1. No category

časopis
skupine HSE
marec
2013
68
Počitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2
ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);
Novalja – Gajac (dva apartmaja, en
2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)
Gore: Kope – Partizanka
(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en
3+2 ležišči); Kope – Brusnica
(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en
apartma, 2+2 ležišči)
Toplice: Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: ksenija.irsic@dem.si
SOŠKE ELEKTRARNE
NOVA GORICA
Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);
Log pod Mangartom (dva apartmaja
s 4-5 ležišči); Možnica (dva
apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske
Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči);
Lokve nad Novo Gorico (en apartma
s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41,
e-pošta: adrijana.merljak@seng.si
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Morje: Nerezine (tri hišice)
Gore: Kope (ena garsonjera za 4
osebe), Bohinj (en apartma za 4
osebe v hotelu Bohinj)
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta:martina.merlin@teb.si
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa – hotel Barbara
Dodatne informacije in prijave
za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,
e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave
za Golte: tel. 03 839 11 04,
e-pošta:info@golte.si
2
› Uvodnik
3
› Zgodilo se je:
Novice iz naših družb
4
› Fotoreportaža:
Zimske športne igre
družb skupine HSE
17
Vijolične krave ali meje
domišljave domišljije
ENERGIJA
je časopis skupine HSE
Ko že misliš, da se je vse izteklo tako, kot si si želel, se zgodi preobrat, nekdo
stopi na zavoro, potegne ročno, ti prisoli klofuto in že tako suho denarnico do
nadaljnjega pusti na čakanju. V času pisanja tega uvodnika je denarnica HSE, če
se izrazim nekoliko slikovito, brez bankovcev, v njej žvenketa le nekaj bakrenčkov
(ne glinenčkov, bakrenčkov!), ki željno čakajo družbe: kredit Evropske investicijske
banke za gradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ. Srčno upam, da bo takrat, ko bo ta
številka Energije prišla iz tiskarne, odobren in bo nočne more, ki se vleče že toliko
let, konec. Vsem, ki smo vpeti v zgodbo gradnje šestega bloka in podaljševanje
njene agonije, že nekaj časa sveti rdeča lučka. Tista, ki opozarja na izbruh. Jeza,
nejevolja, nejevera, obup, naveličanost… vse to so besede, s katerimi lahko opišemo
stanja duha ob podaljševanju in prelaganju ključnih odločitev za skupino HSE in
slovensko energetiko kot celoto. Nam, piarovcem, je saga z naslovom TEŠ 6 sicer
poseben (strokovni) izziv; brez lažne skromnosti lahko v imenu vseh nas, ki smo se
dnevno »spopadali« z različnimi javnostmi v mrcvarjenju zgodbe o tešu, rečem, da
si bomo, če se bo vse izšlo po načrtih, na koncu pripisali vsaj malce zaslug za uspeh.
Če se ne bo, pa… ne, o tem ne razmišljamo. Ohranjamo trezno glavo in nabrušene
jezike, prsti še vedno drsijo po tipkovnicah računalnikov in pišejo odgovore,
posredujejo dejstva, zaokrožujejo zgode in nezgode tega projekta, s katerim
slovenska energetika ter njeno celotno znanje in izkušnje stoji ali pade.
Je takšno razmišljanje, takšna zaverovanost v svoj prav, prevzetno? Morda. A
če v nekaj res verjameš, moraš biti pri »prodajanju« vsebine, ki za tvojo mantro
stoji, zelo samozavesten. V nasprotnem primeru je bolje, da v življenju počneš
kaj drugega. Na primer prodajaš zgodbe o tem, da se lahko celotno človeštvo
že naslednji trenutek ogreva na sončne žarke in da je krava z oglasa vijolična
zaradi toplogrednih plinov. Malce domišljije sicer ne škodi. Problem nastane, ko
se domišljija poveže z domišljavostjo škodljive vrste: tisto domišljavostjo, ko je
manjšina brez kakršnega koli (pred)znanja prepričana, da ve, zna in razume več od
večine. Domišljava domišljija. S tem sindromom se srečujemo na vsakem koraku, v
politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi, v energetiki, v vsakodnevnem življenju.
In tiste, ki za njim bolehajo, prepoznaš z lahkoto.
Ne verjamete? Počakajte, dokler se zgodba o TEŠ 6 ne razplete v korist projekta.
Takrat bodo nenadoma poniknili – in iskali druge grešne kozle. Pardon: vijolične
krave.
mag. Petja Rijavec
Glavna in odgovorna urednica Energije
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
Uredniški odbor:
mag. Petja Rijavec in Majna Šilih
(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest),
mag. Viljem Pozeb (DEM), mag.
Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak
Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ),
mag. Janez Žlak (TET), Bogdan
Barbič (HESS)
Fotografija na naslovnici:
Neustrašni smučar;
foto: Hans Avberšek
Fotografija na zadnji strani:
Ledena skulptura HSE;
foto: Damjan Žibert
Oblikovanje, prelom in tisk:
HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,
Partizanska cesta 78,
3320 Velenje
Naklada:
1.800 izvodov
E-pošta za vprašanja,
predloge in pripombe:
petja.rijavec@hse.si
E-Energija:
www.hse.si
3
› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Po-novoletni sprejem družbe HSE
V družbi Holding Slovenske elektrarne so se že lani
odločili, da sprejem za poslovne partnerje organizirajo
po novem letu. Trinajstica je pregovorno nesrečna
številka – a v HSE glede na vse, kar so doživeli v
zadnjem času, niso vraževerni, ampak se zanašajo zgolj
na dejstva. In dejstvo je, da mora za srečo v prvi vrsti
poskrbeti vsak sam; vseeno pa so želeli s sprejemom,
programom, druženjem in razstavljenimi fotografijami
ponuditi idejo za vsaj enega od trinajstih razlogov za
srečo.
Prijetno druženje je potekalo v Centru urbane kulture
Kino Šiška v sredo, 13. februarja, z začetkom ob 13.13.
V prvem delu je več kot 200 zbranih gostov nasmejal
Lado Bizovičar z glasbeniki, nato pa jih je nagovoril
generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki je poudaril:
»Za Holdingom Slovenske elektrarne je naporno obdobje.
Omembi projekta gradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ
se pri tem nikakor ne morem izogniti. To je projekt, ki je
zaznamoval zadnjih nekaj let Termoelektrarne Šoštanj
kot investitorja ter celotne skupine HSE kot garanta za to,
da bo blok 6 zgrajen v zastavljenih časovnih in finančnih
okvirih. Gre za trenutno ključno investicijo, katere
prednosti in koristi za slovenski elektroenergetski sistem
ne bom ponavljal; verjamem, da vsi tu prisotni poznate
dejstva, mnogi celo podrobnosti.
Pa vendar HSE ni samo blok 6. Je mnogo več: sklop
obstoječih in novih proizvodnih objektov na Savi, Dravi,
Muri. Čaka nas odločitev o energetski lokaciji v Zasavju,
ki je trenutno verjetno najbolj vroča tema slovenske
energetike. Čaka nas širitev poslovanja v tujino. Čaka
nas hoja v zelje konkurenci – to seveda ni grožnja, ampak
predvsem obljuba. Obljuba za slovenske potrošnike, da
lahko tudi od HSE pričakujejo konkurenčno ponudbo na
področju ponudbe preostalih energentov. Končna postaja
je tako imenovani multi-utility koncept, težko prevedljiva
tujka, nekakšen energetski supermarket. Na enem
mestu nameravamo na dolgi rok imeti vse: proizvodnjo
električne energije, trženje vseh razpoložljivih energentov,
začenši s plinom, prenos znanja ne le znotraj skupine
HSE, ampak v okviru celotne slovenske energetike. V sicer
kratkem času, odkar sem generalni direktor holdinga,
sem videl dovolj: da obstajajo znanje, izkušnje, predvsem
pa volja in zagnanost zaposlenih biti vedno večji, vedno
boljši, vedno korak naprej. Ponosen sem, da sem del ekipe,
ki dela te korake naprej. In zadovoljen, da smo obkroženi
s poslovnimi partnerji, ki po tej poti korakate z nami.«
Dogodek pa je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj in
idej ter sproščen klepet.
Fotografije: Damjan Žibert
Kabinet generalnega direktorja: dr. Marko Tandler, Janja Špiler, Blaž Košorok, Irena Šlemic, Matjaž Kodermac
4
Zbrani gostje pred začetkom predstave
Dr. Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, d. o. o., Blaž Košorok,
generalni direktor HSE, in dr. Igor Šalamun, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor
Lado Bizovičar med nastopom
Celotna zasedba nastopajočih
Generalni direktor HSE, Blaž Košorok
5
Za pogostitev je poskrbelo podjetje Gost, d. o. o., iz Velenja.
Izvrstne slaščice
Sproščeni klepeti …
Razstavljene fotografije na trinajst tem oziroma razlogov za srečo
Zaključena dobrodelna akcija 13 razlogov
za srečo
Dobrodelna akcija »Podari srečo«, ki je potekala pod okriljem
družbe HSE od začetka decembra 2012, se je z 31. januarjem
zaključila. Prejeli so 370 simpatičnih zgodbic, v katerih so
otroci napisali, kaj jih najbolj osrečuje. HSE je v sodelovanju
z Modrim Janom vsa prejeta pisma, ki so na ogled na spletni
povezavi http://www.modri-jan.si/dobrodelna-akcija/
seznam, spremenil v denar in ga namenil 13 plavalnim
klubom po vsej Sloveniji, da jim olajša izvedbo plavalnih
tečajev za otroke.
Revija Modri Jan vstopila v četrto leto
izhajanja
21. marca, ki je prvi pomladni dan in hkrati svetovni dan
lutkarjev, izide dvanajsta številka brezplačne okoljevarstvene
revije za otroke Modri Jan. Tokratna številka bo predstavila
HE Formin, kmečka opravila, različne vrste kmetij, področje
lutkarstva in še mnogo drugega. Število naročnikov raste iz
dneva v dan in vsakega novega bralca so ustvarjalci revije
nadvse veseli. Več o reviji in ostalih aktivnostih Modrega Jana
pa najdete na spletni povezavi www.modri-jan.si.
Naslovnica 12. številke revije Modri Jan
6
Podatki zunanjih partnerjev so varnejši
Sodelovanje z zunanjimi partnerji, ogromno shranjevanja
projektne dokumentacije ter želja po konkurenčni prednosti
so pripeljali do odločitve, da se tudi v družbi HSE Invest, d.
o. o., zgledujejo po dobri praksi standarda ISO 27001:2005.
Zagotavljanje razpoložljivosti in celovitosti informacij je tako
bil še dodaten razlog, da so implementirali sistem upravljanja
varovanja informacij (SUVI).
Prvič so se podrobneje srečali z informacijskimi varnostnimi
mehanizmi šele pri vzpostavitvi sistema upravljanja varovanja
informacij, saj informatiko kot storitev najemajo od Dravskih
elektrarn Maribor, d. o. o. Kot pomoč pri implementaciji
SUVI so svetovalne storitve nudili strokovnjaki iz DEM. Tako
so povzeli njihovo dobro prakso ter jo še izboljšali z lastnim
znanjem.
Pomembno je, da se prav vsi zaposleni zavedajo pomembnosti
varovanja informacij in podatkov. V ta namen so se zaposleni
udeležili e-izobraževanja s pomočjo aplikacije eCampus,
prelistali knjižico Varovanje informacij ter tako povečali
moč varnostne verige. Kar sedem zaposlenih je pridobilo
naziv notranjega presojevalca za omenjeni standard. Veliko
časa so namenili sami pripravi dokumentacije in popisu
informacijskih sredstev in groženj ter ranljivosti, zato so
informatizirali oceno tveganj in sredstva ocenili s pomočjo
aplikacije za oceno tveganj RAA. Z zunanjo presojo vodilnih
zunanjih presojevalcev iz podjetja SIQ so tako v decembru
2012 pridobili certifikat ISO 27001:2005 in dodali piko
na i sistemu vodenja, v katerem so do zdaj implementirali
standarda ISO 9001 in ISO 18001.
S pridobitvijo certifikata lahko tako poslovnim
partnerjem dokažejo, da so njihovi dokumenti na
varnem, sami pa imajo informacije razpoložljive in
celovite. Zaposleni znajo zdaj dobro izbirati gesla,
ločevati med zaupnimi in internimi dokumenti ter
te tudi fizično varovati. Certifikat predstavlja tudi
konkurenčno prednost, saj želijo, da jim poslovni
partnerji še bolj zaupajo glede ravnanja in varovanja
dokumentacije. Pridobitev standarda ISO 27001:2005
dokazuje, da so dokumenti poslovnih partnerjev
resnično na varnem.
Pridobljen certifikat ISO 27001:2005
7
Proizvodnja v Premogovniku Velenje
Napoved izjemno zahtevnega proizvodnega leta 2012 se
je v Premogovniku Velenje uresničila. Vzroki zanj so bili
neugodna odkopna fronta, nižje kurilne vrednosti premoga
od napovedanih ter zahtevne montan-geološke razmere
na nekaterih odkopih. Zastoje, ki so se pojavili na začetku
preteklega leta, so uspešno odpravili in uspeli zagotoviti
zadostno količino premoga za obratovanje Termoelektrarne
Šoštanj. S tem so zagotovili nemoteno oskrbo Slovenije
z električno energijo – v sušnem obdobju celo več kot
50-odstotno, kar je znova dokaz prednosti v razpoložljivosti
domačega premoga. V letu 2012 so odkopali 3,967 milijona
ton premoga, povprečna kalorična vrednost je znašala 10,684
GJ/tono.
Poslovni načrt za leto 2013 predvideva proizvodnjo v višini
3,767 milijona ton lignita s povprečno kurilno vrednostjo
11,43 GJ/tono. Načrtujejo izdelavo 7483 metrov novih prog
in načrtovanih pretesarb, kar je največ v zadnjih sedmih letih
oziroma 250 metrov več od lani. V načrtu so tudi likvidacije
jamskih objektov z izgradnjo jeklenega ločnega podporja, ki
bo letos v dolžini nekaj čez 6800 metrov, kar je daleč največ
v zadnjih petih letih. Načrt je glede na odkopno fronto
Pogled na deponijo premoga; foto: Arhiv PV
8
zastavljen zelo ambiciozno, saj v prvem trimesečju tega leta
prvič v zgodovini Premogovnika Velenje odkopavajo na
dveh horizontalnih odkopih vzporedno. To sta odkopa k.
–65 F in G3/C – njegov zagon novembra 2012 je pomenil
izjemen dosežek, saj je zelo uspešna montaža 100 sekcij trajala
neprekinjeno (tudi ob nedeljah) in medizmensko 13 delovnih
dni. V povprečju je bilo vgrajenih skoraj osem sekcij na dan
– pri tem pa ni prišlo do nobenih nezgod. Namen takšnega
tempa je bil pravočasen zagon odkopa, ki je bil 17. decembra
2012, kar je bilo ključno za zagotavljanje požarne varnosti
med desetdnevnim mirovanjem jame in tudi za doseganje
proizvodnih ciljev v letu 2012. Odkop G3/C je v dveh mesecih
delovanja oziroma štiridesetih delovnih dneh dosegel več kot
237 metrov napredka, dosežena proizvodnja na tem odkopu
je skoraj 300 tisoč ton premoga. Povprečna proizvodnja v
februarju 2013 znaša 8331 ton na dan, povprečen napredek
odkopa pa 6,4 metra.
Proizvodnjo premoga v letu 2013 bodo prilagajali stanju
deponije, na katero bo imel velik vpliv remont bloka 4 v
Termoelektrarni Šoštanj. Načrtujejo tudi 200 tisoč ton
premoga za Termoelektrarno Trbovlje, kar predstavlja velik
logistični zalogaj. Čeprav je letošnja predvidena kurilna
vrednost precej višja od lanske, bo leto 2013 s proizvodnega
vidika izredno naporno – predvsem z vidika pravočasne
priprave novih odkopnih polj in reguliranja proizvodnje glede
na potrebe deponije.
Skupščina Premogovnika Velenje
V upravni stavbi Premogovnika Velenje je v nedeljo, 27.
januarja, z začetkom ob 4. uri zjutraj potekala izredna seja
Skupščine Premogovnika Velenje, d. d., kjer se je glasovalo o
nasprotnem predlogu Holdinga Slovenske elektrarne in se je
za posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost
vodenja poslov družbe Premogovnik Velenje, d. d., za obdobje
2010–2012, imenovalo družbo Ernst & Young. Predlog HSE je
bil na omenjeni skupščini potrjen.
Sprejet je bil sklep o odpoklicu in imenovanju članov
nadzornega sveta Premogovnika Velenje, d. d. (NS PV),
ki ga je predlagal HSE, in sicer, da se iz NS PV odpokliče
predstavnika delničarjev mag. Matjaža Janežiča in Marka
Štrigla. Funkcija člana NS odpoklicanima predstavnikoma
delničarjev je prenehala z dnem sprejema tega sklepa. V NS
PV sta bila zaradi odpoklica omenjenih članov imenovana
nova, in sicer mag. Marjan Ravnikar in Marko Bregar.
Mandat imenovanima članoma je začel teči z dnem sprejema
tega sklepa. Sklep, da se odpokliče vse člane NS PV, ki ga je
predlagal del malih delničarjev, ni bil sprejet.
Sprejet je bil tudi sklep, da posebno revizijo, s katero se
preveri, ali je v zvezi ali zaradi Zakona o poroštvu RS za obveznosti
iz dolgoročnega posojila Termoelektrarne Šoštanj, d. o. o., pri
Evropski investicijski banki družba Premogovnik Velenje, d. d.,
prevzela dodatne obveznosti ter ali se je zavezala prevzeti dodatne
obveznosti, opravi družba Ernst & Young.
Stebrni udar v Premogovniku Velenje
V petek, 15. februarja, je dvajset minut čez polnoč v severnem
krilu jame Preloge Premogovnika Velenje na koti –100
prišlo do stebrnega udara. V nezgodi je bilo udeleženih šest
rudarjev, ki so bili takoj ustrezno oskrbovani in po nudenju
prve pomoči tudi prepeljani v Zdravstveni dom Velenje.
Nihče od rudarjev ni v življenjski nevarnosti.
Trije so bili takoj po pregledu v Zdravstvenem domu
Velenje zaradi lažjih poškodb napoteni k svojemu osebnemu
zdravniku, ostali trije so bili prepeljani v Bolnišnico Celje
– dva sta bila napotena domov, eden je nekaj dni ostal v
bolnišnični oskrbi, nato je bil tudi ta napoten v domačo
oskrbo. Takoj po dogodku je bil obveščen tudi glavni
republiški inšpektor, pristojen za rudarstvo, ki si je mesto
dogodka tudi že ogledal in o dogodku naredil zapisnik.
Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je
lokalno omejena in je dogodek, ki se v rudnikih občasno
zgodi. Kljub najsodobnejši tehnologiji, ki jo imajo v
Premogovniku Velenje, je delo rudarjev še vedno delo v
posebnih razmerah, za katere imajo predpisane posebne
varnostne ukrepe, ki jih dosledno izvajajo, žal pa se stebrnega
udara vnaprej ne da predvideti.
Lažja delovna nezgoda v Premogovniku
Velenje
V četrtek, 21. februarja, malo pred 16. uro je v južnem krilu
jame Preloge Premogovnika Velenje, pri obnovi jamske proge,
prišlo do sprostitve pritiska v jeklenem ločnem podporju. Pri
tem se je lažje poškodoval delavec, ki je upravljal napredovalni
stroj. Poškodovani rudar je bil takoj ustrezno oskrbovan in
po nudenju prve pomoči tudi predan v nadaljnjo zdravniško
oskrbo. Dogodek preiskujejo pristojne službe Premogovnika
Velenje in na podlagi analize vseh dejavnikov delovne
nezgode bodo sledili nadaljnji ukrepi za zagotavljanje varnosti
pri delu.
Kljub najsodobnejši tehnologiji je delo rudarjev še vedno delo v posebnih razmerah. Foto: Arhiv PV
9
Nadomestni blok 6
Novi direktor TEŠ Franc Rosec
Po odstopu mag. Simona Tota z mesta direktorja TEŠ (17.
januarja) je bil s strani Nadzornega sveta (NS) TEŠ istega dne
za vršilca dolžnosti direktorja za dobo največ šestih mesecev
imenovan Franc Rosec.
Postopki pridobitve in uveljavitve državnega poroštva
glede posojila v vrednosti 440 milijonov evrov pri Evropski
investicijski banki (EIB) so se zaključili, zato je mag. Simon
Tot NS TEŠ vrnil mandat. Novi in bivši direktor sta 18.
januarja korektno opravila primopredajo poslov.
Franc Rosec je v TEŠ zaposlen od leta 1993, začel je
inženirsko delo, kasneje je postal vodja strojnega področja,
odgovoren za področje tehnike in celotnega vzdrževanja.
Sodeloval je pri pripravi razpisa za blok 6, na koncu pa je bil
vključen tudi v delo projektne skupine bloka 6.
Prednostna naloga, ki čaka novega direktorja v prihodnjih
mesecih, je čim prejšnje črpanje posojila EIB. Vsa zahtevana
dokumentacija je bila banki posredovana v januarju.
30. oktobra 2012 je potekel datum, ko bi moralo biti državno
poroštvo za posojilo v vrednosti 440 milijonov evrov pri EIB
potrjeno. Ker se to ni zgodilo, TEŠ ni zmogel nadaljnjih plačil
glavnemu dobavitelju glavne tehnološke opreme (Alstomu)
za blok 6. 1. novembra 2012 je zato Alstom začel suspenz
pogodbe in ta suspenz še ni umaknjen. Ocenjeni stroški kot
posledica suspenza in nepravočasnega podpisa poroštvene
pogodbe ter s tem nezmožnosti črpanja sredstev bank EIB
in EBRD bodo znašali od 30 do 40 milijonov evrov. Stroški,
ki so nastali iz tega naslova, pa ne smejo vplivati na vrednost
naložbe, saj niso nastali po krivdi investitorja in ne vplivajo na
dodano vrednost projekta.
Pred podpisom poroštvene pogodbe so na zahtevo Vlade
Republike Slovenije (RS) izdelali novelirani investicijski
program NIP5, ki je bil eden izmed pogojev za podpis
poroštvene pogodbe.
30. novembra 2012 so z Ministrstvom za finance in
Ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisali
pogodbo o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve
nadomestnega bloka 6 v TEŠ ter pogodbo o načinu in
pogojih zavarovanja poroštva RS. 7. decembra 2012 je bila
nato podpisana poroštvena pogodba med RS in EIB, nato pa
je 21. decembra 2012 Državni zbor RS prižgal zeleno luč za
ratifikacijo poroštvene pogodbe.
V začetku januarja so bili na EIB (za 440 milijonov evrov)
in na EBRD (za 117,5 milijona evrov) poslani zahtevki za
črpanje posojila. Na sprostitev denarnih sredstev še čakajo.
Bliža se remont blokov 3 in 4
Franc Rosec, direktor TEŠ; foto: Arhiv TEŠ
10
Letos bodo v TEŠ izvajali sočasen remont na blokih 3 in 4.
Vzrok za opravljanje remonta so dimni plini bloka 3, ki so
povezani na odžveplalno napravo bloka 4, na kateri bodo tudi
potekala remontna dela. Remonta se bosta izvedla po štirih
letih obratovanja.
Od zadnjega opravljenega remonta sta bloka obratovala okoli
30 tisoč obratovalnih ur. Specifika letošnjih remontov pa je
tudi v tem, da sta na teh dveh blokih to zadnja remonta pred
iztekom njune življenjske dobe. Dolgotrajno obratovanje
je najbolj opazno na kotlovskih napravah, predvsem na
mestih, kjer so prisotne obrabe in odgorevanje kot posledica
izpostavljenosti naprav velikim termičnim obremenitvam.
Obrabe so najbolj prisotne na napravah kurilnega sistema,
aktivnih delov kotla in napravah dimno-zračnega trakta.
Največji vpliv na obrabe imata vsebnost pepela z visokim
deležem kremena ter moč bloka. Pri večji moči so namreč
hitrosti v teh napravah višje, s tem pa tudi obrabe.
Visokotlačni del turbine bloka 3 je v slabem stanju. Omejili so
tlak in temperaturo pare, posledično pa tudi moč.
Termin izvajanja remonta je prilagojen terminskemu planu
gradnje bloka 6. V času zaustavitve blokov se bodo izvedla
nujna dela na sistemu transporta premoga in sistemu
transporta produktov odžveplanja.
V TEŠ si prizadevajo, da z remontnimi posegi čim manj
vplivajo na proizvodnjo. Remontne cikluse izvajajo vsaka štiri
leta. Čas izvedbe remonta je največ osem tednov. Letošnji
remont je sicer za en teden daljši zaradi del, ki jih je treba
izvesti za blok 6. To zahteva veliko koordinacije, veliko del se
izvaja neprekinjeno, kljub temu pa kakovost izvedbe zaradi
Gradbišče nadomestnega bloka 6; foto: Arhiv TEŠ
tega ne sme biti slabša.
Vsa dela, ki se izvajajo med remontom, so pomembna in
nujna. Elektroenergetski objekt namreč deluje dobro, če so
vse naprave v dobrem stanju. Tokrat so na kritični poti dela
na napravah transporta premoga in transporta produktov
odžveplanja. V tem času se morajo namreč izvesti vsa dela
na transportnih sistemih bloka 6, vezana pa so na zaustavitev
blokov 3 in 4. Remont bo trajal od 6. aprila do 7. junija.
Proizvodnja
V TEŠ so v letu 2012 proizvedli 3743 GWh električne
energije, kar je 96,7 GWh ali 2,52 odstotka manj od
poslovnega načrta in 0,95 odstotka manj kot v letu 2011. Od
tega je 3553 GWh iz premoga in 190 GWh iz zemeljskega
plina. Načrtovano proizvodnjo so presegli na bloku 5, in sicer
za 5,6 odstotka, ter na Plinski enoti PT 51/52 za 0,2 odstotka.
Manj od predvidenega po poslovnem načrtu so proizvedli na
bloku 3 za 16,9 odstotka in na bloku 4
za 10,4 odstotka. Manjša proizvodnja od
načrtovane je posledica daljše ustavitve
bloka 3 zaradi poškodbe turbine, težav
na bloku 4 s sistemom za transport
žlindre izpod kotla in težav pri dobavi
premoga v začetku leta. Komunalnemu
podjetju Velenje so oddali 336,1 GWh
toplotne energije za ogrevanje, kar je
80 GWh ali 19,3 odstotka manj od
načrtovanih količin. Pri tem so pokrili
vse potrebe po toplotni energiji, tako
da oskrba porabnikov ni bila motena.
Vzrok za kar precej manjšo proizvodnjo
od načrtovane je v nekoliko višjih
zunanjih temperaturah od dolgoletnega
povprečja, še posebej v zimskih mesecih.
Za navedene rezultate so porabili
3.942.783 ton velenjskega lignita in
55.562.108 Sm3 zemeljskega plina. Za
potrebe razžveplanja dimnih plinov pa
so porabili 204.596 ton apnenčeve moke.
Rotor nizkotlačnega dela turbine bloka 4; foto: Arhiv TEŠ
11
TET aktivno pri zagotavljanju sistemskih
storitev
S sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za
plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje (TET)
so potrjene načrtovane prostorske ureditve na predvidenem
območju, kjer bi lahko v prvi fazi postavili plinske elektrarne
kot funkcionalno zaključeno celoto prve faze. Na podlagi
prostorskega akta in vzporedno izvedene celovite presoje
vplivov na okolje je na lokaciji TET mogoče umestiti eno,
dve ali tri plinske turbine, ki bi izpolnjevale vse zahtevane
pogoje v nudenju dolgoročnih sistemskih storitev. Gre za
zagotavljanje terciarne regulacije delovne moči in zagon brez
zunanjega napajanja z vzpostavitvijo lokalnih energetskih
otokov. V primeru odločitve o naložbi v nove plinske
turbine je mogoče v relativno kratkem času izvesti gradbena
pripravljalna dela, ki jim sledi montaža tehnološke opreme.
Naložba bi lahko bila zaključena v letu 2015, ko se bo zaradi
vključitve novih proizvodnih enot v elektroenergetski sistem
Situacija umestitve plinskih turbin; foto: Arhiv TET
12
Republike Slovenije povečala potreba po zagotavljanju
terciarne regulacije moči.
TET že zdaj s starimi plinskimi bloki instalirane moči
2 x 31,5 MW prispeva k zanesljivi oskrbi in stabilnosti
elektroenergetskega sistema v primeru izpada večjih
proizvodnih enot električne energije.
Kljub stari tehnologiji so zagoni plinskih blokov zanesljivi v
trenutkih, ko nastane potreba po aktiviranju. V bodoče se na
lokaciji, kot že omenjeno, ponuja postavitev novih plinskih
elektrarn kot zamenjava za stare bloke. V primeru odločitve
o modernizaciji obstoječih pa bo poleg tehnološke prenove
treba izvesti tudi ekološko sanacijo zaradi izpolnjevanja
okoljskih normativov, ki se po letu 2016 še zaostrujejo.
Posočje in širjenje Nature 2000 −
Slovenija in Natura 2000
sobivanje je ključno
Slovenija se je z Naturo 2000 srečala aprila 2004, ko smo jo
tri dni pred vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 morali
sprejeti v svoje zakonodajne okvire – kljub poskusom in želji,
da bi bilo območje Natura 2000 eno od naknadno uvedenih
področij. Osnove za določitev območja Nature 2000 so
smernice EU, ob tem ima Slovenija iz leta 2007 prvi opomin
za kršitev Direktive o pticah in iz leta 2012 še za razširitev
na habitate. Po izhodiščih EU ima Slovenija 73-odstotno
pokritost glede na pričakovano. Zavod za varstvo narave s
sodelavci je pripravil strokovni predlog, ki je v javni razpravi.
Pravkar izbran izvajalec na podlagi javne razprave v lokalnih
skupnostih in pri drugih deležnikih ugotavlja nevralgične
točke, kjer se srečujeta varovanje narave in razvoj. Konec
oktobra 2012 so župani občin, v katerih prihaja do sprememb
ali širitve, v nekaterih primerih tudi do zmanjšanja območij
ali pa zamenjav območij, izrazili poglede svojih okolij.
V nadaljevanju so skupine občin skupaj s tamkajšnjimi
predstavniki izpostav Zavoda za varstvo narave in
V Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) sledijo praksi
vključevanja vseh deležnikov v odločanje o prihodnosti,
tudi energetski. Sonaravno in okoljsko sprejemljivo
tehnologijo pridobivanja hidroenergije skladno z najboljšimi
razpoložljivimi tehnologijami uvajajo tako na obstoječih
kot novih objektih. Vodna energija ostaja glede na danosti
Slovenije najbolj okoljsko sprejemljiv vir energije.
27 hidroenergetskih objektov na povodju Soče, od teh
tri male hidroelektrarne v Triglavskem narodnem parku,
so vir prepotrebne vršne energije brez emisij. Skladno s
strategijo povečanja energetske samooskrbe in povečanja
deleža obnovljivih virov energije se iščejo tudi možnosti za
gradnjo hidroenergetskih objektov na pritokih Soče. Pot do
uresničitve možnosti za povečanje pridobivanja hidroenergije,
ki je okoljsko najbolj sprejemljiva, pa zahteva veliko
strokovnih argumentov, utemeljitev, vztrajnosti in strpnosti.
Na Tolminki v sožitju delujeta mala hidroelektrarna in ribogojnica. Bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja. Foto: Arhiv SENG
13
pripravljavci predloga soočile mnenja na okroglih mizah
in drugih oblikah javnih razprav. Tako je zdaj v pripravi
predlog, ki naj bi ga sprejela Vlada in ga predložila v razpravo
Državnemu zboru RS.
gradiva, strokovne osnove in ocene in tako podpirajo tako
lokalno prebivalstvo kot interesna združenja in zbornice
strokovnjakov pri njihovih prizadevanjih za kar najširši vpliv
pri sprejemanju odločitev.
Širitev Nature 2000 na povodju Soče
Modra energija Posočja odteka v morje
SENG načrtuje izključno večnamensko izrabo vodnega
bogastva. Hidroenergetski objekti so tudi ribogojnice, zajetja
pitne vode, zadrževalniki poplavnih valov, ki so hkrati
vodohrami za čas suše, habitati za številne vodne in obvodne
organizme, spomeniki tehnične dediščine, rekreativne
površine in podobno. V SENG se zavedajo, da je gradnja
hidroenergetskih objektov zahteven poseg, ki potrebuje
multidisciplinarni pristop in iskanje optimalnih rešitev
umeščanja v prostor, ki je že načrtovan kot večnamenski,
torej za pridobivanje okoljsko najbolj sprejemljive energije,
ob tem pa zagotavlja rešitve za infrastrukturna vprašanja in
nove poslovne priložnosti za ljudi ob vodi ter varno življenje
prebivalcev v okolici vodotokov, ki vključuje tudi varstvo pred
sušami in poplavami.
V Evropski uniji je z Naturo 2000 v povprečju zaščitenega
17,5 odstotka prostora, medtem ko je v Sloveniji od leta 2004
zaščitenega kar 35,5 odstotka, na Primorskem pa skoraj 60
odstotkov prostora. Po novem predlogu Nature 2000 naj bi
se na območju severne Primorske oblikovalo novo območje
Idrijca s pritoki, ki bi razširilo Naturo 2000 iz same reke Idrijce
na njene pritoke. Nov predlog predvideva povečanje območja
Nature 2000 iz leta 2004 z 263,1 ha na 404,8 ha zaradi
razširitve in geografske priključitve dveh novih območij
(Gorska grapa in Huda grapa) ter zaradi vključitve novih
kvalifikacijskih vrst. Korekcije območij, zaščitenih z Naturo
2000, predvsem zaradi sovpadanja z naravnimi mejami so
predvidene tudi na povodju Kneže, Možnice in Zadlaščice.
Po novem predlogu Nature 2000 bi se zaradi novih
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov povečalo zaščiteno
območje na območju Učje in Trnovskega gozda – Nanosa.
Zaščiteno območje Nature 2000 pomeni tako za SENG kot
za celotno območje, ki je vanj vključeno, velik korak nazaj.
Sama širitev Nature 2000 ne bi bila težava, če bi bila sprejeta
po enakih merilih, kot veljajo za druge posege in oblike rabe
prostora. Pri sprejetju širitve bi se torej moralo upoštevati vse
deležnike, od lokalnega prebivalstva, ki mora v teh ne najbolj
gostoljubnih razmerah preživeti, do tistih, ki načrtujejo
rabo prostora za turistične, rekreativne, energetske in druge
namene, pa seveda do širše skupnosti, ki za svoje delovanje
porabi vedno več energije. Le ob upoštevanju vseh deležnikov,
predvsem pa lokalnega prebivalstva, ki mora s prepovedmi
preživeti, znanja, dobrih praks doma in v tujini bo varstvo
narave, ki je doslej že bilo zagotovljeno tudi brez Nature 2000,
zaživelo še skladno s temi evropskimi normami.
Dejstvo je, da je hidroenergija paradna energetska panoga:
v primerjavi z drugimi viri energije je razmeroma poceni,
obnovljiv in čist energijski vir, pri delovanju hidroelektrarn
ne nastajajo odpadki in emisije, njihovo delovanje je okolju
prijazno, varno in učinkovito. Na Soči trenutno izkoriščajo
le tretjino tehnično izrabljivega hidropotenciala. Da bi
proizvedli več »Modre energije«, pa je potreben širši družbeni
premislek, kako bomo okolje ohranili za zanamce. Trenutno
je zaradi zastarelega Zakona o Soči iz leta 1974 in obstoječe
zakonodaje postopek vključevanja novih objektov v prostor
dolgotrajen. Reševanje nastale situacije je dolgoročna
zaveza. Tako sodelujejo z vsemi deležniki in poskušajo
najti optimalne rešitve, ki bodo v zadovoljstvo lokalnemu
prebivalstvu, stroki in širši skupnosti. Pogovarjajo se tudi
s številnimi predstavniki naravovarstvenikov, vključno s
koncesionarji za ribištvo, s katerimi že leta zgledno sodelujejo.
Iskanje sprejemljivih in razvojno naravnanih rešitev je
temeljni cilj.
V sodelovanju s prebivalci Posočja
SENG živi in dela z okoljem, tudi hidroenergetske objekte
načrtuje v sodelovanju s prebivalci, širšo skupnostjo in
vsemi zainteresiranimi deležniki. Neposrednega vpliva na
sprejemanje odloka o širitvi Nature 2000 nimajo, aktivno
pa sodelujejo z institucijami, ki tak vpliv imajo. Pripravljajo
14
Opuščanje kulturne krajine zmanjšuje
habitatne tipe
S prepovedjo izkoriščanja energetskega potenciala vodotokov
je posledično onemogočen razvoj porečja Soče in Idrijce, s
tem pa se prebivalcem vedno bolj jemlje možnost odločanja
o nadaljnjem življenju v redko poseljenih krajih, ki so iz leta
v leto bolj demografsko ogroženi. Senožeti, kali in gorski
pašniki se zaraščajo, ob vodotokih in na gorskih travnikih se
širijo tujerodne habitatne vrste, s tem pa se še kako krnijo in
zmanjšujejo habitatni tipi. Prepričani so, da je treba dopuščati
nastanek in razvoj kulturne krajine, ki je odraz človekovega
nenehnega stremljenja k razvoju in boljšim življenjskim
razmeram v še tako težkih življenjskih razmerah. V SENG se,
tako kot v skupini HSE, zavzemajo za strokovno utemeljene
rešitve, kjer bodo v reševanje vključeni vsi deležniki,
odločilno vlogo pa mora imeti lokalna skupnost.
Sanacija HE Formin že poteka
Nepojmljiva količina vode, ki je 5. in 6. novembra 2012 tekla
po strugi Drave, je družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM)
povzročila ogromno težav, še posebej glede zagotavljanja
varnosti objektov, in še več gmotne škode, ki se je pokazala
v dnevih po katastrofalni ujmi. Narasla Drava je na objektih
DEM povzročila za več kot deset milijonov evrov škode.
Dobra polovica tega zneska je zabeležena na HE Formin (na
in v objektu) ter na odvodnem kanalu, kjer je škoda največja.
Spodnja voda elektrarne, katere gladina se je zaradi podrtja
nasipa odvodnega kanala dvignila za dobrih osem metrov,
je povzročila popolno zalitje vseh vitalnih delov obeh turbin
(turbini 1 in 2), in sicer:
• prostora razbremenilnikov agregatov 1 in 2,
• turbinske etaže obeh agregatov in
• generatorske etaže do višine približno 1,6 metra na koti
200 metrov nadmorske višine.
ugotovljenega stanja so takoj začeli naslednje aktivnosti:
• sanacijo 110 kV stikališča, ki zajema:
-- izdelavo PZI-dokumentacije za gradbena dela in
elektro-strojna dela,
-- izvedbo razpisa za gradbena dela,
-- izvedbo razpisa za dobavo in montažo 110 kV opreme,
-- izvedbo razpisa za dobavo in postavitev kovinskih
konstrukcij;
• sanacijo potopljene elektroopreme, in sicer:
-- generatorja 1 in 2,
-- vzbujalnega sistema agregata 1 in 2,
-- omar vodenja agregatov in start/stop avtomatike,
-- turbinske regulacije,
-- tehnološke lastne porabe elektrarne,
-- enosmernega razvoda elektrarne in akumulatorskih
baterij 220 V in 48 V DC,
-- turbinske zaščite agregata 1 in 2;
Čiščenje elektrarne in odstranjevanje vseh posledic ujme sta
bili prioriteti dobrih deset dni po poplavah. Čeprav elektrarna
zaradi poplavljenosti ni obratovala, so strokovnjaki DEM že
dan po katastrofalnih poplavah, ki so uničile tudi dobršen
del 110 kV stikališča, izvedli prevezavo daljnovodov 110 kV
stikališča HE Formin in tako omogočili nemoteno napajanje
ptujske in pomurske zanke. Prav tako je vodstvo DEM
ustanovilo projektno skupino, katere namen je v najkrajšem
možnem času izvesti sanacijo HE Formin, omogočiti njeno
obratovanje in jo ponovno vključiti v elektroenergetski sistem.
Prednostna naloga projektne skupine je bila izvedba pregleda
stanja in popisa vse potopljene in uničene opreme. Na osnovi
• sanacijo turbinske opreme, ki zajema:
-- zgornji vodilni ležaj,
-- nosilni ležaj,
-- spodnji vodilni ležaj,
-- hidrostatično mazanje,
-- tesnilko gredi,
-- drenažo turbinskega pokrova,
-- zračne varnostne ventile,
-- mehanizem razbremenilnika,
-- sistem tlačnega zraka,
-- hladilni sistem,
-- odsesavanje oljnih hlapov,
-- drenažo elektrarne.
Zaradi optimizacije stroškov se je družba DEM odločila, da
bo sanacijo HE Formin izvedla z lastnim strokovnim kadrom.
Glede na zdajšnji potek del ocenjujejo, da bo HE Formin
oziroma njen prvi agregat sposoben za obratovanje že v prvi
polovici marca 2013 pod pogojem, da bo zaključena tudi prva
faza gradbenih del sanacije odvodnega kanala HE Formin.
Poplava je močno poškodovala HE Formin. Foto: Arhiv DEM
Strokovno osebje po prevezavi stikališča. Foto: Arhiv DEM
Zaradi poplavljene turbinske etaže je prišlo tudi do izlitja več
kot 40 tisoč litrov turbinskega olja, zato je bilo v prvih dneh
vse delo posvečeno preprečevanju izlivanja olja v Dravo.
Veliko pohvalo si zaslužijo osebje DEM, lokalno gasilsko
društvo in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki je priskočilo
na pomoč s svetovanjem in z vso razpoložljivo tehniko.
15
Nadaljnji koraki projekta energetske izrabe
reke Mure
Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so na
razširjeni seji (11. februarja) Strateškega sveta Pomurskega
razvojnega inštituta Murska Sobota (PRI – MS) – nanjo so
povabili tudi župane občin ob Muri, pomurske poslance ter
predstavnike pristojnih ministrstev – predstavili opravljeno
delo in izzive, povezane z energetsko izrabo reke Mure.
Največjo pozornost so namenili dejavnostim v postopku
priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za objekt
Hrastje Mota, v okviru katerih bo, predvidoma v marcu,
sklicana prostorska konferenca. Na srečanju so ponovno
poudarili pripravljenost in željo, da z ustanovitvijo nove
družbe povečajo svojo prisotnost v Pomurju. S tem so se
strinjali predstavniki lokalnega okolja in se zavzeli za čim
prejšnjo realizacijo obljube. Prav tako so DEM pozvali, naj
se projekt pripravi tako, da bo vsaj enakovredno obravnaval
uresničitev razvojnih možnosti in ciljev Pomurja. Udeleženci
so se seznanili tudi z dejstvom, da ima projekt pomembno
mesto med načrtovanimi projekti obnovljivih virov na
nacionalni ravni in ob tem podporo družbe HSE.
Ob predstavitvi so predstavniki DEM predstavili
interdisciplinarni pristop, ki so ga uporabili pri pripravi na
projekt, saj obravnava tri med seboj povezana področja, in
sicer družbenega razvoja, sklop okolja, narave in prostora ter
gospodarstva regije. Prav tako so izpostavili, da so v procesu
veliko pozornosti namenili obravnavi omejitvenih pogojev,
ki izhajajo iz okoljevarstvenega programa Natura 2000 in
trajnostnega razvoja.
Pobuda za DPN je bila predstavljena junija lani. Po njej so
nosilci urejanja prostora na državni in lokalni ravni podali
svoje smernice, čemur je sledilo zahtevno usklajevanje
vsebine okoljskega poročila. Projekt se nadaljuje z naslednjim
korakom, prostorsko konferenco, ki jo koordinator DPN,
Udeleženci razširjene seje strateškega sveta PRI − MS. Foto: Arhiv DEM
16
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, načrtuje za marec.
Svojo podporo projektu HE na Muri je na srečanju izrazil
tudi Blaž Košorok, generalni direktor HSE: »HSE je največji
proizvajalec električne energije v Sloveniji. Tisto, kar nas dela še
posebej konkurenčne na zahtevnem energetskem trgu, je med
drugim kombinacija različnih virov energije, kar nam omogoča
optimizacijo proizvodnih procesov. Projekte hidro virov
podpiramo, saj so za nas zanimivi tako zaradi neizkoriščenega
potenciala v obliki naravnih danosti, kar primer reke Mure
nedvomno je, kot tudi zaradi lastnega »know-howa«, ki ga
imamo na tem področju. Dejstva, da projekt energetske izrabe
reke Mure dobiva realno podobo, se zato toliko bolj veselimo.«
»Vsakokratno srečanje s predstavniki Pomurja je za nas
izjemno dragoceno. Tudi tokratno. Krepi nas v prepričanju,
da smo na pravi poti. Z najavljeno prostorsko konferenco je
narejen velik korak naprej v zahtevnem postopku umeščanja
objektov v prostor. Veseli nas tudi ponovno izražena podpora
projektu s strani lastnika, HSE. Kot investitor si resnično iskreno
želimo, da bo tem pomembnim korakom v postopku sledil vstop
v lokalno okolje z ustanovitvijo nove družbe. Sami smo na
to že pripravljeni,« je povedal mag. Viljem Pozeb, direktor
Dravskih elektrarn Maribor.
»Odločitev, da se po približno pol leta ponovno srečamo v
razširjeni sestavi, se je izkazala kot pravilna. Številna in močna
udeležba me veseli, saj jo sam razumem kot željo prisotnih
po sodelovanju. Ta je bila danes večkrat jasno izražena. Ne
le na lokalnem, tudi na državnem nivoju. Jasno, ob hkratnih
zahtevah vseh prisotnih iz Pomurja, da ne gre v nobenem
trenutku zanemariti interesov lokalnega okolja,« je srečanje
ocenil direktor PRI – MS, dr. Darko Anželj.
› Fotoreportaža: Zimske športne igre družb skupine HSE
Kljub snežnemu metežu in (skoraj)
neprevoznim cestam prijetno vzdušje
Tokratne zimske športne igre družb skupine HSE je organizirala družba HSE
na Rogli v soboto, 2. februarja. Če smo lani pisali o nenaklonjenem vremenu
na Mariborskem Pohorju, lahko letos govorimo o ekstremno nenaklonjenem
vremenu, ki nam je nekaterim celo onemogočilo vrnitev na po-tekmovalno
druženje. Vendar pa tudi letošnje razmere niso pokvarile športnega vzdušja in
dobre volje.
Kot je v navadi, smo se tudi letos pomerili v treh starostnih
kategorijah za ženske in štirih starostnih kategorijah za moške
v veleslalomu in eni starostni kategoriji za ženske ter dveh za
moške v deskanju. Zmagovalke treh veleslalomskih kategorij
za ženske so bile Alenka Kladnik, Jerneja Kemperle in
Vladimira Lepko. V štirih moških veleslalomskih kategorijah
so bili zmagovalci Gregor Stich, Darinko Stich, Mirko
Ocepek in Franc Sinkar. Pri deskanju je med ženskami slavila
Nina Jeznik (že drugič zapored), med moškimi pa Matjaž
Meh in Alen Cizej.
Zmagovalna družba letošnjih zimskih iger so, tako kot lani
in predlani, kolegi iz Premogovnika Velenje z zbranimi
282 točkami, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Dravskih
elektrarn Maribor z zbranimi 265 točkami, tretje pa športniki
iz Soških elektrarn Nova Gorica, ki so zbrali 239 točk.
MESTO
EKIPA
ŠT. TOČK
1.
PV
282
2.
DEM
265
3.
SENG
239
4.
TET
234
5.
TEŠ
189
6.
HSE
175
7.
HESS
162
8.
HSE Invest
126
Besedilo: Majna Šilih
Fotografije: Hans Avberšek
Pogled od spredaj …
17
… in od zadaj
Nekateri so zares drveli.
18
Veselje po zaključenem tekmovanju
Dobitnice medalj v tretji ženski kategoriji: Vladimira Lepko (zlata),
Valerija Mugerli (srebrna) in Polona Leskovšek (bronasta)
Člani ŠD HSE
Predsednik ŠD HSE Jon Novak je moral prevzeti tudi vlogo moderatorja,
saj uradna moderatorka zaradi snega na cesti ni uspela priti na Roglo.
19
20