KONTROVERZNI HIŠI V PODKORENU PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO ALPSKO ARHITEKTURO URŠA MARN V Sloveniji so se zadnja leta razpasle civilne pobude, ki nemalokrat povsem brezglavo in brez tehtnih argumentov nasprotujejo zdaj enemu, zdaj drugemu posegu v prostor. S tem seveda ne želimo reči, da so civilne pobude nebodigatreba. So pomemben del demokracije, žal pa so se v zadnjem času velikokrat izrodile v manifestacijo nestrpnosti, zavisti in slabega okusa. Tipičen primer tega je civilna pobuda, ki si že dobri dve leti prizadeva za zrušitev lesene montažne hiše v spomeniško zavarovani vasi Podkoren pri Kranjski Gori. Ta večstanovanjski objekt so zasnovali v biroju GregorcVrhovec arhitekti, zgradilo pa ga je podjetje Riko hiše. Čeprav je objekt v celoti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, arhitekturna stroka pa ga je označila za »zgleden primer alpskega regionalizma«, so ga lokalni prebivalci z gnusom popljuvali. Zaradi črne barve lesa so ga poimenovali krematorij, pred televizijskimi kamerami pa so kar z motikami napadli direktorja kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ker si je drznil odobriti gradnjo sodobne arhitekture. Zmotilo jih je tako rekoč vse od višine objekta, njegove umestitve v prostor, velikih steklenih površin do barve lesa. Absurdno je, da se je lokalno prebivalstvo pritoževalo nad nespoštovanjem tradicije, sočasno pa je mirne vesti dopuščalo propadanje arhitekturne dediščine. Tudi potem ko je sneg uničil na desetine ključnih kmetij gornjesavske doline, nikomur še na misel ni prišla ustanovitev civilne pobude. Zganili so se šele ob črni hiši, češ da ni normalna in se ne ujema s tradicijo in z okoljem . . Arhitekta Vanja Gregorc in Aleš Vrhovec sta jim zaman skušala dopovedati, da črnega lesa nista uporabila, ker bi želela namenoma provocirati javnost, pač pa, ker je to tradicionalen gradbeni material gorenjske oz. gornjesavske arhitekture. Črn les je v tistih koncih zelo pogost, to pa zato, ker so ga v starih časih zaščitili tako, da so ga premazali s katranom ali z oljem. A vsa njuna pojasnila so naletela na gluha ušesa. V javnosti je prevladalo prepričanje, da takšna hiša ne spada v zavarovano vas in da vaščani upravičeno zahtevajo rušitev. Ironija je, da je prav ta kontroverzna hiša v Podkorenu pred kratkim prejela nagrado za najboljšo alpsko arhitekturo. Gre za nagrado, ki jo podeljujeta revija AIT in Design Linz, med državami, ki sodelujejo s projekti, pa so poleg Slovenije še Avstrija, Nemčija, Švica, Italija, Francija, Monako in Liechtenstein. Mednarodna žirija arhitektov je 146 prispelih projektov razdelila v štiri kategorije, v kategoriji 'Alpine VVohnen' je nagradila šest projektov, med drugim tudi projekt hiše Podkoren. Med nagrajenimi projekti gre večinoma za takšne, ki so doživeli številne objave in postavljajo nove standarde v arhitekturi nasploh, na primer hotel Rockresort v Laaxu, hotel Strata na Tirolskem in koča Monte Rosa na ledeniku. Seznam nagrajenih birojev se bere kot 'kdo je kdo' v alpski arhitekturi, od švicarskih birojev AFGH, Miller-Maranta in Bearth Deplazes, avstrijskih guerkraft in LP architektur do italijansko-angleškega Plasma studia. Alpski prostor pomeni eno najrazvitejših kulturnih okolij na svetu, arhitektura tega prostora pa postavlja referenčni okvir in nove mejnike v arhitekturni ustvarjalnosti. Takšna je tudi hiša Podkoren. Domači nestrpneži po njej pljuvajo, v tujini pa so jo prepoznali kot vrhunsko arhitekturo. X -