Inflacija in varčevanje - Izobraževalni Center Finava

VAR(Č)NI KOTIČEK
Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti
Vid Grizila
Inflacija in varčevanje
Spoštovani Vid! Zadnjič smo se
v družbi pogovarjali o tem, da je
treba v aktivni dobi varčevati za
stara leta, in tudi midva z možem sva se odločila, da se tega
lotiva. Vendar pa se je debata
kmalu razplamtela v divji prepir
o tem, kje je najbolje varčevati. Eni so v skladih, drugi v zavarovalnicah, najglasnejša sta
se odločila kar za zlato, midva
pa nekako prisegava na banko.
Seveda se nismo zedinili, kaj je
tisto ta pravo, in smo zato raje zamenjali temo, je pa vseeno bilo veliko govora o tem, da
mora varčevanje pokrivati vsaj
inflacijo. »Skladarja« sta trdila,
da so samo skladi dovolj donosni, »zlatarja« sta govorila o
finančnem »armagedonu« in
da bodo valute propadle ter bo
zlato itak edino menjalno sredstvo, »zavarovalničarja« pa sta
sklonjenih glav gledala v mizo,
ker jima agent o tem menda
sploh ni nič povedal. Zato vas
res lepo prosim, če lahko vi kot
zavarovalničar poveste svoje
mnenje o inflaciji in vsaj nakažete, kateri od nas je imel prav.
Manca
P
ozdravljeni, Manca! Uh, take debate znajo biti strastne
in glasne tudi med finančnimi
strokovnjaki, ki operirajo z analizami za preteklost, projekcijami za prihodnost, politično situacijo v eni ekonomski coni in
skritimi ekonomskimi vojnami v
drugi. Če zavzamem stališče,
katero varčevanje je najboljše,
me bodo prikrajšani križali in
razglasili za resno motenega,
tako da se bom raje posvetil inflaciji in predvsem edinemu instrumentu, ki res deluje v boju
z njo. Tako da je moj strokovni
odgovor na to, kateri od vas je
imel prav: »Vem, pa ne povem.«
Inflacija je na splošno dobra
za gospodarstvo, ker je zdrava posledica rasti in velike potrošnje, ta pa je osnovni pogoj
za uspešno prodajo in nadaljnji razvoj. Govorimo seveda o
normalni, triodstotni inflaci-
56
ji letno in ne o hiperinflaciji, ko
stane kruh marca 600 tisoč nečesa, maja pa že tri milijone. V
primeru hiperinflacije sta imela
zlatarja prav, čeprav je po drugi strani takrat zlato bistveno
slabše menjalno sredstvo kot
pa kakšni čevlji ali vrečka makaronov. Sesutje svetovnih valut pa je tema, ki spada bolj v
filozofsko teoretično področje
mednarodne ekonomije v najvišjih sferah, za nas pa je to bolj
kot ne samo napeto branje v
nizu mnogih zarot, ki naj bi se
nam dogajale, in edina dobra
stvar pri njih je ta, da nam naredijo sendvič, ki ga mlatimo zraven med malico, malo zabavnejši.
Inflacija pri neki povprečni letni rasti dejansko poskrbi za to,
da 50.000 evrov danes niti slučajno ne bo imelo enake kupne
moči kot 50.000 evrov čez 25
let. No, in tukaj nastopijo »skladarji« s svojimi nadpovprečnimi
donosi v skladih. Ki so res takšni. Nekaj časa. Nekateri celo
več kot dve leti. Ni sklada, ki bi
lahko 25 let zagotavljal nadpovprečen donos in pri tem ne bi
bil tvegan kot sam hudič. In ko
se varčuje za starost, je varnost
bistveno pomembnejša kot pa
sam donos. Seveda je potem
še veliko različnih strategij, ki
jih ponujajo takšni in drugačni »skladarji«, ampak vedno je
v tistem nadpovprečno donosnem delu varčevanja prisotno
tveganje in ni bolj butaste trditve, kot je ta, da če je nekdo
še mlad, ima še veliko časa in
lahko zaradi tega bolj tvega. Se
pravi, da naj se takole igra, dokler ne bo imel več dovolj časa,
in naj se zavestno odpove najpomembnejšemu faktorju varčevanja, to je času? O tem sem
že pisal pri povezavi časa in denarja, zato se ne bom ponavljal
(članek si lahko preberete na
naših spletnih straneh).
Ostanejo še banke in zavarovalnice. Banke so varne, dokler
lahko zanje jamči država. Pri
nas jamčijo do 100.000 evrov.
Ampak če še rednega delova-
nja ne pokrivajo, s čim bodo
jamčili? Ker problem ni jamčiti
za vlogo enega varčevalca, problem je jamčiti za milijon osebnih računov in prihrankov. Ko
gre ena banka, ljudje navalijo
vsak na svojo banko in naenkrat
v bankah ni denarja za vse. Kje
je država, ko nas varnostniki ne
spustijo v banko dvignit svojih
Sesutje svetovnih
valut pa je tema,
ki spada bolj v filozofsko teoretično področje mednarodne ekonomije v najvišjih sferah, za nas pa je to
bolj kot ne samo
napeto branje v nizu
mnogih zarot,
ki naj bi se nam
dogajale
prihrankov? Zavarovalnice imajo varčevanje varovano z zakonom o zavarovalništvu, neposredno garancijo za prihranke
pa zagotavljajo pozavarovalnice mimo države. Naložbene police so tukaj seveda izvzete in
spadajo v segment skladov. Zavarovalnice so torej varne, ven-
dar ta varnost nikakor ni poceni, zato je varčevanje v zavarovalnicah smiselno samo takrat,
ko je namensko in res dolgoročno, da se zamortizirajo višji
stroški, ki jih ima takšno varčevanje na začetku.
Možnosti za varčevanje je torej veliko, ampak med njimi so
glede varnosti ogromne razlike, prav tako v donosnosti, ki
se kar naprej spreminja. In kam
naj zdaj vtaknemo še problem z
inflacijo? Bodimo zviti in jo odstranimo iz varčevalne enačbe.
To naredimo tako, da znesek, ki
ga varčujemo, vsako leto povečamo za odstotek inflacije. Primer: prejšnje leto smo varčevali
50 evrov na mesec, inflacija pa
je bila triodstotna. Letos torej
varčujmo 50 + 3 odstotke = 51,5
evra na mesec. Če se tega držimo vsa leta varčevanja, bomo
inflacijo tako rekoč izničili, ker
bomo povečevali svoje mesečne oziroma letne vložke. Temu
mehanizmu oziroma instrumentu v zavarovalnicah pravijo indeksacija, za katero se lahko odločimo ali pa tudi ne. Tako, draga
Manca,«zavarovalničarjema«
sem pomagal, da ne bosta več
gledala sklonjenih glav v mizo,
»skladarja« verjetno že brusita
nože, »zlatarja« pa naj si prebereta kaj o špekulacijah in borznih balonih, ker zlato je točno
to – špekulativna naložba, kjer
nekaj bo ali pa ne bo, zagotovo
pa bo enkrat počilo, ker mora in
ker je doslej še vedno.
Pokličite in vprašajte
Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna Varnost), ki deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje
Fundament. Je ekonomist in informatik, avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že deset let.
Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal
zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in
razumejo.
Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete
na vid.grizila@icfinava.si ali na naslov našega uredništva ter na jana@kratermedia.si, z izobraževalnim centrom in vsemi njegovimi dejavnostmi pa
se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.