbene vode. Ima pa hčerko, ki se
je vpisala v 1. razred violine in mislim, da je v njej skrita tista iskrica pravega glasbenika.
Naj se vrnem malo nazaj v leto 1987, ko sem se preselili v Vitanje, v Sp. Dolič. Tam sem spoznal tudi ljubezen
svojega življenja, mojo soprogo Miro. Mira mi je podarila dve čudoviti hčerki, Saro in Klaro. Vse življenje skrbi za
našo družino, je tudi zaposlena, a kljub temu vedno najde čas in lepo besedo za člane naše družine, meni pa vedno
stoji ob strani in me vzpodbuja pri delu in mojih nenavadnih odločitvah.
Tudi moji hčerki sta podedovali ljubezen do glasbe in nosita glasbo v sebi. Sara igra flavto, Klara pa saksofon. Obe
igrata v moji godbi na pihala v Vitanju. Moje profesionalno življenje glasbenika se je končalo leta 1999. Takrat sem
se vrnil domov in se zaposlil v mizarstvu v Vitanju, v Mikri. In čeprav sem po poklicu električar, sem z lesom vedno
rad delal. Po nekaj letih pa sem se kot hišnik-vzdrževalec zaposlil na Glasbeni šoli Slov. Konjice, kjer sem zaposlen
še danes.
ROJSTVO VIOLINE
Vse življenje ste bili tesno povezani z glasbo, a glasbenikov je veliko. Malo, zelo malo pa je glasbenikov, ki znajo
tudi narediti glasbilo. Kako je to uspelo vam?
Pravzaprav nikoli nisem razmišljal o tem, da bi izdeloval glasbila. Imel sem jih rad, rad sem igral na njih, znal sem
jih tudi popraviti, da bi sam izdelal glasbilo, mi ni padlo na pamet. Nekega dne pa mi je profesor violine na glasbeni
šoli, gospod Zmago Barin Turica, dal knjigo o violini in mi svetoval, da jo preberem. Vedel je, kako rad imam glasbo
in instrumente. Vzel sem jo domov in začel z branjem. Takoj sem ugotovil, da mi je vse, kar preberem, jasno in
razumljivo. Knjigo sem prebral v enem dnevu. In že naslednji dan sem naredil svoj prvi načrt za izdelavo violine in
sklenil, da jo bom tudi izdelal.
Gospod Zmago Barin Turica me je povezal z dvema mojstroma izdelovalcema violin na Hrvaškem. Prvi mojster je bil
iz Varaždina, drugi iz Zagreba. Pri njiju sem nabiral svoje prve izkušnje v izdelovanju violin. Kasneje sem šel v Nemčijo,
v Mittenwald, kjer sem se izpopolnjeval pri mojstru, ki je bil po poreklu Slovenec. Nato me je želja po izpopolnjevanju
vodila v Švico, v Luzeren. Tam sem nova znanja nabiral pri mojstru, ki je bil Francoz in pri njegovi ženi, prav tako
izdelovalki violin, ki je bila Švicarka. Občasno, to je približno dvakrat na leto, pa še danes obiskujem Cremono v Italiji, ki
je po vsem svetu znana ko kraljestvo violin. Tam je svoje neprecenljive violine izdeloval tudi sam Stradivarij. Cremona
je alfa in omega izdelovalcev violin. To je sanjska dežela za takšne in drugačne ljubitelje in zaljubljence v violino.
glasilo april 2013 3
KAKO NASTANE VIOLINA
Lepo je poslušati, ko nekdo dobro zaigra na violino, lepo je občudovati violino kot instrument, lepo je gledati kako
nastaja in se izdeluje violina. Verjetno pa je dobro violino zelo težko narediti?
Res je. Za izdelavo violine je potrebno veliko ljubezni, poznavanja glasbe, veliko tehničnega znanja in veliko,
veliko potrpljenja. Verjetno je eden najvažnejših del priprava lesa. Les mora biti vsaj deset let uležan. Da je
zračno suh in predvsem umirjen. Cel postopek izdelovanja violine je ročen. Dno, obod in vrat violine so iz javorja.
Najboljši je gorski javor – rebraš. Najboljši je javor iz Bosne. Sedaj izdelujem prvo violino iz lesa, ki je zrasel v
konjiški gori. Pokrov je iz smreke, iz Rakovca na Pohorju. Seveda pa je pomemben tudi način – stil izdelave.
Ko sem leta 2010 tekmoval s svojo violino v Nemčiji, sem izgubil točke, ker sem imel svoj stil in ne takšnega, kot
je poznan in priznan v Nemčiji. Gospod Janez Poličar iz Slov. Konjic mi je naredil izračun za izbočenost. Takrat
mi je rekel, da je vesel. Ker nekdo uresničuje njegove sanje. Tudi on je ljubitelj violin in ima veliko teoretičnega
znanja, nikoli pa se sam ne bo lotil izdelovanja violine. Izdelava violine je dolgotrajen proces. Sam porabim
250-300 ur, da izdelam violino do lakiranja. Lakiram samo z naravnimi materiali (sivkino olje, borova smola…).
Lakiranje traja 25 dni, saj mora biti violina prelakirana v petindvajsetih slojih.
Moje violine nastajajo pri meni doma, svojo delavnico in razstavni prostor sem si uredil v kletnih prostorih naše
hiše. V zadnjih letih se udeležujem tudi največjih tekmovanj za izdelovalce violin.
Leta 2010 sem bil na tekmovanju v Nemčiji, v Mitterwaldu, kjer je moja violina, med 280 razstavljenimi, zasedla 45.
mesto, po točkah za ton pa je bila 9. 2011 sem bil na Poljskem, v Poznanu. Tam je moja violina med 340. zasedla
120. mesto.
Leta 2012 pa sem tekmoval v sami Cremoni v Italiji in si želel le to, da bi bila moja violina predstavljena v katalogu,
ki ga izdajo v 30.000 izvodih in ga razpošljejo vsem največjim poznavalcem in prodajalcem violin po vsem svetu.
Tekmovalo je 356 violin in moja je zasedla 82. mesto. Seveda je bila objavljena v katalogu in razstavljena v muzeju
violin v Cremoni. Na razstavi je bila kar tri tedne. Bil sem zelo vesel in zelo ponosen. Violina mojega mentorja iz
Zagreba je dosegla 200. mesto in tako za las ujela objavo v katalogu, kjer predstavijo 200 najboljših violin.
Na leto izdelam nekje med sedem in devet violin. Naredil sem tudi nekaj violončel, viol in polovični kontrabas. Prav
tega sedaj testira gospod Andrej Toplišek v svojem jazz orkestru.
Kupci mojih violin so največ srednješolci iz Slovenije, ki se nameravajo posvetiti študiju violine. Tudi glasbena šola
v Kopru je kupila dve moji violini. Lepo bi bilo, če bi tudi v Sl. Konjicah kdo igral na mojo violino.
Veliko časa pa porabim tudi za popravilo violin in kontrabasov za glasbene šole širom Slovenije. Tudi za Konzervatorij
za glasbo v Mariboru.
Posebno vesel sem, kadar dobim kakšen star instrument in ga s skrbnim delom znova obudim v življenje. Ti
instrumenti so po svoji kvaliteti in zvoku neprimerljivi z današnjimi, ki so morda izdelani kje daleč na Kitajski.
Tako večino svojega prostega časa preživim z instrumenti. Včasih pridem domov iz službe in rečem ženi, da bom le
za trenutek pogledal v delavnico. A ko pridem tja, me enostavno začara in kot bi trenil minejo tri ali štiri ure predno
se vrnem.
POGLED V PRIHODNOST
In kako vidite vaše delo čez nekaj let ali desetletij?
Nimam nekih specifičnih dolgoročnih ciljev. Želim si delati še naprej, ohranjati kvaliteto oziroma jo še naprej
razvijati. Malo mi je morda hudo, ker ne vem ali se bo v prihodnjih letih našel kdo, ki bo imel prav toliko ljubezni,
želje in potrpljenja, da bi nadaljeval začeto delo. Moja mlajša hčerka ima veselje, a potrpljenja ji za enkrat še
manjka. Prav sedaj poskušava narediti skupaj kitaro.
Imel sem fanta, ki je v okviru šolanja moral izdelati violino. Tehnično je bil dober, a žal ni bil glasbenik po duši.
Njegova violina je bila tehnično v redu, a njen zvok žal ne.
Potem pa je pri meni izdelal violino dipl.ing.lesarstva, ki pa je bil po duši glasbenik. Ta violina je bila zelo dobra.
Danes sam izdeluje kitare. Sam sem želel narediti mojstrski izpit pri Obrtno-podjetniški zbornici v Ljubljani, žal mi
to ni uspelo, saj so mi rekli, da mora biti prijavljenih najmanj 15 kandidatov. Povejte mi, kje in kdaj boš v naši mali
Sloveniji našel toliko izdelovalcev violin? Pri nas ne obstaja ne literatura o izdelavi violin ne orodje za izdelavo.
Literaturo sem iskal v tujini, orodje se ob pomoči mojega bratranca prilagajal sam, oziroma ga kupujem zunaj in je
zelo drago. Pri nas trenutno deluje en sam mojster, ki se je izučil v Cremoni in tam dobil tudi naslov. V Sloveniji ne
moreš dobiti nobenega naziva. Moje violine pa same po sebi govorijo, da jih je izdelal pravi »mojster«.(M.G.)
Pavlija sem spoznala, ko sem delala na šoli. Bil je človek, ki je znal narediti vse. Vodil je delavnice, kjer so otroci
izdelovali panove piščali. Bili so navdušeni. Kadar si ga srečal na hodniku ali je prišel v zbornico, je vedno pel ali
žvižgal znan napev. Bil je vedno nasmejan in dobre volje. In vedno pripravljen pomagati.
4 glasilo april 2013
NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ( ZDR-1 )
V U.l. RS, št. 21/2013 z dne 13.3.2013 je bil objavljen Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-1), kateri stopi v veljavo 12.4.2013. V nadaljevanju
vam na kratko predstavljamo najpomembnejše novosti, ki jih novi
ZDR-1 prinaša :
Odpovedni roki
Po novem bo najkrajši rok 15 dni, če ima delavec do enega leta delovne dobe pri delodajalcu. Pri
delovni dobi od enega do dveh let je odpovedni rok 30 dni. Pri delovni dobi nad dve leti se odpovedni
rok daljša po dva dni za vsako leto delovne dobe do 60 dni. Za več kot 25 let dobe pri delodajalcu
je odpovedni rok 80 dni. V kolektivnih pogodbah dejavnosti ga je mogoče skrajšati, vendar ne pod
60 dni. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakon o delovnih razmerjih določa
odpovedni rok 15 dni, če ima zaposleni manj kot leto dni delovne dobe pri delodajalcu, in 30 dni, če
je ima več.
Odpravnine
Tudi odpravnine bodo po novem nekoliko nižje. Za eno do deset let delovne dobe je osnova za odmero
odpravnine petina plače, za 10 do 20 let četrtina plače in za več kot 20 let je osnova tretjina plače. Ta
osnova se množi s številom let delovne dobe pri delodajalcu. Nižja bo tudi odpravnina ob upokojitvi,
saj bo vezana na najmanj deset let delovne dobe pri delodajalcu, in ne več na skupno delovno dobo.
Odpravnina je dve povprečni plači delavca v zadnjem trimesečju oziroma dve povprečni plači v državi,
če je to ugodneje za delavca.
Takojšnje iskanje dela
Po noveli zakona o urejanju trga se bo presežni delavec moral že med odpovednim rokom prijaviti
na zavod za zaposlovanje in vsaj en dan na teden izvajati program iskanja zaposlitve. Pri tem ne
gre le za to, da bi delavec čim prej našel novo zaposlitev, ampak se tako tudi nekoliko znižajo stroški
delodajalca, ker delavcu med iskanjem zaposlitve zavod plačuje nadomestilo plače.
Varovanje pred odpuščanjem
Novi zakon zvišuje starost, pri kateri delodajalec zaposlenih ne more odpustiti brez njihovega
soglasja. Zdaj to varstvo velja za ženske od 53. leta in moške od 55. leta, po novem bo zaščita enotna
za oba spola pri starosti 58 let oziroma če bo delavcu manjkalo manj kot pet let do upokojitve.
Prehod bo postopen, tako da se bo starostna meja varovanih zviševala po eno leto na leto, najprej
do izenačenja samo za ženske, od leta 2015 pa za oba spola do 58 let.
Zaposlovanje za določen čas
Po novem bo tudi zaposlenim za določen čas ob izteku pogodbe pripadala odpravnina in bo v tem
izenačen z zaposlenim za nedoločen čas. Če bo delal vsaj leto dni, bo prejel petino mesečne plače,
za vsak dodaten mesec pa še ustrezen del odpravnine, to je dvanajstino petine. Zakon omejuje
zaposlitev za določen čas na največ dve leti
Delodajalec pa bo moral za zaposlene za določen čas plačevati petkrat višji prispevek za zavarovanje
za primer brezposelnosti kot za nedoločen čas. Ta prispevek je 0,06 odstotka plače. Pri sklenitvi
pogodbe za nedoločen čas delodajalcu dve leti ne bo treba plačevati tega prispevka.
Agencijsko delo
Zaposlovanje delavcev prek agencij za posredovanje dela bo po novem omejeno s kvoto: delodajalci
bodo lahko prek agencij zaposlili največ 25 odstotkov skupnega števila zaposlenih. V to kvoto ne
štejejo delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. Vendar bo tudi agencijske delavce mogoče
zaposliti največ za dve leti. Za male delodajalce omejitev pri zaposlovanju agencijskih delavcev ne bo.
glasilo april 2013 5
Ekonomsko odvisni delavci
Ekonomsko odvisni delavci so samostojni podjetniki, ki več kot 80 odstotkov prihodkov ustvarijo
z enim naročnikom. Delodajalci bodo morali pri sklepanju pogodb v teh primerih upoštevati
določbe o prepovedi diskriminacije, minimalnih odpovednih rokih, prepovedi razdrtja pogodbe brez
utemeljenih razlogov. Plačilo za delo mora biti primerljivo s plačili po kolektivni pogodbi in splošnih
aktih naročnika.
Začasno in občasno delo upokojencev
Novela zakona o urejanju trga dela je prinesla tudi možnost začasnega in občasnega dela upokojencev.
Ministrstvo se je za to novost odločilo, ker želi upokojencem omogočiti dodaten zaslužek, delodajalci
pa bodo lahko dobili izkušene delavce za občasna dela. Vendar so ta dela omejena in lahko upokojenec
dela največ 60 ur v koledarskem mesecu in z občasnim delom zasluži največ 6.300 evrov na leto,
pri čemer plačilo ne sme biti manj kot 4,20 evra na uro. Na drugi strani so predpisane tudi najvišje
kvote ur občasnega dela pri delodajalcih. Te omejitve so precej stroge, saj bo lahko delodajalec z
več kot sto zaposlenimi uporabil največ 1.050 ur občasnega dela na mesec, delodajalcu z več kot
1.250 zaposlenimi pa bo lahko ministrstvo za delo odobrilo za največ tri mesece največ 1.500 ur
občasnega dela na mesec. S temi omejitvami želi vlada preprečiti, da bi začasno in občasno delo
izpodrivalo redko delo.
Manj birokracije
Oba zakona poenostavljata postopke. Pri sklepanju pogodb je večja sprememba, da delodajalcem ne
bo več treba prijavljati prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje. Pri disciplinskih postopkih
pa je pomemben premik poudarka s formalnih postopkov na vsebino, to je na storjene kršitve.
Notranja prožnost
Delodajalec bo lahko prerazporedil delavca na drugo ustrezno ali primerno delo tudi brez njegovega
soglasja in se tako lahko prilagajal potrebam. Nadomestilo za čakanje na delo pa se bo znižalo s 100
na 80 odstotkov in delavec se bo moral med čakanjem udeležiti usposabljanja, če ga bo delodajalec
pripravil, da bi opravil prestrukturiranje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)
Novela Zakona o urejanju trga dela med drugim prinaša možnost pridobitve pravice do
denarnega nadomestila v trajanju 2 mesecev tudi za brezposelne osebe, mlajše od 30 let, ki so
bile zaposlene vsaj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih; uvaja možnost začasnega in občasnega
dela za upokojence; prinaša možnost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve v času
odpovednega roka in podaljšuje obdobje trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje do upokojitve iz enega na dve leti za starejše prejemnike denarnega
nadomestila. Z novelo zakona se ukinja obveznost prijave prostega delovnega mesta
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ki v sedanji obliki delodajalcem predstavlja
nepotrebno administrativno breme in zamegljuje sliko dejansko razpoložljivih delovnih mest.
6 glasilo april 2013
DAVEK NA FINANČNE STORITVE
Zakon o davku na finančne storitve je bil objavljen 10.12.2012 v Ur.l. RS, št. 94/12, velja od
25.12.2012; uporablja pa se od 01.03.2013 dalje.
Predmet obdavčitve (3. člen)
Predmet obdavčitve so naslednje storitve:
•
dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec,
•
izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca,
•
transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti,
•
transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo,
•
storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.
Po tem zakonu so kot predmet obdavčitve določene tudi storitve zavarovalniškega posredovanja
in zastopanja, ki so izvzete tako iz obdavčitve z DDV kot tudi z davkom od zavarovalnih poslov.
Predmet obdavčitve niso transakcije in posredovanje z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih,
obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji ter upravljanje investicijskih skladov, čeprav so te
storitve tudi oproščene plačila DDV. Davčni zavezanec (4. člen)
Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na območju Republike Slovenije izvaja finančne
storitve, iz 3. člena tega zakona. Šteje se, da je finančna storitev iz 3. člena tega zakona
izvedena na območju Slovenije, če jo izvede oseba, ki ima na območju Slovenije sedež svoje
dejavnosti ali poslovno enoto, ki izvede storitev, oziroma stalno ali običajno prebivališče.
Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je finančna storitev izvedena na območju Slovenije tudi, če
jo izvede oseba, ki nima sedeža svoje dejavnosti ali poslovne enote, oziroma stalnega ali običajnega
prebivališča v Sloveniji, lahko pa v skladu z veljavno zakonodajo neposredno izvaja finančne storitve
iz 3. člena tega zakona na območju Slovenije za naročnike oziroma prejemnike storitev, ki imajo
sedež dejavnosti, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno prebivališče na območju Slovenije.
Davčni zavezanci za davek na finančne storitve so torej banke, druge finančne institucije in druge osebe,
ki izvajajo finančne storitve, za katere je predvidena obdavčitev po tem zakonu, vključno s podružnicami
tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji ter vključno s tistimi tujimi
osebami, ki po materialni zakonodaji lahko opravljajo finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno.
Nastanek obveznosti obračuna davka (5. člen)
Davek na finančne storitve (DFS) je transakcijski davek, zato se bo obračunaval od opravljenih
storitev. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena. Šteje se, da je
finančna storitev opravljena, ko je zanjo plačano nadomestilo (provizija).
Davčna osnova in davčna stopnja (6. in 7. člen)
Osnova za davek je nadomestilo (provizija), ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z
opravljeno finančno storitvijo. Kot provizija se ne štejejo obresti, ki jih je naročnik finančne storitve
dolžan plačati davčnemu zavezancu v zvezi z izvedbo dogovorjene finančne storitve, če te obresti
ne predstavljajo plačila nadomestila stroškov davčnega zavezanca v zvezi z opravljeno storitvijo.
Davčna stopnja je 6,5 odstotka od davčne osnove.
h
glasilo april 2013 7
Oprostitve (8. člen)
Zakon določa oprostitev plačila davka za nekatere finančne storitve, in sicer za storitve, ki so obdavčene z
DDV in davkom od prometa zavarovalnih poslov ter za finančne storitve, ki jih opravijo določeni subjekti,
npr. BS, ECB, EU, ter za storitve, ki se opravijo ali ki jih opravijo Evropski instrument za finančno stabilnost,
mednarodna finančna institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav članic EU, Evropska skupnost za atomsko energijo, EIB, mednarodne organizacije ter diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav.
Obveznosti v zvezi z obračunom in plačilo davka (9. - 12. člen)
Za davčno obdobje se šteje obdobje enega koledarskega meseca. Davčni zavezanec mora obračunati
davek za vsako posamezno davčno obdobje, v katerem je opravil finančne storitve, ki so predmet
obdavčitve po ZDFS. Svojo obveznost mora davčni zavezanec izkazati v obračunu davka na finančne
storitve. Davčnemu organu mora predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje, v katerem je
nastala obveznost obračuna davka, in sicer najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu
obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka. Davčni zavezanec mora davek plačati
najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost
za obračun davka.
Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke, ki omogočajo pravilno in
pravočasno obračunavanje davka po tem zakonu ter zakonu, ki ureja davčni postopek. Vsak davčni
zavezanec mora davčnemu organu omogočiti dostop do podatkov iz prejšnjega stavka oziroma
mu jih na njegovo zahtevo predložiti v rokih in na način, kot je določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo dokumentacije, ki je pomembna za izračun davčne
obveznosti po tem zakonu do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na
katerega se nanaša.
Uporaba drugih predpisov (13. člen)
Glede popravljanja napak iz preteklih davčnih obdobij v tekočem obračunu in naknadni predložitvi
obračuna po preteku predpisanega roka za njegovo predložitev ter glede predlaganja davčnih obračunov
pri postopku prenehanja davčnih zavezancev, pri postopku prisilne poravnave, pri stečajnem postopku, pri postopku likvidacije in ob smrti davčnega zavezanca, se smiselno uporabljajo določbe Zakona
o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12).
Glede vseh drugih vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom,
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in določbe zakona, ki ureja davčno službo.
Postopek popravljanja podatkov za pretekla obdobja v tekočem obdobju je urejen v 88.b členu
ZDDV-1 in se uporablja za popravljanje napak iz preteklih obdobij. V 88.c členu tega zakona pa
je urejen postopek predložitve obračuna DDV, ki ga davčni zavezanec ni predložil v predpisanem
roku. Davčni zavezanec se pri popravku napake, pod pogoji in na način iz 88.b člena ZDDV-1 razbremeni odgovornosti za prekršek, prav tako se odgovornosti za prekršek razbremeni tudi davčni
zavezanec, ki naknadno predloži obračun v skladu z 88.c členom ZDDV-1. Tako popravljanje napak
iz preteklih obdobij v tekočem obračunu kot tudi naknadna predložitev obračuna je možno le do
vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu ali do začetka
davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
Prvi obračun davka (17. člen)
Davčni zavezanci bodo prvič obračunali davek po tem zakonu za tretji mesec, ki sledi mesecu, v
katerem je bil zakon uveljavljen, kar pomeni, da bodo morali davčni zavezanci prvič obračunati
davek za mesec marec 2013 in prvič oddati obračun davka do konca meseca aprila 2013, saj je
potrebno obračun davka predložiti najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu
obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka. (Vir: Spletne strani DURS)
8 glasilo april 2013
Odjava iz zavarovanja - obvestilo za delodajalce
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan vložiti odjavo iz zavarovanja (obr. M-2) v
roku 8 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec je ob odjavi delavca iz socialnih zavarovanj dolžan izkazati prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Poleg odjave iz obveznega socialnega zavarovanja mora delodajalec ob vložitvi odjave delavca predložiti na
vpogled:
•
odpoved pogodbe o zaposlitvi,
•
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi,
•
pogodbo o zaposlitvi za določen čas,
•
potrdilo o odjavi dela tujca* ali
•
dokazilo, da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu (pravnomočna odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije).
V primeru, ko preneha pogodba o zaposlitvi večjemu številu delavcev zaradi stečaja ali sodne likvidacije (103.
člen ZDR), prisilne poravnave (106. člen ZDR), oziroma v drugih primerih prenehanja delodajalca (108. člen
ZDR) lahko delodajalec namesto, da predloži odpovedi pogodb o zaposlitvi, na obrazec M-2 v opombe vpiše
»odpoved zaradi stečaja/sodne likvidacije/prisilne poravnave/prenehanja delodajalca«.
*Če tujcu preneha pogodba o zaposlitvi pred pretekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev oziroma dovoljenja
za delo, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela tujca. Vir: ZZZS
Od aprila lastniki d. o. o. spet v službi
Pravkar sprejeti zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bo začel veljati 12. aprila 2013, znova omogoča,
da se direktor enoosebne družbe, ki je hkrati tudi lastnik te družbe, zaposli v svojem podjetju. ZDR-1
namreč izrecno določa, da se v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi sklene med poslovodno osebo in
družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba, takšno razmerje lahko šteje kot delovno razmerje.
S tem je odpravljena birokratska poteza zavodov za zdravstveno in za pokojninsko zavarovanje.
Zavoda sta namreč zavzela stališče, da je za sklenitev delovnega razmerja nujno potreben
podrejen odnos delavca do delodajalca, tako da zaposleni opravlja delo po navodilih delodajalca.
Za direktorje pa sta zavoda zavzela stališče, da te podrejenosti ni in zato z začetkom minulega
leta direktorje enoosebnih družb, ki so hkrati tudi lastniki te družbe, razvrstila med samozaposlene.
Začetek izvajanja sporazuma o zaposlovanju delavcev
migrantov iz BIH v Sloveniji
1. marca 2013 se je pričel izvajati Sporazum med Vlado RS in Svetom ministrov Bosne in
Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine (BiH) v Republiki Sloveniji
(RS). Sporazum celovito ureja pogoje in postopke zaposlovanja državljanov BiH v RS.
Zaposlovanje državljanov BiH v Sloveniji bo tako od 1. marca 2013 mogoče le na podlagi Sporazuma
med Vlado RS in Svetom ministrov BiH o zaposlovanju državljanov BiH v RS (sporazum), ki določa tako
pogoje in obseg zaposlovanja državljanov BIH v Sloveniji kot tudi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja
za zaposlitev delavcev BIH v Sloveniji, pravice do prebivanja v Sloveniji še naprej ureja Zakon o tujcih.
glasilo april 2013 9
Delodajalec v Sloveniji bo lahko v skladu s sporazumom zaposlil delavce migrante iz BiH, če:
•
so kandidati starejši od 18 let in so kot brezposelne osebe prijavljene najmanj 30 dni pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v BIH (razen v primeru strokovne zaposlitve, to je zaposlitve s polnim delovnim časom, za katero delavec migrant prejme plačilo v višini najmanj trikratnika minimalne plače v RS, kjer je možna zaposlitev tudi, če delavci ne izpolnjujejo pogoja predhodne 30-dnevne prijave),
•
na trgu dela v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za ponujeno prosto delovno mesto,
•
delodajalec izpolnjuje zakonske pogoje za zaposlitev tujca.
Postopek pridobitve dovoljenja
Po novem bo moral delodajalec v RS, ki bo želel zaposliti državljana BiH, najprej ustrezno prijaviti
prosto delovno mesto pri Zavodu za zaposlovanje (Zavod). Na obrazcu prijava prostega delovnega
bo posebej izpostavil, da gre za zaposlitev državljana BiH ter ali želi samo seznam ustreznih
kandidatov ali pa želi z njimi opraviti tudi razgovore. Zavod bo preveril ustreznost delodajalca ter
domačih kandidatov, prijavljenih v evidenci. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo Zavod Agenciji za delo
in zaposlovanje Bosne in Hercegovine po elektronski pošti posredoval podatke o delodajalcu in
prostem delovnem mestu.
Agencija za delo in zaposlovanje BiH bo, v sodelovanju z javnimi službami za zaposlovanje,
organizirala postopek oglaševanja in obveščanja, vabljenja in izbiro kandidatov za zaposlitev v RS
ter poslala predlog ustreznih kandidatov.
Če bo delodajalec izbral kandidate samo na podlagi predloga ustreznih kandidatov, bo o končnem
izboru obvestil Agencijo za delo in zaposlovanje BiH najpozneje v 5 delovnih dneh. Če bo delodajalec v
prijavi prostega delovnega mesta na obrazcu označil, da želi z izbranimi kandidati opraviti razgovore,
bo Agencija za delo in zaposlovanje BiH delodajalca obenem tudi povabila k udeležbi na razgovore, ki
se bodo izvedli v Bosni in Hercegovini.
Pogodbo o zaposlitvi z izbranim kandidatom bo lahko delodajalec sklenil takoj po razgovoru na
kraju samem v državi izvora, lahko pa jo bo poslal na Agencijo za delo in zaposlovanje BiH, ki bo
poskrbela, da bo izbrani kandidat podpisal pogodbo o zaposlitvi, nato pa tako sklenjeno pogodbo
skupaj s potrebno dokumentacijo poslala delodajalcu in Zavodu. Pogodba o zaposlitvi bo morala biti
sklenjena najmanj za obdobje enega leta.
Šele po zaključku izbora kandidata (delavca migranta) in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi bo delodajalec
vložil vlogo za izdajo dovoljenja pri Zavodu RS za zaposlovanje (obrazec TUJ-BiH). Zavod bo o vlogi za
izdajo delovnega dovoljenja odloči najpozneje v 15 dneh od prejete popolne vloge.
Delovno dovoljenje
Delovno dovoljenje na podlagi Sporazuma se bo izdalo z veljavnostjo treh let. Delavec migrant bo
lahko svoje dovoljenje podaljšal za nadaljnja tri leta. Dovoljenje bo dobil delodajalec in po prihodu v
RS tudi delavec migrant.
Prvo leto zaposlitve bo moral biti delavec migrant zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo
dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku. Po preteku prvega leta zaposlitve ima delavec
migrant v preostalem obdobju veljavnosti dovoljenja prost dostop na slovenski trg dela.
Delavec migrant, ki po prvem letu zaposlitve izgubi zaposlitev, vendar ne po svoji krivdi, ima pravico,
da se vpiše v evidenco brezposelnih oseb in lahko v skladu z zakonodajo države zaposlitve in
mednarodnimi pogodbami uveljavlja pravice iz naslova brezposelnosti.
Vrnitev delavca migranta
Vrnitev v Bosno in Hercegovino morajo delavci migranti prijaviti pristojni javni službi za zaposlitev,
ta pa obvesti Agencijo za delo in zaposlovanje Bosne Hercegovine, ki vodi poimensko evidenco o
delavcih migrantih, ki so prijavili svojo vrnitev. Ponovna vrnitev delavca migranta v Republiko
Slovenijo je mogoča po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja. Ponovna vrnitev
pomeni, da je bil delavec migrant že zaposlen v RS in se je po prenehanju veljavnosti dovoljenja
prostovoljno vrnil v državo izvora.
10 glasilo april 2013
Sporazum se ne uporablja za državljane Bosne in Hercegovine, ki:
•
so 1. 3. 2013 na dan uveljavitve tega sporazuma zakonito zaposleni v RS;
•
v primeru sezonske zaposlitve, zaposlitve poslovodnih delavcev in v primeru zaposlitve oziroma prostovoljnega dela zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja na področju medicine;
•
imajo v RS izdano dovoljenje za stalno prebivanje;
•
v RS prebivajo na podlagi združevanja družine;
•
jim je v RS priznan status raziskovalca;
•
v RS ustanovijo ali soustanovijo osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopajo družbo ali se registrirajo kot samostojni podjetniki posamezniki;
•
na podlagi šolanja v državi zaposlitve lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje;
•
vlagajo vlogo za pridobitev modre karte, dovoljenja za vstop in prebivanje za namene visokokvalificirane zaposlitve.
(vir: ZRSZZ)
Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke
• priglasitev samostojnega podjetnika posameznika
• sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika
• izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred
nameravanim prenehanjem!)
• ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju
• posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o.
• prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti
• prijava in odjava delavcev ter družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS
• prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1)
• redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije
MAREC 2013
Podatki za obračun prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec MAREC 2013 upoštevajte 21 delovnih
dni oz. 168 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za
obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v
višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do
višine 6.12 € na dan.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2013 izplača najmanj v višini
minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša
791,50 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS
se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
glasilo april 2013 11
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2013 je naslednja:
Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih
nad
do
668,44
668,44
1.580,02
1.580.02
5.908,93
5.908,93
Znaša dohodnina v eurih
+16%
+27%
+41%
+50%
106,95
353,08
2.127,93
nad 668,44
nad 1.580,02
nad 5.908,93
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013:
Če znaša skupni dohodek v eurih
nad
do
10.866,37
10.866,37
12.570,89
12.570,89
Znaša splošna olajšava v eurih
6.519,82
4.418,64
3.302,70
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih
nad
do
905,53
905,53
1.047,57
1.047,57
Znaša splošna olajšava v eurih
543,32
368,22
275,22
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se
davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2013:
Olajšava
Mesečni znesek v €
Letni znesek v €
Za prvega vzdrževanega otroka
203,08
2.436,92
Za drugega vzdrževanega otroka
220,77
2.649,24
Za tretjega vzdrževanega otroka
368,21
4.418,54
Za četrtega vzdrževanega otroka
515,65
6.187,85
Za petega vzdrževanega otroka
663,09
7.957,14
Za vsakega drugega vzdrževanega člana
203,08
2.436,92
Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
735,83
8.830,00
Olajšava za študente
-
2.477,03
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
-
2.819,09
Posebna osebna olajšava za rezidenta-čezmejnega
delovnega migranta
12 glasilo april 2013
7.576,62
prispevki za socialno varnost samozaposlenih - MAREC 2013
dosežena osnova za leto 2011 v €
do
vključno
8.977,20
nad
8.977,20
do
vključno
18.295,80
nad
18.295,80
do
vključno
27.443,70
nad
27.443,70
do
vključno
36.591,60
nad
36.591,60
do
vključno
45.739,50
nad
nad
45.739,50 54.887,40
nad
do
do
64.035,30
vključno
vključno
54.887,40 64.035,30
dosežena osnova za leto 2012 v €
do
vključno
9.156,72
nad
9.156,72
do
vključno
18.305,64
nad
18.305,64
do
vključno
27.458,46
nad
27.458,46
do
vključno
36.611,28
nad
36.611,28
do
vključno
45.764,10
nad
nad
45.764,10 54.916,92
nad
do
do
64.069,84
vključno
vključno
54.916,92 64.069,74
bruto zavarovalna osnova v EUR
min.
plača
60 % PP
90 % PP
120 % PP
150 % PP
180 % PP
210 % PP
240 % PP
783,66
914,28
1.371,42
1.828,56
2.285,70
2.742,84
3.199,98
3.657,12
prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%
121,47
141,71
212,57
283,43
354,28
425,14
496,00
566,85
prisp. delodajalca za PIZ 8,85%
69,35
80,91
121,37
161,83
202,28
242,74
283,20
323,66
skupaj prispevki za PIZ SI56
011008882000003 SI19 DŠ-44008
190,82
222,62
333,94
445,26
556,56
667,88
779,20
890,51
prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%
49,84
58,15
87,22
116,30
145,37
174,44
203,52
232,59
prisp. delodajalca za ZZ 6,56%
51,41
59,98
89,97
119,95
149,94
179,93
209,92
239,91
prisp. za poškodbe pri delu 0,53%
4,15
4,85
7,27
9,69
12,11
14,54
16,96
19,38
skupaj prispevki za ZZ SI56
011008883000073 SI19 DŠ-45004
105,40
122,98
184,46
245,94
307,42
368,91
430,40
491,88
prisp. zavarov. za starš. var. 0,10%
0,78
0,91
1,37
1,83
2,29
2,74
3,20
3,66
prisp. delodaj. za starš. var. 0,10%
0,78
0,91
1,37
1,83
2,29
2,74
3,20
3,66
skupaj prispevki za starš. var.
SI56 011008881000030 SI19 DŠ43001
1,56
1,82
2,74
3,68
4,58
5,48
6,40
7,32
prisp. zavarovanca za zaposl.
0,14%
1,10
1,28
1,92
2,56
3,20
3,84
4,48
5,12
prisp. delodajalca za zaposl. 0,06%
0,47
0,55
0,82
1,10
1,37
1,65
1,92
2,19
skupaj prispevki za zaposl. SI56
011008881000030 SI19 DŠ-42005
1,57
1,83
2,74
3,66
4,57
5,49
6,40
7,31
skupaj drugi prisp.
3,13
3,65
5,48
7,32
9,15
10,97
12,80
14,63
PRISPEVKI SKUPAJ
299,35
349,25
523,88
698,52
873,13
1.047,76
1.222,40
1.397,02
Povprečna bruto plača za januar 2012 znaša 1.523,80 EUR
Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR
Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR (končni podatki)
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR
Zavezanec plača prispevke do 15.04.2013; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun
prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni
v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt
• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2012 dalje 32,14 evrov, kateri se plačuje
na (prehodni davčni proračun - PDP)
01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008
• prispevek za zdravstveno zavarovanje od 1.1.2013 do 31.12.2013 znaša 4,55 evrov, kateri se plačuje na
PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004
* skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 36,69 evrov.
glasilo april 2013 13
6 zlatih načel zdrave prehrane
Človek je dandanes z vseh strani obdan s takšnimi in drugačnimi nasveti in navodili glede zdrave prehrane. Nič koliko
informacij si je celo nasprotujočih in v nas vzbujajo dvom in nas puščajo zmedene ter praznih rok. Kaj storiti? Komu
verjeti?
Kaj je sploh pomembno? Komu lahko zares zaupamo, kaj pa je samo
plod različnih interesov po dobičku in marketinške manipulacije?
Že pred skoraj 20 leti je svetovno znani nutricionist dr. Paavo O. Airola
zapisal nekaj preprostih temeljev zdrave prehrane, katerih se moramo
držati, če si želimo ohraniti zdravje in mladostnost ali pa si le-to povrniti.
Ker so to načela, katerim lahko naša zdrava pamet prikima, jih
želim deliti z vami v upanju, da jim boste v čim večji meri sledili.
1. Jejte samo naravno hrano
Naravna hrana je hrana, ki zraste na plodnih tleh, brez dodajanja kemikalij, ki ni predelana in nima dodatkov.
2. Jejte samo popolno hrano
Popolna hrana je enostavna hrana, ki vsebuje vse prehrambne snovi, ki jih je dala narava. Primeri popolne hrane: cela
pšenična zrna, krompir v olupkih, neprečiščen riž, sveže sadje in zelenjava ipd. Na drugi strani pa beli kruh, instant
krompir, prečiščen riž, beli sladkor, pomarančni sirup ipd. niso popolna hrana. To je prečiščena, nepopolna in potvorjena
hrana. Iz takšne hrane je večina elementov, ki so pomembni za zdravje, odstranjenih ali uničenih.
Po drugi strani pa so neredko takšna živila 'obogatena' z raznimi sintetičnimi vitamini in minerali, kar jih dela še bolj
škodljive. Dodajanje štirih sintetičnih prehrambnih snovi, potem ko jih je odstranjenih ali zaradi predelave uničenih 20,
lahko povzroči nevarno hranilno neravnovesje v organizmu!
Nepopolna, prečiščena in predelana hrana lahko postopno pripelje do bolezni in prezgodnjega staranja, poleg tega pa
prispeva k prekomernemu kopičenju kilogramov.
3. Jejte čim več surove hrane
Kuhanje popolnoma uniči encime, ki so življenjski katalizatorji, nepogrešljivi za ustrezno prebavo in asimilacijo hrane
in za vse druge dejavnosti organizma. Surova hrana ravno tako vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih hranil.
Dokazano je, da je dovolj pol manj beljakovin, če jih pojemo v surovem stanju!
Presna hrana ima dokazano zdravilno vrednost, gradi zdravo telo in preprečuje obolenja in prezgodnje staranje. Najmanj
75 % hrane, ki jo dnevno zaužijemo, bi jo morali pojesti v naravnem, surovem stanju.
4. Jejte samo hrano brez strupov
Strupi v hrani so danes največja nevarnost za zdravje. Poskusite sami pridelati čim več svoje hrane ali pa kupujte tako
hrano, ki je pridelana ekološko.
5. Jejte več naravnih ogljikovih hidratov, zmanjšajte pa porabo beljakovin živalskega izvora
Hrana, bogata z beljakovinami živalskega izvora, lahko škoduje našemu zdravju, po drugi strani pa hrana, ki je bogata
z naravnimi ogljikovimi hidrati in siromašna z beljakovinami, krepi zdravje, vitalnost in omogoča dolgo življenje. To
prepričljivo dokazujejo sodobne znanstvene raziskave, kakor tudi empirične izkušnje (opomba: na to temo predlagam
branje knjige Kitajska študija, katero lahko naročite pri meni!).
Višek beljakovin v prehrani lahko povzroči kopičenje sečne kisline in toksičnih purinov v tkivih, biokemijsko neravnovesje
v tkivih in posledično acidozo, intestinalno trohnenje, zaprtje in zastrupljenost, pomanjkanje vitamina B6, arteriosklerozo,
srčno obolenje in poškodbo ledvic. To pa je tudi dejavnik, ki prispeva k pojavu artritisa. Dokazano je bilo, da proteini iz
sveže zelenjave prekašajo proteine iz mesa!
Tisti, ki so spoznali, da je težko izločiti meso iz prehrane, so ugotovili, da je postenje najboljši način, da se rešijo želje po
mesu. Prekomerna poraba mesa zaradi toksične sečne kisline in purinov, ki jih vsebuje, povzroča navado, kot so kajenje,
kava in sol.
Priporoča se prehrana, ki je polna naravnih in nerafiniranih ogljikovih hidratov. Naravni ogljikovi hidrati so cele žitarice
(tudi pri teh bodimo zmerni!), zelenjava, sadje, krompir ...
6. Razvijajte pravilne navade v prehrani
Na naše zdravje vpliva tudi, kako jemo in koliko. Raziskave so pokazale, da je redno konzumiranje večjih količin hrane,
kot je potrebno, velik vzrok večine bolezni. Nasprotno pa je umirjeno hranjenje najpomembnejši dejavnik dobrega
zdravja in dolgega življenja.
Prevelike količine hrane so tudi glavni razlog za prezgodnje staranje, umirjeno hranjenje pa podaljšuje življenje in
zmanjšuje pogostost degenerativnih bolezni. Več hrane, kot je telo potrebuje, deluje na organizem kot strup.
Jejte počasi in svojo hrano dobro prežvečite. To je nujno za vaše dobro zdravje. Nikdar ne jejte, če niste zares lačni. Vedno
jejte v atmosferi, ki pomirja in uživajte v hrani, ki jo jeste. Koristi vam namreč edino hrana, ki jo zaužijete z resničnim
zadovoljstvom. (vir: www.aktivni.si)
14 glasilo april 2013
Razvedrilo
NEKDAJ
VELIKA
TOVORNA
JADRNICA
POTOPLJEN
OTOK NA
DONAVI
PLANOTA
NA VIPAV SKEM
ZNAMENI TOST
PULE
"Zakaj imaš pa takšno
modrico okoli očesa?"
vpraša Bogdan prijatelja.
"Neko dekle sem včeraj
potegnil iz vode."
"In zato te je udarila?"
"Ne, udarila me je žena, ki
je ravno tisti hip vstopila v
kopalnico."
BARVILO
ZA LASE,
TUDI
KNA
ŠESTI
MESEC V
JUDOVSKEM
KOLEDARJU
GOSLARSTVO SKAZA
ODPRTE
TELESNE
POŠKODBE
PRESTOLN.
NEKDANJE
KRIŽARSKE
DRŽAVE
DRŽAVNA
BLAGAJNA
MESTO V
VOJVODINI
21/03-13
SESTAVIL:
M.K.
DIVJI
KOZEL
BIKO BOREC
DERIVAT
AMONIAKA
MADŽAR.
PISATELJ
MESTO V
ITALIJI
INDIJSKO
ŽENSKO
OBLAČILO
OČKA
EVR.VESOLJ.
AGENCIJA
PRIPR. ZA
RAVNANJE
NASELJE
PRI
PODGRADU
ARABSKI
ŽREBEC
GRŠKA
BOGINJA
NAZIV ZA
EVROPSKE
MINISTRE
URANOV
SATELIT
REKA V
ŠVICI
SVILEN
TRAK ZA
VISOKA ODLIKOVANJA
VTAKNITEV
NEK.NEMŠ.
TOVARNA
GRAM.PLOŠČ
GRŠKA BO GINJA MIRU
LETOVIŠČE
NA KRIMU
PLOSKOVNA
MERA
ELEKTRIČNI
OPLOV
AVTO
OPICA Z
DOLGIM
NOSOM
Z BORNEA
PLANŠAR
KUNI
PODOBNA
ŽIVAL
SKUPINA
ŽUŽELK
PRAVNIK
ŠTURM
TIP RUSKIH
LETAL
GRELNO
TELO
SOTESKA,
BREZNO
GRŠKI
FILOZOF
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
ANTE
KOVAČIČ
VOJVO DINEC
SHAKESPEA ROV KRALJ
ŽENSKO
IME
FRANCOSKI
KRONIST,
ADO
ČOLN
GRS
NIHAJ,
GUG
OKRAJŠAVA
ZA DOKTOR
JEZERO V
TURČIJI
ANTONIO
VIVALDI
SARA JEVO
NEBRZDANA
VOJAŠKA
DRHAL
OBER
Blondinki se pogovarjata:
"Slišala sem, da imaš
novega prijatelja."
"Ja, enkraten je. Bogat je in
avto ima."
"Kako pa izgleda?"
"Kabriolet metalno rdeče
barve."
"Želim bonboniero z
najboljšimi čokoladnimi
bomboni za mojo ženo."
"Torej jo želite presenetiti?"
"Vsekakor jo bom. Ona
namreč pričakuje, da ji bom
kupil avto."
OZNAKA
POLJSKE
TOČKA,
PIKA
VRSTA
NATRIJEVE
SPOJINE
KRAJ NAD
VIPAVO
Nov prijatelj
Presenečenje
ITAL.
KIPAR,
BENEDETTO
KONEC
POLOTOKA
Modrica
Prirojeno
"Imate žabje krake?" vpraša
gost natakarja.
"Ne, tako hodim zaradi
revme."
IGRALEC
DELON
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO:
KANA, ADAR, RANE, AKON, KASA, GAAL, STAROD, ESA, KOMISAR, AT, ARIEL, AARE, LENTA,
VTIK, AR, IRENE, ROJ, STANAR, ANTELAMI, LOVRO, PL, NATRON, PEČ, ANAKSAGORA, RT, AK,
LEAR, COL, ADON, INA, ZIB, AV, SOLDATESKA, AVAR, ALAIN
glasilo april 2013 15
Šolski center Slov. Konjice-Zreče, Tattenbachova ulica 2a,
3210 Slov. Konjice, tel.:03 757 18 00, 031 314 809
Vabilo na delavnico
»SPREMEMBA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) in ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA«
ki bo v sredo, 17.04.2013 ob 16.00 uri,v sejni sobi OOZ Slov. Konjice, Celjska cesta 2, Slov. Konjice
Na delavnici vas bomo seznanili s poglavitnimi spremembami ZDR-1:
•
širitevrazlogovzasuspenzpogodbeozaposlitvi
•
kakojeurejenosklepanjepogodbozaposlitvizadoločenčas
•
novaureditev(zaostritev)odškodninskeodgovornostivprimerihkršitevprepovedidiskriminacije,
spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, ukrep inšpektorja za delo ...)
•
pomembnespremembepraviljavneobjaveprostegadelovnegamesta
•
kakojessorazmernimipravicamiprizaposlitviskrajšimdelovnimčasomodpolnega(regresza letni dopust, odpravnina ob upokojitvi....)
•
postopekprenehanjapogodbeozaposlitvi
•
predstavljenebodonovostinapodročjuplačilzadelo(stroški)
•
kakosejespremenilonadurnodelo,postopkidelodajalcapriodreditvinadurnegadela
•
novostipripridobitvipravicedoletnegadopusta
•
novostipridisciplinskiinodškodninskiodgovornosti
Zelo pomembne za delodajalce in delavce, pa so tudi spremembe ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA:
•
ukinitevobvezneprijaveprostegadelovnegamestanazavodu
•
možnostzačasnegainobčasnegadela
•
kakojeponovemzodmerodenarneganadomestilazaprimerbrezposelnosti
•
spremembapripravicidopreostalegadelaneizkoriščenepravice
•
prijavavevidencobrezposelnihvčasuodpovednegaroka
•
vključevanjevjavnadela
•
evidencazačasnihdel
Delavnica bo trajala predvidoma do 18.30 ure.
Informativna delavnica je namenjena delujočim podjetjem ter ostalim, ki jih zanima podjetništvo in delovanje
podjetja ali financiranje dejavnosti.
Delavnico organizira Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, VEM center, v sodelovanju z OOZ Slovenske Konjice in ga. Melito Ambrož, univ.dipl.prav.
Brezplačno delavnico sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Prosimo za potrditev prisotnosti na delavnici do torka, 16.04.2013 na e-mail mateja.kosir@ozs.si ali telefon
štev. 03 757 27 50 ali GSM 031 384 348.
Slov. Konjice, 22.03.2013
vodja VEM centra
Jasmina Mihelak Zupančič