1. No category

LIRA
130 let
Prvo slovensko pevsko društvo
1882 – 2012
Iskrenim čestitkam za uspešno pot
velja dodati le še želje, da bi LIRA
svoje poslanstvo uresničevala enako
uspešno tudi v prihodnje.
dr. Danilo Türk
Predsednik
Republike Slovenije
VOŠČILO OB 130-LETNICI
LIRA, Prvo slovensko pevsko društvo,
ustanovljeno pred daljnimi 130 leti, je
pomemben pričevalec razvoja slovenske narodne istovetnosti. Nastalo
je v času, ko je bila slovenska pesem
buditeljica narodne zavesti, ponosa
in domoljubja. Pevci izpod vaške lipe,
mojstrski ustvarjalci in poustvarjalci
vokalne glasbe, so se odzvali svojemu
notranjemu klicu po samopotrditvi in
uveljavljanju slovenske kulturne dediščine, njene neponovljivosti in njenih vrednot. Postali so nosilci družabnega življenja v širšem prostoru in v
njem s svojim prepevanjem še naprej
utrjevali stoletja staro slovensko željo
po združevanju in ustvarjanju, po
ubranosti in doseganju vrhunske kakovosti. V zborovskem petju, ki je ena
osrednjih prvin slovenske nacionalne
identifikacije, so tradicionalni ljudski
kulturi dodali tudi “visoko” glasbeno
kulturo. Povezali so se s sodobnimi
skladatelji in razširili svoj repertoar
tudi z melosi sveta.
Vse to je tudi zgodba o Liri, ki je slovensko zborovsko tradicijo uspešno
prenašala iz roda v rod. Zdaj slavi
častitljivih 130 let delovanja, uživa
visok ugled doma, prejema odmevna priznanja na največjih svetovnih
festivalih, njena pesem pa še naprej
povezuje Slovence doma in v tujini.
Marjan Šarec
Župan občine Kamnik
130 let Prvega
slovenskega pevskega
društva LIRA
Zborovska glasba ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Temeljila je na dobro razviti glasbi, predvsem v večjih mestih,
samostanih in v ljubljanski stolnici.
Prvi večji vzgib je zborovstvo dobilo z
romantičnim gibanjem v času prebujanja nacionalne zavesti, drugega pa s
cecilijanskim gibanjem, ki je spodbujalo zanimanje za »a capello« glasbo
starih mojstrov, predvsem Jacobusa
Gallusa. Proti koncu 19. stoletja je bilo
v okviru čitalnic ustanovljenih že več
kot 60 zborov. Nekateri so aktivni še
danes. S ponosom lahko povem, da je
med njimi tudi Prvo slovensko pevsko
društvo LIRA Kamnik.
Lira se uvršča med najpomembnejše
slovenske zbore tako po programski
usmeritvi kot po tradicionalnem in
sodobnem repertoarju, pa tudi koncertnih izvedbah z veliko sugestivno
izraznostjo. Malo je društev, ki svojo
pot močno in uspešno peljejo zavidljivih 130 let. Prvemu slovenskemu
pevskemu društvu LIRA to uspeva z
njegovo bogato tradicijo ohranjanja
zborovskega petja. Ne želim mimo
dejstva, da je bila odmevnost nastopanja LIRE v Londonu v letih 2004
in 2008 tako izjemna, da so bili v
letošnjem letu ponovno vabljeni na
kulturno olimpijado, ki se je odvijala
tik pred otvoritvijo olimpijskih iger. S
ponosom jih lahko imenujemo in zaslužijo si naziv »kulturni ambasadorji
Slovenije in Kamnika«.
Pevci Lire ste slovensko pesem ponesli daleč čez državne meje. V svoji
bogati zgodovini ste dosegli kar nekaj
mednarodnih priznanj na področju
moškega zborovskega petja. S posebno ljubeznijo do petja navdušujete
občinstvo in ohranjate prijateljske
zborovske vezi. Slovenska kultura
je bila vedno odprta v svet; odprtost
je odločilnega pomena za bogatitev
sleherne kulture – in vi ste za to pravi
primer!
Verjamem in želim si, da boste tudi v
bodoče s svojim delom in prisotnostjo
utrjevali zavest slovenske zborovske
glasbe, skrbeli za predstavljanje
slovenske glasbene ustvarjalnosti
ter poustvarjalnosti doma in v tujini, ohranjali kvaliteto in svoje znanje prenašali na mlajše generacije.
Občina Kamnik se bo tudi v bodoče
trudila podpirati vrhunsko ustvarjalnost in zagotavljati dostopnost vsem
občanom do raznovrstne kakovostne
umetniške produkcije.
Ob koncu naj vam ob jubileju, 130-letnici delovanja, iskreno čestitam,
želim obilo uspehov še naprej, naj se
vaša ljubezen do petja in slovenske
besede dotakne vseh nas!
prof. dr. Andrej Misson
»Pridi že, sladka prijateljica,
kot svoje srce te ljubim, dušica,
stopi že v moje prostore,
tam vso lepotijo premorem.
Tam sedež vsak je pogrnjen
zastor je v hiši zastrnjen,
posuta je z rožami hiša,
dišijo dehteča zelišča.
Tam je miza okrašena,
s slastno hrano obložena,
tam, draga, je vina obilje
in vsega, kar ti je v veselje.
Tam slišiš sladko melodijo,
tenkó piščali se oglasijo;
tam fant in dekle ti okretno
prepevata pesem umetno.
On strune na citrah prebira,
ona poje in spremlja jo lira;
strežaji prinesejo pladnje
in čaše dišečega vina.«
(Anonymus, med 9. in 11. stoletjem, Iam,
dulcis amica, venito;
Vabilo, prevod Primož Simoniti)
MISEL OB LIRINIH 130 LETIH
… In spremlja jo lira in spremlja ga Lira …
Ob 120-letnici Lire sem pisal o njenih in
naših prehojenih poteh. Skupaj s sedanjimi pevci je bilo takšnih ali drugačnih
poti, merjenih tudi dobesedno v kilometrih, veliko. Želim si, da bi v glasbene
svetove, tudi nove, odpirali še več poti.
Verjamem, da je Lira kot dama, sicer z
moškim glasom, a krepka in urejenega,
zálega zvočnega videza. Skrb za to ni
lahka, toda v življenju je že vedno prav
tako, kot je: morda bi lahko bilo bolje,
toda lahko bi bilo tudi slabše.
Zahvaljujem se prav vsem, ki skupaj z
menoj iščete glasbene svetove pesmi,
nam kakor koli pomagate in tudi vsem
tistim, tihim, ki nas podpirate od doma
ali ste naši zvesti poslušalci.
Lirino petje je danes kapljica v morju
raznovrstne kulturne ponudbe doma in
po svetu.
Pa naj se te naše kapljice zláto svetijo
in še dolgo, dolgo zvonko kapljajo na ta
naš ljubi svet.
Lirine prve korake pred 130 leti je spremljala Gregorčičeva misel, naj nas še
kakšna njegova počasti tudi zdaj.
Ne, vsega pa mi ni odreklo
dobrotno nebo,
čeprav mi v trpljenju življenje je teklo
in polno je boli biló.
Čeprav mi dal Večni ni zemeljske sreče,
se klanjam mu vendar do tal:
saj dal pa zato mi darilo je veče,
ki on ga ni srečniku slednjemu dal.
Kaj žalost, kaj bol, kaj trpljenje!
Saj petja on dal mi je glas:
s tem lajšam si, slajšam življenje,
s tem srcu si dajem oddušek, izraz!
In dal mi je sladkega soka kozarček,
ki teče iz mojih mi trt;
s tem tudi krepčam in tolažim se starček,
kadàr sem bolan in potrt.
(Simon Gregorčič, Ne, vsega pa mi ni odreklo)
Tudi nam je Večni dal naš petja glas, ki
zlit z glasovi drugih oživi mrtve note na
papirju.
Naj strežaji prinesejo pladnje in čaše dišečega vina. Natočimo si sladkega soka
kozarček, krepčajmo in tolažimo se z
njim in razveseljujmo s petjem. Naj nas
spremlja Večni … Srečno, Liraši!
Jože Prezelj
Predsednik PSPD Lira
Kamnik
Misli ob 130-letnici LIRE
»Nekaj vznesenega je, če se ljudje zberejo,
ne le, da bi ob pesmi preživeli vesele ure,
temveč, da želijo to veselje deliti tudi z
drugimi. To je bilo gotovo vodilo ustanoviteljem Lire pred 130 leti«.
Te besede je pred davnimi leti zapisal tedanji predsednik Lire, dr. Albert
Čebulj. Liraši smo temu idealu ostali
zvesti do današnjih dni. Ni bilo lahko,
še posebej ne v zadnjem času, ko se
je država začela čedalje bolj mačehovsko obnašati do kulture.
Liraši se ne damo. Zavedamo se
odgovornosti in svojega kulturnega
poslanstva v Sloveniji. Kljub težki
finančni situaciji nam je v zadnjih
desetih letih uspelo izvesti veliko število samostojnih koncertov. Slovensko
ljudsko pesem in tako tudi ime Slovenije in Kamnika smo ponesli daleč
čez državne meje. Sodelovali smo na
različnih festivalih in tekmovanjih v
Sloveniji in Evropi. Omenil bi le nepozabna gostovanja pri naših prijateljih
v Bazovici, pa na Trsatu. Bili smo na
tekmovanju v Pragi. Veliko priznanje
Liri je bilo povabilo na gostovanje v
London. Trikrat smo sodelovali kot
edini kontinentalni evropski zbor na
festivalu moških pevskih zborov v
Royal Albert Hallu. Poleg tega smo v
Londonu imeli tudi samostojne kon-
certe. Zadnje gostovanje je bila udeležba na zelo odmevni predolimpijski
kulturni olimpijadi. Vsa ta gostovanja
so Liri dala nov pečat.
V svoje programe smo začeli vključevati tudi dela svetovnih skladateljev
in jih tako predstavili naši publiki.
Vesel sem, da smo v zadnjih letih Liro
malo »pomladili«. K temu je gotovo
pripomogel zelo pester program dela
zbora. Smo povsod, kamor nas povabijo. Nikdar ne rečemo ne. Z veseljem
prepevamo tako na koncertih kakor
tudi na raznih proslavah, obletnicah,
komemoracijah, na planini in še drugje. Pojemo z veseljem in zanosom,
zase in za našo zvesto publiko, ki nam
s svojo prisotnostjo in sprejemanjem
našega petja daje še posebno voljo in
moč za nadaljnje ustvarjanje.
Hvala vsem, ki nam sledite in nas
podpirate, še posebej občini Kamnik
in vsem sponzorjem, ki nam kljub
težkim časom niste obrnili hrbta !
Posebna zahvala gre tudi našemu
maestru Andreju Missonu, ki nas z izrednim posluhom za naše probleme,
strpnostjo in tankočutnostjo pripravlja na naše nastope. Andrej, hvala!
petje, ki tudi danes nadaljuje veliko
in bogato zborovsko tradicijo. Številni
zbori so kot po pravilu dosegali izjemna priznanja tudi na mednarodnih
tekmovanjih. V tem sklopu imata
posebno častno mesto zbor in društvo Lira, z začetki, ki segajo v daljno
zasl. prof.
leto 1868, leta 1882 pa je nastalo prvo
dr. Primož Kuret
samostojno pevsko društvo Lira, ki je
vsako leto pripravilo več javnih nastoLIRI OB 130. OBLETNICI
pov, kjer so sodelovali tudi tamburaši
in godba na pihala. Zanimiv je podaVzbujajte, dramite, vnemajte narod!
tek, da so leta 1911 posneli svojo prvo
Tako je zapisal goriški slavček Simon
ploščo za založbo Zanophone. PevGregorčič že leta 1886 pevcem pevsko društvo Lira je imelo srečo tudi
skega zbora Lira. Zborovsko petje na
s svojimi zborovodji. Tako so pevski
Slovenskem ima dolgo tradicijo in
zbor vodili France Stele, Emil Adamič,
Lira velja za naše najstarejše pevsko
Ciril in Samo Vremšak in zdaj Andrej
društvo. Ko se je po marčni revoluMisson. Vsak izmed njih je zapustil
ciji 1848 začela razvijati nacionalna
globoko sled v kulturnem življenju
zavest, so zbori odigrali pomembno
Kamnika. Še posebej velja omeniti
narodno buditeljsko vlogo. V čitalSama Vremšaka, ki je nasledil svojega
nicah in zunaj njih so rasli in nastaočeta in ki je – tako kot njegov oče –
jali vedno novi zbori. Ob koncu 19.
napisal marsikatero skladbo prav za
stoletja je njihovo število že preseglo
Liro. Samo Vremšak se je tako kot nještevilko 150. Ob njih so nastajala štegov naslednik Andrej Misson vpisal
vilna nova dela, večkrat priložnostna
med pomembne slovenske skladatein za vsakdanjo rabo. Z nekaterimi
lje, ki so oblikovali glasbeno podobo
dosežki pa so posegla tudi že više.
svojega časa.
Tako že več kot stoletje govorimo o
Slavo slovenske pesmi pa so popevskem talentu našega naroda, njenesli Liraši že pred prvo vojno na
govem nagnjenju do petja in celo, da
gostovanjih po svetu. S to prakso so
ima Slovenija glede na število prebinadaljevali med obema vojnama in
valcev največ zborov v Evropi. Zasluge zlasti po drugi vojni, ko je Lira dosegla
imajo zlasti učitelji in organisti, ki so s
pomembne uspehe po raznih evropsvojim delom pomagali oblikovati Slo- skih deželah. Vso to bogato zgodovence kot kulturen narod. Tudi po letu vino najdemo zgledno popisano v
1918 se je takšno delo nadaljevalo.
zborniku »Lira 1882 – 1982«, ki je izšel
Med drugo svetovno vojno se je razob stoletnici zbora. Toda obletnice
vijala in doživela razmah partizanska
so samo postaje na poti, priložnost,
pesem kot množična ljudska pesem.
da pogledamo nazaj in presodimo
Po vojni pa so nove razmere omogočiprehojeno pot. Od stoletnice je spet
le še širši razmah v okviru kulturnih
preteklo trideset let in ob tem slavorganizacij. Številne revije in pevska
nostnem dogodku in pomembnem
tekmovanja so spodbujala zborovsko
jubileju najstarejšega pevskega
društva na Slovenskem ob čestitkah
želimo društvu še naprej tako uspešno delo in nadaljnje sadove tega dela
v prid okolju, v katerem tako uspešno
deluje, in vsej Sloveniji.
O avtorju
Zaslužni profesor dr. Primož Kuret (1935,
Ljubljana) je eden najuglednejših slovenskih
muzikologov. Več let je na Akademiji za glasbo
Univerze v Ljubljani predaval svetovno glasbeno zgodovino in zgodovino slovenske glasbe.
Zavzemal je pomembna mesta v glasbenem
šolstvu in kulturi. Leta 1986 je skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil mednarodno priznano prireditev Slovenski glasbeni
dnevi, z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim simpozijem, ki ga od ustanovitve dalje
tudi prizadevno vodi.
Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj, med drugim medaljo Češke
republike (1985), Betettovo listino (2003), leta
2005 pa na Dunaju Herderjevo nagrado ter
avstrijski častni križ za znanost in umetnost I.
reda za zasluge na področju muzikologije. Leta
2005 je prejel tudi državno nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju
glasbenega šolstva, leta 2006 pa Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo na področju
muzikologije in letos red za zasluge Republike
Slovenije predsednika republike.
Leta 2001 je postal kot prvi Slovenec častni član Accademie Filarmonica di Bologna
(ustanovljene 1666). Sodeloval je na številnih
mednarodnih muzikoloških simpozijih (v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Kanadi, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Nemčiji, na
Norveškem, v Romuniji, Švici, na Slovaškem,
v Sloveniji in Turčiji), na katerih je predstavljal
slovensko glasbo. Napisal je tudi več pomembnih monografij ter številne razprave o slovenski
glasbi objavil v domačih in tujih publikacijah.
Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v Freiburgu im Breisgau.
Prof. dr. Andrej Misson
prof. Janez Majcenovič
LIRI ob vstopu
v štirinajsto desetletje!
…V 19. stoletje se je mesto opoteklo
z zlomljenimi krili…Narodnostno
prebujanje pa je odprlo vsaj dve svetli
okni: »Narodno čitalnico«, ki ji je stal
ob rojstvu celo Simon Jenko in pevsko
društvo Lira, katerega pesem je bila prvi
klic v meglenem jutru, a jutro še ni naznanjalo dneva…Tako je ob 750-letnici
mesta Kamnika zapisal rojak, umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc.
Nekaj let kasneje sem sam zapisal, da
je Kamnik mesto z dušo in zgodovino.
V obeh odseva usoda malega naroda, ki
je na stičišču romanskega, germanskega in madžarskega sveta uspel ohraniti
svojo zemljo, jezik in kulturo.
Med tistimi, ki so ustvarjali kamniški
del mozaika slovenskega bivanja, je bila
tudi kamniška Lira. Trinajst desetletij
Lirine zgodovine je tesno povezanih s
skoraj tisočletno kamniško zgodovino:
to pa je tradicija, ki se je kupiti ne more!
Sedanji in bodočim generacijam pevcev
želim, da bi omenjeno tradicijo uspešno
nadaljevali, tako kot veleva slovenska
narodna:
Dokler človeški rod biva,
po zemlji hod',
bode slovelo…slovensko dekle…
slovenska pesem…
in Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz
Kamnika!
dr. Nikolaj Sadnikar
Častni občan Kamnika
Dragi Liraši!
Pridružujem se čestitkam ob vaši
130-letnici. Kot star Kamničan in sin
enega prvih članov Lire vam lahko
povem, da sem ponosen na vse, kar
je Lira storila za politično prebujenje
Slovencev v Kamniku, v domovini
in zamejstvu. Od mladih dni sem
spremljal Liro preko vznesenih besed
mojega očeta in kasneje tudi sam
prisostvoval koncertom, ki so vedno
pomenili velik kulturni dogodek.
Naj Lira še naprej nadaljuje svoje
poslanstvo !
Janez Balantič
Predsednik
organizacijskega
odbora ob 130-letnici
VOŠČILO LIRI
Skoraj tri desetletja so minila, kar
sem na prigovarjanje prijatelja Matica
prvič prestopil prag pevske sobe v
Vremšakovi hiši in kot mladenič pričel prepevati pod strogim vodstvom
prof. Sama Vremšaka. Izpolnile so
se mi mladostne sanje, saj sem si ob
obveznih ogledih Lirinih koncertov
vedno želel peti pri tem klenem moškem zboru. Sledila so čudovita leta
vaj in nastopov ter obveznih obiskov
Samčija pri nas doma, kadar sem
prevečkrat izostal pri vajah.
Zatem so se zgodile velike spremembe v življenjih vseh nas- Slovenija je
postala samostojna država, z velikimi
pričakovanji smo zamenjali družbeni
red, spremembam se ni mogla izogniti niti Lira. Profesor Vremšak je zaključil z vodenjem zbora, njegovo delo
je nadaljeval najprej Marjan Ribič
in od leta 2000 dalje prof.dr. Andrej
Misson. Le-ta je vnesel med nas svoj
neupogljivi optimizem in nas nadgradil z izrednim strokovnim delom. In
zopet je Lira premikala mejnike, saj je
postala prvi evropski celinski zbor, ki
je na povabilo valežanskega moškega
zbora iz Londona leta 2004 nastopil
na svetovnem srečanju v Royal Albert
Hallu. Impresionirani smo bili, saj
smo bili soustvarjalci pri petju tisočglavega zbora v prečudoviti dvorani
pod pokroviteljstvom angleškega
princa Charlesa. Z Valežani smo postali prijatelji, prišli so na gostovanje
v Slovenijo, Liraši pa leta 2008 in letos
zopet v London. Letošnje gostovanje
nam bo ostalo še posebej v spominu,
saj je potekalo v okviru predolimpijskih dogodkov in v zraku je bilo čutiti
še prav posebno napetost !
In kaj reči za konec?! Lira in Liraši
povsod pustimo dober vtis, naj bo to
v Londonu, na Reki ali Pragi. In prav
je tako, saj pesem združuje in brati in
kdor poje, slabo ne misli !
Osti Jarej Lira !
dr. Albert Mrgole
DESETLETJE LIRE med 2002
in 2012 - kronika kratkega
in dolgega trajanja
Zgodovino sestavljajo nizanja med
stalnim in spreminjajočim. Ko sledimo času vsakdanjih sprememb,
nimamo v zavedanju vsega, kar to
omogoča iz perspektive dolgega
trajanja. Naše zaznavanje je vedno
subjektivno, zavajajoče pa je tudi
prepričanje, kaj je objektivno v času.
Dogodke srečujemo kot ponavljajoča
presenečenja. Presenečenje je lahko
tudi to, da sploh smo, da Lira sploh
deluje. Iz tega se najprej poraja občutek hvaležnosti do vseh pogojev, ki
Liri zagotavljajo življenje prostovoljnega pevskega društva nekega časa
in prostora. Zato se lotevam zapisa s
hvaležnostjo do učenja modrosti za
vse, kar se je nabralo v Lirino kroniko. Polje hvaležnosti nakazujejo tudi
drugi prispevki v zborniku.
Gledati na preteklost je izziv za
zavedanje mnogih pozab ter ovir v
prepričanjih in nazorih, ki določajo,
da neko dogajanje vidimo in razumemo iz različnih zornih kotov. Zapis, ki
ga pripravljam, bo pogled skozi oko
kronista, kar je bila funkcija v zboru,
ki sem jo sprejel eno leto po pristopu
k Liri, leta 2001. Glede namerne in nenamerne pristranskosti pa presodite
bralci sami. Sprva sem v sebi obdobje
in pomen desetih let morda nekoliko
podcenjeval, a me je teža obdobja
samega kmalu jasneje postavila na
realnost življenjske premice, po kateri
vsi korakamo.
Če gledamo zgodovino v njenem
dolgem trajanju, se domala nič ne
spreminja, ali pa so spremembe zelo
počasne.
Lira je v dolgem trajanju ves čas in
nespremenljivo »prvo slovensko pevsko društvo«. To je za člane društva
tradicija, ki je čast in ponos. V daljšem
obdobju članstva pa zlasti odgovornost, da ohranjamo in nadaljujemo,
kar so nam prednamci zapustili.
Skladatelj in dolgoletni Lirin dirigent
Samo Vremšak nas je pred smrtjo
opominjal: »Fantje, ohranite Liro!«
Dejstvo 130-letnega kontinuiranega delovanja pevskega društva ima
seveda še druge pomene, o katerih
lahko razpravljajo glasbeni in kulturni
zgodovinarji, muzikologi, etnologi in
še kdo.
Lirina zgodovina dolgega trajanja se
najprej dogaja v prostoru, kjer potekajo vaje vsak ponedeljek in četrtek,
od 20 h do 21.30. Od leta 2010 se je
čas začetka tedenskih vaj prestavil
za petnajst minut kasneje. Prostor za
vaje je Lirina soba v Domu kulture
Kamnik, v prvem nadstropju, prva
vrata desno na vrhu stopnišča, kjer
je osrednji prostor dolgega trajanja
Lirine zgodovine že od leta 1996.
Vrata vsakič odklene eden od ključarjev. V enkratnem pomenu je to dejanje, ki se zdi samoumevno, a v dolgih
desetih letih je to najmanj 800-kratna
prisotnost. Za ključe ves ta čas zvesto
in brez izjeme skrbita Franci Poljanšek in Lojze Hančič. Zagotavljanje
stalnega prostora za vaje zbora je
posebno poglavje Lirine zgodovine,
o kateri ima več zbranega gradiva in
razmišljanj prejšnji kronist Lire, Janez
Majcenovič.
Stalnica so še notni arhiv in pripadajoče mape pevcev, ki jih skrbno
pripravlja in opremlja tajnik Lojze
Hančič. Mape nas čakajo v predalčkih,
vsak pevec ima pod svojo številko
zbrano notno gradivo, ki ga obdelujemo. Za koncerte pripravlja za vsakega pevca posebno pevsko mapo, z
izborom koncertnega programa, ki je
skrbno zvezan. Statistika od leta 2002
do 2012 beleži 188 Lirinih nastopov.
Če računamo, da imamo štiri nastope
letno, kjer za vsakega uporabljamo na
novo urejene mape, je to 1000 pripravljenih (in zvezanih) map! Mape so se
sčasoma sicer obrabile, a v predalih
so različno razvrščene: črne mape
za koncerte, opremljene s srajčkami,
še druge črne mape, ki so samo ovoj,
in navadne rjave mape. K dolgemu
trajanju sodi tudi vračanje notnega
gradiva po koncertih in nastopih. Zlasti kadar nanese, da po nastopu pevci
note odnesemo domov, se vračanje
lahko zategne do bridke pozabe.
Osrednje mesto v prostoru zavzema
harmonij, okoli katerega so razporejeni sedeži. To so leseni masivni stoli
v kmečkem stilu, vsakdo ima svojega,
razporejeni so v dve vrsti, če soseda ni
na vaji, je stol primerno odlagališče za
mape ali kakšen drug pevsko neogibno potreben rekvizit. Bolj priljubljeni
rekviziti so v zadnjih letih postale
dobrine, ki jih hranimo v hladilniku v
sosednji sobi.
Še ena stalnica v dolgem trajanju
je način prihajanja na vaje. Nekateri temu rečejo tudi zamujanje, a v
resnici gre za različno logiko v dojemanju časa. Lirina pevska soba se
namreč nahaja na precepu različnih
časovnih pasov. Tu se križajo čas po
dnevniku, čas pred nogometno tekmo
ali drugim športnim dogodkom, čas
v potrebi po čim prejšnjem odhodu
od doma, čas po prekinitvi nujnih
opravil okoli hiše, delovni čas večine,
ki ima vse manj jasno mejo konca,
čas dokončanja obveznosti na polju in
dostojnega zaključka teh opravil, čas
končanja pogovorov z znanci, in še veliko drugih časovnih pasov, iz katerih
prihajajo člani Lire na vaje. Nekateri
časovni pasovi imajo značilnosti črnih
lukenj, ki popolnoma pogoltnejo
kakšnega pevca in ga takrat tudi ni na
vajo. S temi pojavi smo v zadnjih letih
vse bolj zaznamovani in zaskrbljeni,
saj se v tem križata čas naključnosti
in hitrih sprememb, v katerem živimo,
s časom počasnega usihanja aktivnih
pevcev Lire.
Dogajanje pred začetkom vaje je
zakladnica zgodb minevanja skozi
čas. Lirina soba je v resnici muzejska
zbirka zapisov in predmetov, ki so
spremljali dogajanje v zboru skozi
pretekla desetletja. Na stenah visijo
slike pevcev preteklih obdobij, ki so
tako kot mi, na vsako vajo prinesli vtis
določenega časa, določenih dogajanj,
določenih skrbi ali radosti, v različnih
prepletih karakternih značilnosti. Ob
tem pa so opomniki na posebne dogodke in dosežke: plakete, priznanja,
nagrade, darila. Vsakič nas kot nemi
pomnik dolgega trajanja pozdravi
Lirin prapor, etnološka in zgodovinska
dragocenost z izvezenim emblemom.
Ena od samoumevnosti v dolgem
trajanju je tudi dirigentova prisotnost.
Maestro Andrej Misson prihaja iz
Škofje Loke, vedno z novim zagonom
optimizma in dobrodušnosti. Vedno z
novo prijaznostjo in nagovorom:
»Dragi moji, dober večer!« S tem
preklopi dogajanje v svet glasbenega
komuniciranja. Priklop instrumenta,
luč nad dirigentovim mestom, uveljavljena tekoča dobrodošlica iz sosednje
sobe in začetek, »pa dajmo, ma-a-a,
me-e-e, mi-i-i, o-o-o.« Misli, ki so še
povezane s tegobami vsakdanjega
življenja, se počasi preusmerijo k
besedilu in glasbi. Utrujenost, ki bi se
najraje manifestirala skozi lenobno
izdihavanje glasu, pa dobi z Andrejevim zagonom moč in živo energijo.
Vedno je tako, v vsaki situaciji, ob
Andrejevi energiji preprosto ni prostora za pesimizem in malodušje.
K dolgemu trajanju imamo pripisati še
druga vedenja, ki so sestavni del mentalitete in vzdušja pri Liri. To je najprej
vzdušje pripadnosti in sprejetosti, ki
pomeni del zrele moške identitete tega
kraja. Pripadnost, ki ima vrednost in
je del izročila generacije Lirašev, ki nadaljujejo svojo pevsko kariero v zboru
večnosti. K Lirini mentaliteti sodi tudi
naravnanost, da so ovire premagljive.
To je duh optimizma s humorjem ob
strani. Spet druga zgodba so nasprotni
tabori, ki so se nujno oblikovali glede
na pripadnost po glasovih. Basi so ena
zgodba, baritoni druga, to je spodnji
dom in tudi po harmoničnih zakonitostih temelj harmonije. Navadno se
združimo ob ločenih korepeticijah. Na
drugi strani so tenorji, ki so povsem
drug svet, svet melodije. Pot basov do
pevskega mesta je veliko daljša od poti
tenorjev, zato je to navadno razlog, da
gredo tenorji ob ločenih vajah v sosednji prostor. Tu ima zgodovina spreminjanja kaj povedati. V tem desetletju
lahko sledimo spremembi mentalitete
tenorjev, ki je bila na začetku povezana
s pritožbami in zapletanjem, ko se je
bilo potrebno podati na dolgo in mučno
pot, navadno iz toplega gnezda v mrzel
in neprijazen prostor, k zdaj veselemu
odhodu tenorjev v prostor, ki nudi razna krepčila in kulinarična ugodja.
Spremembo je doživel tudi način
družabnosti. O tem, kako so pevci
hodili domov h Gustiju, pa k Botiju, pa
k temu in onemu, pripovedujejo člani
z najdaljšim stažem. To sodi v dolgotrajno zgodovino iz prejšnjih obdobij.
Pred kakšnimi petimi leti se je redno
dogajalo, da smo po vaji zbrani stopili
skupaj in zapeli še kakšno podoknico ob rojstnem dnevu žene kakega
pevca ali ob kakšni drugi slavnostni
priložnosti. Takrat smo ubrano zapeli.
Zdaj o tem z nostalgijo pripovedujejo
anekdote, ki so se ohranile v spominu
tega in onega. Te anekdote si pripovedujemo v času po vajah, ko posedemo
okoli ljubega nam hladilnika, ki ga
tajnik redno oskrbuje z zelenimi in
rdečimi pločevinastimi valji priljubljene vsebine. Radi se spominjamo
tudi, da smo se po vaji zbrali v kavarni Veronika in kavarniški Danilo
je poznal na pamet naše 'post-pevsko-dehidracijske' potrebe. Verjetno
ni razlog spremembe, da Danilo ne
streže več v Veroniki. Saj smo znali
zaviti tudi na druge lokacije podobnega slovesa v Kamniku. Spremembo
je doživela spontanost v izražanju in
prepevanju, tudi zaradi sprememb v
zasedbi, spremembe splošne klime v
družbi, sprememb v pevskem repertoarju zbora, odsotnosti nekaterih
ključnih gonilnih članov in še kakšne
druge spremembe. Z omembo potrebe po negi radoživega in spontanega
večglasnega petja naj ostane v tem
zapisu želja po spremembi nazaj k
starim navadam.
Nostalgičen ostaja tudi spomin na
Lirin ansambel, ki smo ga sestavljali
pevci instrumentalisti: France Pla-
LIRA 2012
ČLANI LIRE
Umetniški
vodja prof. dr.
Andrej Misson
Asistent
korepetitor
Rok Rakar
Jože Prezelj
Predsednik zbora
1. tenor
Gregor Narobe
Peter Repanšek
Rok Bučevec
Alojz Hančič
Drago Homšak
Tone Rakar
Samo Resnik
Grega Torkar
I. TENOR
Janez Balantič
II. TENOR
Matej Krt
BARITON
Slavko Fidler
Martin Kač
Marjan Loboda
Marjan Plemeniti
Franc Poljanšek
Matic Romšak
Bojan Klemenc
Viljan Klemenčič
Primož Krt
Jovan Mijatović
Albert Mrgole
Franc Plahuta
Lojze Pelc
BAS
Janez Lap
huta in Albert Mrgole s harmoniko,
Jože Prezelj s kitaro, Primož Krt na
baritonu, Franci Balantič na trobenti,
Samo Resnik na klarinetu in Marjan
Plemeniti na »hobok basu«, kar je bil
posebni atraktivni dodatek k našemu
nastopu. Ansambel je bil združljiv z
drugimi naključno zbranimi instrumentalno pevskimi sestavi in popestril je prenekateri družabni dogodek
z Liraši.
Neogibno sestavino dolgega trajanja
sestavljajo stalni Lirini nastopi. Eni so
se uveljavili že pred tem desetletjem
(nastop na komemoraciji ob dnevu
mrtvih na kamniških Žalah, nastop
pri Maistrovem spomeniku ob občinskem prazniku, Dnevi kamniških
planin, letni koncert, občinska revija
pevskih zborov), druge je Lira vpeljala
na novo in so zaživeli kot ponavljajoča tradicija (Pozdrav pomladi in
Pozdrav poletju od leta 2002, Lirine
božične jaslice pri sv. Primožu od leta
2004). Priprava stalnih dogodkov je
povezana z dogovarjanji in organizacijo, s pripravo prostora in nujnih
pripomočkov za izvedbo, včasih tudi z
zahtevnejšimi prevozi.
Rade volje jih opravijo naši podporniki, ki jih kdo nagovori za sodelovanje.
To je delo predsednika, ki ga z vso
požrtvovalnostjo od leta 2005 opravlja
Jože Prezelj. Ima prav gotovo največ
zaslug po organizacijski strani, da je
Lira trikrat nastopila v Londonu, da
smo se v tem času udeležili tekmovanja v Pragi in nekajkrat poleg raznih
gostovanj po Sloveniji nastopili izven
meja naše domovine. Med manj prijetnimi dogodki ponavljajoče se Lirine
dejavnosti je tudi prepevanje na pogrebih, bodisi naših članov in njihovih
svojcev ali drugih umrlih. V zgodovino
zbora sodijo tudi enkratni dogodki,
ki so se nizali drug za drugim. Ti so
videti bolj zanimivi, morda so tudi
bolj opaženi in dinamični. V njih se bo
ujel duh preteklega desetletja, nam, ki
smo ga preživeli, tako blizu in hkrati
vendar tako neponovljivo oddaljen in
zapisan minljivosti. Izbor je pri tem
seveda nujno pristranski, a ne namerno. V maniri dogodkovne kronike se
sprehodimo po nekaj izbranih dogodkih znotraj posameznih let, ki so
dopolnjevali in bogatili uveljavljene in
ponavljajoče dogodke.
22. november 2002
Sodelovanje na slavnostnem koncertu
MePZ Glasbene Matice Ljubljana v počastitev 130-letnice društva. Slovenska filharmonija v Ljubljani. Lira je v
Slovenski filharmoniji, v razprodani in
do zadnjega kotička napolnjeni dvorani, pred zahtevno publiko, med katero
so sedeli tudi vodilni predstavniki
slovenskega glasbenega in še zlasti
zborovskega ustvarjanja, z izvedbo
svojega programa nedvomno dosegla
kakovostni vrhunec, odkar je vodenje
zbora zapustil Samo Vremšak. Program je izzvenel ubrano in dinamično
prepričljivo, zlasti v sestavu, ki na
pogled ni obetal kaj več od ustaljenega povprečja.
31. oktober 2003
Koncert na dvorcu Vogrsko: Zaključni
koncert ob 120-letnici pevskega zbora
LIJAK Vogrsko in predstavitev dveh
najstarejših zborov Slovenije.
11.–12. september 2004
Gostimo Učiteljski moški zbor iz Prage.
20.–23. oktober 2004
Sodelovanje na festivalu waleških
moških zborov v Royal Albert Hallu v
Londonu. Prvo srečanje z veličastno
dvorano, ki sprejme do 5000 obiskovalcev. Zavedanje, da nas bo na odru
blizu 1000 nastopajočih in da je bila
dvorana razprodana že pred pol leta,
nas je v rdeče dekoriranem amfiteatru nepojmljivega volumna navdajalo
s spoštljivim pričakovanjem velikega
dogodka. Besede so se ob pogledu
na notranjost dvorane spremenile
v vzdihe občudovanja. Občutki s
koncerta so skoraj neizrekljivi. Biti
na odru Albert Halla, biti v sestavu
mogočnega moškega pevskega zbora,
ki kot en mož interpretira Alwynovo
priredbo skladbe, od komaj slišnega
drgetanja v pianissimu do vibracije najmogočnejšega fortissima, ob
spremljavi mogočnih orgel, klavirja in
orkestra The Chamber Orchestra of
Wales je izjemno doživetje. Publika na
trenutke ni zdržala do zadnjega takta,
aplavz je bruhnil kot krik nezadržnega navdušenja. Vsaka skladba zase
je bila doživetje, ki ga je spremljalo
zavedanje, da soustvarjamo nekaj
enkratnega, neponovljivega.
23. junij 2005
Celovečerni koncert na Elektrinih
večerih v Ljubljani.
27. maj 2006
Koncert v ŠCRM, skupaj z zborom
London Welsh Male Voice Quire.
26.–29. oktober 2006
Tekmovanje »Praga cantat 2006« v
Pragi – Lira je osvojila srebrno plaketo,
ki je po besedah predsednika Jožeta
Prezlja plačilo za trdo delo in pravična
ocena kakovosti, s katero se je Lira v
sedanji zasedbi predstavila žiriji. Člani
žirije so opozorili na ubrani in disciplinirani zvok zbora, ki je še posebej
navdušil s pestro dinamiko v Gallusovem Libertas animi. Prav tako so
opazili kakovost solističnega prispev-
ka Primoža Krta. Zboru so napovedali
lepe razvojne možnosti. Zborovodji
prof. dr. Andreju Missonu je bilo pri
tekmovanju najbolj pomembno, da
se je Lira predstavila realno, s pevci,
ki so dejanski člani, in ni udeležbe
omogočil le izbranim. Tako je srebrna
plaketa dosežek, ki povezuje vse člane
zbora in obeta še več zdrave družabnosti, s katero se na potovanjih vselej
povezuje kopica nepozabnih veselih
dogodivščin.
13. oktober 2007
Koncert na Reki (Slovensko društvo
Bazovica).
10. november 2007
Koncert ob 125-letnici Lire (Dvorana
ŠCRM).
15.–19. oktober 2008
Drugo sodelovanje na srečanju waleških zborov, The Royal Albert Hall
v Londonu. Samostojni koncert v St.
Andrew's Church (s klapo Mali grad).
1. marec 2009
Linhartova dvorana, Cankarjev dom v
Ljubljani, sodelovanje pri
predstavitvi glasbenega projekta
Branke Božič.
28. oktober 2010
Pevsko-orgelski koncert z nizozemskim organistom Petrom den Oudenom v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba
v Kamniku.
4.–8. julij 2012
Tretje gostovanje v Londonu, projekt v
okviru tretjih Olimpijskih iger v Londonu, Welsh Choir of the World, The
Royal Festival Hall skupaj s solistom
Brynom Terfelom.
LIRA pred Royal Albert Hall
Lira septembra 2012 v čast Kraut - Graškove hruške
Komemoracija Žale 2011
Diploma Praga CANTAT
Lira je leta 2003 prejela Častni znak svobode
iz rok dr. Janeza Drnovška
Lira v planinah
In hruška zadnjič v vsej svoji veličini
Lira na Trsatu
Zmago Modic - Lira
Za Liro ženske kvote ne veljajo
GOSTJE
Slovenski oktet
27. septembra 1951 je bil postavljen pomemben mejnik v slovenski vokalni glasbi. Na
pobudo Slovencev, živečih v Severni Ameriki,
ki so si želeli, da jim rojaki zapojejo slovenske
ljudske pesmi, so, po zahtevni avdiciji v mali
dvorani Slovenske filharmonije, malo pred
polnočjo izbrali osem pevcev. Tako je nastal
Slovenski oktet.
Že od samega začetka je osnovno poslanstvo
okteta skrb in plemenitenje vokalne glasbe.
Različna slogovna obdobja vokalnemu sestavu
ne predstavljajo nikakršne izvajalske ovire.
Njegov repertoar oblikujejo skladbe iz renesanse pa do ljudskih pesmi, iz klasicizma in
romantike do skladb sodobnikov ter preprosti
napevi in tudi zahtevne skladbe, zapisane prav
zanj. Posebno skrb namenjajo pevci slovenski
pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova uspešno predstavljajo na vseh celinah sveta.
V šestdesetih letih delovanja se je oktet
predstavil na domala vseh pomembnejših
mednarodnih koncertnih odrih. Nikoli pa ni
pozabil na zveste poslušalce doma in na rojake,
živeče drugod po svetu. V dolgem in bogatem
obdobju delovanja zasedbe se je zamenjalo
veliko generacij pevcev. Tako od prve zasedbe
ni nikogar več, a vsi so čutili veliko predanost
ljudstvu, katerega ime so nosili. V oktetu je
od začetka delovanja pa do danes prepevalo
več kot trideset pevcev. Nekateri od njih so bili
vodilni solisti svoje generacije in so nastopali v
številnih največjih koncertnih in opernih hišah
po Evropi. Tudi sedanjo generacijo okteta odlikujejo člani, ki veljajo za prva imena koncertnih in opernih odrov Slovenije.
V teku let je odličnost sestava vzdrževalo pet
umetniških vodij: Janez Bole, Valens Vodušek,
Darijan Božič, Anton Nanut in Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov umetniški vodja
Jože Vidic.
Slovenski oktet od nekdaj predstavlja vzor
in motivacijo mnogim skupinam, ki so prav
zaradi njegovega plemenitega petja pričele delovati. Tako je po zgledu Slovenskega okteta v
Sloveniji nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih
zasedb. Ob dvajsetletnici delovanja je Slovenski
oktet prevzel pobudo za uresničitev Tabora
slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični. Od
tedaj ta neprekinjeno deluje že triinštirideset
let in povezuje slovenske pevske zanesenjake v
domovini in po svetu.
Oktet je izdal več kot štirideset plošč in zgoščenk, na katerih je vedno imela pomembno
mesto slovenska pesem. Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je sestav leta 2007
izdal knjigo Borisa Pangerca z naslovom
'Slovenski oktet', v kateri je temeljito opisano
delovanje in poslanstvo tega ansambla.
V sedanji generaciji, ki se je pomladila spomladi leta 2010, je združenih osem glasbenikov:
od učiteljev glasbe in profesorjev petja, do
koncertnih in opernih pevcev - solistov.
Tamburaški orkester
Vipavski tamburaši
spada med najboljše tamburaške orkestre v
Sloveniji. Sestavljajo ga mladostno zagnani
srednješolci in študentje, ki jih povezuje ljubezen do tamburic, njihovo igranje pa v poslušalcih vzbuja svojevrsten ritem srca.
Orkester je del tamburaškega društva, ki ga
sestavljajo še starejši orkester ter skupina
mlajših in otroških tamburašev. S svojim delovanjem se trudijo oživljati tradicijo, ki je bila
tudi v teh krajih nekoč živa.
Na državnih srečanjih tamburašev in mandolinistov so osvojili sedem zlatih priznanj,
trikrat so se udeležili Mednarodnega festivala
tamburaške glasbe v Osijeku in vedno prejeli
zlato plaketo »Tambura Paje Kolarića«.
Še posebej ponosni so na lani osvojeno 1. nagrado »cum laude« na mednarodnem tekmovanju v Neerpeltu, v Belgiji.
Izdali so že dve svoji zgoščenki:«Ritem Vipavskih
tamburašev« z izvirnimi tamburaškimi skladbami in »Tamburaški potep po Sloveniji« s sodobnimi obdelavami slovenskih ljudskih skladb.
Že peto leto jih vodi mlada akademska glasbenica Neža Žgur, ki se nenehno trudi ustvarjati
in dirigirati nove skladbe, saj ji vedno znova
prinašajo nepričakovane izzive, bogate izkušnje in obilico užitka ob tem delu.
SLAVNOSTNI KONCERT OB 130. LETNICI
Sobota, 3. november 2012 ob 19.00 uri v Domu kulture Kamnik
Stanko Premrl,
HIMNA, bes. France Prešeren: Lira, a cappella
1. Del
• Koroška ljudska,
ČEJ SO TISTE STAZICE, prir. Ciril Vremšak: Lira, a cappella
• Samo Vremšak,
ŽENKA MI V GOSTE GRE, ljudska iz Idrije: Lira, a cappella
• Zdravko Švikaršič,
PUABI POJO: Slovenski oktet in Lira
• Katarina Pustinek Rakar,
PR‘ ZILÈ: Slovenski oktet
• Vladimir Hrovat,
ČLOVEK NI SAM – MALA SEKSTINA, besedilo Miklavž Komelj: Slovenski oktet
• Karl Jenkins,
THE HERO'S JOURNEY, besedilo Grahame Davies: Lira, klavir Tomaž Pirnat
• THE CALL (Evropa in Azija)
• THE JOURNEY (Avstralazija)
• RETURN (Ameriki)
• Duncan Young,
I'SE WEARY OF WAITIN', priredil Doris Arnold: Lira, solo basist Primož Krt, klavir Tomaž Pirnat
• John Rutter,
WHEN THE SAINTS GO MARCHING IN, ameriška ljudska, za moški zbor
priredil Paul Bateman: Lira, klavir Tomaž Pirnat
2. Del
• Neža Žgur,
PO JEZERU: Vipavski tamburaši
• Vasilij Mirk,
KOLO, priredil Andrej Misson, orkestrirala Neža Žgur: Lira in Vipavski tamburaši
• Alojz Srebotnjak,
REZIJANSKA, priredil Andrej Misson, orkestrirala Neža Žgur:
Lira in Vipavski tamburaši
• Jure Robežnik,
MESTO MLADIH, priredila Neža Žgur: Vipavski tamburaši
• Jože Privšek,
MATI, BODIVA PRIJATELJA, besedilo Dušan Velkaverh, za moški zbor priredil
Andrej Misson, orkestrirala Neža Žgur: Lira in Vipavski tamburaši, klavir
Tomaž Pirnat
• Zdenko Runjić,
OPROSTI MI, PAPE, besedilo Momčilo Popadić, za moški zbor priredil Andrej Misson, orkestrirala Neža Žgur: Lira in Vipavski tamburaši, klavir Tomaž Pirnat
• Vladimir Stiasny,
MANDOLINA, besedilo Lev Svetek, za moški zbor priredil Andrej Misson,
orkestrirala Neža Žgur: Lira in Vipavski tamburaši, klavir Tomaž Pirnat,
harmonika Albert Mrgole in France Plahuta
• Bert Reisfeld, Albrecht Marcuse/Harry Frommermann
besedilo Louis Poterat, Paul Chevrier, André Leroy/Hans Herda/Jože Humer,
MOJ MALI KAKTUS: Slovenski oktet, klavir Urška Vidic
• Werner Richard Heymann/Harry Frommermann/besedilo Robert Gilbert
/Jože Humer,
TAKO PAČ LJUBIJO MORNARJI: Slovenski oktet, klavir Urška Vidic
• Vinko Vodopivec,
POBRATIMIJA, besedilo Simon Jenko: Lira, Slovenski oktet in Vipavski tamburaši
Dodatek:
• Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik,
ZVEZDE NA NEBU ŽARE: Lira, Slovenski oktet in Vipavski tamburaši
OBČINA KAMNIK
Mesnica in delikatesa
Zaprice
Kališnik Anton s.p.
mag. Zoran Klink
Veterinarska ambulanta
in trgovina s hrano za male živali
Bolkova 5a, 1235 Radomlje
T: 01 722 78 46, F: 0599 72 846
M: 041 635 640, E: veterina.klinkon@siol.net
LIRA 1882–2012
Uredniški odbor: Barbara Božič in Janez Balantič
Odbor za proslavo ob 130-letnici: predsednik Janez Balantič, člani Alojz Hančič, Tone Rakar in
Samo Resnik
Upravni odbor leta 2012: predsednik Jože Prezelj, namestnik Samo Resnik, tajnik Alojz Hančič
Člani: Viljan Klemenčič, Matej Krt, dr. Albert Mrgole, mag. Lojze Pelc, Marjan Plemeniti in
Franc Poljanšek
Avtor naslovnice: Primož Krt
Fotografije: Alojz Hančič, Nace Bizilj, Klemen Udovč-Clementino in Srdjan Živulović-Bobo
Oblikovanje: Andreja Hančič
Tisk: Tiskarna Vovk
Založila: PSPD LIRA KAMNIK
Zanjo: Jože Prezelj
Naklada: 500 izvodov
Vinotok 2012