ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Pajdaštvo in dobro sausedstvo ne pozna granice STR. 3 Tau so že samo spomini STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. januarja 2015 Leto XXV, št. 2 Če je čanaklin premali za tri Porabski gledalci so že duga lejta cujnavčeni, ka števanovska ljubiteljska gledališka skupina »Veseli pajdaši« gnauk na leto nutpokaže nauvo igro. V leti 2014 je tau malo ovak bilau, vej smo pa na premiero mogli čakati skoro do slejdnjoga dneva leta, tau je do 28. decembra. Zvün toga je v tisti dnevaj telko snega spadnilo, ka se je leko lüstvo komaj pripelalo z Varaša v Števanovce, gde pa se je donk dosta lidi nabralo. Na odri pa smo leko vidli samo tri igralke. »Začnili smo z dukšov igrov juniuša, depa na žalost sta dvej igralki nej mogli dale špilati. Zatok smo delo znauva začnili s kračišov igrov septembra« - nam je tapravo avtor pa režiser nauve igre Laci Kovač, v šteroj se dvej padaškinji, porabski turistki, odpelata na čüdovitni Bled. Že na začetki komedije smo spoznali Minko (špilala go je Berta Dončec), štera je najraj s svoje turbe samo piti naprej djemala pa malo lokala, pa njeno padašico Roziko (špilala go je Marija Kosar), štera bi pa najraj samo cejli den Boga molila. Kak sta se pogučavali pa kak sta edna drügo za norca meli, so leko gledalci že od začetka igre čüli pa vidli. V števanovskom kulturnom domi je smeja nej falilo. »Komedije včási dosta več Berta Dončec, Marija Kosar pa Aniko Kovač v čonaklini, s sterim so se odpelale na otok Nej baja, če je venej snejg bijo pa so poštije sklizke bile, zatok je dosta gledalcov najgir bilau na igro števanovske skupine povejo od žitka kak drüge igre. Naš ciu pa je tau tö, ka aj bi gnauk na leto pripelali lüstvi bar edno vöro, gda se leko vönasmejejo« - nam je tapravo ljudski pisatel Laci Kovač. Naši dvej ženski pa sta na krepkom pa dobrom lufti na pamet vzeli plamino Triglav, štera je prej sploj ovaška od andovskoga Maloga Triglava. Na viskom mesti nad vodauv sta vidli grad, depa sta se brž odlaučili, ka tak visko neta plezdili. Končno pa je njima v oči spadnila cerkev srejdi vodé, samo ka sta nej znali, kak do ta priti. Zmejs smo pá vidli, kak Minka hejca Roziko pa kak se ta nazaj svajüje s svojov padaškinjov. Tak smo leko spoznali bogato porabsko rejč pa metafore avtora igre, šteri tak piše vloge, ka aj bi pasale na njegve igralke. Na gnauk sta dvej ženski zaglednili čanaklin, v šterom je sejdla njina sausedica Angela (špilala go je Aniko Kovač) pa sta gorprišli, ka leko z njauv šenki pridejo do cerkve na srejdi vodé. Tak so se začnile tri ženske pelati na otok, zmejs pa smo čüli eške dosta hejcov, situacijski poant, sploj te, gda je voda začnila zalejvati čanaklin. Gda so prišle do cerkve, je šla sausedica Angela povlejčt zvon v bledskom törmi pa smo na kraci zvödali, ka je želejla: ka aj bi dvej klajfasti padaškinj več nikdar nej vidla. Teve dvej ostaneta na otoki brezi penez pa brezi vüpanja - samo eške Baug jima leko pomore, morata zvoniti. »Dosta se je trbelo včiti, ka smo samo trgé bili. Samo nam je trbelo špilati, gda nas je več bilau, je ležej šlau. Največ smo se na probaj navčili« - nam je raztomačila Rozika ali Marija Kosar pa cujdala, ka so na keden dvakrat-trikrat vküpprišli. Vse tri igralke so lepau odšpilale svojo vlogo, Marija Kosar po dugom cajti žensko (spoznali smo go kak dobro igralko za moške vloge). Nauvo igro so Veseli pajdaši nutpokazali že na več mejstaj, na premieri igre v števanovskom kulturnom domi pa smo leko vidli eške skeč Gledališke skupine Rogašovci iz Prekmurja. Za nauve komedije v bodaučnosti škejo člani števanovske skupine nagučati eške mlade igralce tö. -dm- 2 Stopinje 2015 BRALCE RAZPOLOŽITI ZA NEBESA Stopinje imajo en sam namen: »bralce razpoložiti za nebesa. Vse, kar boste brali v Stopinjah, se je zgodilo zato, da bi lažje prišli v nebesa,« piše soboški škof dr. Peter Štumpf v uvodniku Stopinj 2015 in izpostavi, da sta stvarnost in gotovost v nebesih, toda: »Bog nikogar ne sili v nebesa, se pa veseli vsakega v nebesih...« Stopinje 2015 imajo podobno vsebinsko razdelitev kot prejšnja leta. Razdelki sporočajo raznolikost in pestrost vsebine, ki bo pritegnila marsikatarega bralca, tudi tistega, ki ga ozko religiozne teme ne zanimajo. Posebej velja poudariti urednikovo odločitev (Lojze Kozar, ml.), da je koledarski del ilustriral s fotografijami drevesnih korenin, in s kratkim, za življenje ali o življenju pomenljivim tekstom, denimo za januar: »Drevo ima korenine. Za preživetje. Za hrano. Za trdnost. Tudi človek ima korenine. Osebne, družinske, narodne, verske.« Zgodbo o koreninah zaključi v Uvodnih stopinjah, kjer preberemo: »Tudi Stopinje same so naše korenine. Precej daleč v preteklost segajo te korenine. Leta 1972 je po zaslugi sedanjega upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja zrastel prvi poganjek. Stopinje 2015 so že 44. poganjek, ki skupaj s prejšnjimi sestavlja gosto in trdno mrežo ter ponuja bogastvo za življenje potrebnih snovi.« Vinko Škafar v Uvodnih stopinjah obširno predstavlja Kobilje. Piše, da ima kraj dobro napisano zgodovino, ki jo je raziskoval znani slovenski duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko. Preberemo, kako je bilo z gradnjami cerkva, o župniji piše, recimo, da se je že leta 1271 v cerkvi svetega Martina zbirala krščanska skupnost. Klavdija Dominko se ukvarja z zaključenim postopkom beatifikacije umorjenega duhovnika Daniela Halasa za blaženega. V Stopinjah svetih je prvi članek dr. Jožefa Smeja, ko predstavlja knjigo Marije Imperl, Skrivnost veselega življenja, salezijanske redovnice, sestre Anice Žitek. Škofijske stopinje uvaja prispevek dr. Franca Zoreca o pastorali v soboški škofiji. V Stopinjah duha o dveletnem življenju v Turnišču pišejo sestre klarise, in zopet razmišljanje Jožefa Smeja Homatija dr. Franca Ivanocyja in spis Jožefa Klekla starejšega. V Stopinjah k tebi so opisana prizadevanja posameznikov in skupin, »da bi svojo vero bolj spoznali, poglobili, bolj iz nje živeli in jo z besedo in zgledom oznanjali.« Izkušnje je opisal tudi diakon Imre Jerebic, ki ga večina ljudi pozna kot generalnega tajnika slovenske Karitas, ki pomaga pomoči potrebnim, ki jih je iz dneva v dan več tudi v Sloveniji. Zanimivo branje je razmišljanje Štefana Trajbariča: Stran s črnogledostjo! Pred srebrnim jubilejem naše mlade države. Avtor se zavzema za dostojno počastitev obletnice. »Skušajmo torej bližajoči se srebrni jubilej naše mlade države pričakati z več vedrosti in optimizma, zavedajoč se, da nam je dano živeti v lepi državi in med dobrimi ljudmi.« V Oddaljenih stopinjah Jožef Smej objavlja štiri pisma dr. Vilka Novaka s komentarjem. Ta avtor piše tudi o prevodu pesmi Angeli so zaplakali, ki jo je napisal Silvin Sardenko s pravim imenom Alojzij Merhar. Pesem je bila še posebej všeč dr. Avgustu Pavlu, tudi honoranemu predavatelju slovenščine na Visoki bogoslovni šoli v Sombotelu. »Njegova predavanja so bila v tem, da je bral dela slovenskih pisateljev in pes- nikov v izvirniku in svojem prevodu v madžarščino. Ko je recitiral omenjeno Sardenkovo pesem, se je od ginjenosti zjokal.« Ker Jožef Smej ni vedel za ohranjen prevod pesmi v madžarski jezik, jo je prevedel. V Stopinjah je zdaj pesem v slovenskem jeziku in v madžarskem prevodu Avgusta Pavla in Jožefa Smeja. V naslednjem članku Jožef Smej objavlja spomine na pravnika Ferka Cesarja iz Bogojine. Urednik Lojze Kozar, ml. pod naslovom Ljudje pred nami našteje obletnice rojstev in smrti nekaterih osebnosti iz cerkvenega in posvetnega življenja; recimo: pred 250 leti je bil rojen Simon Čergič, pred 140 leti se je rodil Ivan Baša, duhovnik v Bogojini v letih, ko so po Plečnikovih načrtih zgradili sedanjo cerkev, pred 70 leti je umrl slikar Ludvik Vrečič. Mag. Dušan Ščap je zbral in objavil zgodovinske podatke o župniji Apače, publicistično dejavnost župnika Ivana Baše predstavlja Franc Kuzmič, Jožef Godina je napisal članek Slovenska Krajina in general Maister, Jože Ftičar nadaljuje in končuje temo Dijaki soboške gimnazije v primežu vojne in okupacije. Štefan Trajbarič nadaljuje s prispevkom Rusi v Prekmurju. Novinar in publicist Mirko Munda je v Vestniku (prilogi Pen), objavil tekst Pokončna, dosledna, skromna, a obenem markantna osebnost. Gre za portret Sidonije Podlesek, rojene Pörš (1920-1990). Avtor najprej povzema Mundovo pisanje o življenjski poti Pörševe do leta 1941, ko so jo aretirale madžarske oblasti in obsodile na 8 let zapora, leta 1943 pa so jo pogojno izpustili. V povojnem času je Podleskova aktivno delovala v političnem življenu. Potlej se Jožef Smej vrne v dijaška leta: »Sidonijo imam v spominu kot redkobesedno, resno dijakinjo.« Pa zopet v povojni čas, ko je pomagala sošolski Gizeli Kukel »in ni odobravala Benkove usmrtitve.« Vmes preberemo, da je nekaterim zapornikom pomagal tudi Anton Vratuša. V rakičanskem gradu je bil dom za ostarele in obnemogle, kjer sta Jožef Smej in Jožef Vojkovič pred božičem in veliko nočjo spovedovala, kar jima je upravnik prepovedal, češ da so tako odločili »Ta višji na okraju. Odpravil sem se,« piše dr. Smej, »na okraj k sošolki Sidoniji. Sidonija, sem začel, si bila sošolka ali ne? Bila sem, je odvrnila. Ko sem ji razložil zadevo, je odločno rekla: Porabje, 8. januarja 2015 Z župnikom Vojkovičem še naprej tako delajta kot doslej.« In še: »Njen delež v narodnoosvobodilnem gibanju ni bil boj za pobitje sovražnika, ampak boj za ideale, za slovenstvo, jezik in socialno pravičnost, ki je nacizem ni izvajal.« Ob članku sta fotografiji mature leta 1940 in 30-letnice mature, na katerih sta Sida Podlesek in Jožef Smej. Slednji je avtor sedmega od osmih člankov, če sem prav štel Od Bogojine do papeža Frančiška. V zapisu se vrača k prednikom in k sorodnikom, ki so v sorodstvu s sedanjim papežem Frančiškom. V stopinjah srca objavljajo kratko prozo Lojze Kozar ml., Benedikt Emberšič in Vladimir Kos pesmi z nabožno vsebino. V jubilejnih stopinjah izstopa zapis ob 70-letnici mašništva dr. Jožefa Smeja avtorja škofa dr. Petra Štumpfa Žlahten rubin, g. škof dr. Jožef Smej: »Prekmurska zgodovina ne pomni dogodka, da bi nek škof iz Slovenske krajine obhajal tako visok jubilej mašništva.« V odhajajočih stopinjah se dr. Jožef Smej »poslavlja« od župnika Ivana Pucka, Vera Gašpar pa od Jožefa Zavca, rojenega na Gornjem Seniku, ki je bil 47 let duhovnik v Vácu. Naša Vera s toplimi, čustvenimi besedami opiše življenjsko zgodbo župnika Zavca od Gornjega Senika do velike slovesnosti, ko sta leta 1986 v cerkvi na Gornjem Seniku obhajala g. Zavec srebrno mašo, g. Kühar pa biserno, in konča z veličastnimi pogrebnimi slovesnostmi v Vácu. Jože Ftičar, Lojze Kozar, Franc Kuzmič in Bojan Zadravec, so predstavili več knjig, v Tvojih in mojih stopinjah pa so prispevki o razgibanem in pestrem življenju v pomurskih župnijah. ERNEST RUŽIČ 3 Andrej Gerenčer se spominja Pajdaštvo in dobro sausedstvo ne pozna granice Andreja Gerenčera iz Murske Sobote v Porabji dosta lidi pozna. Nej samo zatau, ka je biu od 2002. do 2006. leta slovenski veleposlanik v Budimpešti, že prva ga je pout dostakrat pripelala k Porabskim Slovencom. Najprva je 1968 z mladinsko delegacijo – te je biu predsednik mladine v Lendavi – obisko Monošter in Porabje. »Kesnej, gda sam delo na sindikati, smo fejst dobro sodelovali s sindikatom Železne županije. Gda je biu predsednik slovenske sindikalne organizacije Viktor Hafner v Somboteli, smo obiskali fabriko Savaria. Te nas je eden novinar pokejpo in dau tau v novine Vas Népe. Na tistom kejpi sta mene dva z Gorenjoga Senika spoznala, krčmar in njegova deklina, steriva sam prvo paut srečo te, gda sam biu 1968. leta v Porabji,« povej Andrej Gerenčer, steri ma lejpe spomine na konec osemdesetij lejt prejšnjoga stoletja, gda se je granica pomalek začnola operati: »Ge sam 1986. prišo za predsednika občine (tanácselnök) v Murski Soboti. Nam so te dolaučili, ka smo mogli sodelovati s Körmendom, Monošter pa je mogo te sodelovati z Lendavo. Varaški župan Károly Bauer me je te pouzvo na eno srečanje šaularov, na steroga so prišli mlajši z Goričkoga, mislim, ka iz Rogašovec in Kuzme, pa tüdi z Lendave. Ge sam vido, ka so si porabski šaularge z lendavskimi samo po vogrski gučali. In te sam ge Baueri predlago, ka bi se bole povezala Sobota in Monošter. In tak je tüdi bilou. Praviva pajdaša sva gratala in smo dosta toga napravili«. grsko-jugoslovanski granici, živeti v sožitji in sodelovati pri graditvi nauve svobodne Evrope. »Meni je fejst žau, ka po tistom, gda je velka soboška občina razpadnola, župani ob granici več nemajo velkoga interesa, ka bi se lidge, steri živejo ob tromeji, srečavali. Gda je bila dvajsetletnica prvoga srečanja, sam predlago, ka povabimo slovenskoga in vogrskoga zunanjoga ministra, pa tüdi avstrijskoga bi probali, in bi tau srečanje obnauvili. Žau, do toga nej prišlo. Čüjem, ka se župani tej mali občin tü pa tam dobijo. Samo prav bi bilou, ka bi okrogle obletnice bole proslavili. Sam večkrat dem gor na Tromejnik, ka je tau fejst lejpo mesto gé. Če pridejo kakši pajdaši, jih tüdi pelam, ka si tau poglednemo. Največkrat tam najden Avstrijce, ka prijdejo peški ali z biciklini. Dobro bi bilo, ka se tau ne pozabi, ka smo v tiston cajti napravili eno velko stvar,« ške pravi sogovornik. Gda je železna zavesa spadnola, je dosta takši bilou, ka so mislili, ka de te stikov in prejdnje v rosagi morali prepričavati, ka naj se goropre granica prouti Porabji. Leko bi bole in več sodelovali, tüdi na gospodarskom podro- fejst dež üšo, pa smo pravli, ka tüdi narava blagoslavla tau lipo. Gda smo narazen šli, smo že čüli, kak se sodacke pelajo v soboško vojašnico.« Te smo ške nej znali, ka tau znamenüje, ka de se drügi den začnola bojna. »Na tej den smo mi meli v Soboti djilejš komisije madžarskoslovenskega pajdaštva med Železnov županijov in Občino Murska Sobota. Člani komsije so prišli z Vogrskoga, iz Ljubljane, gde je biu premiAndrej Gerenčer – na kejpi pauleg njega je tüdi Andrej Gerenčer nauči večer na avtorica toga pisanja – je 1991 kak župan posado proslavi, pa se lipo v Murski Soboti Sogovornik se rad spominja je pripelo predtüdi prvi dvej srečanj na Tročji. Premalo je vsega. Tüdi sednik skupščine Železne mejniki. Prvo je bilou maja gda sam biu veleposlanik županije dr. Gyula Pusztai. 1989, drügo pa septembra v Budimpešti, sam našim v Seja se je začnila ob deveti 1990, gda so trgé župani Ljubljani večkrat pravo, ka vöri. Po pou vöre so me zvali – Toni Bruckner (Jennerstrbej napraviti eno fabriko, vö in mi pravli, ka moramo dorf/Ženavci), Károly Baunindri na Goričkom ali v sejo prekiniti in Madžare er (Monošter) in Andrej Porabji, stera de krüj davala poslati domau, ka se je prej Gerenčer (Murska Sobota) Slovencom z obej talov gra- začnila vojna. Naši gostje nice. S toga na so te še šli, tak kak je bilou žalost nika nej zgučano, gejst v lovski dom bilou.« v Prosenjakovce, te pa smo ji Andrej Geren- li uspeli spraviti prejk graničer je biu sobo- ce, prva, kak se je zaprla.« ški župan tüdi Andrej Gerenčer se spomite, gda je Slo- nja tüdi, kak je med bojno, venija na svojo stera je vala baugi trajala pout šla 1991. samo deset dni, v Mursko leta. 26. junija Soboto prišo na obisk pred1991, gda je sednik Zveze Slovencev na bila v Ljubljani Madžarskem Jože Hirnök. velka proslava, »Samo ednauk, gda so okaso se po cejloj uli nas lejtali bojni fligari, Sloveniji sadile se je postavo na moje dveri lipe. »Lipa, ste- in pravo, ka je prišo pitat, če Toni Bruckner, Andrej Gerenčer in Károly Bauer so na Tromejniki podpisali listino o ra stoji paulek nücamo kakšo pomauč. Spis p o m e n i k a la sva kavo, pa sam njemi pajdaštvi zmage, lepou pravo, naj hitro dé domau, podpisali tüdi listino, v ste- sodelovanja med Slovenci z rasté. Mi smo v njeno kore- ka ga kakšna nevola na roj piše, ka pajdaštvo in ene pa drüjge strani grani- nje dali glaž, v sterom je en poštiji ne zaodi. Gesta pa je dobro sausedstvo ne pozna ce več: »Lekar smo meli te, velki paper, na sterom pišejo bila lejpa,« se ške spominja granice, zatou škejo lidge, tüdi politiki, več volé za so- statistični in drügi podatki Andrej Gerenčer. steri živejo ob avstrijsko-vo- delovanje. Duga lejta smo o našoj občini. Tisto nauč je Silva Eöry Porabje, 8. januarja 2015 4 OD SLOVENIJE… Dan samostojnosti in enotnosti Predsednik vlade Miro Cerar je v svojem slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal, da državo imamo, a nas je kriza opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti. »Graditi moramo spoštljivejše in konstruktivnejše medsebojne odnose. Pustiti moramo več prostora optimizmu. Graditi moramo tudi slovenske železnice, ceste, energetsko varčne stavbe, žage za les, protipoplavne nasipe, kulturne, turistične in športne objekte in še marsikaj. Še naprej moramo graditi tudi spoštljiv odnos do narave in do širšega sveta okoli nas,« je v polni Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu dejal predsednik vlade. »Slovenija je pred 24 leti žarela v svojih najmočnejših barvah. Bili smo odločni, ponosni na svojo narodno samobitnost in radostni ob misli, da plebiscitarno uveljavljamo narodno samoodločbo, kot temelj naše suverene države,« je ocenil tisti čas. Le šest dela prostih dni Leto 2015, kar se tiče praznikov oziroma dela prostih dni, do delavcev ne bo najbolj prijazno. Od 12 praznikov jih bo namreč kar polovica v soboto oziroma nedeljo, le šest, vključno z novim letom, pa bo dejansko dela prostih dni. Poleg 1. januarja, ki je bil tokrat v četrtek, bosta dela prosta dneva še velikonočni ponedeljek, ki bo 6. aprila, ter dan boja proti okupatorju, 27. april, ki bo prav tako v ponedeljek. Praznik dela bo le delno dela prost: 1. maj namreč pade na petek, 2. maj pa na soboto. Dan državnosti, 25. junij, bo v četrtek, božič, 25. december, pa v petek. Med prazniki, ki bodo ob koncu tedna, so še Prešernov dan, ki bo v nedeljo, 8. februarja, Marijino vnebovzetje, ki bo v soboto, 15. avgusta, ter dan samostojnosti in enotnosti, ki bo v soboto, 26. decembra. Najmanj ugoden pa bo “paket” praznikov 31. oktobra in 1. novembra, na dan reformacije in dan spomina na mrtve, saj bosta praznika v soboto in nedeljo. Nova slovenska samouprava v Budimpešti Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija 2014/2015 ZA STOLETNICO AKADEMIKA ANTONA VRATUŠE Na zadnji lanski seji programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije so se pogovarjali o počastitvi visokega življenjskega jubileja, stoletnice rojstva akademika dr. Antona Vratuše, prvega predsednika in še zmeraj enega najbolj aktivnih članov programskega sveta. Kot se akademikovemu visokemu jubileju pritiče, bo prva slovesnost v Ljubljani, v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti 20. februarja, dan pred rojstnim Akademik dr. Anton Vratuša, rojen na Dolnjih Slavečih, bo 21. februarja star 100 let, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v I. razredu za zgodovino in družbene vede je od leta 1985. O jubilantu bo na slovesnosti 20. februarja v Ljubljani govoril pesnik in akademik Ciril Zlobec. Fotografija je z ene izmed številnih prireditev v Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je okoli svoje domačije zasadil pokojni dr. Vanek Šiftar dnem dr. Antona Vratuše. Monografija o jubilantu (urednik Mirko Munda) bo predvidoma izšla maja. Po pozdravu predsednika SAZU, akademika Tadeja Bajda, bo slavnostni govornik pesnik in akademik Ciril Zlobec. Kot je napovedal predsednik programskega sveta mag. Franc Kuzmič, bodo v Prešernovi dvorani, kjer bo proslava, postavili tudi razstavo o življenju in delu Antona Vratuše. Za glasbeno popestritev slovesnosti bo nastopil Vlado Kreslin, odličen kantavtor in tudi avtor z nekaj pesniškimi zbirkami. Člani programskega sveta so zelo ugodno ocenili mednarodni simpozij o Protestantizmu včeraj, danes in jutri, ki je bil lani jeseni v Radencih, zbornik z referati pa bo izšel do oktobra. Simpozij je bil tudi medijsko zelo odmeven. Pogovarjali so se tudi o programskih izhodiščih fundacije v letu 2015, o katerih podrobneje v eni prihodnjih številk Porabja. Zdaj le, da se bo tudi letos zvrstila vrsta vsebinsko zanimivih dogodkov in prireditev, tako na Petanjcih kot v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti. Že letos se bodo začele priprave na delovno počastitev 20-letnice ustanovitve Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki bo prihodnje leto. E.Ružič Do sedaj je delovala slovenska samouprava v Budimpešti v XVIII. okrožju, in sicer med letoma 1998 in 2014. Na Madžarskem so bile lokalne volitve oktobra 2014 in je nova slovenska samouprava nastala v XI. okrožju Budimpešte. To se je zgodilo zato, ker je v tem okrožju več Slovencev, ki so se pri ljudskem štetju izrekli za slovensko narodnost. Tako nam je zakon zagotovil ustanovitev nove samouprave. Slovenci XI. okrožja smo se srečali v začetku septembra 2014 v podružnici Dražvne slovenske samouprave in so odločili, de ustanovimo novo slovensko samoupravo. Člani nove slovenske samouprave Na lokalnih volitvah, ki so bile 12. oktobra 2014, smo dobili dovolj glasov. Za člane samouprave smo kandidirali Anuška Voura Antal, Eržika Kondor in Peter Kondor. Na ustanovni seji na koncu oktobra smo za predsednika izbrali Petra Kondorja, podprednica sem postala Eržika Kondor, članica pa Anuška Voura Antal. Člani Slovenske narodnostne samouprave smo že prevzeli mandnatno listino za 5 let od urada župana XI. okrožja. Predsednik Peter Kondor je bil v Monoštru na ustanovnem občnem zboru in je bil izvoljen za člana Državne slovenske samouprave. V Budimpešti je naša samouprava dobila na uradu župana mesto za delovanje v skupni pisarni z drugimi narodnostmi. V novem letu bomo začeli delo v upanju, da bomo dobili od urada župana dovolj podpore. Pri našem delu bi radi spoznali druge slovenske samouprave v Porabju, v Sombotelu in Mosonmagyaróváru ter Zvezo Slovencev na Madžarskem in tudi druga slovenska društva. Na naše prireditve bomo vabili kulturne skupine iz Porabja in Slovenije, da se predstavijo tudi v našem okolju. Seveda, naš cilj je tudi navezati stike z matično domovino Slovenijo. Eržika Kondor podpredsednica Porabje, 8. januarja 2015 zveza.hu 5 Tau so že samo spomini Edno leto smo pa starejši gratali, božič, silvestrovanje sta že za nami pa začnemo edno nauvo leto. Dapa brezi tauga ne more začniti, ka bi nej mislili malo nazaj, kakšno je bilau lajnsko leto, pa ka čakamo od nauvoga leta. Sejrina Irinka, po možej Harsfa, v Varaši žive, dapa ovak je ona iz Andovec. Eške zdaj, po več deset lejtaj, domotožje majo, srce je eške itak v Andovce vleče. Kak pravijo, tistoga reda, gda so eške doma bili, je sploj dobro pa koražno bilau tam živeti. Nega tašoga dneva, ka bi tej spomini nej naprej prišli, če ovak nej, te v sanjaj. - Tetica Irinka, za vas je kakšno bilau lajnsko leto? »Mena je nej lagvo bilau, leko bi tau pravla, ka je dobro bilau. Vejš, mena so te lejta že skur vse gnake, zato ka sem stara gratala. Zato pa tak mislim, ka leto 2015 tö tašo baude. Mena nej samo ka lejta so gnake, pomalek že dnevi so tö tak, ka eden taši kak drügi.« - Prvin, gda ste doma v Andovci bili, te ste kak svetili na staro leto? »Djeli smo, pili smo pa smo se veselili eden drügoma, te je eške ovakši svejt bejo, kak je zdaj. Proto večera je lüstvo v krčmau šlau, pa nej samo mladi, te so eške starejši tö odli na veselice, najbola te, gda je Makoš banda špilala. Prvin v Andovci smo tak nauvo leto nej začnili, ka bi na staro leto nej plesali pa bi nej dali zbaugom staromi leti, tau je te tak šega bejla.« - Kak dugo je držala veselica? Do zazranka, gda je že sonce sijalo, te smo samo enjali, dočas je pleso stari, mladi pa eške plantavi tö. Kmetovski Djoli so sir pravli, ‚mlajši, zdaj plešte, ka potejm že tak pepenica pride, pa te več tak nede slobaudno. Dobro je bilau, veselo je bilau, ka smo iz Andovec odišli, tauga že več nega. Tü dja že več nikam nedem, pa ovak tü tau je že nej tašo.« - Dostakrat nazaj mislite na tista lejta? »Dostakrat, vsakši den mi na misli pride, s pojbom dostakrat gučiva, kak je veselo bilau, gda smo v Andovci bili. Na nauvo leto zazranka rano smo šli na stüdenec, tvoja mati je vsigdar tašo kurono gordjala, tau taša šega bejla, aj stüdenec ne posene vö, aj cejlo leto vodau ma. Drügo pa ve spolagali, te smo si dola legli pa smo spali tadale, samo proto večera smo gorstanili.« - Ka so šegau meli na nauvo leto tjöjati? »S svinjskoga mesa smo kaj tjöjali s kapüstov, kokošečo je nikdar nej bilau, zato ka kokauš srečo odnese.« - Tam na brgej, gde ste vi doma bili, tam je söver redno brijo. Sejrina Irinka je iz Andovec prišla v Varaš tau, sto je na nauvo leto rano na stüdenec üšo, tisti je cejlo leto friški bejo. Tisti stüdenec v Andovci je taši stüdenec bejo, gde so se Brgančardje srečali, dostakrat sem pau vöre tam stala pa parpovejdala z drügimi.« - Bilau je tak, ka je vöposeno stüdenec? »Bilau, gda je velka söjča bejla, te smo daleč z dola mogli kante domau vlačiti. Tam spodkar v dolej, gde je zdaj Vretina žitka, tam je voda sir bejla, kak koli velka söjča je bejla, tisti je nikdar nej vöposeno. Gda so mlake vse vöposenile, te smo eške krave dola gonili napajat.« - Kakšna šega je eške bila? »Na nauvo leto so friškat odli, aj zdravi pa friški baudemo cejlo leto. Tau že tü v Varaši nega, tau je eden cejli drügi svejt.« - Na nauvo leto je zato težko bilau stanti, če ste tak dugo plesali, nej? »Težko je bilau, dapa nejsmo odli delat pa smo si cejli den zato vöpočinili. Gda smo kra- »Nas je tam redno dosegno v zimi, gda je fudo, je vse füčkalo. Dapa v rami je nej bilau mrzlo, zato ka kuste stene so bile s cauca napravlane, leko ka je eške bola toplo bilau tam kak v taum nauvom rami. Vejš, če bi leko, dja bi nazaj üšla eške zdaj tö v Andovce, če bi tisto lüstvo nazaj prišlo, ka je te tam živelo. Dja sem po večeraj že komaj čakala, aj mlejko leko nesem, tašoga reda so me že tam drügi čakali. Telko norije smo tam delali, ka tau tebi ranč taprajti ne vejm. Gda smo mlejko doladali, te smo pa malo v krčmau šli pit pa parpovejdat. Rejsan fejst veselo je bilau tistoga reda v Andovci živeti, v mojom žitki so tak te lejta bila najlepša«. - Gda ste vi v Varaš prišli? »Dja sem že štirdesetpet lejt stara bejla, gda sva z možaum pa z mlajši se prišla.« - Kak tau, ka ste nej v Andovci ostali? »Müva bi z možaum eške ostala, bola za volo mlajšov smo se prišli. Te se je že vidlo, ka Andovci dola pridejo, zato ka vsigdar menje lüstva je bilau, pa te mlajši ka do tam. Name so Andovčani tak fejst nagučavali, aj nédem v Varaš, bola aj doma v vesi zidamo, eške lejs bi mi dali, če bi ostali. Dapa odišli smo v Varaš, zdaj so pa že samo spomini ostali. Vejš, kelkokrat mi napamet pride, kak smo vsakši večer popejvali, Djauski Margit, Trnjaški Margit pa dja. Med tejmi je niške nej emo patrija, samo dja, gda je kmica gratala, te smo šli breskvi brat, ka so Djauski tam spodkar v dolej meli. Dja sem sejdla pa sem svejtila gora na drejvo, Trnjaški Margit je pa brala.« - Zaka ste v noči brali? »Zato, ka te nas je niške nej vido, ka breskvi kradnemo, dapa mi smo samo telko brali, ka smo gnauk podjeli, več nej. Potejm v förtoki z breskvami smo nazaj gora na brejg šli, pomalek smo djeli pa popejvali, tak ka je vse štrmelo.« - Tü v Varaši je zato dosta Andovčanov, ka so sé prišli, šegau se mate kaj srečati z njmi? »Rejdko se kaj z nekakim srečam, zato ka noge me bolijo pa nikam nedem, bola samo s sausedicov, z Mariškov, ona je tö iz Andovec. Za volo tauga pa dosta slovenski že tö ne gučim, nej ka bi pozabo, samo sprvoga mi težko dé, dočas se vcuj ne vzeman. Zdaj, če že v Andovce dem, tam je že tö malo, steri slovenski gučijo, zato ka je puno Vaugrov, ka so tam zidali ali šteri so rame dolapoküpli. Tistoga reda, gda si eške ti bejo župan, pa sem odla na vaške dneve, te me je dostakrat srce bolelo pa skonznatne oči sem dobila. Zato ka eške te me je fejst srce domau vleklo, dapa zdaj že vidim, ka tau, ka se je mena tam tak fejst vidlo, že so samo spomini, kak je drügi svejt grato, tak je andovska ves že tö drüga gratala. Že je nej taša, kak je tau pred lejtami bilau. Karči Holec Porabje, 8. januarja 2015 … DO MADŽARSKE Minimalna bruto plača bo 105 tisoč Vlada se je dogovorila z delodajalaci in sindikati, da bo v letu 2015 minimalna plača 105 tisoč forintov, za poklicne delavce pa 122 tisoč forintov, kar pomeni 3,4-odstotni dvig plač v primerjavi z lanskim letom. Po mnenju ministra za nacionalno gospodarstvo Mihalya Varge bodo plače realno vredne več, kajti načrtovana inflacija za leto 2015 je 1,8-odstotna. Minister je izpostavil, da so od leta 2010 na Madžarskem realne plače narasle za 10 odstotkov, kar je pripisati nizki inflaciji in družinskim davčnim olajšavam. Omenil je tudi, da 22 let ni bilo v državi toliko zaposlenih kot v letu 2014, ko je delalo 4,2 milijona ljudi, za 360 tisoč več kot pred enim letom. Krajše čakalne dobe v zdravstvu V tem letu bo vlada namenila 6 milijard forintov za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu, je povedal državni sekretar za zdravstvo Gabor Zombor na tiskovni konferenci vlade. Dodatni viri bodo omogočili, da bo treba čakati na manjše operacije le 2-3 mesece, na bolj zahtene – kot so proteze kolena, kolka – pa največ 6 mesecev. (Na take operacije se čaka trenutno tudi po več let.) Skoraj vsak praznik bo prinesel dolgi konec tedna V letu 2015 bomo imeli zaradi državnih in cerkvenih praznikov precej podaljšanih vikendov. 4 dnevi so bili za novo leto, kajti 1. januar je padel na četrtek, in zato smo 2. januar dobili kot dela prost dan, ki ga bomo nadomestili neko soboto v januarju. Naslednji državni praznik bo 15. marec, ki bo v nedeljo, zato z njim ne bomo nič pridobili. Podaljšana vikenda bosta za veliko noč in binkošte zaradi ponedeljkov, 1. maj pa bo na petek, torej spet bomo imeli tri proste dneve. Državni praznik 20. avgust bo v četrtek, petek, ki mu sledi, bomo dobili kot dela prost dan, torej bomo imeli 4 proste dneve. Tri bomo imeli za 23. oktober, ki pade na petek. 5 prostih dnevov bomo imeli za naslednji božič. 6 LEPOTICA NA PTUJSKI GORI »Kakšen prostor! Kot bi ga zasnoval ali skoraj izsanjal tenkočuten in ustvarjalen pesnik, ko mu je duša nenadoma kar sama zapela eno tistih visokih pesmi, ki se v življenju ne ponovi nikoli fa Strauba. Kipi predstavljajo sv. Janeza Nepomuka, sv. Florjana, dva angela s kartušami in dve rokokojski vazi. Arhitektura je iz domačega temnosivega peščenca, kipi pa iz belega kamna. Na zgornji, višji terasi Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori več.« (Marijan Zadnikar, Ptujska gora 1987) Baziliko na Ptujski gori so škofje mariborske metropolije v pastirskem pismu ob njeni 600-letnici označili kot »visoko pesem« slovenske gotske umetnosti. Vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja verniki v tem svetišču obnavljajo posvetitev našega naroda Mariji. Vendar pa na Ptujsko goro ne romajo le verniki iz naše dežele, temveč iz vse srednje Evrope. Papež Benedikt XVI. pa je listino o razglasitvi ptujskogorske cerkve za baziliko Marije Zavetnice podpisal 8. decembra leta 2009. Ptujska gora leži na najvišji točki hrbta, ki se vleče kot del severnega obrobja haloškega gričevja v smeri od zahoda in se končuje ob izlivu reke Polskave. Ta ga spremlja s svojim tokom na severu, v Dravinjo, ki namaka njegova podnožja na jugu in kot nekakšna krona in duša svoje okolice stoji na najvišji točki glavnega vrha cerkev, o kateri je bilo zapisanega že mnogo in najbrž razmišljanj o njej ne bo nikoli zmanjkalo. S terase, kjer stoji gradbeno skromni trg, vodijo navzgor, proti cerkvi monumentalne stopnice iz srede 18. stol., okrašene z ograjo ter z veličastnim vhodom, ki ga krasijo kipi Jože- stoji cerkev, ob njenem robu pa se razvija ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Na desni strani se nahaja lična stebriščna lopa iz baročne dobe, dalje na robu nad vasjo pa je edini ohranjeni okrogli taborski stolp. Na levi strani od vhoda stoji še v obzidje in v breg pod njim postavljeno župnišče. Čeprav o nastanku Marijinega svetišča na Ptujski gori obstaja vrsta legend, njene začetke povezujemo z zaobljubo tedanjih najpomembnejših predstavnikov štajerskega plemstva, ki so se po težkem porazu krščanske vojske proti Turkom pri Nikopolju v Bolgariji leta 1396 vrnili živi domov. Eden glavnih pobudnikov gradnje je bil Ulrik IV. iz družine Walsee-Drosendorf. Bil je dvorni mojster vojvode Viljema Avstrijskega in od leta 1396 zakupnik gospoščine Majdburg, nekdanjega gradu v bližini Lovrenca na Dravskem polju. Po njegovi smrti leta 1400 je odgovornost za izgradnjo cerkve prevzel Bernard Ptujski, pri nastanku pa se je izkazal tudi grof Herman II. Celjski. Cerkev je bila zgrajena okoli leta 1410, kot triladijska dvorana s stopnjevano oltarno partijo in zvonikom, vključenim v telo ladje. Glavni portal je sestavljen iz rahlo šilastega, žlebasto-profiliranega, ozkega ostenja. Sam vhod je pravokoten, deljen na dva dela. Steber, ki ju deli, ima bujno listnato obliko. Zvonik cerkve je v zgodovini neprestano spreminjal svoj videz, saj je zaradi različnih poškodb doživel več prezidav in obnov. Nekaj desetletij po nastanku cerkve se je prvotni zvonik zrušil, pri tem pa podrl tudi oboke v zahodnem delu cerkve ter bogato zasnovano nadstropno lopo pred glavnim vhodom. Na novo pozidani osmerokotni zvonik je verjetno precej nižji od prvotnega, saj so bili v gotiki zvoniki precej višji. Sedaj je pokrit je s piramidno streho, v njem so štirje zvonovi, v času baroka pa je imela streha čebulasto obliko. V stenah lope sta vzidana dva gotska reliefa z enostransko zaokroženim okvirom. Levi grb kaže znak celjske grofovske rodbine in znak ptujskih gospodov, med njima pa držita angela vsak z eno roko čelado s krilatim zmajem na vrhu. Na desnem reliefu pasa je upodobljen Poklon sv. Treh kraljev Detetu, sedečemu v Marijinem naročju. Notranjost bazilike je mogoče zaobjeti s pogledom z enega mesta: to je malo pred letom 1400 sezidan dvoranski prostor, ki se mirno in enakomerno odpira v vse smeri. Stranski ladji sta za spoznanje nižji od glavne in tudi shema obokov je preprosta. Snopasti slopi visoko dvigujejo loke, tako da obok diha kot napeto jadro nad vsako travejo. Pogled pa sili k vzhodnemu zaključku, kjer nas čaka barvna svetloba, ki jo ustvarjajo visoka tridelna okna z vitraži. Le-ta so delo slikarke Ide Brišnik Remec, vsebinsko pa ponazarjajo Visoko pesem Frančiška Asiškega. Še poseben svetli pečat pa dajejo glavnemu oltarju, ki je zagotovo cilj slehernega romarja, ki obišče Ptujsko goro. To svetišče je zaradi svoje narave v sebi združevalo dve obliki religioznega doživetja: skupinsko in zasebno. Temu dvogovoru med vernikom, Bogom in svetniki je bilo namenjeno vse več oltarjev. Darovali so jih posamezniki, cerkveni in posvetni gospodje, družine, bratovščine in cehi. Oltarje so postavljali po vsem cerkvenem prostoru; ob stebrih, prehodih, na stenah in ne nazadnje je bila en sam oltar tudi vhodna kapela sv. Križa. Ob sv. Doroteji in sv. Krištofu klečita še cerkvena moža v priprošnji, z napisnimi trakovi, ki se kot večna molitev vijejo proti nebu. terimi se srečujemo ob ogledu cerkve, se ujemajo z dvornimi dosežki s splošnimi slogovnimi značilnostmi glede finega oblikovanja detajlov. Gre namreč za t. i. »Ptujsko delavnico«, ki je v tem stoletju ustvarila vrsto kipov, izklesanih iz peščenjaka. Prepoznamo jih po njihovi sanjavi, nežni lepoti, s telesi, Relief Marije Zavetnice s plaščem Vrh vsega pa je brez dvoma velika oltarna podoba, oz. relief Marije Zavetnice s plaščem. Gre namreč za Marijin relief, pod katerim je zbrano vse človeštvo, saj jih brani pred kugo, ki je v tistem času divjala po deželi. To je gotsko umetniško delo, kar pomeni, da je Marija kot lik v tem času postajala vse bolj človeška, mila, razumevajoča ter v vseh pogledih bližje posamezniku. Relief je nastal med leti 1410-20 in je ena izmed najbolj znamenitih tovrstnih upodobitev pri nas, saj so se pod njenim plaščem zbrali predstavniki tako svetih kot posvetnih stanov iz tedanjega okolja. Pod njeno ogrinjalo se je kleče in v skupni molitvi zbralo 82 ljudi in zaradi realizma, ki ga je v vsako obličje vnesel kipar, se je nekatere dalo celo prepoznati. Zaradi grbov vemo, da gre za podobe Bernarda III. Ptujskega in njegove soproge Valburge in morda hčerke Hermana II. Celjskega. S tem je cerkev zaznamovana tudi kot družinska ustanova. Relief, ki je bil sprva nameščen v čelu zahodnega cerkvenega portala, so na veliki oltar leta 1600 postavili jezuiti. Kipi iz zgodnjega 15. st., s ka- Porabje, 8. januarja 2015 ovitimi v mehke gube oblačil, z rokami, ki nakazujejo nameravani gib in svoje atribute skorajda skrivajo. Ti kipi so namreč uresničitev najodličnejšega dela in duha, ki ga je prispevalo gotsko kiparstvo. Posebne skrivnosti lepotne tankočutnosti, s katero je ustvarjena cerkev na Ptujski gori, pa se nam sproti odkrivajo pri podrobnem ogledu in čim bolj mu sledimo v podrobnostih, tem bolj se čudimo »tistemu«, ki je vse tako preračunano zasnoval. V obeh smereh zasledujemo hoteno stopnjevanje finosti oblik: v razvoju od tal v višino ter v oboke, pa tudi v razvoju od glavnega vhoda v globino do okolice velikega oltarja. Cerkev Marije Zavetnice na Ptujski gori torej nosi svoje sporočilo, ima svoje življenje in svoj žar. Zelo je veličastna. Ravno zaradi svojega srednjeveškega bogastva. Ali pa zaradi različnih zgodb romarjev, ki so že same po sebi, brez pretiranega obdelovanja, stavbni okras. Znano je namreč, da vsaka stvaritev živi v kontinuumu časa in patina odkrivanja ji daje žlahtno izkušnjo tega časa. Mojca Polona Vaupotič 7 Velki bau-bau Oskar Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. Kak vejmo, mali bau-bau Oskar v zadnji dnejvaj iške kameleona. Kak vejmo, ga iške zatoga volo, ka bi un rad kameleon grato. Nikak se njemi več ne vidi, ka je un bau-bau gé. Nikoga več ne pouni postrašiti, niške več v njega ne vörvle. »Ne morem biti takšen, ka ga venej nega, nut pa je prazen gé. Najboukše je biti kameleon. Un je vsigdar ovakšen gé. Tou bi za mene bilou. Gnouk bi biu žuti, drgouč črni, plavi pa eške vsefele druge farbe bi leko emo. Depa, kama aj dem, ka ga najdem?« S tejm nut je v svojom praznom tejli tadale klejmo po našom velkom svejti. Tak pride v eden velki varaš skrak mourdja. Tam puno lidi ojdi, se pelajo z avtonami. »Tü je dosta lidi. Pa zmejs med njimi so gvüšno čedni lidgé tö. Uni mi leko povejo, kama trbej titi do kameleona.« Tak vpamet vzeme enoga možakara. Nika je koulak velkoga šifta delo. Našomi Oskari se je vidlo, ka bi njemi un leko pomago. »Čüj, ti možakar! Takši lejpi bejli gvant maš na sebi pa bejlo šapko, ti gvüšno vejš, kak aj do kameleona pridem?« Možakar pa nika. Nej ga je mogo čüti. Nika ga je nej mogo čüti. Tadale je delo svoje delo. Mali bau-bau Oskar pita eške Iške, iške, mali Oskar gnouk, možakar pa znouva nika. Tak Oskar trno čemerasti grata. »Vej boš zdaj vido, boš vido, gda te kak najbole postrašim. Buuuuuuuuuuu,« depa, tak brž se je dola stavo. »Kak aj te postrašim, če pa me nega. Ka aj delam, ka aj delam, ge srmak, ge velki srmak. Pa bi škeu samo kameleon gratati.« V tejm se šift gene pa je pomalek že na mourdji. Na njem je nej ranč dosta lüdi bilou. Depa, kelko je bilou vküper sklajeni velki, nebesko velki škatül? Naš mali bau-bau Oskar ne vej, ka se njim pravi ka kontejneri. Ali samo ka je un na šifti biu, samo, ka je té šift po mourdji nikam šou. »Gvüšen sam v tejm, kak me té velki ram na vodej do kameleona pripela. Po tejm se začne moj nouvi žitek. Po tejm do vsi vidli, sto je gé velki bau-bau Oskar,« si je brodo mali baubau Oskar. Pomalek njemi je na toj pouti prejk velke vode že dugi čas grato. Pa je šou mali svoj »buuuuuuu« spiščavat, leko se dun stoj postraši. Depa gvüšno, ka se niške nej postrašo. Samo gnouk so možakarge lejtali es pa ta. So lejtali, so meli nikšno nevolo, ka se je ta nebesko velka voda gor zdigavala. Ovak so od njega nika nej bili postrašeni. Je pa naš Oskar pomalek vpamet vzeu, kak so možakarge vse menje oblečeni. Ja, nej so več tak kusti gvant meli kak najprva. Samo je tisti najbole prejgen eške vsigdar ostano v bejlom gvanti, z bejlo šapko na glavej. »Vejn njin je vrouče gé? Meni je nika nej, če je vrouče ali pa je najvekši mraz. Depa kak vidim, njim je trno vrouče. Leko ka ranč v toum vroučom tali svejta živé té kameleon. Leko, depa ne vejm, gda kakša zemla pride. Vejn nemo nut v vodou üšo gledat.« Že je kak najbole vrouče bilou. Možakarom je vrouče bilou, našomi Oskari nika nej, gda se šift kcuj k zemlej zveže. Tak nagnouk je vse začnolo škripati, ružiti, tisti velki kaštül pa je na šifti vse menje bilou. Tak se je mali bau-bau Oskar znajšo v nekšnom nouvom svejti. Se je znajšo v nekšnom nouvom svejti, ka se zové Madagaskar, če so njegve vüje, ke ji sploj nema, dobro čüle. »Če ne iškem, ne najdem! Zatoga volo zdaj dem kaulakvrat, ka najdem, če tü živé kakši kameleon.« Kak si je tou zbrodo, ga je sploj nej vpamet vzeu. Nej ga je mogo vzeti, ka naš Oskar sploj ne vej, kak kameleon vövidi. Miki Roš Pesmi in igre v slovenskem jeziku - nova vzgojiteljicaasistentka v Porabju Po predhodnem dolgoletnem sodelovanju s partnerskimi ustanovami v Prekmurju obiskuje porabske narodnostne vrtce od leta 2008 vsakodnevno vzgojiteljica-asistentka iz Slovenije. Od letošnjega septembra preživlja mlada vzgojiteljica Andreja Serdt Maučec iz Murske Sobote po en dopoldan v vrtcih na Gornjem in Dolnjem Seniku ter v Sakalovcih, Monoštru in Števanovcih. Pedagoško sodelavko smo obiskali v največji porabski vasi, tik po zajtrku nasmejanih malčkov, ki so jo obdali v lepem številu. »Za ta položaj vzgojiteljice-asistentke za narodnostne vrtce v Porabju sem izvedela od ravnateljice OŠ Kuzma. Najprej sem se pozanimala, kako poteka delo v teh vrtcih. Ker se mi je zdelo delo zanimivo, sem sprejela delovno mesto« - je o prvih korakih spregovorila Andreja Serdt Maučec in dodala: »Odločila sem se, ker imam rada slovenski jezik in ker se mi zdi zelo pomembno, da otroci v teh narodnostnih vrtcih ohranijo slovenščino in razvijejo pozitiven odnos do nje.« Nova vzgojiteljica-asistentka obiskuje porabske ustanove že nekaj mesecev in je zaznala možnosti za razvoj. »Rada bi spodbudila starše otrok, da tudi doma uporabljajo slovenski Andreja Serdt Maučec jezik, ker je potem tudi učinek mojega dela večji. Na ta način se veliko laže ohranja jezik« - je opozorila slovenska vzgojiteljica, ki vsako jutro ob pol osmih prispe v vsak posamezni vrtec in ostaja približno do enih popol- dne. »Ponavadi zjutraj najprej telovadimo, se pozdravimo, potem pa potekajo dejavnosti na temo, ki smo si jo izbrali. Gremo tudi ven na sprehod, dosti se pogovarjamo. Zapojemo kakšno pesmico, naučimo se deklamacijo. Preberem kakšno krajšo zgodbo v slovenščini ali uprizorimo lutkovno igro.« V petih dnevih tedna se vzgojiteljica Andreja sreča kar z osemdesetimi malčki. Domače vzgojiteljice so ji v vsem v pomoč. »Otroci sprejemajo vsakega odraslega takšnega, kakršen je, tako z njimi nisem imela težav. Moram pa povedati, da so me tudi kolegice v vseh vrtcih zelo dobro sprejele, veliko mi pomagajo pri načrtovanju dejavnosti. Skupaj se pomenimo o stvareh, medtem pa upoštevamo interese in želje otrok. Pomembno je, da vzgojiteljice poslušajo moje predloge in se tako dopolnjujemo« - ugotavlja mlada sodelavka iz Prekmurja. V času našega obiska v seniškem vrtcu so se otroci zagreto pripravljali na skorajšnje srečanje z Miklavžem. Od takrat so mu že gotovo zapeli in povedali slo- učenju slovenščine« - poudarja vzgojiteljica Andreja. Veseli ples z domačo vzgojiteljico Kristino Nagy Gyécsek venske pesmice, so pa ga celo narisali na papir in ga pobarvali. »Pomagam si tudi z različnimi didaktičnimi pripomočki, ki so namenjeni predvsem vidnemu in slušnemu dojemanju učenja jezika. Na ta način si otroci lažje zapomnijo besede in besedne zveze v slovenskem jeziku. Metode in pristopi, ki sem jih izbrala, kažejo na to, da otroci napredujejo pri Porabje, 8. januarja 2015 Obiski mlade strokovne delavke so dobrodošli v vseh porabskih narodnostnih vrtcih, saj so se z njo malčki prisiljeni sporazumevati v slovenskem jeziku. Dejavnost vzgojiteljice-asistentke finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za posamezno koledarsko leto, zato Andreja Serdt Maučec upa, da bo lahko svoje delo nadaljevala tudi v letu 2015. -dm- PETEK, 09.01.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.0 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 RAZRED ZASE: KAJ PRAVI GUSAR? 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: SENCE, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (I.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ MODRIJANOV 2014: LEPO JE BITI SKUPAJ..., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 09.01.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 BIATLON - SVTOVNI POKAL: SPRINT (Ž), 16.30 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS, 17.55 DESKANJE NA SNEGU: PARALELNI SLALOM, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM PO JUŽNI AMERIKI: BRAZILIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.00 MIRANDA (III.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 BROADCHURCH, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.20 BOBBY, AMERIŠKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL *** SOBOTA, 10.01.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 S TREVORJEM MCDONALDOM PO MOGOČNEM MISISIPIJU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.): SENCE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.15 PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM, 15.50 PO BRAZILIJI Z MICHAELOM PALINOM: AMAZONSKO NIŽAVJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HRANA ZA PRIHODNOST, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30 IGRALCI BREZ MASKE - EVGEN CAR, 1. DEL - IGRALEC, PESNIK IN DRAMATIK, PONOSNI PREKMUREC, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: STRAŠNI SNEŽNI MEDVED, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 CIRQUE DU SOLEIL: LA NOUBA, 21.30 PREDEN UMREM, ANGLEŠKI FILM, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 KRAJ ZLOČINA: MED DVEMA OGNJEMA, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 1.20 OZARE, 1.25 DNEVNIK, 1.50 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFO-KANAL SOBOTA, 10.01.2015, II. SPORED TVS 8.30 POLNOČNI KLUB, 10.15 ZIMA JE ZAKON, 10.15 STUDIJSKA ODDAJA, 10.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 11.55 BIATLON - SVTOVNI POKAL: SPRINT (M), 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 14.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI POLETI (M), 16.05 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SKUPINSKI START 10 KM (Ž), 16.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, SKUPINSKI START 15 KM (M), 17.25 DESKANJE NA SNEGU: PARALELNI SLALOM, 18.25 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 TEORIJA KAOSA, AMERIŠKI FILM, 21.25 SILENCE - PRVO SREČANJE PREŽIVELIH PO KONCU SVETA, KONCERT *** NEDELJA, 11.01.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 DANOV DINOSVET: PAST ZA DINOZAVRA; HUDOBNI SPINOZAVER, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 NOČ MODRIJANOV 2014: LEPO JE BITI SKUPAJ..., 2. DEL, 15.10 PLES NA VODI, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - EVGEN CAR, 18.20 APLAVZI, 18.35 EKO UTRINKI: OGLJIČNI ODTIS, 18.40 MUCIKA: ROJSTNODNEVNI ZAKLAD, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK: DAVID IN GOLIJAT, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.25 ZAPUŠČINA, DANSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU, 22.20 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MILENA HORVAT, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 ZAKAJ DEMOKRACIJA?: TAKSI NA TEMNO STRAN - ZDA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, 1.05 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT NEDELJA, 11.01.2015, II. SPORED TVS 8.15 GLASBENA MATINEJA: LE PLESAT ME PELJI 2014: DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN SLOVENIJE, 9.45 STUDIJSKA ODDAJA, 10.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 12.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, VZPON (M), 12.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.40 NORDIJSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI TEKI, VZPON (Ž), 14.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI POLETI (M), 16.15 BIATLON - SVTOVNI POKAL: SKUPINSKI START (Ž), 18.20 NA DRUGI STRANI POSTELJE, FRANCOSKI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GALA KONCERT OB OTVORITVI MARIINSKEGA GLEDALIŠČA, 22.00 DOM - ZGODBA O POTOVANJU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.50 KDO IN KAJ, KRATKI DOKUMENTARNI FILM AGRFT, 0.10 SILENCE PRVO SREČANJE PREŽIVELIH PO KONCU SVETA, KONCERT, 1.35 ZABAVNI KANAL *** PONEDELJEK, 12.01.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA, 11.10 POGLED NA ... CARPACCIEVO SLIKO: SLAVNOSTNI PRIHOD SEBASTIANA CONTARINIJA V KOPRSKO STOLNICO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: JANE AUSTEN: MANSFIELD PARK 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: JAZ VSE, RES ČISTO VSE, ZMOREM ŽE SAMA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (I.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 10. FESTIVAL SLOVENSKEGA ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič JAZZA RAVNE NA KOROŠKEM: JURE PUKL, CLARENCE PENN IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, DIRIGENT IGOR LUNDER, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL PONEDELJEK, 12.01.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.25 PRAVA IDEJA!, 15.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.30 Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM PO JUŽNI AMERIKI: BRAZILIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30 TV-POROKA, 18.05 IGRALCI BREZ MASKE - EVGEN CAR, 1. DEL - IGRALEC, PESNIK IN DRAMATIK, PONOSNI PREKMUREC, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČAS SKRIVNOSTI, ČAS LJUBEZNI, FRANCOSKA MINI-SERIJA, 21.35 LOV, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.05 SEKS, SMRT IN SMISEL ŽIVLJENJA: ŽIVLJENJE PO SMRTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 23.55 ODPRTA KNJIGA: JANE AUSTEN: MANSFIELD PARK, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL *** TOREK, 13.01.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 DUHOVNI UTRIP, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MINSK, DOKUMENTARNA SERIJA, 12.20 OSMI DAN, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 UMETNI RAJ, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: GASILKA OLIVIJA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (II.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 SOJENJE ADOLFU EICHMANNU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: FRANC KAVČIČ IN MINKA HOBJAN, 0.40 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 1.05 DNEVNIK, 1.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL TOREK, 13.01.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 SEPIDEH IN ZVEZDE, DANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 17.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 18.40 ŠPORT, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ŠPORT, 20.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 21.40 MAJHNE ZGODBE, ARGENTINSKO-ŠPANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER: SIMFONIKI RTVS, ŠLEZIJSKA FILHARMONIJA IZ KATOWIC IN EN SHAO (D. ŠOSTAKOVIČ: »LENINGRAJSKA« SIMFONIJA ŠT. 7), 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL *** SREDA, 14.01.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.05 UMETNI RAJ, 11.55 SOJENJE ADOLFU EICHMANNU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU, 14.25 GLASNIK, MAGAZINSKO INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: STRIC ČRT, RISANKA, 18.15 MINUTA V MUZEJU: PAUL SIGNAC: RDEČA BOJA, 18.20 FINA GOSPA (II.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: GLOBINA, ISLANDSKI FILM, 21.35 LOVEC OBLAKOV, SLOVENSKI KRATKI ANIMIRANO-IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 14.01.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.25 BIATLON - SVTOVNI POKAL: ŠTAFETE (Ž), 16.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 IGRALCI BREZ MASKE - EVGEN CAR, 2. DEL, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 EVEREST - FILM O NEMOGOČEM, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.35 VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, SLOVENSKI FILM, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL *** ČETRTEK, 15.01.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.10 ODPRTA KNJIGA: JANE AUSTEN: MANSFIELD PARK, 11.55 NAGLAS! 12.10 GLASNIK, MAGAZINSKO INFORMATIVNA ODDAJA, 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 S TREVORJEM MCDONALDOM PO MOGOČNEM MISISIPIJU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.10 BACEK JON: SKRIVNOST, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (II.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJIČETRTEK, 15.01.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 BIATLON - SVTOVNI POKAL: ŠTAFETE (M), 15.50 PO BRAZILIJI Z MICHAELOM PALINOM: AMAZONSKO NIŽAVJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.45 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 17.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.15 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SKOKI, 20.10 ŽREBANJE DETELJICE, 20.15 ARMIN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.40 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.00 PINA, NEMŠKI DOKUMENTARNI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabi na gledališko predstavo gledališke skupine KUD Štefana Kovača iz Murske Sobote z naslovom TOKRAT RES REPUBLIKA!, ki bo v soboto 17. januarja 2015, ob 18.00 uri v gledališču v Monoštru. Besedilo Aleš NADAI, režija Gorazd ŽILAVEC. Jezik predstave je prekmurščina. MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt a muraszombati KUD Štefan Kovač színjátszócsoport TOKRAT RES REBULIKA! EZ MOST TÉNYLEG KÖZTÁRSASÁG! című komédia bemutatójára, melyre 2015. január 17-én 18.00 órakor kerül sor a szentgotthárdi színházban. Szöveg Aleš Nadai, rendező Gorazd Žilavec. A színdarab nyelvezete muravidéki nyelvjárás.
© Copyright 2024