GRETA PEČNIK GRETA PEČNIK Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 15. maj—12. oktober 2014 GRETA PEČNIK Greta Pečnik je slikarka, katere delo uvrščamo v ustvarjalno polje naivne umetnosti. Naivna umetnost - art naive, primitive art - »je likovna ustvarjalnost akademsko nešolanih slikarjev in kiparjev, ki se z likovno umetnostjo običajno ukvarjajo samo v prostem času, izven svojega pravega poklica …, ki tudi s svojimi umetniškimi prizadevanji izpričujejo naivne predstave o svetu …« (Luc Menaše: Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, 1971). Greta Pečnik nesporno ni imela akademske izobrazbe, pa vendar je bila svoji likovni ustvarjalnosti dovolj zavezana in predana, da je dosegala stopnjo profesionalne angažiranosti. Hkrati bi ob poglobljenem pogledu v vsebino njenih slik težko sodili ali so bile njene predstave o svetu naivne. Njene podobe pa vsekakor posedujejo vse formalne elemente naivne umetnosti. Zato bi tudi na njenem primeru ugotavljali, da je naivna umetnost precej zapleten fenomen in kompleksno področje, saj zajema veliko prikritega, formalno nepojasnjenega, morda navidezno naključnega, vendar časovno in teritorialno ciklično pojavnega. In tudi misel, ki pravi, da »naraščajoče število in popularnost naivne umetnosti (gre za obdobje šestdesetih oziroma sedemdesetih let 20. stoletja) pomenita neke vrste dopolnjujoče nasprotje vlogi in pomenu abstraktne umetnosti ter pričata o človekovi neusahljivi potrebi o »nazornem« upodabljanju«, če ponovno povzamemo Menašeja, bi lahko razumeli le v smislu delnega odgovora. V opredeljenem pojmu poznamo naivno umetnost že iz 18. stoletja. Vsekakor je s Carinikom (Henri Rousseau, 1844–1910) doživela prvo veliko popularizacijo predvsem zaradi vzporednosti z novim gibanjem, ki ga je sprožil impresionizem. Verjetno je naslednja popularizacija vezana na povzdigovanje družbenega koncepta, torej poveličevanje delavskega razreda znotraj socialistične države. V določenem obdobju pa je preboju v prepoznavnost naivne umetnosti nedvomno botrovala trgovina slikarskih artefaktov. O naivni umetnosti je bilo veliko napisanega, pa vendar se kritika in raziskava večinoma nista lotevali globljega ozadja tega fenomena. Ukvarjali sta se predvsem s formo samo, vprašanje izvornosti le-te pa je ostalo odprto. Nekako nismo prišli do odgovora, zakaj se v okviru te dejavnosti določene likovne rešitve ponavljajo kot matrični vzorec pri različnih, med seboj nepovezanih avtorjih. Morda, toda če le nekoliko nakažemo usmeritev našega razmišljanja, se problematika zastavlja že na primarni ravni, ki jo predstavlja paradigma brezfunkcionalnosti umetniškega predmeta – artefakta. V praksi, v konkretnem, pa lahko ugotavljamo, da se forma naivnega slikarstva (figura, kompozicija, medbarvni odnosi) izkaže kot forma čistega arhetipskega značaja. Skratka, da ne bi zašli v nekakšen psihoanalitični 3 diskurz, bi rekli, da se v naivnem slikarstvu manifestira način optične sporočilnosti, ki je primarno in splošno razumljiv najširšemu krogu gledalcev. Izvira iz podzavednega, natančneje dela podzavesti, kjer se v relaciji dojemanja realnosti izhodiščno oblikuje, odzrcali, tudi vizualno pomensko znamenje realnega. Sledi prenos, torej direktna transkripcija. Naj iz uvodnih razmišljanj, ki morda le nekoliko nakazujejo jedro problematike in jih podajamo predvsem zaradi lažjega razumevanja avtoričinega dela, preidemo k njenemu delu. Pred nami je pregledna razstava, ki zajema dela Grete Pečnik, nastala v obdobju treh desetletij. Glede na evidentirano gradivo njene slikarske zapuščine bi sklepali, da se je pričela Pečnikova s svojo likovno ustvarjalnostjo resneje ukvarjati v sredini šestdesetih letih. Torej, po svojem štiridesetem letu starosti. Živela je v Piranu, kamor se je preselila okoli leta 1955. Začetniško obdobje, iz katerega nam je ohranjeno le nekaj slik, ki odražajo določeno poenotenost in sorodnost, bi v smislu zaokroženega cikla morda zajeli v čas treh do petih let. Tu je v ospredju žanrska tematika, uprizoritev življenja preprostih vaških ljudi in njihovih opravil. Prav na začetku imamo dve podobi, ki nekako opredeljujeta celoten cikel: sliki »Delo na polju« (1966) in »Soline« (1968). Za razliko od nadaljnjih je v teh podobah veliko 4 bele svetlobe, kolorit je svež in svetel, morda nekoliko pastelen. Opazne so svetlomodra, blago rjava in rumena barva. Pogled v podobo je horizontalen, krajinski, z dinamiko, ki se razvija v prostor. V ospredju uprizoritve je dejavnost ali prigoda. Izvedbena nerodnost se v slikah, ki jim nekoliko primanjkuje stabilnosti v kompoziciji, gotovo izpostavlja v neustrezni anatomski drži oziroma okornosti pri tvorbi figur, perspektivičnih napakah ipd. Vendar se atmosfera, ki jo podobe ustvarjajo, lepo izpelje v hoteno sporočilnost. In morda je ravno preprost likovni govor najustreznejši način predstavitve zastavljene bukolične tematike. Prizori iz ruralnega življenja, vaška ikonografija, šege in navade so verjetno avtoričini spomini iz otroštva, saj kljub živahnosti in veselosti dajejo te podobe nekoliko nostalgičen vtis. Tematsko in formalno kompaktnost cikla prekinja zanimiva slika, ki je datirana v leto 1968. Gre za delo, ki bi ga naslovili »Revolucija« ali »Punt«, saj je na njej uprizorjeno gibanje upora, punta oziroma neposrednega boja med skupino ljudi, ki jih v osrednjem delu slikinega ekrana požira človeška lobanja. Smrt ne izbira žrtev … Slika je zanimiva skozi različne aspekte. Kot rečeno, prestopa avtoričino dotedanjo vsebinsko polje, hkrati pa odpira tematski segment, ki ga slikarka večkrat razvija v kasnejših delih. Leto 1968 je bilo revolucionarno leto. Tudi pri nas smo imeli študentske upore, v Franciji in drugod je bila vstaja študentov in delavcev. Tok časa je zahteval spremembe, ki so senzibilnega sodobnika vsekakor angažirale v revolt … Glede na kasnejša avtoričina dela, ki obravnavajo družbenopolitično problematiko, bi upali podobo razložiti kot izjavo opazovalca s podukom: nasilje ima samo en konec. Podoba, ki zapušča idilo in magično anekdotičnost kmetskega, naivnega sveta in se precej ekspresivneje ozira v svet realnega, v tehnično izvedbenem smislu vseeno ni prelomna, vendar nakazuje določen preobrat. Ne povsem radikalno, ne rez ampak postopni prehod v obdobje, ki se pričenja v začetku sedemdesetih let, pa odkriva drugačno formo. Pečnikova začenja nov ustvarjalni opus, ki v nadaljevanju skozi manjše variable preide v ustaljeno avtorsko slogovnost. Ujeta v izvirno izrazno obliko se njena podoba večinoma zastavlja skozi centralno kompozicijo z osrednjim vrtincem dogajanja in značilno zastavljeno kromatično shemo. Konfiguracija izpovednega ekrana slike ohranja pripoved ali opis dogodka, vendar gre tu običajno za konstrukt ideje s sporočilom. Osrednjo vlogo v koloritu zavzame rdeča barva, ki skoraj atributivno zaznamuje velik del njenega življenjskega slikarskega opusa. Nepravilna aplikacija perspektive ali infantilno producirana figuralna morfologija avtorice ne obremenjuje. Lahko bi rekli, da se svojega načina drži v okviru zastavljenih parametrov, ki ohranjajo stabilnost predvsem pri osnovi konstrukcije, gradnji figuralnega telesa. V časovnem procesu njenega dela se na nivoju tvorbe figure ne dogajajo bistvene spremembe, torej kljub dolgoletni praksi tu ni opaziti radikalnejšega napredka. Pečnikova le v posamičnih slikah nekoliko popravi napake objektivne neskladnosti preslikave realnega. Vendar bi, v skladu z uvodnimi mislimi tega spisa, slednje korektno uvrstili v racionalen koncept. Simbolno metaforičen način nastajanja izpovedne vsebine je v hoteni ali spontani izvedbeni formi indikativen v celostnem smislu. Življenjski opus Grete Pečnik, ki zajema preko 170 slik, se deli na tiste, izvedene v tehniki olja na platnu, na kartonu ali leseni podlagi. Specifika je tu, v skladu s tradicijo naivnega slikarstva, poslikava na steklo. Gre za veščino, ki zahteva veliko spretnosti in mojstrske bravure, saj je slikanje na steklo t. i. obrnjeno slikarstvo. Slikar ob zamisli dokončne slike prehaja v izvedbi iz vrhnjih plasti v ozadje. Popravki tu niso možni. Pečnikova je predvsem sredi sedemdesetih let izgotovila kar nekaj takšnih slik. Gotovo je zapletenost tehnike tu dodatno okrnila korektnost izvedbene strukture posnetka objektivnega. Kot rečeno pa forma neposredno ni najpomembnejše dejstvo, ki odlikuje obravnavano likovnost. Vseskozi gre predvsem za izraz pri podajanju vsebine. Središčni zaplet s simbolno osrednjo figuro, ki se kot ponavljajoča oblika pojavlja v vrsti podob, običajno prezentira alegorično opredelitev tematike. Ta se motivično prepleta v izkazovanju razmerij med udeleženimi protagonisti. Kot nekakšno nad-bitje se v monumentalni 5 drži osredje slikovne mase tu pojavljajo različni akterji s človeškimi, živalskimi, bajeslovnimi karakteristikami. Ti v prizorih delujejo zelo posvečeno, lahko bi rekli ikonično. Simetrija, ponavljajoči nizi enakih figur v dekorativni vzorec, razpotegnjeni deli figuralne telesnine nas pod okriljem izrazito pestrega kolorita (dominantna rdeča je stalnica), ki sledi kanonu harmonizacije, vodijo v navidezno brezčasno pravljičnost idiličnega sveta. Vendar avtorica ne želi biti ležerna. V idiličnem prikazu se spevna narativnost v prepletu realnega in nadrealnega običajno formulira v stališče in komentar. Ne gre za folkloro, ampak odziv na resničnost in poduk, ki prinaša pravico. Včasih humorno, veselo, pa tudi nostalgično, običajno pa pokončno in neposredno se njene podobe dotikajo narave, okolja, pretežno pa vsebino vijejo kot dogajanje med človeškimi protagonisti. Greto Pečnik zanimajo in vznemirjajo predvsem odnosi med ljudmi. Tipsko opredelitev njenih slik bi razdelil v nekaj kategorij: žanr, krajine in tihožitja, simbolične, intimno ljubezensko-poetične in socialnopolitično angažirane podobe. Vsekakor je intimna vsebina osrednji motiv, ki nekako celostno povezuje njen izpovedni domet. Zelo osebno in čustveno razgrinja pred gledalca svojo notranjost v slikah družinskih prizorov, zaljubljencev, staršev, »mladosti«. Pred nami je avtorica, ki se je morala in želela izpovedati. Tu je bolečina, a hkrati tudi veselje in radost zavedanja dobrega v življenju. Veliko je idiličnega sveta, fantastične fabulativnosti, atmosfere pravljičnega, ki je 6 posredovana v nenavadnem okolju in času. Glorifikacija pravičnosti in resnica bivanjskosti sta skozi objektivno neizbežnost, zavedanje stvarnosti in nadrealne fantazije tematsko najobsežnejši segment simboličnih podob. Absurd, banalnost in grotesknost so tu posledica značilnega naivnega likovnega opisovanja, ki se ne omejuje v preslikavi realističnega mimezisa, ampak posreduje nekakšen dinamično-gibljivi zapis dogodka. S tem je dosežen izjemen efekt izpovedne sugestije. Ob nenavadni formi teh slik pa bi kljub določeni podobnosti vzorec njihovega izvora iskali izven slikarstva. Težko bi verjeli, da gre tu za posnemanje umetnosti nadrealizma, ampak v skladu z omenjeno idejo unikatnega, spontanega načina vizualne sporočilnosti, bi morda videli povezavo v mitološki, bajeslovni literaturi (dediščini) oziroma vizualni ponudbi filmsko televizijske produkcije aktualnega časa. Veliko resneje je vzdušje v kategoriji angažiranih slik. Kot omenjeno, je bila Pečnikova občutljiva na družbeno stvarnost. Tu je njena izjava značilno svarilna. Slike »Pohlep«, »Borba za denar«, »Boginja denarja«, »Vsi na kruh« že v naslovih jasno nakazujejo ustvarjalkino stališče. Pečnikovi problemi aktualnega sveta, njen družbenosocialni čut ne dovolijo pasivnosti (»Velesile«, »Za mir«, »Neuvrščeni«, »Dobiček vojne« …). Boji se apokalipse, zato naslika »Atomski križ«. Pri slikarstvu pa gre vedno tudi za lepoto. Pečnikova je z rastjo in izkušnjo, ki jo je pridobivala z leti dela, gotovo iskala in odkrila lepoto. Dovršena oblika naivne umetnosti je kljub svojemu rustikalnemu karakterju razvila svojo lepoto. Morda je ravno tu tudi vzrok za zadnji uspeh in svetovni vzpon naivne slikarske produkcije. Lepota nima absolutnega modela. Odvisna je od kompleksnega prepleta faktorjev. In glede na to, da so v zgodovini slikarstva „le belle arti“ v začetku dvajsetega stoletja, ko se je umetnostna utemeljitev razgrnila v konceptualno potrebo z drugačnimi vsebinami, za vedno ostale brez lastne lepotne karakternosti, je morda v določenem obdobju ravno naivna umetnost, oziroma natančneje, naivno slikarstvo, poskrbelo za rehabilitacijo estetskega - lepote v tej stroki. Ne glede na to, pa lahko vsekakor pritrdimo, da kljub svojstveni nestabilnosti tvorbe prostora, mimetični nekorektnosti in splošni izvedbeni iracionalnosti posedujejo dela naše avtorice določen protokol estetske uravnave. Kar pomeni, da se v ritmu obravnave in dinamiki, pod okriljem odrejene barvne sheme ujamejo parametri, ki v specifičnem vzdušju zapolnijo podobe z nabojem estetike in lepote. Morda bi v tem smislu videli iskanje, odkrivanje in ustvarjalno hotenje avtorice v sredini devetdesetih let, zadnjem obdobju njenega likovnega delovanja, kjer imamo veliko rožnih tihožitij. Greta Pečnik je za seboj pustila obsežen opus del. Slike skozi katere vstopamo v njen svet so na videz preproste, kot rečeno naivne. Vendar je njihova sporočilnost najpomembnejša daritev, ki je ostala za njo. V razpravi aktualnih teorij sodob- nosti (Terry Smith: What is Contemporary Art?, 2009) bi delo Pečnikove lahko povsem ekvivalentno postavili ob bok profesionalni vizualno-likovni umetnosti. Vendar ne gre za to. Ne gre za kategorizacijo ali evalvacijo. Ne gre za formo ne vsebino. Gre za delo, dolgoletno vztrajno delavnost, v kateri sta izpostavljeni čustvenost in čutnost. In le-ti sta ključni za sleherno umetniško aktivnost. Angažiranost, želja po izpovedi, ujeta fantazma skozi realnost zgodbe življenja. Znotraj tega pa zgodba ženske. Ženske, ki je ne bi videli preveč v obleki feminilnega, ampak skozi poseben žensko čustveni odziv, občutljivost, ki ga opredeljuje ženski princip in zorni kot. Ni povsem naključno, da se projekt pregledne razstave del Grete Pečnik postavlja v obdobju, ki skuša, vsaj skozi zavedanje, popraviti krivice patriarhalne družbene stvarnosti sodobnega sveta. Vsekakor je njeno delo odraz časa v katerem je živela, vendar je trdnost, volja, hotenje, predvsem pa delovna vnema in neustavljiva želja po izpovedi njena osebna zgodba. V soočanju z realnim je pod okriljem lepote v svobodi, kjer je iskrenost govora največja vrednota, ujela pot k pravici, resnici in sreči … Dejan Mehmedovič 7 Kmečki upor 1968, olje na platnu, 60 cm x 70 cm, zasebna last Pava 1968, olje na lesonitu, 45 cm x 66 cm, zasebna last Soline 1968, olje na lesonitu, 58 cm x 65 cm, zasebna last Družina 1969, olje na platnu, 50 cm x 65 cm, zasebna last Mlada srca 1969, olje na steklu, 58 cm x 56.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT43 Usoda revežev 1969, olje na kaširanem platnu, 71 cm x 60 cm, zasebna last Zaljubljeni kmetič 1971, olje na platnu, 68 cm x 53 cm, zasebna last Sanje 1972, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, zasebna last Na straži 1974, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT179 Ribiči 1974, olje na steklu, 55 cm x 45 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT181 Na kaktusih 1975, olje na steklu, 67 cm x 60 cm, zasebna last Slepi lovec 1979, olje na platnu, 70 cm x 50 cm, zasebna last Cvetoči konj 1980, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT470 Kaj nas čaka? 1980, olje na platnu, 69 cm x 88 cm, zasebna last Med rožami 1983, olje na kartonu, 50 cm x 36 cm, zasebna last Svet, ki nas obkroža 1986, olje na lesonitu, 68.5 cm x 87.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT660 Sin Herbert 1987, olje na lesonitu, 83 cm x 51 cm, zasebna last Sveti Martin 1987, olje na platnu, 41 cm x 57 cm, zasebna last Boginja vode 1991, olje na kartonu, 65 cm x 50 cm, zasebna last Balkanske živali 1993, olje na platnu, 60 cm x 80 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT762 BIOGRAFIJA Rodila se je leta 1924 v Oplotnici v družini s šestimi otroki. Imeli so težko življenje. Že kmalu se je poročila s slikopleskarjem in postala gospodinja. V zakonu je rodila sinova; Herbert se je rodil leta 1942, leto kasneje se je družini pridružil še Slavko. Leto po koncu II. svetovne vojne so se preselili v Slovenske Konjice, devet let kasneje pa v Piran. V tem obmorskem mestu, na Verdijevi ulici, je imela slikarka dolga desetletja galerijo v pritličju, atelje pa na podstrešju hiše, v kateri so živeli. Slikati je začela v začetku 60. let in sprva uporabljala moževe barve. Pri ustvarjalnih podvigih jo je mož podpiral in v začetku poskušal tudi usmerjati, vendar se je kmalu podala na samostojno pot. S svetovanjem je nanjo zelo vplival slikar Lojze Spacal, ki ji je odpiral tudi vrata različnih galerij. Z nasveti ji je pomagal tudi kipar Janez Lenassi. Njeno ustvarjalno in osebno pot je globoko pretresla smrt sina Slavka, ki je preminil leta 1985. Več desetletij se je borila s Parkinsonovo boleznijo, zaradi katere je tudi vedno manj slikala. Zadnja leta je preživela kot oskrbovanka Doma starejših občanov v Izoli, ki mu je podarila tudi izbor svojih del. Umrla je leta 2006. Leta 1975 je sodelovala na Saboru izvornih umjetnika Jugoslavije v Zlataru na Hrvaškem ter leta 1980 tam prejela zlato plaketo Zlatar 80, ki sta jo podeljevala galerija in Sabor izvorne umjetnosti Zlatar. Prejela je tudi vrsto drugih nagrad, med drugimi leta 1973 diplomo na II. mednarodni razstavi naivnega slikarstva v Luganu v Švici, dve leti kasneje častno nagrado na razstavi evropskega naivnega slikarstva »Evropa 75« v Morgesu v Švici, leta 1977 je prejela veliko zlato plaketo tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, leta 1985 nagrado Oscar D’Italia 1985, ki jo je podelila Academia Italiana iz Calvatona ter leta 1988 nagrado Premio Milano 1988, ki jo podeljuje Instituto D’Arte contemporanea Milano. Sedemkrat se je udeležila slikarskih extemporov v Piranu, kar devetnajstkrat pa taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Bila je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov, njena dela pa se nahajajo v več zbirkah naivne umetnosti, med drugim v Galerie Pro Arte Kasper iz Morgesa v Švici, v Galeriji izvorne umetnosti v Zlataru na Hrvaškem, v Musee International d’Art Na f iz Vicqa v Franciji in v Muzeju naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine v Srbiji. Njeno slikarstvo je cenil tudi tenorist Luciano Pavarotti. 28 SEZNAM DEL NA RAZSTAVI Kači in petelini, b.d., olje na steklu, 56 cm x 54 cm, zasebna last Pohlep, b.d., olje na platnu, 60 cm x 50 cm, zasebna last Štorklja, b.d., olje na kaširanem platnu, 42 cm x 50.5 cm, zasebna last Kmečki upor, 1968, olje na platnu, 60 cm x 70 cm, zasebna last Pava, 1968, olje na lesonitu, 45 cm x 66 cm, zasebna last Soline, 1968, olje na lesonitu, 58 cm x 65 cm, zasebna last Družina, 1969, olje na platnu, 50 cm x 65 cm, zasebna last Mlada srca, 1969, olje na steklu, 58 cm x 56.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT43 Otroci v žitu, 1969, olje na lesonitu, 49 cm x 62 cm, zasebna last Usoda revežev, 1969, olje na kaširanem platnu, 71 cm x 60 cm, zasebna last Moje srce, 197?, olje na platnu, 64 cm x 55 cm, zasebna last Brez naslova, 1971, olje na steklu, 65 cm x 50 cm, zasebna last Vsi na kruh, 1971, olje na platnu, 69 cm x 50 cm, zasebna last Zaljubljeni kmetič, 1971, olje na platnu, 68 cm x 53 cm, zasebna last Mati sonca, 1972, olje na platnu, 69 cm x 56 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT124 Sanje, 1972, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, zasebna last Naša ljubezen, 1973, olje na platnu, 70 cm x 49.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT148 Borba za denar, 1974, olje na platnu, 69 cm x 56 cm, zasebna last Drevo mladih, 1974, olje na platnu, 90 cm x 70 cm, zasebna last Na straži, 1974, olje na platnu, 70 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT179 Ribiči, 1974, olje na steklu, 55 cm x 45 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT181 Atomski križ, 1975, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, zasebna last Na kaktusih, 1975, olje na steklu, 67 cm x 60 cm, zasebna last Nakladalci, 1976, olje na platnu, 60 cm x 66.5 cm, zasebna last Moj angel, 1976, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, zasebna last Piran spomladi, 1979, olje na pleksi steklu, 59 cm x 44 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT419 Slepi lovec, 1979, olje na platnu, 70 cm x 50 cm, zasebna last Cvetoči konj, 1980, olje na platnu, 80 cm x 60 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT470 Kaj nas čaka?, 1980, olje na platnu, 69 cm x 88 cm, zasebna last Za mir, 1980, olje na steklu, 62 cm x 46.5 cm, zasebna last Plodnost, 1982, olje na papirju, 54 cm x 74 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT548 Med rožami, 1983, olje na kartonu, 50 cm x 36 cm, zasebna last Alkoholika, 1983, olje na kaširanem platnu, 49 cm x 110 cm, zasebna last Oče in mati, 1984, olje na lesu, 59 cm x 50 cm, zasebna last Ljubezen, 1985, olje na lesonitu, 67 cm x 104 cm, zasebna last Velesile, 1985, olje na lesonitu, 75 cm x 95 cm, zasebna last Svet, ki nas obkroža, 1986, olje na lesonitu, 68.5 cm x 87.5 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT660 Sin Herbert, 1987, olje na lesonitu, 83 cm x 51 cm, zasebna last Sveti Martin, 1987, olje na platnu, 41 cm x 57 cm, zasebna last Boginja vode, 1991, olje na kartonu, 65 cm x 50 cm, zasebna last Iris v morju, 1991, olje na kaširanem platnu, 70 cm x 52 cm, zasebna last Petelini v dežniku, 1992, olje na kaširanem platnu, 32.5 cm x 30.5 cm, zasebna last Balkanske živali, 1993, olje na platnu, 60 cm x 80 cm, last Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, inv. št. GT762 29 IZBOR RAZSTAV IZBOR SAMOSTOJNIH RAZSTAV 1968 Piran, Slovenija Mestna galerija 26. april—5. maj 1968 1969 Koper, Slovenija Pokrajinski muzej Koper 15.—27. julij 1969 Piran, Slovenija Mestna galerija 26. april—5. maj 1969 Kranj, Slovenija Galerija v Prešernovi hiši 24. oktober—20. november 1969 1972 Gorica, Italija Center kulture »Stella Matutina« 8.—22. marec 1972 Kranj, Slovenija Galerija Prešernove hiše 13.—27. december 1972 Piran, Slovenija Mestna galerija 31. maj—11. junij 1972 Trebnje, Slovenija Avla OŠ 1.—16. april 1972 1977 Zagreb, Hrvaška Galerija Centra za društvenu aktivnost žena maj—junij 1977 Piran, Slovenija Mestna galerija julij 1977 30 1982 Kranj, Slovenija Galerija v Prešernovi hiši 2.—25. april 1982 IZBOR SKUPINSKIH RAZSTAV 1969 Trebnje, Slovenija Avla OŠ Trebnje Tabor slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev junij, julij 1969 1970 Trebnje, Slovenija Avla OŠ Trebnje Tabor slovenskih likovnih samorastnikov 27. junij—20. julij 1970 Bytom, Poljska Muzeum Górnośląslie Slovenski likovni samorastniki 11. april—konec aprila 1972 Razstava preseljena še v BielskoBiala, Katowice, Chorzów, Cieszyn, Częstochowa in Gliwice (Muzej, 26. september—15. oktober 1972). 1973 Zagreb, Hrvaška Povjesni muzej Hrvatske Seljačka buna 1573 Lugano, Švica Vila Ciani II. mednarodna razstava naivnega slikarstva/II Mostra Internazionale dei pittori naifs Rassegna Internazionale delle Arti e della Cultura di Lugano 31. avgust—11. november 1973 1971 Piran, Slovenija Mestna galerija Dela 14 ustvarjalk marec 1971 Hrvaška, Zagreb Galerija primitivne umjetnosti, Muzej za umjetnost i obrt, Etnografski muzej, Galerija Hlebine Naivi 73 2. junij—1. september 1973 Trebnje, Slovenija Avla OŠ Trebnje Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 7.—26. avgust 1971 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Umetnost slovenskih samorastnikov 29. junij—18. avgust 1973 1972 Ljubljana, Slovenija Mestna galerija avgust 1972 1974 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 3. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 27. junij—3. avgust 1974 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Salon 1972, Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 1.—31. julij 1972 1975 Graz, Avstrija Kunstler Haus in Kulturhaus Gnjevni lijepi svet - Böse schöne Welt januar—februar 1975 Razstava preseljena na Dunaj, Avstrija; Museum des 20. Jahrhunderts in v Eisenstadt, Avstrija; Landesgalerie im Schloss Esterhazy; februar—april 1975. Morges, Švica Galerija dei Naif di Morges Evropa 75 1976 Boras, Švedska Borasparken julij—13. avgust 1976 London, Velika Britanija Camden Arts Centre Naive Art in Yugoslavia 7. julij—22. avgust 1976 1977 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 4. Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 23. junij—31. julij 1977 1978 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi vsega sveta 8. julij—25. avgust 1978 Kumrovec, Hrvaška Dom borcev in mladine Ustvarjalnost slovenskih samorastnikov 7.—21. februar 1978 1979 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 5. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 7. julij—20. avgust 1979 1984 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 7. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 7. julij—24. avgust 1984 1981 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 6. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije 3. julij—18. avgust 1981 1992 Ljubljana, Slovenija Cankarjev dom Likovni samorastniki Trebnje 1968—1992. Razstava ob 25. letnici Mednarodnega tabora 27. julij—30. avgust 1992 1982 Svetozarevo, Srbija Galerija samoukih likovnih umetnika Slovenski umetniki iz Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem 21. april—9. maj 1982 1994 Bratislava, Slovaška Slovaška narodna galerija Insita 94 18. avgust—9. oktober 1994 Razstava preseljena v Nürnberg, Nemčija; AFAG – Ausstelungsgeselschaft mbH, Mesecentrum, 22. oktober—1. november 1994. 1983 Kanada, Vancouver Canvas Art Gallery 1996/97 Vicq, Francija Musee d`art naif de l`Ile de France Pogled na vzhod: 136 mojstrovin iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje / Looking east: 136 Masterpieces from the Trebnje Museum in Slovenia 21. september 1996—25. marec 1997 2007 Trebnje, Slovenija Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Tabor likovnih samorastnikov Trebnje nekdaj in danes 16. junij 2007—13. junij 2008 2010 Zagreb, Hrvaška Galerija Mirko Virius Slovenski likovni samorastniki iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje 19. november—12. december 2010 Đurđevac, Hrvaška Galerija Stari grad Iz donacije Ivana Lackovića Croate: Metamorfoze - iskoraci 17. december 2010—29. januar 2011 2012 Jagodina, Srbija Muzej naivne i marginalne umetnosti Slovenski likovni samorastniki iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje 26. januar—26. februar 2012 2014 Kovačica, Srbija Galerija naivne umetnosti Slovenski likovnih samorastniki iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje 21. marec—21. april 2014 IZBOR NAJPOMEMBNEJŠE BIBLIOGRAFIJE Grakalić, M. (1973). Hrvatski naivni umjetnici i slovenski likovni samorastniki. Samobor. Ledić, G. (1975). Böse schöne Welt-Naive Kunst aus Jugoslawien aus der sammlung Gerhard Ledić Gnjevni lijepi svijet. Graz: Univerzitäts-Buchdruckerei Styria. Maleković, V. (2008). Čudesne slike mitološkog folklora. V V. Maleković, O izvornoj ili naivnoj umjetnosti 1964-1980. Kritike, eseji, zapisi i polemike (str. 74-75). Zagreb: Hrvatski muzej naivne umjetnosti. Maleković, V. (2008). Snoviđenja i druga uzbuđenja. V V. Maleković, O izvornoj ili naivnoj umjetnosti 19641980. Kritike, eseji, zapisi i polemike (str. 163). Zagreb: Hrvatski muzej naivne umjetnosti. Naive Art in Yugoslavia. (1976). London. Pauwels, L. L`Arche de Noe et les Naives. Pariz: Editions Max Fourny. Tomašević, N. -B., & Bihalji-Merin, O. (1984). Enciklopedija naivne umetnosti sveta. Beograd: Jugoslovenska revija. Tomašević, N. (1973). Naivci o sebi. Beograd: Revija Beograd. 31 Greta Pečnik Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 15. 5.—12. 10. 2014 Izdajatelj Center za izobraževanje in kulturo Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Zanj Patricija Pavlič Avtor razstave in besedila Dejan Mehmedovič Dokumentacija Andrejka Vabič Nose Jezikovni pregled Špela Brajer Fotografije Boštjan Pucelj Oblikovanje in prelom Meta Gabrijel Tisk Alfagraf Tiskarna d.o.o. Naklada 300 kosov Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija T: 00386 (0)7 34 82 106, F: 00386 (0)7 34 82 107 E: galerija@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, Slovenija T: 00386 (0)7 34 82 100, F: 00386 (0)7 34 82 102 E: info@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si Copyright by Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Trebnje 2014 Vse pravice pridržane Tiskano v Sloveniji Razstavo so omogočili: CIK Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Občina Mirna, Občina Mokronog–Trebelno, Občina Šentrupert in Občina Trebnje. Za sodelovanje in pomoč pri pripravi razstave se zahvaljujemo Herbertu Pečniku in Obalnim galerijam Piran. 32