1. No category

Oblikovanje - S55Z
3
ZRS INFO
KAZALO VSEBINE
KAZALO
3
4
4
5
8
9
10
12
13
14
15
16
71
Univerzalni laboratorijski napajalnik
Sestavljen napajalnik
36
65
ZRS INFO
KAZALO
IMPRESSUM
Uvodnik
Nagovor predsednika ZRS
Radioamatersko izobraževalno srečanje RIS 2011
Župan občine Krško sprejel športnike leta 2010
Zgodovina radiokluba Hinko Košir - Velenje - S59EKL
Radioklub Mozirje, S51DSW - Aktivnosti v letu 2010
Radioamaterski tečaj v RK Lesce
Konstruktorski tečaj - Celje 2010
Radioklub znanje mladini - S58H
Arčiju S59AR v slovo
Vabilo k sodelovanju na sejmu HAMRADIO v Friedrichshafnu
ISKRICE
S potrpežljivostjo do rezultata
Etika, DXi, Bandplani...
TEHNIKA
17
21
25
ATNC za packet radio NBP omrežje
ATNC - montaža ploščic v Al-ohišje
37
ENIGMA - Nemški šifrirni stroj in samogradnja
PROGRAMSKA OPREMA
N1MM Logger III. del
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC za Ne-Brezhibni protokol
KONSTRUKTORSTVO
Priročen laboratorijski napajalnik
ANTENSKA TEHNIKA
45
47
50
55
ELLY 432/22 - 22-elementna antena z eliptičnimi elementi za 432 MHz
Trojni zaviti dipol za napajanje Yagi anten
Viktorji 2011 ali kako tekmovati na 160 m - 4SQ160M
Dve dobri multibanderici
KV AKTIVNOSTI
57
60
61
63
63
65
67
68
Nov sistem napajanja yagi anten s 3FDF
Prostorski sevalni diagram
68
68
69
S51V v tekmovanju CQ WW CW 160M - 2011
Pogled na 4SQ 160m sistem faziranih vertikalk
70
DXpedicija Sveti Ivan 2010 - IOTA EU-110
SSB Field day I. reg. 2010 4/5 September 2010
Field day CW I. reg. 2010
Koledar KV tekmovanj
DX INFO
Pravilnik S5 Field Day
Rezultati ZRS KVP 2010
Rezultati S5 Field day 2010
ARG AKTIVNOSTI
ARG TEKMOVANJA IN AKTIVNOSTI OD MAREC DO SEPTEMBER
2010
Odprto KV prvenstvo RK Novo mesto
RADIOAMATERSKE DIPLOME
RADIOAMATERSKE DIPLOME
SOTA AKTIVNOSTI
Baza SOTA
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
4
IMPRESSUM
UVODNIK
Spoštovani,
ORGANI KONFERENCE - ZRS
Mandat 2007 - 2011
PREDSEDNIK ZRS:
Rado Križanec, S58R
PODPREDSEDNIKI ZRS:
Boštjan Vončina, S55O
Zvone Bajec, S59ZB
Matej Zamuda, S56ZM
UPRAVNI ODBOR ZRS
Predsednik:
Rado Križanec, S58R
Podpredsedniki:
Boštjan Vončina, S55O
Zvone Bajec, S59ZB
Matej Zamuda, S56ZM
Člani UO:
Anton Galun, S51AG
Tilen Cestnik, S56CT
Adi Voh, S55M
Miloš Oblak, S53EO
Kristjan Kodermac, S50XX
Tomaž Puc, S56G
Franci Žankar, S57CT
Glede na to, da se predvideva, da bo to letošnja zadnja tiskana številka
našega glasila CQ ZRS, je malce razširjena, saj sem vključil večino zanimivih
člankov. Poudarek je seveda na tehniki, predvsem nadaljevanju serije člankov
našega Matjaža Vidmarja - S53MV, ki ponovno navdušuje s svojim novim NeBrezhibnim Protokolom in potrebno opremo - seveda lastnega razvoja in narejeno v samogradnji. Ko sem na hrvaškem VHF-UHF-SHF forumu predstavil
RIS in Matjaževe dosežke, je bilo slišati: »Matjaž tradicionalno iznenađuje,
zapravo ne iznenađuje, to se i očekivalo od njega.« in »Kako nama fali jedan
Matjaž!«, HI. Verjetno se tudi mi premalo zavedamo, kakšno srečo imamo, da
imamo Matjaža...
Samogradnja, ki je podprta s KIT kompletom za samogradnjo, je še posebno
zanimiv projekt. Darko - S57UUD tudi ne preseneča in je ponovno v organizaciji Društva elektronikov Slovenije pripravil KIT komplet laboratorijskega
napajalnika, ki ga upravlja mikrokrmilnik. Nekaj kompletov je še na voljo, res
pa je, da se morate včlaniti v Društvo elektronikov Slovenije, če želite komplet
nabaviti - je pač samo za člane.
Prihajajo lepi spomladanski, za delo v terenskih pogojih pa bodo še posebej
zanimivi, poletni dnevi. ZRS je pripravila, oziroma uskladila pravilnik tekmovanja S5 FIELD DAY in pričela s popularizacijo te nadvse zanimive in tudi
koristne dejavnosti, saj je to lahko tudi kondicioniranje ekip za delo v ARON
omrežju, kjer se zahteva čimbolj od električnega omrežja in fiksno postavljenih anten neodvisno delovanje postaj. Obenem je to lahko združeno s popularizacijo radioamaterizma, taborjenjem v naravi in klubskim druženjem ter
zabavo. V ta namen je tudi objavljeno nekaj več reportaž iz lanskoletnih Field
Day tekmovanj in DX-pedicij...
Dragan - S55Z
v.d. glavnega urednika
NADZORNI ODBOR ZRS
Predsednik:
Bojan Debelak, S56UTM
Člani:
Drago Bučar, S52AW
Stojan Kuret, S51WI
Andrej Novak, S52GP
Jože Temnikar, S56JT
DISCIPLINSKA KOMISIJA ZRS
SLIKE NA NASLOVNICI: Kolaž zanimivosti
-
zgoraj - lokacija PR vozlišča Črna prst (foto S53MV),
spredaj - S53MV ATNC za NBP omrežje (foto S53MV),
spodaj levo - ekspedicija IOTA na otok Sv. Ivan EU-110 (foto S57L),
spodaj desno - Field Day lokacija BCC (Belokranjec Contest Club) - udeležba v tekmovanjih na prostem je vse večja...
Predsednik:
CQ ZRS - GLASILO ZVEZE
RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
Člani:
Ureja:
Uredniški odbor CQ ZRS
Vlado Kužnik, S57KV
Janez Vehar, S52VJ
Anton Peterka, S53FO
Vilko Udovč, S56LVU
Naslovnica in grafični prelom:
Dragan Selan, S55Z
Tisk:
IARU liason:
Miha Habič, S51FB
Prostovoljci:
S53NW - Herman Slokar, S54G - Miloš
Klatzer, S58WW - Primož Habič, S59D Janko Kuselj
Naslov:
ZVEZA RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
p.p. 180, 1000 Ljubljana
TRR: 02010-0016255032
Tel.: 01 25 22 459, Fax: 01 42 20 422
E-pošta: zrs-hq@hamradio.si
WEB: www.hamradio.si
CQ ZRS
Naklada:
1400 izvodov
UREDNIŠKI ODBOR
Glavni urednik (v.d.):
Dragan Selan, S55Z
Lektoriranje:
Aleš Košatko, S59MA
Uredniki rubrik:
QSL BIRO:
Miloš Klatzer, S54G
Letnik XXII, 1-2/2011
KV aktivnosti:
Kristjan Kodermac, S50XX
UKV aktivnosti:
Adi Voh, S55M
ARG:
Franci Žankar, S57CT
Radijski svetilniki:
Andrej Trojer, S50TA
Digitalne komunikacije:
Tom Puc, S56G
SATELITI:
Andrej Medved, S57NML
DIPLOME:
Miloš Oblak, S53EO
SOTA: Rado Križanec, S58R
Avtorji v CQ ZRS 1-2/2010:
S50XX, S52OP, S52P, S53BH, S53EO,
S51AG, S53MJ, S53MV, S55K, S55Z,
S57CT, S57D, S57KV, S57UBA, S57UUD,
S58R, YU1AW, YU1QT
5
ZRS INFO
NAGOVOR PREDSEDNIKA ZRS
Spoštovani predsedniki radioklubov,
radioamaterji!
Slovenski radioamaterji smo na mnogih področjih svojega delovanja v samem
svetovnem vrhu. Tako na tekmovalnem področju, kot možnostih uporabe širokega
frekvenčnega spektra ki nam je dan v uporabo. Seveda nam to ni bilo dano samo
od sebe, ampak je odraz dolgoletnega dela naših predhodnikov, kot tudi časa in
okolja v katerem so živeli in delali. Seveda ni ali ni bilo vse idealno, vendar to kar je pomembno
je dejstvo, da nam je omogočena naša aktivnost in da so možnosti in kvaliteta dela odvisna predvsem od nas samih.
Kakorkoli je radioamaterstvo izrazito individualna
aktivnost, potrebujemo svojo organizacijo katere
namen je združevanje, zastopanje in uresničevanje
interesov slovenskih radioamaterjev, tako doma kot
v svetu.
Spremembe (to je edina beseda, ki je stalnica na
časovni premici) so sestavni del našega življenja
in prisiljeni smo da najdemo ustrezne odgovore,
primerne času v katerem živimo. Zavedajoči se, da
nobena rešitev ni dokončna in bo prej kot slej tudi
sama »žrtev« sprememb. Je pa odraz naših sposobnosti, predvsem pa želje, da zadeve urejamo na
način, ki zadovoljuje večino, v tem primeru, slovenskih radioamaterjev.
Ker je razumevanje pojmov oz. videnje rešitve, stvar
vsakega posameznika, ne le samo njegova pravica,
predvsem je v kontekstu dojemanja hobija s katerim
se ukvarja, je potrebno postaviti določena izhodišča.
Seveda so v tem primeru, le ta moje osebno videnje
in razumevanje zadev.
1. Ali lahko posamezni radioamater deluje brez ZRS?
Da. Ne samo to, ima popolnoma enake pravice kot
tisti ki so člani ZRS-a. Še več, nima nikakršnih obveznosti, saj so mu zagotovljene vse »dobrine« katere so »pridobili« člani ZRS ( tako z delom predhodnih generacij, kot sedanjih članov … ).To da je
bila večina novih hamov usposobljena ob pomoči
njenih članov, bo tako pozabljeno… komu mar.
Nove generacije operaterjev, pa tako in tako niso
njegova skrb…. Za sebe je poskrbel, če pa bo kaj
potreboval, bo to »kupil«, glavno da ima denar in
ta mu zagotavlja vse… Sicer, pa se bodo vedno našli
»norci« ki bodo naredili kaj za dobro S5 radioamaterjev in potem bodo to tudi njegove »pravice«….
Skratka za sebe je poskrbel.
Če se najdete v tem odgovoru, potem je nadaljevanje
branja tega razmišljanja izguba vašega časa. Lep
pozdrav.
2. Ali potrebujemo radioamaterji organizirano aktivnost na nivoju države, oz. organizacijo, v kateri
združujemo svoje interese, kot je (naj bi bilo) osnovno poslanstvo ZRS ?
Večina, ki imate oz. imamo vsaj nekaj let radioamaterskega »staža« in se srečujemo s problemi našega
hobija, je to samoumevno. Ne bom našteval argumentov v potrditev takega razmišljanja, saj se s to
vrstno potrebo srečujemo tudi na drugih področjih
našega vsakdanjega dela.
Odgovor na to vprašanje naj najde vsak sam, pač
glede na razumevanje okolja v katerem dela , vidi
sebe in svojo vlogo v njem.
Če je vaš odgovor na predhodno vprašanje NE, potem je nadaljnje razmišljanje oz. branje odvečno.
3. Preoblikovanje ZRS ali ustanovitev nove zveze oz.
ustanovitev drugačno obliko organiziranosti ?
Ustanovitev »nove zveze«, kakorkoli se naj bi (če
bi) ta imenovala, pomeni nezmožnost reševanja
obstoječih problemov, predvsem pa, vsaj po mojem
prepričanju, dodatno deljenje na »naše« in vaše«.
Vendar tudi to je pravica vsakega posameznika, da
se odloči po svoje, kot tudi dejstvo, da se nikogar
ne more z »zakonsko prisilo« vključiti v »Zvezo«
in na ta način pogojevati njegovo radioamatersko aktivnost. Živimo v času in okolju, ki mu je
takšen način razmišljanja preteklost. In takšno
sporočilo je bilo akterjem ZRD-ja, na zadnji Konferenci posredovano, enotno in nedvoumno. Ne zato,
da bi dvomili v dobronamernost njihovih predlagateljev z vidika obstoja organizacije. Jasno je bilo,
da reševanje razsula ZRS z zagotovitvijo »dokapitalizacije« na zakonski osnovi, pomeni samo prikrivanje obstoječih nepravilnosti.
Tisti, ki ste za ustanovitev » nove zveze« ali kaj
podobnega, je to vaša odločitev in nadaljnje branje
odveč… ? NE! Nasprotno, poglejmo kaj in kje je tisti
minimum, na katerem najdemo konsenz oz. vzpostavitev osnovnega minimuma za delovanje ZRS.
Vsi se strinjamo, da ZRS potrebujemo in spremembe
so nujne.
Ustanovitelji ZRS so radioamaterska društva, ki
preko svojih radioklubov skupno razvijajo in izpopolnjujejo radioamatersko dejavnost. Za izvršitev sprejetega plana aktivnosti na Konferenci, je
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
6
ZRS INFO
NAGOVOR PREDSEDNIKA ZRS
zadolžen UO. Žal je v zadnjih nekaj let, predvsem
zaradi neuspelega reševanja nastalih problemov,
postajal razkorak med UO in radioklubi čedalje
bolj očiten. Vse to je posredno vplivalo na upad
članstva in nezaupanje tako do ZRS, kot tudi posameznikov, članov organov ZRS.
In povrnitev ZAUPANJA v ZRS, delo njenih organov
oz. v delo posameznikov, v teh organih, je naloga
ki bo dolgotrajen proces, saj je obseg nakopičenih
problemov prevelik, da bi se dal odpraviti v enem
letu. Lahko pa se naredi kar nekaj korakov v smeri
pridobivanja zaupanja in s tem povečanja števila
tistih, ki bodo pripravljeni kaj storiti, da se zadeve
začnejo premikati v pozitivni smeri.
Sedanji UO, ki je dobil eno letni mandat na Konferenci, koncem lanskega februarja, se je tega zavedal.
Predvsem pa dejstva, da je potrebno najprej urediti
zadeve v delu in načinu delovanja ZRS, do njenih
članov, radioklubov.
Osnovni nalogi - zaustavitev negativnih posledic
vsiljevanja ZRD-ja, predvsem pa “izvleči ZRS iz
negativnega finančnega stanja”, sta glavni nalogi
UO, ki smo ju uspeli izvesti. Predvsem pokritje velikega finančnega primanjkljaja iz predhodnega
leta, je zadeva, ki je zahtevala velik napor, že sama
zase, kaj šele v teh kriznih časih (tako finančnih,
kot sistemu vrednot…). Pa vendarle smo ob vsem
tem izvedli aktivnosti, kot so predstavitve na sejmih doma in v tujini, izobraževanje mladine na
poletnem taboru, radioamatersko izobraževalno
srečanje… Vsa omenjena, celo na višjem kvalitetnem nivoju, kot predhodna leta.
Ob tej priložnosti bi se rad ponovno zahvalil tako
posameznikom, kot tudi klubom, ki so nas podpirali. Res je, imeli smo načrte in želje, da naredimo
še več, vendar smo v tem trenutki bili sposobni narediti »samo« to.
Aktivnosti nadaljujemo na področju zmanjševanja
stroškov kot so :
• iskanje nadomestnih prostorov za LP6 (v
zaključni fazi je dogovor z URSZR za lokacijo v
Logatcu, in rezervna varianta v Ljubljani…. )
• zagotovitev elektronskega poslovanja
(računovodski servis in spremljanje ostale dokumentacije…. ).
• zagotovitev stalnega dežurstva na sedežu
Zveze, dvakrat tedensko po 4 ure in opravljanje administrativnih zadev (S51JS-Jaka
Steblovnik, od marca dalje).
In še ostale aktivnosti, ki omogočajo zmanjševanje
t.i. »fiksnih« stroškov zveze, ki zajemajo stroške prostora, dežurstva, računovodskega servisa, poštnine
in QSL biroja.
Že sedaj smo te stroške, ki zagotavljajo osnovCQ ZRS
no minimalno funkcionalnost Zveze spravili do
20.000 €, ko pa bomo uredili nadomestne prostore
za LP6, se bodo ta sredstva enakomerno porazdelila po področjih aktivnosti (ARG, UKV, REP+DIG,
ARG, CQ in izobraževanje mladine).
Kot je razvidno, uvajamo področja CQ ZRS (zajema
izdajo biltena, oglaševalnih aktivnosti v smislu
pridobivanja sredstev, glede na sprejet način izdajanja biltena … kot tudi pomembno aktivnost
informiranja, tako radioamaterjev, kot širše javnosti, o delu naših radioamaterjev) in področje
izobraževanja mladine v smislu izvajanja radioamaterskih taborov in ostalih aktivnosti v smislu
pridobivanja novih članov. Predvsem pa v vse te
aktivnosti še bolj aktivno angažirati same radioklube (kot je bil primer letošnjega radioamaterskega tabora Menina 2010).
Podana predloga s strani t.i. komisije za pripravo zakonodaje, sta podala dve možni varianti
reševanja oz. pogleda na način reševanja, spremembe organiziranosti ZRS-a. Gre za predloga, ne
pa uradno stališče UO katerega bo le ta pripravil
za Konferenco.
Vsak od nas, vključno z menoj, ima svoje videnje predloga, predvsem pa svoje stališče do predlaganih rešitev.
Na kratko, seveda tako kot je moje videnje obeh
predlogov:
Varianta A, predlog podan s strani S59ZB – Zvoneta, temelji na tem, da plača vsak posameznik
samo tisto kar potrebuje in uvajanje »koncesije« za
posamezne aktivnosti.
Varianta B, podana s strani S55O – Boštjana, organiziranost v obliki centralnega radiokluba.
Osebno zagovarjam tiste elemente obstoječe ureditve ZRS, ki omogoča enakopravnost radioklubov – vsak klub en glas. Saj so le ti osnovni nosilci radioamaterske aktivnosti v svojem okolju.
Okolju ki ga poznajo in so lahko kot taki najbolj
učinkoviti. Potrebno je aktivirati oz. dvigniti nivo
komunikacije na t.i. predsedniški listi in vzpodbujati obojestransko delovanje na relaciji ZRS – RK.
Potrebno je urediti status t.i. »papirnatih« radioklubov in postaviti kriterij na višji nivo (da ima RK
veljavno licenco, vsaj tri člane z veljavno licenco,
katerim je to matični klub in izpolnjene obveznosti
do AJPES-a) in temu primerne dopolnitve Statuta
ZRS.
V primeru, da bi uvedli tako imenovano selektivno
plačevanje kotizacije-članarine (vsak plača samo
tisto kar potrebuje ) ne bomo uspeli zagotoviti oz.
podpirati vseh aktivnosti, ki zajemajo našo radioamatersko dejavnost. S tem pa bi izgubili eno od
osnovnih namenov delovanja ZRS.
Res da so finančna sredstva pogoj za delovanje,
vendar odmik od nekaterih sprejetih načel, bodo
Letnik XXII, 1-2/2011
7
ZRS INFO
NAGOVOR PREDSEDNIKA ZRS
nazadnje, pa je biti »aktiven« član ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE nekaj, kar nam naj bi bilo
v čast in osebno zadovoljstvo.
na daljši rok, prinesla negativne posledice (kot je
bila napačna predpostavka, da bomo z zniževanjem
nivoja potrebnega znanja za operaterje, pridobili
večje število aktivnih radioamaterjev… ).
Tudi ideja o ustanovitvi kluba, kateremu bi se podelila koncesija za področje repetitorjev in bi le ta razpolagal z sredstvi pridobljenih iz naslova URSZR,
bi pomenila konec tako pridobljenih sredstev, kot
tudi ostalih sredstev iz naslova javnih razpisov.
In ponovno smo pri ZAUPANJU. To kar smo storili do sedaj in še delamo, delamo ravno s tem namenom. Pridobitev vašega zaupanja in dvig nivoja
kvalitete medsebojnega komuniciranja. Le tako bo
možno kreniti v smeri potrebnih sprememb.
Potrebno bo urediti evidenco naših operaterjev,
saj smo z obstoječo evidenco neverodostojni predstavniki slovenskih radioamaterjev v mednarodnih
organizacijah in s tem dajemo povod »večnim« nasprotnikom ZRS-a, ki nam očitajo, da si prilaščamo
pravico predstavljanja S5 hamov v IARU.
Tako imenovana C-varianta, predvideva tiste
minimalne spremembe, za katere ocenjujemo, da
so v tem trenutku sprejemljive za potrebno večino
članic ZRS, ki bi takšne spremembe sprejela kot dobro osnovo za nadaljnje prilagajanje ZRS zahtevam
svojega članstva.
Pomoč pri urejanju le te pa potrebujemo s strani
RK, torej tudi z pomočjo vas, predsednikov radioklubov. S strani UO bo podan predlog pravilnika
o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-a), s katerim
bomo izpolnili zakonsko predpisane formalnosti na
tem področju.
• Obstoječa organiziranost ZRS, ostane v osnovi
nespremenjena (razen dopolnitve kriterijev obstoja RK ).
• Potrditev načina porazdelitve sredstev po področjih
aktivnosti oz. t.i. minimalnega finančnega plana
aktivnosti.
• Sprejetje pravilnika o varovanju osebnih podatkov
• Ureditev evidence S5 operaterjev
• Ukinitev disciplinske komisije in uvedba t.i. častnega razsodišča.
Pomembno je da imamo bazo vseh naših operaterjev
z veljavno licenco. To ne pomeni, da bo le ta osnova
za »zahtevano plačilo kotizacije«.
Zavedamo se da imamo radioamaterje, ki imajo veljavno licenco, vendar so iz takšnih ali drugačnih
vzrokov ne aktivni (varianta da, finančno ne prispevajo nič, ali manj kot 1,5 € po operaterju za IARU,
preko svojega matičnega RK, je stvar sprejetega dogovora). To, ali imajo status »aktivnih«, je odvisno
od posameznika. Toliko si moramo zaupati in v tem
kontekstu bodo predlagane dopolnitve Statuta. Ne
Za nekoga malo, pa vendarle velik korak v smeri urejanja stanja v ZRS.
Predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije
Konrad Križanec, S58R
VABILO NA REDNO VOLILNO
KONFERENCO ZRS
Konferenca bo v soboto,
16. aprila 2011 ob 10.00 uri
V prostorih Fakultete za elektrotehniko
Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana - Dvorana 1
Ljubljana, 28. 3. 2011
Rado Križanec, S58R
Predsednik ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
8
ZRS INFO
IZOBRAŽEVALNO SREČANJE
RIS2011
Avtor: Dragan Selan, S55Z
Visoki standardi, ki so bili postavljeni v prejšnjih letih, so narekovali dobro organizacijo letošnjega izobraževalnega
srečanja, ki je potekal v znamenju varčevanja. Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani je ponovno omogočila uporabo
njenih prostorov, ki so za takšno srečanje zelo primerni. Avla, v kateri potekajo prijave, druženje in zabavna tekmovanja, zraven pa velika predavalnica, ki je bila pred kratkim tudi precej prenovljena in posodobljena. Zato velika zahvala velja vodstvu fakultete, predvsem pa prof. dr. Beštru, ki je tudi sam radioamater in naš velik podpornik.
Prvi udeleženci so se začeli pojavljati že nekaj minut po
prihodu organizatorjev, ki so hiteli še z zadnjimi pripravami. Na sprejemnem mestu so vsi udeleženci prejeli priponko srečanja, lahko pa so si po ugodni ceni 5€ tudi
kupili kupon za kosilo v študentski menzi, saj bodo predavanja trajala do petih popoldne. Kot po navadi so se tudi
tokrat predavanja pričela prezgodaj, saj se stari znanci
nikakor niso uspeli naklepetati in si povedati vse štorije,
ki so se pripetile v času od zadnjega RIS.
V avli je merilno opremo Agilent Technologie in Rigol
predstavil sponzor
AMITEH d.o.o., ki je
pripravil tudi nagrade za CW Morse Runner tekmovanje.
predavanju in je izboljšana verzija znanega napajalnika z
mikroprocesorjem, ki je bil objavljen v eni od lanskih številk CQ ZRS. Največ zanimanja je pritegnila razlaga, kako
izdelati dvostransko tiskano vezje z metalizacijo lukenj v
domači delavnici. Kup problemov in izkušenj je bilo potrebno za prve uspešno izdelane ploščice.
Predavanja sta odprla prodekan Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, prof. dr. Andrej Žemva in predsednik
ZRS, Rado Križanec, S58R. Oba sta poudarila pomen permanentnega izobraževanja, vpliv radioamaterstva na odločanje mladine za tehnične poklice in s tem tudi odločanja za izobraževanje mladih na tej fakulteti.
Sledil je odmor in čas za kosilo v fakultetni menzi. Vzporedno je teklo CW tekmovanje v programu Morse Runner. Tekmovanje za vsakega udeleženca je trajalo 10 minut, vključene so bile vse možne motnje, le hitrost in višino tona si je
lahko vsak nastavil sam. Prijavilo se je 8 tekmovalcev, nazadnje pa se jih je ojunačilo le 6. Mario S56A je nastopil izven
konkurence s svojim CW robotom, ki pa zaradi motenj ni bil
preveč uspešen in so ga premagovali celo najslabši tekmovalci. Več prednosti ima v QRQ tekmovanjih, kjer ni motenj
in zato zanesljivejše dekodira znake. Sponzor AMITEH d.o.o.
je tudi letos namenil zanimive nagradice za sodelujoče. Prvi
je prejel zelo kakovosten C-meter znane firme Agilent Technologies (bivši HP), ostali pa zimsko kapo, ribiški klobuk in
naročnino na revijo Avtomatika sponzorja S5tehnika.net
d.o.o.. Vrstni red je bil naslednji:
1. S51Z - Zoran Košir
28/756 (QSO/točke)
2. S54O - Boris Plut
27/729 (QSO/točke)
3. S55M - Adi Voh
26/676 (QSO/točke)
4. S55Z - Dragan Selan
26/676 (QSO/točke)
5. S59MA - Aleš Košatko
22/484 (QSO/točke)
6. IV3WJP - Gregor Sfiligoj
15/210 (QSO/točke)
Priponka RIS 2011
Otvoritev: prodekan prof. dr. Andrej Žemva in predsednik ZRS Rado Križanec, S58R
Predavanja so bila, kot vedno, zanimiva. Kot prvi je v
dveh predavanjih nastopil Matjaž Vidma S53MV, ki je
predstavil dosežke na projektu Ne-brezhibni protokol, ki
ga je najavil že na lanskem RIS. Nadaljeval je z opisom
nove 70cm radijske postaje, ki zmore cel megabit prenosa podatkov. To je idealna postaja tam, kjer ni ravno optična vidljivost do PR vozlišča.
Zanimivo predavanje, kako nekatere stvari narediti bolje
je pripravil Darko Volk, velik praktik in vedno pripravljen
pomagati pri reševanju tehničnih problemov. Skupaj z
Društvom elektronikov Slovenije je pripravil tudi KIT komplet zanimivega napajalnika, ki ga je predstavil tudi na
CQ ZRS
Med odmorom se ni dogajalo le kosilo in CW tekma, ampak tudi razstava izdelkov znanega konstruktorja Jazbec
Letnik XXII, 1-2/2011
9
ZRS INFO
IZOBRAŽEVALNO SREČANJE
RIS2011
Celo paleto raznih TNCjev, PSK postaj, PR vozlišč in ostale opreme za
digitalne komunikacije, vse zgrajene
v domači delavnici, pa je predstavil
Josip Petrič, S53JP.
Poster ZRS in podter RIS, ki ju je doniralo podjetje S5TEHNIKA.net d.o.o. - Oblikovanje S55Z - Posterja prikazujeta dejavnosti
ZRS in njenih članov in se bosta skupaj z novima izvlečnima stojaloma uporabljala za prezentacije na sejmih in prireditvah...
Hermana, S53ND, ki še vedno po več
ur dnevno ustvarja nove in nove naprave. Meni najzanimivejša je bila KV/UKV
prenosna postaja velikosti malce večje
od FT817 skupaj z vgrajenim akumulatorjem. Za tisti čas prav neverjetna gradnja, žal pa nikjer publicirana. Naprava
na katero je posebej ponosen Herman
sam, pa je napajalnik za stare, trofejne
radie, ki zahtevajo posebne napetosti,
ki jih danes seveda ne dobite kar v prodajalnah z elektroniko. Poklepetala sva
še o njegovem bogatem poklicnem življenju, ki ga je neprestano bogatil z
radioamaterskim konstruktorstvom.
Herman, hvala za lepo izkušnjo!
Popoldanska predavanja je nadaljeval Marko Čebokli S57UUU z osnovami SDR, ki ga je nadaljeval Robi Vilhar S53WW z aplikacijo na osnovi
SDR za UHF & UP. Naslednje Robijevo
predavanje je govorilo o odpravi motenj močnih postaj s pomočjo faziranja yagi anten.
Čas je vse prehitro tekel in zadnje dejanje, razglasitev rezultatov Morse
Runner CW tekmovanja in podelitev
nagrad je zaključilo srečanje. Vtis je
bil odličen, izvedeno je bilo še eno
uspešno izvedeno izobraževanje.
Župan občine Krško sprejel športnike leta 2010
Avtor: Janko Kuselj, S59D
V soboto, 12. marca 2011 je župan občine Krško in državni poslanec, g. Franc Bogovič, v veliki dvorani Kulturnega doma Krško sprejel športnike iz občine Krško, ki so v letu 2010 dosegli vidnejše rezultate v različnih športnih disciplinah.
Program so sooblikovali Kulturno društvo Leskovec pri Krškem, Mažoretni klub Baton, Osnovna šola Podbočje in
glasbena šola Krško. Na sprejemu je sodeloval tudi Stane
Iskra, soustanovitelj in trener prvega karate kluba v Sloveniji ter ustanovitelj programa Šola zdravega življenja. Sprejema so se udeležili športniki, starši, trenerji, sponzorji,
predstavniki klubov in društev ter drugi ljubitelji športa.
Izbor športnikov je sestavila sedemčlanska Strokovna komisija za šport občine Krško. Zaradi izrednih uspehov v
dejavnosti radioamaterstva so priznanje prejeli tudi predstavniki Radio kluba Krško.
Športniki leta 2010 so ARG tekmovalke in tekmovalec Radiokluba »KRŠKO«, ki so letos sodelovali na svetovnem prvenstvu ARDF v Opatiji na Hrvaškem. Na sliki od leve proti desni
Janez (Janko) Kuselj S59D, Adrijana Moškon S57ORA, Maja
Marušič S58AJA in Petra Levičar S58APL. Vsi so tekmovalci S5
ARG pokala, sodelovali pa so tudi na ARDF v Opatiji.
Športniki Leta, 2010 ARG tekmovalke in tekmovalec Radiokluba »KRŠKO«. Na sliki od leve
proti desni Janez (Janko) Kuselj S59D, Adrijana Moškon S57ORA, Maja Marušič S58AJA,
Petra Levičar S58APL in Predsednik Radiokluba »KRŠKO« Boško Karabaš S51BK
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
10
ZRS INFO
IZ NAŠIH KLUBOV
60 LET RK S59EKL
Avtor: Janez Terbovšek, S57UBA
Lokacija S59EKL na Golteh
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina elektrikarjev v Termoelektrarni Velenje, ki jo je zanimala radiotehnika, ustanovila prvi radioklub na tem območju Slovenije, kar je le štiri leta po
ustanovitvi slovenske radioamaterske organizacije ZRS. Ustanovni občni zbor je bil 27. avgusta
1950. Prvi predsednik je bil Janko Kaudik. Prva redna skupščina je bila 4. januarja 1951. Izvoljeni
so bili: predsednik Adolf Ošlovnik, tajnik je bil Hinko Košir, blagajno je prevzel Jože Kramar.
mopredajna sekcija aktivno vključila v delo leta 1963. Klub
se je večkrat selil, sedaj ima prostore na Kopališki 3 v Velenju. Radioklub je v začetku deloval v okviru ljudske tehnike,
kasneje v zvezi organizacij za tehnično kulturo občine Velenje, ki pa je leta 1992 ugasnila. Klub trenutno deluje samostojno. Velika izguba za radioklub je bila leta 1960 prerana
smrt Hinka Koširja, po katerem si je nadel ime.
Po ustanovitvi so pričeli z osnovnim »A tečajem« radiotehnike. Izdelali so prvih šest detektorskih sprejemnikov in pet
enocevnih radijskih sprejemnikov. Pozneje je bil izdelan
kratkovalovni oddajnik moči 40W in predelan star vojaški
sprejemnik. Pri organizaciji primopredajne sekcije in operaterskega tečaja sta nudila pomoč takratni sekretar ZRS Oto
Hudeček YU3AB in Ivan Mihev YU3FS, ki sta bila z ženo Terezijo člana kluba.
Po opravljenih operaterskih izpitih se je klub oglasil na kratkovalovnih frekvencah pod znakom YU3EKL, ki se je kot priCQ ZRS
Leta 1964 je bila izdelana prva UKV postaja AO10. V letu
1970 je radioklub dobil prvo profesionalno kratkovalovno
postajo TRIO TS 510. Pridobivati je pričel mlade člane, s čimer se je razmahnilo konstruktorstvo in operaterstvo, člani
so si sami zgradili prve UKV primopredajnike. Počasi se je
opremil s kvalitetnimi postajami, s tem se je klub aktivno
udeleževal domačih in mednarodnih tekmovanj. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pojavili računalniki, kar
je bil nov izziv v sistemu Packet radio. Članstvo je stalno nihalo - od začetnih 17 članov do preko 100 članov v 80-ih
letih, na sedanjih 30 članov.
Letnik XXII, 1-2/2011
11
ZRS INFO
IZ NAŠIH KLUBOV
60 LET RK S59EKL
1.regiona, WORLD WIDE – WPX - SSB CONTEST, DX CONTEST, ALPE-ADRIA ter še bogata zbirka ostalih diplom.
Prva UKV radijska postaja AO10
Pogled v notranjost AO10, sestavljene v klubu leta 1968
Julijsko UKV tekmovanje Na Paškem Kozjaku nad Velenjem leta 1976
Leta 1980 je bilo pod pokroviteljstvom občine Velenje
zvezno srečanje radioamaterjev takratne Jugoslavije, za
kar je klub prejel bronasto plaketo Nikole Tesla in srebrno
značko Zveze radioamaterjev Slovenije. Leta 1987 je bila
uspešna ekspedicija v državo Lichtenstein, saj je bilo v
dvajsetih dneh opravljenih preko 13000 zvez. Za rezultate
dela je leta 1986 občina Velenje klubu dodelila Kajuhovo
nagrado ter Inovator leta 1989 občine Velenje za izdelavo
specialne kratkovalovne antene. Leta 1976, 1987 in leta
1990 so bili velenjski radioamaterji organizatorji zaključnega dela tekmovanja »Pohorje memorial«, ki se ga je
udeležilo preko 300 radioamaterjev iz nekdanjih jugoslovanskih republik ter okoliških držav. Ob praznovanju
55-letnice je radioklub prejel zlato priznanje ZRS.
Uvajanje novih operaterjev na KV postaji TRIO TS510 v letu 1973
Delo na radijski postaji
V tekmovalnem delu je radioklub dosegal vidne rezultate
tako v domačih, kot tujih tekmovanjih. Police v klubskih
prostorih krasijo številni pokali in diplome. Naj omenimo
nekaj izjemnih: pokali s tekmovanja »Pohorje memorial«,
trije pokali za osvojena druga mesta v mednarodnem UHF
tekmovanju, pokali Zveze radioamaterjev Slovenije. Osvojene mednarodne diplome: DXCC, WAYUR, WAC, IARU –
Ob poplavah v Savinjski in Šaleški dolini v letu 1990 se je
radioklub angažiral pri vzpostavljanju radijskih zvez in z
oskrbo električne energije s pomočjo agregatov na posameznih odmaknjenih kmetijah v obdobjih, ko ni bilo na
voljo električne energije. Velenjski radioamaterji so bili
aktivno udeleženi, skupaj z vso razpoložljivo tehniko, v
osamosvojitveni vojni za Slovenijo, po vojni pa so pomagali pri problematiki beguncev v času vojn na Balkanu. Ti
dogodki so nas povezali z civilno zaščito v občini Velenje
za skupno delovanje na področju civilne zaščite.
Ob 60-letnici so si člani kluba zadali naloge za delo naprej, predvsem na področju usposabljanja mladih članov,
kakor tudi v tekmovalnem delu, saj si je klub pridobil s
sodelovanjem Rekreacijskega centra Golte lokacijo na
Golteh.
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
12
ZRS INFO
IZ NAŠIH KLUBOV
RK Mozirje S51DSW
Avtor: Miloš Krajner, S55K
V letu 2010 smo v RK Mozirje organizirali tečaj za nove operaterje. Tečaji v našem klubu so stalnica in se
izvajajo vsako drugo leto. V tem letu smo bili še posebej uspešni, saj smo pridobili veliko mladih in tudi ostalih članov. Izpit je opravilo 5 osnovnošolcev. Najbolj aktivna je Monika S55NM, ki jo dobro poznajo SOTA
lovci in tekmovalci v UKV maratonu. Problematika nasploh v klubih je tečajnike motivirati za delo po končanih izpitih. Letos se lahko pohvalimo, da je večina od teh tečajnikov izredno aktivnih na vseh področjih. Tečaj izvajamo z več predavatelji, starejšimi in mlajšimi. Nekateri mlajši predavatelji, ki so v preteklih letih pri
nas opravljali izpite, so sedaj kot uspešni študentje aktivno vključeni v vodenje tečajev. Naše izkušnje kažejo,
da je motivacija mlajših najboljša rešitev za širjenje radioamaterstva saj najlažje pridobijo nove kandidate.
Še posebej so se pri nas izkazali dijaki in študentje elektrotehničnih smeri.
V avgustu 2010 je bil naš klub nosilec izvedbe radioamaterskega tabora Menina. Pri organizaciji smo vključili skoraj 20 članov. Vsa dela so bila opravljena prostovoljno v
želji po širitvi radioamaterstva. Mladi so bili najbolj navdušeni pri spajkanju KIT kompletov, pri tem pa gre posebna
zahvala mentorju Darkotu, S57UUD in Frenku, S57FK iz
Društva elektronikov Slovenije. Zelo navdušeni so bili tudi
nad ARG-jem. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je bilo
potrebno veliko dela pri organizaciji in poskrbeti za dobro
varnost na prvem mestu za mlade razposajene nadobudneže. Naše mnenje je, da se v bodoče pripravi še več radioamaterskih vsebin. Konec tabora smo zaključili s tradi-
cionalnim klubskim piknikom za člane in njihove družine.
Poleg druženja, kar je osnovni namen piknika, pa vedno
vključimo nekaj strokovnih predstavitev (predstavitev novih radioamaterskih postaj, antene, PSK delo...). Letos
smo predstavili opremo za SOTA v želji po še večji animaciji za delo v tej disciplini. V jeseni smo imeli tudi kostanjev piknik, saj je druženje članov na tak način zelo pomembno za uspešno delo kluba.
Nove člane vzpodbujamo s tekmovanji ZRS maraton, ki je
odlična odskočna deska za delo v radioamaterstvu. Po izpitih za nove člane organiziramo seminarje o programih
Skupina članov, udeležencev letošnje skupščine radiokluba Mozirje, S51DSW
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
13
ZRS INFO
IZ NAŠIH KLUBOV
za vpisovanje zvez, izdelavo anten, SOTA delo, itd. Na začetku jim želimo prikazati čim več možnih dejavnosti v katerih se najde vsak posameznik. To potrjujejo tudi letni rezultati 2010 ZRS maratona, kjer so novi operaterji na vodilih
mestih, skupaj pa je tekmovalo 15 naših članov.
Glede nato, da se nahajamo v okolici hribov smo zelo aktivni na sota področju. Posebej smo ponosni na Negrota S55KM, ki je v enem koledarskem letu
opravil preko 100 aktivacij. V SOTA bazi nas je vpisanih 17 aktivatorjev in 21
vseh lovcev.
Člani RK se redno udeležujemo vseh radioamaterskih srečanj in izobraževanj
(sejmi, RIS, srečanje na Boču), kar je posebej pomembno za druženje z ostalimi
radioamaterji v Sloveniji. Pri teh srečanjih pogrešamo mlajše člane, zato poizkušamo s sabo povabiti še njih. Trudimo se organizirati strokovne ekskurzije. Nazadnje smo si ogledali RTV oddajnik na Krvavcu, kjer je zaposlen eden od naših
članov. Preko 20 let redno vodimo sked RK Mozirje na frekvenci 145.325, vsako
sredo ob 21.00 po lokalnem času. Namen skedov je obveščati o novostih v klubu in preizkušanje tehnike. Povprečno se nam javlja 15 operaterjev iz širše okolice. Pri vodenju skedov se operaterji menjujejo z namenom, da vadijo vodenje
radijskega omrežja, kar bi koristilo pri aktivaciji omrežja ARON. Formirano imamo tudi skupino za izredno razmere, po dolgotrajnih dogovorih pa smo uspeli
postati rezervni sistem zvez nekaterih okoliških občin. Kot večina klubov v Sloveniji si želimo večjo pozornost s strani občin.
Radioklub Mozirje - S51DSW - uspešen radioklub
Mozirski radioklub, S51DSW oz. njegovi člani so primer uspešnega RK. Ne
samo zaradi prepoznavnosti v svojem okolju in uspehov na radioamaterskem
področju, so eden redkih radioklubov ki ima med svojimi člani veliko število
mladih, zelo aktivnih operaterjev. Imajo kar nekaj družin, v katerih se radioamaterska “tradicija” uspešno prenaša na mlajšo generacijo.
RK Mozirje S51DSW
Člani radioklub Mozirje - S51DSW, so
letošnji dobitniki bronaste plakete
ZRS. Njihov dolgoletni predsednik,
Miro Prašnikar – S51ON, pa prejemnik srebrno značko ZRS.
Čestitke dobitnikom priznanj.
Rado Križanec, S58R.

RADIOAMATERSKI
TEČAJ V RK LESCE
V četrtek, 31. marca se nam je po
uspešno opravljenem izpitu pridružilo trinajst novopečenih radioamaterk in radioamaterjev!
Pa naj še kakšen vraževernež reče,
da je trinajst nesrečna številka, HI.
Pod skrbnim očesom izpitne komisije v sestavi: Slavko S57DX - predsednik, Franci - S57CT član in Uroš
- S52CW član, so vse prijavljene
tečajnice in tečajniki uspešno opravili preizkus znanja za operaterje A
razreda, eden med njimi - Zoran,
pa dodatno tudi preizkus znanja iz
telegrafije. Naj povem, da najmlajši
med njimi še ni dopolnil 14 let, pa
tudi to, da so med njimi tri YL-ke.
Torej naše druščine nismo samo pomladili, temveč tudi polepšali!
Seveda je za 100% uspeh zaslužen
predvsem Brane - S51UJ kot vodja tečaja in njegova predavateljska
ekipa: Slavko S53XX, Aleš S56AW
in Darko S57AX, za kar se jim v
imenu UO RK Lesce javno zahvaljujem, novopečenim radioamaterkam
in radioamaterjem pa čestitam!
»Primopredaja« del in nalog dosedanjega predsednika kluba, Mirota – S51ON, novemu, Urošu Krajnerju – S55K. V ozadju ura,
ki jo je bilo potrebno še to noč prestaviti na poletni čas, simbolika, ki pomeni, da bo Mirotu sedaj ostalo nekaj več časa za
samo radioamaterščino…..
Zadnjih nekaj let je radioklub vodil Miro Prašnikar, S51ON. Z svojim delom,
predvsem na področju izobraževanja mladih radioamaterjev, je skupaj z ostalimi, starejšimi člani, zaslužen za uspešno delo in razvoj RK Mozirje. V letošnjem letu, je svoje naloge, kot predsednik kluba, predal svojemu nasledniku,
Urošu Krajnerju, S55K.
Letnik XXII, 1-2/2011
Preden končam, se še prav posebno zahvaljujem fantom iz izpitne
komisije, ki so si vzeli čas za nas.
Posebna zahvala velja Slavku in
Franciju, ki sta prevozila kar nekaj
kilometrov, da sta prišla k nam.
Cveto - S52KT,
predsednik
UO RK Lesce
CQ ZRS
14
EXPRESS NOVICE
IZ NAŠIH KLUBOV
IZOBRAŽEVALNI DOGODKI/INFORMACIJE
Konstruktorski tečaj - Celje 2010
Avtor: Goran Krajcar, S52P
V sodelovanju med radiolubi Celje, S5 QRP Club in Radioklubom znanje mladini je bil organiziran
radioamaterski konstruktorski tečaj za mlade in starejše radioamaterje ter simpatizerje.
Tečaj smo izvajali dvakrat tedensko v prostorih Radiokluba Celje, med 25. 9. 2010 in 30. 10. 2010, sedaj pa se
nadaljuje vsako soboto s praktičnim delom na projektih.
I. UVOD
Živimo v času, ko digitalna tehnologija v marsikaterem
sklopu izpodriva analogno, v nekaterih delih aparatur pa
so samo digitalni sklopi. SMD tehnika je s seboj prinesla
prednosti in slabosti: majhni elementi so vsekakor prednost, največja slabost pa je zagotovo majhna dimenzija
elementov za spajkanje. Temu načinu dela se brontozavri
seveda težko prilagodimo, a v vzpodbudo nam je bilo dejstvo, da je potrebno samo malo volje, pa gre. 12-letni
otroci to lepo obvladajo, za starejše pa smo pripravili veliko povečevalno steklo z osvetlitvijo.
Slika 2 - Gorazd S51P pri izdelavi protoboarda
II. IZDELEK – Univerzalni protobard
Izdelali smo univerzalen protoboard, na katerega lahko
preko adapterja priključimo katerikoli procesor.
Izdelali smo dve ploščici:
• MegaProtoBoard je univerzalen protobord (neodvisen
od MCU)
• MegaAdapterMCU je adapter za ATMEGA128
Slika 1 - Brane S56UGB pri izdelavi vezja
Radioamaterji se doma lotevamo svojih projektov in marsikdo med nami je že nekaj programiral, spajkal, sestavljal v veri, da bo poleg njemu samemu izdelek prišel
prav tudi drugim. Ker pa eni uporabljamo ene, drugi pa
druge procesorje, eni v enem programskem orodju in
drugi v drugem, se dostikrat zgodi, da nam je zadeva nesprejemljiva, ker sami delamo drugače.
Slika 3 - Slika končnega
izdelka - prototipna
plošča
III. PROGRAMIRANJE in povezovanje protoboardov
Tečaj, ki smo ga izvedli bo vsekakor poenotil delo na procesorjih in orodja v klubu, tako bo razvoj kompatibilen za
vse udeležene in poznejša izmenjava izkušenj, bo sprejemljiva za vse.
Uporabljali bomo zastonj prevajalnik WINAVR, skupaj z
razvojnim orodjem AVR Studio. Programirali smo izključno v C-ju.
Tečaj ni bil suhoparna teorija, ampak predvsem praktično
delo na primerih, ki so jih obvladali tudi začetniki. Zamisel tematike je temeljila na praktičnih izkušnjah, samo
delo pa se je izvajalo timsko.
Po izdelavi protoboarda in nekaj programiranja smo za
povezovanje protoboardov uporabili kratke žice ter jumperje (kratkostičnike). Tako smo lahko testirali komunikacijo med vhodnimi enotami in protoboardi samimi.
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
15
EXPRESS NOVICE
IZ NAŠIH KLUBOV
IV. OPIS dela na tečaju
• Spajkanje ProtoBoarda in SMD
komponent
• Instalacija AVR studio tools
• Instalacija WINAVR
• Osnove C in AVR
• Prvi program v C-ju (led on, led off)
• Osnovne in kompleksne C-jevske
operacije (IF, WHILE, FOR, SWITCH)
• Maskiranje, branje in postavljanje
vhodov / izhodov
• Timerji, Interrupti
• Analogni vhodi, LCD, DS1820 one
wire protokol, DTMF čip
R
IZOBRAŽEVALNI DOGODKI/INFORMACIJE
Tečaja se je udeležilo devet slušateljev, trije mlajši še niso radioamaterji.
Zahvala predavatelju Borisu Pavloviču iz
Celja za potrpežljivost in podano tematiko, Branetu S56UGB za tehnična pomoč in projekcijo, Radiokluboma Celje
in S5 QRP klubu za sofinanciranje projekta in Radioklubu znanje mladini za
pomoč pri izvedbi.
Vodja tečaja sem bil Goran Krajcar,
S52P.
Slika 4 - Uroš S51HO/x pri izdelavi adapterja
Radioklub znanje mladini - S58H
aziskovanje širjenja elektromagnetnih valov in prenašanje znanja ter širjenje tehnične kulture med
mladimi je temelj našega dela in uresničevanja našega poslanstva, zato verjamemo vanj in ga spodbujamo s svojim delom. Vsa radioamaterska dejavnost se odvija v duhu HAMSPIRIT-a, kodeksa obnašanja
radioamaterjev, po katerem je ena pomembnejših nalog radioamaterjev, da nudijo vso pomoč, ki smo jo
možni dati tistim, ki jo potrebujejo, zato sodelujemo v okviru svojih možnosti tudi v vseh humanitarnih akcijah.
Radioamaterji dajemo še poseben poudarek humanitarni dejavnosti v obliki pomoči pri vzpostavljanju zvez v izrednih okoliščinah, kot so naravne ujme in žal, včasih tudi vojne. V preteklosti smo velikokrat pomagali pri iskanju zdravil in koordinaciji
njihove dostave. Aktivnosti radioamaterjev so se lepo pokazale
ob katastrofalnih potresih v Skopju, na Tolminskem, vodnih ujmah na Štajerskem, ob osamosvojitvi Slovenije, veliko pomoč
smo nudili pri povezovanju družin v Bosni in Hercegovini in drugih republikah v vojnih razmerah ob razpadu Jugoslavije.
Radioamaterji čutimo veliko odgovornost do otrok in mladih,
najbolj občutljivega dela družbe in hkrati tistega dela, v katerem se zrcali naša prihodnost. Naše delo usposabljanja mladine
se lepo vidi v organizaciji delavnic in seminarjev, kjer vsako leto
usposabljamo otroke starostne skupine 9 – 17 let z osnovami
tehničnega znanja in preživljanja prostega časa na zdrav način.
Poziv:
V letu 2011 bi želeli pomagati pri tehničnem usposabljanju mladine tudi socialno šibkim družinam, katerih otroci
so nemalokrat prikrajšani za znanja in življenjska doživetja. Nekateri nikoli ne bodo spoznali tega našega lepega
hobija, a s skupnimi napori vseh nas, prispevki sponzorjev ter dobrodelnimi donacijami lahko to spremenimo in
vsaj nekaterim omogočimo prvo stopničko do tehnične
izobrazbe in prave odločitve pri nadaljnjem šolanju.
Dejavnost radiokluba:
Že v letu 2008 se je kazala potreba pomoči socialno šibkim
družinam pri pošiljanju mladine na usposabljanja (tabori
Menina planina). V letih 2008 in 2009 smo z zbiranjem
sredstev omogočili trem udeležencem sodelovanje na taboru, saj drugače zaradi finančne ogroženosti ne bi mogli
sodelovati.
Po analizi se je pokazalo, da je takšnih otrok iz ogroženih
družin več, kot jim s trenutno organizacijo lahko pomaga-
mo in da je en tabor usposabljanja mladine letno v celotni
Sloveniji premalo.
Poleg navedenega smo ugotovili, da bi pri organizaciji in izvedbi lahko vključevali tudi več ljudi preko javnih del. Na osnovi ugotovitev smo se v Radioklubu znanje mladini odločili, da
bomo svoje delo usmerili predvsem v omenjena usposabljanja. Seveda bo prvo leto pot najbolj trnova, a s skupnimi močmi in na daljši čas smo prepričani, da nam bo uspelo osvestiti veliko število mladih z dodatnim tehničnim znanjem, brez
nujnosti, da so tudi radioamaterji (verjetno pa postanejo).
Osnovni podatki:
Radioklub ima za potrebe usposabljanj radioamaterske klicne znake:
S58H, S50RZM, S51RZM, S53RZM, S55RZM
in S59RZM.
V izdelavi je spletna stran www.rzm.si, vse informacije so dosegljive preko info@rzm.si. Radioklub je v postopku vključevanja v ZRS.
Tabor:
Radioamaterski tabor - Šmohor 2011
21. – 27. 08. 2011 pod imenom:
Podarimo iskrico tehničnega znanja
Pozivamo vse radioamaterje in simpatizerje, ki želijo, da
se nam v letu 2011 priključijo in aktivno vključijo v izvedbo tabora (z delom, pomočjo, pobudo) in s tem prispevajo h kvalitetnemu preskoku na področju usposabljanja in
humanitarnosti.
Hkrati želimo vsem slovenskim radioamaterjem veliko
veselja pri vzpostavljanju zvez v letu 2011.
Letnik XXII, 1-2/2011
Sekretar radiokluba:
Goran Krajcar, S52P
CQ ZRS
16
NEKROLOG
Drago Grabenšek - Arči, S59AR
Arčiju – S59AR v slovo
Toni Stipanič - S53BH, častni predsednik ZRS
Nikdar, niti v sanjah nisem pomislil, da bom na straneh
CQ ZRS pisal besede slovesa tebi, Drago, ki si to glasilo
slovenskih radioamaterjev iniciral, ustvarjal in urejal tudi
v časih, ko to ni bilo lahko.
V bivši skupni državi smo imeli svoje glasilo »Radioamater«, ki v Srbiji izhaja še danes. Bilo je dobro in imelo je velik krog sodelavcev.
Radi smo ga prebirali, se iz njega učili in v njem tudi sodelovali. Večini še aktivnih radioamaterjev v Sloveniji je bilo edini pripomoček
za tehnično izobraževanje. Toda razvoj radioamaterstva v Sloveniji
je zahteval več. Množice mladih, ki so prihajale v radioamaterske
klube, so želele informacijo v Slovenskem jeziku in rodil se je bilten
ZRS. Vztrajal si pri glasilu in kmalu se je pojavila prva številka CQZRS.
Biltenu in glasilu si dajal svoj pečat vse do odhoda v pokoj.
Prvič sva se srečala leta 1969, ko je tedanji sekretar ZRS, pokojni
Oto Hudeček YU3AB, odhajal pokoj. Bil je partizanski telegrafist,
predvojni ilegalni radioamater in eden od ustanoviteljev slovenske in jugoslovanske organizacije. Bil je tudi moj mentor in daljnega marca 1950 mi je dodelil prvi klicni znak YU3FMN. Skrbelo me
je, kako bomo brez Otona. Drugič sem bil predsednik ZRS in skoraj
vse delo je slonelo na sekretarju. Poklical me je na sedež ZRS-a in
tu sem te prvič srečal - mladeniča, radioamaterja in prvi hip sem
čutil, da bova lahko sodelovala. Tvoje poznavanje razmer v radio
klubih Štajerske, konstruktorstva in operaterskega dela me je prijetno presenetilo. Na ZRS nisi prišel samo v službo: hotel in želel si
mnogo več. Ljubezen do radioamaterstva si hotel prenesti preko
dela v ZRS na celo državo in vesoljni radioamaterski svet.
Uspelo ti je. ZRS je rasla in naši operatorji so postali znani v vsej
svetovni radioamaterski druščini.
Dela je bilo veliko, pomanjkanje sredstev in materiala pa je oviralo
opremljanje klubov in operatorjev z napravami, ki jo je zahteval
hitri razvoj radiotehnike. Laboratorij ZRS je ob tvoji skrbi in delu
pričel proizvajati instrumente in druge naprave. SWR metri, šumni mostovi, primopredajniki, OT2, QRP505 in QRP805, sprejemniki in oddajniki za lov na lisico so bili izdelane v stotinah primerkov in mnogi delujejo še danes. Z njimi so se za mali denar opremljali radio klubi in posamezniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Požrtvovalni sodelavci v laboratoriju ZRS in mnogi iz radioklubov so z dobrimi rešitvami zadovoljili tisoče
uporavnikov. Toda skrbeti je bilo treba za material in finance in to je bila tvoja skrb. Predan in realen kot si bil, se nisi nikoli zakalkuliral za več
kot smo bili sposobni plačati.
Ob nastajanju naše samostojne države so vsi kot vsi drugi radioamaterji storil vse, da bi zagotovili uspešno obrambo naše samostojnosti ki
smo jo izglasovali na plebiscitu leta 1990.Za zasluge pri obrambi naše neodvisnosti je ZRS prejela posebno priznanje, ki nam ga je podelil
takratni predsednik Slovenske vlade g. Lojze Peterle. V na srečo kratki vojni za obrambo naše mlade države se spominjam večera ko sva skupaj pozivala slovenske radioamaterje, ki so bili v pripravnosti. V nekaj večernih urah se nama je javilo preko 500 radioamaterskih postaj.
Z nekaj vmesnimi leti sem leta 1989 ponovno postal predsednik ZRS. Časi so se spremenili. Aparatur ni bilo potrebno izdelovati doma. Komercializacija življenja je zahtevala svoj davek tudi od radioamaterjev. Naše vrste so se redčile – planinci, zmajarji in drugi, ki so rabili radijske zveze za upravljanje svojih hobijev ali celo poklica, so odšli. Ostali smo ljubitelji radiotehnike in radioamaterskih zvez. Kot vedno si bil z
nami. Vedno si razlikoval med hobijem in organizacijo. Tvoj hobi je bil QRP, vrhunsko operatorstvo, kjer si bil član mnogih klubov. Hobi lahko
vsak počne doma in zato razen volje ne rabi nikogar. Internet mu lahko pove vse, kar ga zanima. Organizacijo pa rabimo zato, ker lahko skupaj nastopamo pred oblastmi doma in v svetu. ZRS je članica IARU in skupaj nas je na svetu nekaj milijonov. Kdor ne plačuje prispevkov za
članstvo v IARU se prostovoljno izključuje iz mednarodne skupnosti radioamaterjev. Drago je to vedel. Vedno je bil zagovornik povezovanja z
mednarodno skupnostjo in čim boljših odnosov z nacionalnimi radioamaterskimi organizacijami sosednjih držav.
Arči je imel prirojen občutek za radioamatersko solidarnost. Razvoj elektronike je odprl nove možnosti radioamaterjem za nove dejavnosti,
poleg konstruktorstva in zvez. Časopis, ki si ga soustanavljal, QSL služba, mednarodno sodelovanje, repetitorji, packet radio, radio fari, ARG
so mogoči samo ob solidarnosti. Radioamaterstvo in njegov obstoj ni mogoč na komercialnih zakonitostih, da plačaš samo tisto, kar trenutno
rabiš. To si Drago vedel in se s svojim delom si se upiral komercialnim tendencam, dobro vedoč, da nas opuščanje solidarnosti vodi v nazadovanje. Skupaj nekaj pomenimo, individualisti pa bodo čez čas postali redki DX-i.
Arči je odšel, toda njegovo delo je ostalo z nami. Če bi mogel, bi nam v slovo rekel - ostanite skupaj, rad vas imam! Slovenski radioamaterji
izrekamo soprogi Silvi in družini naše iskreno sožalje.
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
17
TEHNIKA
ENIGMA - ŠIFRIRNI STROJ
ENIGMA – nemški šifrirni stroj
Avtor: Miloš Dermota, S57D
E
nigma je elektromehanska naprava za šifriranje sporočil, ki so jo med drugo svetovno
vojno uporabljale nemške oborožene sile. Beseda enigma izhaja iz grščine (ainigma)
in pomeni uganka. Enigmo, napravo za šifriranje, je razvil nemški elektroinženir Artur
Scherbius (1878-1929). Sprva je bila namenjena civilnemu trgu (npr. za komuniciranje
med bankami, tovarnami, …), ko pa so proti koncu leta 1920 zanimanje za napravo pokazale nemške oborožene sile, je izginila s civilnega trga. Enigma je bila med 2. svetovno
vojno najbolj uporabljan sistem šifriranja.
Uporaba
Obstaja več različic Enigem, ki jih lahko na grobo razdelimo na tiste, v
katere lahko za šifriranje vstavimo tri, in tiste, v katere lahko vstavimo
štiri šifrirne kolute (rotorje). Na začetku je bilo za menjavanje na razpolago pet, kasneje pa osem kolutov. Nemška mornarica (Kriegsmarine) je od samega začetka uporabljala Enigme s štirimi rotorji. V tajni
kodni knjigi je bilo za vsak dan napisano, katere kolute in v kakšnem
vrstnem redu jih je potrebno vstaviti v Enigmo. Rotorji so bili označeni
z rimskimi številkami od I do VIII. V kodni knjigi zapis I IV II pomeni, da
se na levi strani vstavi kolut I, v sredini kolut IV in desno kolut II. Za
kodne knjige je bilo značilno, da so bile tiskane na roza papirju z roza
tiskarskim črnilom, ki je v stiku z vodo zbledelo in tiskano besedilo je
izginilo. Tako je bilo mogoče kodne knjige v slučaju nevarnosti, da pridejo sovražniku v roke, hitro uničiti. Kljub temu je zaveznikom uspelo
zapleniti Enigmo in kodne knjige (vremensko šifro in knjigo kratkih
kod) iz poškodovane nemške podmornice U-505. Zaplemba teh pomembnih dokumentov je bila ena od največjih in skrbno varovanih
skrivnosti 2. svetovne vojne.
Kodna knjiga
V Enigmi ni smel en kolut nikoli ostati na istem mestu več kot dva dni.
Menjava se je opravila vsak dan natanko ob polnoči. Bolj podrobno o
zgradbi delovanju in šifriranju si lahko prebere na http://sl.wikipedia.
org/wiki/Enigma_(naprava). Na kratko lahko samo povzamem delovaArtur Scherbius (1878-1929)
nje naprave in napišem, da je pri
vsakem pritisku iste tipke zasvetila druga žarnica, ki je osvetlila kodo
pritisnjene črke – npr., če smo odtipkali besedilo SSSR, bi dobili šifrirano besedilo HUTW.
Dekodiranje
Uporabniki Enigme so bili prepričani, da se njihovo strojno šifrirano
sporočilo ne da »zlomiti« z ročnimi metodami, kar je bilo možno za
praktično vse sisteme šifriranja do leta 1918. Spregledali so, da se
da strojno šifriranje »zlomiti« s strojnimi metodami. Za Enigmo obstaja 2.109.120 možnih šifer (nastavitev). Teh približno 2 milijona
možnosti se ročno ne da rešiti. Če se uporabi ustrezna motorno gnana naprava, ki obdela 20 možnosti na sekundo, pomeni to 300 ur,
kar je še sprejemljiv čas. Če pa se uporabi 60 strojev (enega za vsako
nastavitev vrtljivih kolutov), je potrebnih samo še 30 minut, kar je
izredno ugodno.
Skupina poljskih matematikov, zbranih okrog Mariana Rejewskega, je
že pred drugo svetovno vojno dosegla velike uspehe pri dešifriranju
besedil, šifriranih na Enigmah. Pred letom 1939 zgrajene Enigme so
bile malce enostavnejše. Bile so industrijske izvedenke, kakršne so
uporabljala velika nemška podjetja:
AG Farben, Siemens, Krupp itn. Te so
imele na začetku šifrirne kolute povezane kar naravnost. Rejewski je
uporabil zakone teorije permutacij,
prav tako jezikovna pravila nemščine
in odstopanje od pravil slučajnosti,
ki so bile povzročene z vplivi ljudi.
Ljudje za ključ radi uporabljajo enostavne kombinacije kot AAA, BBB,
ABC, … ter dejstvo, da so Nemci poslali na začetku vsakega sporočila,
tako imenovani ključ sporočila. Ta je
Marian Rejewski
bil zašifriran z dnevnim ključem in je
bil na začetku sporočila poslan dvakrat. Vseboval je začetno nastavitev šifrirnih kolutov in to sporočilo je
bilo namenjeno zmanjšanju napak pri sprejemanju/oddajanju sporočil.
To je za dešifrerje postal »crib« (crib = jasli, otroška posteljica - izhodišče za dekodiranje). Sprejemnik sporočila je z dnevnim ključem dešifriral začetnih 6 črk sporočila ter nato postavil vrtljive kolute v tako določen začetni položaj, s čemer je nato dešifriral dejansko sporočilo.
Rejewski je razpolagal tudi s kodnimi knjigami Nemcev, te so dobili od
Francozov, ki si z njimi niso mogli pomagati, navodili za uporabo in
drugimi materiali. Nemci so tudi delali napake, ko so na zahtevo po
pošiljanju testnega signala oddali na primer 50 krat črko A, kar je bilo
enostavno dešifrirati. Tako je bil napor za »lomljenje« šifer bistveno
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
18
TEHNIKA
ENIGMA - ŠIFRIRNI STROJ
zmanjšan. Odprto besedilo šifriranega sporočila dobimo samo, če rešimo naslednje delne probleme:
Najprej: zgradba povezav za vse šifrirne kolute, vključno z reflektorjem,
nato še:
•
ključ za sporočilo in
•
dnevni ključ, ki ga sestavlja:
•
izbor kolutov (npr.: I, III, V)
•
položaj kolutov (npr.: V - I - III)
•
osnovna nastavitev kolutov (npr.: A - B - C)
•
povezave na stikalni plošči (npr.: D v F, G v J itn)
S pomočjo elektromehanskih naprav, tako imenovanih »bomb«, je bilo
možno v nekaj urah odkriti dnevni ključ, ki se je uporabljal za nastavitve kolutov in so ga Nemci menjali vsak dan točno ob polnoči. Leta
1939 so Nemci izboljšali sestavo Enigme, tako da so namesto treh
uporabljali pet šifrirnih kolutov, od katerih so bili istočasno v uporabi
vedno le trije. Prav tako so uvedli povezavo stikalne plošče za 10 parov,
namesto dotedanjih štirih parov. Tako nastalo komplikacijo so Poljaki
rešili z uporabo 60 »bomb«. Angleži so po Poljakih prevzeli termin
»bomba«, ki lahko pomeni bombo za razbitje šifer, imajo pa Poljaki
tudi slaščico s tem imenom (nekakšen »indijanček«), kar bi lahko pomenilo tudi »slaščico« za poljske dešifrerje.
Dva tedna pred nemškim napadom na
Poljsko, leta 1939, so Poljaki seznanili
zaprepadene Angleže in Francoze, ki
se jim o Enigmi še sanjalo ni, o kriptografskih slabostih Enigme, načrtu »bomb« in dve na Poljskem izdelani
kopiji Enigme izročili Veliki Britaniji in Franciji. Spoznanja poljskega
Urada šifer (Biuro Szyfrów) so zavezniki razvijali naprej. Ta napredek
sta vsaj delno podprla dva Nemca. Prvi je bil Hans-Thilo Schmidt. Služboval je v radijski postaji nemških oboroženih sil in se je hotel maščevati za svoj odpust na koncu prve svetovne vojne, potreboval pa je tudi
denar za svoje razkošno življenje. Stopil je v stik s francosko tajno službo in se trikrat srečal z agentom z ilegalnim imenom Rex. Francozom
je dostavil načrte Enigme, vendar brez podatkov o povezavah v šifrirnih kolutih. Leta 1943 ga je francoska tajna služba izdala in še isto leto
so ga Nemci usmrtili. Leta 1999 je postalo znano, da je Hans-Thilo
Schmidt s tajnim imenom Asch dobavil francoskemu kriptografu Bertrandu podrobne predloge. Domneva se, da bi Rejewski uspel tudi brez
teh predlog, vendar so mu prav gotovo pomagale, da je pridobil dragoceni čas. Poudariti je še treba, da so Poljaki zlomili šifre tri kolutne Enigme, mornariške s štirimi koluti pa niso zmogli, prav tako ne pet kolutne izvedenke nemške Luftwaffe.
Leta 1939 so zavezniki (Francozi in Angleži) prejeli popolne podatke o
poljskih dosežkih, vključno z dvema delujočima klonoma trikolutne
Enigme.
Eden od mnogih znanstvenikov v
Bletchley Parku je bil angleški matematik Alan Turing, eden največjih
umov 20. stoletja, katerega dela o računalništvu, matematiki in informatiki so še danes pomembna. Turing je
izdelal pomembne osnove za izdelavo angleške, močno izboljšane različice poljske »bombe«. Po njegovi zamisli je poštni inženir Tommy Flowers
(1905-1998) izdelal prvi elektronski
programabilni računalnik na svetu
Colossus I. in malo kasneje močno
Matematik Alan Turing
izboljšani Colossus II., za oba je Alan
Turing napisal prve računalniške programe na svetu. Te računalnike so
uporabljali izključno za dešifriranje nemških šifer, posebej še šifrirnih
strojev Fish in Tunny. Po končani 2. svetovni vojni so morali Angleži, po
ukazu močno brihtnih politikov, vse Colossuse z načrti vred uničiti.
Colossus II je imel ~1.500 elektronk in je samo za ogrevanje elektronk
porabil toliko dragocene in manjkajoče električne energije, kot jo je v
tedanjih vojnih časih porabila manjša angleška vas. Nameščen je bil v
več prostorih, od tod tudi njegovo ime. Kot spomin je uporabljal običajni papirni perforirani teleprinterski trak. Za branje tega traku so Angleži mimogrede izumili in izdelali še prvi optični bralnik (v velikosti dveh
cigaretnih škatlic), ki je igraje in brez vsakršnih napak bral s hitrostjo
9.600 Baudov. Hitrost so morali zmanjšati na polovico, na 4.800 Baudov, ker se je papirnati teleprinterski trak, po besedah samega dr. Tommya Flowersa, prepogosto trgal. Leta 1994 so po nasvetih dr. Tommya
Flowersa (na srečo niso uničili vseh načrt) v Bletchley Parku izdelali
delujočo kopijo Colossusa II. Sodobni računalničarji so Colossusu tudi
izmerili njegovo taktno frekvenco, ki je znašala 8MHz, kar je približno
toliko kot pri prvih PC-jih.
Britanski kripto analitiki so delali v Bletchley Parku. Projekt je potekal
pod kodnim imenom ULTRA. Nadaljevali so tam, kjer je moral Rejewski
zaradi napada na Poljsko nehati in »zlomili« tudi šifro leta 1939 izboljšane Enigme. Pri delu jim je pomagala površnost nemških šifrantov
(ponavljajoči in slabo izbrani ključi sporočil, standardna oblika vremenskih podatkov ob točno določenem času - ob 18. uri vsako popoldne za
naslednji dan - in podatkov o legi, ...
Naenkrat je v Bletchleyju delalo približno 7.000 ljudi. Vendar z lastnimi
močmi niso mogli nadoknaditi tistega, kar so nepreklicno izgubili: čas.
CQ ZRS
Zaveznikom (Britancem) je 4. maja 1941 uspelo zajeti močno poškodovano nemško podmornico U-110 (http://www.uboat.net/boats/
u110.htm) in dobiti v roke Enigmo M4 in številne kodne tabele. Ker je
posadka podmornico zapustila in so jo na rušilcu HMS Bulldog takoj
spravili pod palubo, Nemci niso izvedeli za ta zavezniški plen. Kapitan
Lemp je bil prepričan, da se bo zapuščena in poškodovana podmornica
takoj potopila. Ko je sprevidel svojo zmoto, se je hotel ponovno vkrcati
na podmornico. Od tu naprej njegova usoda ni povsem znana. Omenjata se dve možnosti: ali je utonil med plavanjem do podmornice, ali
pa so ga pri poskusu ponovnega vkrcanja ustrelili. Podmornico so Britanci usposobili za vleko in jo hoteli odvleči v pristanišče. Ker je zaradi
tega obstajala velika nevarnost, da bi nasprotniki izvedeli za zajeto
podmornico in posledično sklepali tudi na zajetje Enigme, so se kasneje odločili, da podmornico sami potopijo v vode Atlantskega oceana.
Letnik XXII, 1-2/2011
19
TEHNIKA
ENIGMA - ŠIFRIRNI STROJ
Tako so nasprotnikom prikrili zajetje Enigme in kodnih knjig.
V juniju 1944 so Američani ob zajetju podmornice U-505 (http://
www.uboat.net/boats/u505.htm) zaplenili še eno napravo Enigma in
tajna navodila za šifriranje. Ta podmornica je danes postavljena na
ogled v muzeju v Chicagu:
vedana invazija na Veliko Britanijo) bi se začela. Kakšen bi bil izid,
nihče ne ve. Če bi uspela, bi morda Velika Britanija tega leta končala
vojno (Sovjetska zveza in ZDA še nista vstopili v vojno). Nemci, v nasprotju z mnogimi mnenji, tudi niso bili sposobni izdelati atomske
bombe. Iz teh špekulacij se vidi izreden pomen kriptografije in kriptoanalize. Pri tem je bilo pomembno, da so zavezniki vso vojno in do
sredine 70. let ohranili popolno tajnost o »zlomu« Enigmine šifre
(projekt ULTRA). ULTRA je bil sploh največji tajni projekt do tedaj,
obdržan v popolni tajnosti. Podoben ameriški projekt MAGIC je bil po
obsegu precej manjši.
Na podlagi sumljivih potekov dogodkov so Nemci večkrat opravili preverjanje varnosti sistema, vendar niso odkrili ničesar; sumili so izdajalce. Po koncu vojne so zavezniki (predvsem Velika Britanija in ZDA) prodale del zaplenjenih, kot tudi nekaj naknadno izdelanih naprav na
Bližnji vzhod in v Afriko. Tako so lahko v miru še naprej brali radijski
promet (v glavnem diplomatske note) v teh (izbranih) državah. Kot
zanimivost lahko dodam, da so bile elektromehanske kodirne naprave
v NSA v uporabi vse do leta 1980 (povzeto po http://www.wikipedia.
org, na nekaterih mestih sem podatke dopolnil z informacijami iz drugih internetnih strani).
Enigma danes
Od sredine 70. let, ko je bila s projekta ULTRA odstranjena oznaka
»strogo zaupno«, so se posamezne Enigme pojavile na trgu zbiralcev
in v vitrinah muzejev. Poveljnik nemške vojne mornarice Karl Doenitz
je bil vse do svoje smrti prepričan, da šifra Enigme ni bila razbita. Kljub
temu, da ni bil nikoli pripadnik NSDAP, je veliki admiral Dönitz sprva
postal vrhovni poveljnik podmorniške flote (Befehlshaber der Unterseeboote; kratica B.d.U.), nato pa še Vrhovni poveljnik Vojne mornarice
Tretjega rajha (Oberbefehlshaber der Kriegsmarine). Bil je tudi predsednik Nemčije (dolžnost je opravljal le 20 dni v letu 1945 - po samomoru Adolfa Hitlerja - povzeto po http://www.wikipedia.org).
Proti koncu vojne je zaveznikom uspelo dešifrirati večino nemških radijskih sporočil.
Zgodovinski vidiki
Originalni šifrirni stroji - Enigme - v vseh različnih izvedenkah dosegajo
astronomske vsote na avkcijah in so zelo cenjene med zbiratelji, vsi muzeji, ki imajo v svoji zbirki Enigmo, pa jo s ponosom postavijo na ogled v
vitrino. Prav zaradi astronomskih vsot, ki jih dandanes dosegajo Enigme
na trgu starin - vojaških artefaktov, so za navadne smrtnike povsem nedostopne. Jaz sem se z Enigmo prvič srečal »iz oči v oči« v Imperial War
Museum v Londonu in moram priznati, da me je povsem prevzela.
Na splošno velja, da je razbitje šifer Enigme ena od strateških prednosti
zaveznikov med drugo svetovno vojno. Zgodovinarji domnevajo, da je
to razbitje šifer skrajšalo vojno za nekaj mesecev, če ne za celo leto.
Zgodovinar Rohwer domneva, da je ta dosežek prihranil potopitev kakšnih 400 zavezniških ladij. Rešeno je bilo tudi nešteto človeških življenj
na obeh straneh: tako civilnih, kot vojaških.
Razprava o alternativnih potekih zgodovine je vedno polna špekulacij.
Odločilen je tudi trenutek, ko bi Enigma spet postala popolnoma varna. Če bi se to zgodilo leta 1945, bi to imelo majhen vpliv na potek
vojne, v letu 1944 pa bi bil vpliv bistveno večji. Bili bi ovirani načrti za
operacijo Overlord (invazija v Normandiji – »D Day«). Kot je danes znano, je bila zaradi dešifriranih sporočil zaveznikom znana zelo natančna
razporeditev nemških oboroženih sil v Normandiji. Nemška podmorniška ofenziva na Atlantiku bi uspela in tudi Rommel bi se za Hitlerja
lahko dokopal do toliko želene nafte v Libiji in na Savdskem polotoku.
Kaj pa bi bilo, če sporočil Enigme sploh ne bi dešifrirali? V letu 1940 je
Kraljevo vojno letalstvo (RAF) v bitki za Britanijo moralo vključiti zadnje
rezerve. Pri tem so bila dešifrirana sporočila o nemških načrtih v veliko
pomoč. Brez te pomoči bi Britanija morda izgubila to letalsko bitko in
operacija Morski lev (Seelöwe, načrtovana in kasneje dokončno odpo-
Pridih skrivnosti in špijonaže je navdihnil tudi nekaj filmov, v katerih igra
glavno vlogo: Enigma, U-571, ... Žal je v teh filmih precej netočnosti in
le malo zgodovinskih dejstev, pa še ta so v veliki meri prirejena potrebi
dramatizacije filma, kar je pripeljalo do kar nekaj zamer med resničnimi
akterji resničnih dogodkov, ki so se dogajali pred in med 2. svetovno
vojno. Za tiste, ki jih zgodovina Enigme zanima, je tu odličen link: http://
info-poland.buffalo.edu/web/history/WWII/enigma/link.shtml.
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
20
TEHNIKA
ENIGMA - ŠIFRIRNI STROJ
Med križarjenjem po internetu sem povsem slučajno naletel na zanimivo stran nizozemskega kripto muzeja (http://www.cryptomuseum.
com), na kateri sem našel zanimiv kit komplet elektronske verzije šifrirnega stroja Enigma: Enigma-E in malo kasneje na distributerja kit kompletov Museum Jan Corver - radioamaterski muzej (http://www.jancorver.org/en/). Tu se prodaja kar nekaj za radioamaterje zanimivih stvari
(naj omenim samo ugodno opremo za APRS). Kar nekaj tednov sem se
uspešno boril s skušnjavo, kupiti ali ne kupiti, vendar sem na koncu
izgubil neizprosen boj. Skušnjava je bila prevelika, PayPal račun na dosegu enega klika in naslednji trenutek mi je Cor Moerman, PA0VYL,
lastnik in kustos Radioamaterskega muzeja že poslal paket v katerem je
bil kit komplet Enigme-E.
ternetu. Tiskano vezje je profesionalne kakovosti, dvostransko, z metaliziranimi luknjicami, s stop lakom, na zgornji strani je tiskan razpored
elementov. Vsi elementi so klasični. Pazljivejše ravnanje je potrebno s
FET tranzistorji, ki so občutjivi na statično elektriko. Spajkanje je potekalo brez problemov.
Seveda moramo paziti, da na prava mesta vstavimo prave elemente.
Elemente, pri katerih je pomembna polariteta, pa moramo seveda tudi
prav obrniti, na kar nas neprestano opozarjajo tudi priložena navodila,
ki so napisana tako, da lahko Enigmo-E sestavi tudi nekdo, ki mu elektronske komponente niso domače. Potrebujemo še nekaj spretnosti pri
vihtenju spajkalnika, male ščipalke za elektroniko ter ploščate klešče.
Po nekaj urah spajkanja je pred nami gotov izdelek. Sledi adrenalinski
dogodek, ki ga vsi, ki spajkamo, še kako dobro poznamo - prvi priklop
na napajanje in kontrola delovanja naprave. Enigma-E na moje veliko
veselje deluje tako, kot mora.
Ne, jaz že nisem kriv - lahko najdem tisoč in en izgovor: čemerno vreme,
prehlad, ki sem ga med tem časom prebolel, želja po spajkanju, ....., pa
še rojstni dan, ki sem ga imel pred nekaj dnevi - joker se zmeraj prihrani
za konec. V zanosu pričakovanja paketa sem bil celo tako (nenormalno)
priden, da sem pospravil svojo malo radioamatersko delavnico. V ponedeljek zjutraj plačam, malo kasneje je bil paket že na pošti in do mene je
prišel v sredo, še pred osmo uro zjutraj. Še dobro, da otroci še niso bili v
šoli in so prevzeli paket. »Orel je pristal« in zabava se lahko prične.
Prvi zagon in kontrola delovanja naprave
Ožičenje in polnilec
Sestavljanje Enigme-E
Sledi izdelava polnilca akumulatorjev na protoboardu. Ker imam na
ploščici dovolj prostora, dodam še piskač za telegrafijo. Tako mi ne bo
treba neprestano gledati na polje lučk, na katerem se prižigajo kode
pritisnjenih tipk, saj bom kodne črke slišal v telegrafiji. Potem vse skupaj povežem z žicami. Enigma-E ima tudi možnost komuniciranja z računalnikom preko RS232 porta (9600, 8N1). RS232 priklop na Enigmo-E je realiziran s stereo 3,5mm vtičnico, ki jo montiram na prosto
mesto na sredino polja s prevezavami. Izdelam še povezovalni RS232
kabel in testiram tudi to. Enigmo-E povežem z notebookom. Deluje!
Avtorja Enigme-E sta nizozemska radioamaterja Paul Reuvers PE1BXL
in Marc Simons PE1RRT. Enigmo-E poganja RISC mikro kontroler PIC16F873A, v katerem je vpisan program, s katerim upravljamo vse funkcije, ki jih zmore prava Enigma. Programska podpora omogoča emulaciji M3 in M4 - tri in štiri kolutne Enigme. Kit kompletu so priložena
izčrpna navodila za sestavljanje, nekaj modifikacij pa sem našel na in-
Potem je na vrsti vgradnja elektronike v leseno škatlo, ki mi jo je izdelal
Marko, S56CW. Uporabljen les - hrast in oblika škatle posnemata original. Sledi nekaj dodelav, dodatkov in napisov, da je vse skupaj videti še
bolj pristno in kmalu imam pred sabo končano elektronsko verzijo Enigme. Na zadnji strani lesene škatle je ročaj, ki opravlja dve funkciji: je
v pomoč pri prenašanju in služi tudi kot opora za odprt pokrov. Prava
Sestavni deli KIT kompleta ENIGME-E
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
21
TEHNIKA
ENIGMA - ŠIFRIRNI STROJ / N1MM
N1MM Logger
III. del
Free Contest Logging Software ali Male
skrivnosti nekega logger programa
Lično izdelano ohišje iz hrastovega lesa v izvedbi Marka S56CW
Avtor: Dragan Selan - S55Z
Avtor programa: Tom - N1MM
Contest. Beseda, ki marsikateremu radioamaterju
požene adrenalin po žilah, srce začne utripati hitreje, možgani pa se pričnejo pripravljati na duhamorno
24 ali več urno napetost ob postaji. Za uspešno delo
in dobre rezultate pa je potrebno vsako malenkost
izpiliti do vrhunca. Antene, postaje, QROji, tasterji,
elektronske papige, antenski preklopniki, dodatne
sprejemne antene in sprejemniki, ... in nenazadnje,
čim boljša programska oprema, ki nam omogoča
upravljanje vsega tega in vodenje tekmovalnega
dnevnika.
Izdelana in delujoča ENIGMA E
Enigma ima ob zgornjem robu kovinsko letvico z desetimi rezervnimi
žarnicami, zato (prave!) žarnice ne smejo manjkati tudi na modelu. Na
opozorilu, prilepljenem na notranji strani pokrova, sem spremenil črko
in številko, tako da ustreza številki moje Enigme-E: E1216. Na prednjo
vtično ploščo (Steckerbrett) sem dodal stikalo za vklop in izklop ter LED
diodo, ki signalizira vklop naprave. Na sredino sem zmontiral RS232
port, desno pa vtičnico za zunanje napajanje oziroma polnjenje vgrajenega akumulatorja. Na sprednjo premično stranico sem dodal (domišljijsko) oznako pripadnosti podmornici U-110, kot hommage Britancem, ki so prvi zajeli štiri kolutno Enigmo.
Naj na koncu dodam še zanimivo sliko Enigme in Foxhole radia, dveh
ikon 2. svetovne vojne. Napravi sta se uporabljali v vojskah, ki sta si na
bojišču stali nasproti.
Tokrat se bomo lotili elektronike, ki jo lahko krmili program
N1MM, predvsem pa možnih povezav radijske postaje z računalnikom in drugo zunanjo opremo (slušalke, mikrofon, PTT
nožne tipke, avdio povezave, papige, ...). Zakompliciramo namreč lahko ravno toliko, kolikor imamo domišljije in želje po
čim večji avtomatizaciji radijske postaje.
Povezave za CW komunikacije
Za uspešno CW tekmovanje nam v večini primerov zadostujeta
samo tipkovnica in povezava z računalnikom. Dovolj je že najenostavnejši vmesnik, ki podpira CAT (CI/V) vodilo in CW tipkanje. Celo PTT signal ni potreben, če uporabljamo VOX na postaji, kar sem uspešno preizkusil na moji TS-850S. Malce zoprno je
le dejstvo, da postaja med tipkanjem prehaja na sprejem in to
lahko nekatere tudi moti, predvsem pa trpijo preklopni elementi postaje. Če nastavimo daljši čas zakasnitve, pa izgubimo nekaj trenutkov sprejema po koncu naše relacije. Zato vsekakor
priporočam, da ima vmesnik tudi možnost uporabe signala PTT,
saj ta drži na oddaji tudi v pavzah in ne dovoli preklapljanja postaje med telegrafskimi znaki. Enostaven vmesnik z diskretnimi
elementi za standardna COM vrata (RS232) vidimo na sliki 1.
Naloga vmesnika je prilagajanje nivojev in galvansko ločevanje.
In tako kot nasprotni vojskujoči strani, sta si napravi tudi tehnološko
»nasprotni«. Enigma je bila višek takratne kriptografske tehnologije,
Foxhole radio pa je bil produkt iznajdljivosti zavezniških vojakov, ki so
iz odpadkov sestavili uporabno stvar, ki jih je razveseljevala v težkih
dneh 2. svetovne vojne.
Letnik XXII, 1-2/2011
Slika 1 - Enostaven vmesnik za CW, PTT in FSK (RTTY)
CQ ZRS
22
PROGRAMSKA OPREMA
N1MM
vansko ločevanje. Seveda potrebujemo še vmesnik za CAT, za
kar lahko uporabimo druga COM vrata. Sodobni USB vmesniki z
dobrimi PC gonilniki seveda ne potrebujejo več fizičnih COM
vrat, ampak se uporabljajo virtualna vrata, ki pa jih računalnik
vidi kot fizična.
CW in računalnik
Standardno nastavitev signalov CW in PTT vidite na
sliki. Če uporabljate dva
radia, lahko za vsakega
posebej nastavite PTT/CW,
ali pa za oba enako. Če
uporabljate dva radia, potem je treba nastaviti tudi
»Two Radio Protocol«. Izberemo lahko Open Two
Radio Support Protocol
»OTRSP« za microHAM
vmesnike ali »SO2R« za
vmesnike ostalih proizvajalcev. Da se ne bi izgubila kakšna pika je
dobro nastaviti tudi PTT zakasnitev (PTT Delay). To pomeni, da bo
CW oddaja pričela šele potem, ko bo oddajnik že na oddaji. Ne gre
le za izgubo pik, ampak predvsem za to, da oddajnik ne prehaja na
oddajo pri polni moči.
Sodobne radijske postaje imajo (poleg standardnega vhoda za
enojno ali dvojno CW ročko) še dodaten CW-key vhod, na katerega pripeljemo signal iz vmesnika. Na običajnem vhodu imamo
lahko priključeno tudi CW ročko (ki poganja vgrajeni CW generator, običajno z vsaj tremi spominskimi lokacijami, v katere vpisujemo kratka sporočila) in dela vzporedno z drugim vhodom. Ta
sporočila lahko prožimo s tipkami na čelni plošči postaje, ali pa s
posebno tipkovnico, ki jo lahko zgradimo tudi sami (sheme povezave tipkovnic se najdejo na internetu, ali pa se kupi originalne kot dodatno opremo).
Ni pa to edina možnost, saj jih lahko prožimo tudi programsko,
kot bomo videli v nadaljevanju.
Naj omenim, da zaradi različnih opravil CW generator programa
N1MM ne deluje vedno enako zanesljivo. Ob večji obremenitvi
računalnika se zgodi, da postane tipkanje sunkovito, prekinjeno,
neenakomerno itd. To velja še posebno za malce starejše računalnike, ki jih ponavadi namenimo za HAM dejavnost, češ, za
tipkanje CW in LOG bo že. Pomaga samo polni reset računalnika,
kar pa med tekmovanjem ni ravno prijetno. Zaradi tega se vse bolj
uporabljajo zunanji generatorji, na katere priključimo tudi CW ročko, sporočila iz računalnika pa se v
ASCII obliki prenašajo v
generator, katerega glavno opravilo je generiranje
CW signalov. Tu naj omenim legendarni WinKey, ki
ga N1MM podpira direktno in se v nastavitvah le
odkljuka in določi HEX naslov COM porta.
Druga podobna naprava
je microHAM-ov DIGI KEYER II, ki poleg CW generatorja vsebuje tudi klasični USB vmesnik z vsemi
potrebnimi signali za krmiljenje postaje. Ima pa
tudi še nekaj dodatnih
možnosti, poleg PADDLE
vhoda za CW ročico še
recimo PTT vhod, na katerega priključimo nožno stikalo (FOOT SWITCH) ter signal za
preklop RX/TX PA in LNA. Torej ima naprava tudi vgrajen sekvencer, ki v pravilnem vrstnem redu izključuje antenski predojačevalnik in vključuje močnostni ojačevalnik, tako, da nikoli ne
preklaplja ob polni izhodni moči. Ni pa poceni!
Morda menite, da CAT vmesnika sploh ne potrebujete, a ni
tako. Nekatera tekmovanja zahtevajo vpis točne frekvence de-
Slika 2 - Ena od možnih, najbolj klasičnih vezav PC na postajo TS-850S. 13-polni DIN konektor kontrolnih vrat ACC2 je nekoliko predelan, saj je na prazne kontakte pripeljana napetost 12V za napajanje vmesnika USB Interface II in CW vhod. Na ta način je ostal prazen vhod za CW ročico internega CW generatorja, zmanjša pa se število kablov in zunanjih napajalnih napetosti. CAT vodilo in
signal FSK sta izpeljana iz skupnega kabla s konektorja RADIO na vmesniku, ki vsebuje prav vse signale, potrebne za upravljanje postaje. Slušalke lahko priključite na PC ali na postajo ...
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
23
PROGRAMSKA OPREMA
N1MM
lane zveze (npr. vsa tekmovanja v organizaciji SCC: EUHFC, SCC
RTTY), ki jo lahko preberete le preko CAT (CI/V pri ICOM postajah) vodila, ali pa jo vsakokrat vpišete ročno. Tudi pri uporabi
DX-Clustra potrebujete CAT, saj se s klikom na postajo frekvenca
samodejno vnese v postajo.
CAT in CW/PTT
Nekatere postaje omogočajo preko CAT vodila tudi programsko
preklapljanje PTT, izbiranje RX IF filtrov, s posebnimi ukazi, ki jih s
pomočjo makro ukazov prenašamo v postajo, pa tudi proženje
CW ali PHONE spominov.
Postaja z malo spomini
sicer ne zadošča za popolno CW delo, je pa lahko
dober približek WinKeyer
ali DIGI KEYER naprave,
saj telegrafske znake generira sama postaje in se
s tem izognemo morebitnemu slabemu tipkanju.
Sprogramiramo lahko
funkcije tipke F1, F2 in
F3, ki so najbolj običajne
v tekmovanju, za ostala sporočila pa uporabimo standardna
N1MM sporočila na funkcijskih tipkah, ali pa jih odtipkamo ročno.
Če hočemo uporabljati programski PTT, moramo to tudi definirati v konfiguratorju porta, ki ga uporabljamo za CAT. Ali bo PTT
programsko res deloval, pa je odvisno od same postaje, ali pozna ta ukaz ali ne.
Konfiguracija za govorne (SSB) komunikacije
Tukaj pravzaprav uporabljamo del periferije, ki se uporablja za
CW (PTT, CAT vodilo), povezati pa moramo še avdio signale iz in
v postajo. Danes imajo praktično vsi vmesniki galvansko ločen
avdio signal med postajo in avdio kartico. Večinoma se uporabljajo ločilni transformatorji na feritnih jedrih, v nekaj primerih
sem opazil celo ločevanje z optičnimi sprežniki, ki zahtevajo
nekaj elektronike za vzdrževanje pravilne delovne točke za zagotavljanje linearnosti. Že omenjeni microHAM, in tudi večina
ostalih, ima avdio ločevanje že vgrajeno v vmesnik skupaj z vsemi krmilnimi signali. Shemici s prve strani bi morali dodelati še
avdio del s transformatorji in potenciometri za nastavljanje nivojev, kot je recimo na spodnji shemi.
Slika 3 - Povsem soliden vmesnik z analognim delom avtorja Aleksandra Stareta S54S za SSB
ali DIGIMODE komunikacije
Zakaj pravzaprav potrebujemo avdio povezavo? Poleg možnosti
dekodiranja DIGIMODE signalov (RTTY, PACTOR, PSK, ...) je PC
izredno primeren tudi za zelo fleksibilno »papigo«, torej napra-
vo, ki ponavlja posneta sporočila in s tem hrani naše glasilke. V
tekmovanju izreči par 10.000-krat npr. »S50L S50L CONTEST« je
zelo mukotrpno opravilo, še posebno, če se pod vplivom adrenalina malce spozabite in pričnete na ves glas kruliti za kakšnim
multijem, ki vas noče in noče slišati, HI... Marsikdo je že iskal
zdravniško pomoč za zdelane glasilke.
Na sliki 2 je ena od možnih povezav računalnika preko vmesnika na radijsko postajo. Posneto govorno sporočilo gre ob kliku
na ustrezno funkcijsko tipko iz zvočne kartice preko LINE OUT
(ali SP, HEADPHONE) na avdio vhod vmesnika, od tu pa preko
ločilnega transformatorja na ACC2 13-polni konektor (v primeru TS850S) na kontakt 11 (PKD). To je mikrofonski vhod, ki mu
zadošča avdio signal nivoja 20mV. Zato, da ne bomo modulirali
še morebitne pogovore na sprednjem mikrofonu, uporabimo za
PTT kontakt 9 (PSK), ki samodejno izključi mikrofon na čelni
plošči in preklopi radijsko postajo na oddajo.
V obratno smer gre signal fiksnega nivoja 300mV/4.7kohma iz
kontakta 3 (ANO) na vmesnik in z vmesnika na LINE IN ali MIC
vhod zvočne kartice računalnika. Nivoje lahko nastavljamo na
vmesniku, pa tudi programsko v računalniku. Signal fiksnega
nivoja je včasih prenizek in je potrebno obvezno uporabiti MIC
vhod, ali pa vzti signal iz izhoda za zvočnik (EXT SP) na postaji,
ki ga lahko krmilimo z gumbom za glasnost (AF GAIN) na čelni
plošči postaje. Pri tem sicer pride do novega problema, saj s
priklopom slušalk signal na zvočniškem izhodu prekinemo.
Uporaba slušalk in mikrofona
Če vam to najbolj ustreza, lahko slušalke priključite kar na
HEADPHONE izhod, mikrofon pa na MIC vhod zvočne kartice.
Paziti morate le, da uporabite kondenzatorski mikrofon, ki daje
bistveno višji nivo od dinamičnega, obenem pa je še napajan z
enosmerno napetostjo, ki je že v osnovi priključena na MIC
vhod. Pri tem slušalke in mikrofon izključite iz postaje.
Za tako »raboto« so povsem dobre cenene računalniške slušalke z mikrofonom, paziti morate le, da imajo dobro oklopljene
vse kable, tudi tiste v mikrofonu in slušalkah. V nasprotnem bo
visoka RF vdrla prek mikrofonskega vhoda in povzročila hude
oscilacije. Sam sem poskusil uporabiti drage HEIL PRO slušalke
in vam povem, da imajo mnogo slabšo dinamiko in zvočne karakteristike od povsem povprečnih PC slušalk. Dinamični mikrofon, s pregrešno dragimi vložki, so pa sploh povsem neuporabni na računalniškem MIC vhodu, saj imajo prenizek nivo, pa še
enosmerne napetosti ne prenašajo. Ko sem ga nepremišljeno
vključil v PC, je en vložek prav hitro vzel dušo, na srečo pa vsaj
drugi še dela. Res je, da je širina govornega spektra precej širša
od namenskih komunikacijskih slušak in mikrofona,
vendar pa IF in avdio filtri
na postaji poskrbijo za ustrezno širino. Seveda lahko
kupimo tudi PC komunikacijske slušalke - recimo SEENHEISER CC-520 s frekvenčnim razponom mikrofona
in slušalk od 300 Hz do 3,4
kHz, popačenjem mikrofona pod 1% in zvočnim pritiskom 103 dB in ceno
okoli 110 USD v Ameriki.
Sennheiser CC 520 Call Center Binaural Headset slovi po kakovostnem zvoku in udobnem nošenju, kupite pa jih lahko na
amazon.com.
Še to: v tekmovanjih pozabite na zvočnik in ročni ali celo nami-
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
24
PROGRAMSKA OPREMA
zni mikrofon! Roke potrebujete za tipkanje in upravljanje postaje, edino na slušalke pa boste slišali tudi najtišje DX-e.
Snemanje in uporaba sporočil
S tem, ko ste priključili slušalke in mikrofon na zvočno kartico, ste pravzaprav rešili več problemov hkrati: sedaj lahko neposredno v programu N1MM snemate
sporočila, preko vmesnika modulirate
govor v oddajnik, snemate celotno tekmovanje z namenskimi snemalniki in to
vključno z lastno oddajo v visoki kakovosti. No, pretiravati s kakovostjo ni potrebno, še posebno, če imate manjši disk.
N1MM
• Lokacije zvočnih datotek
Imena datotek, ki so samodejno prirejena funkcijskim tipkam:
F1 ... \»Call«\CQ.wav
F2 ... \»Call«\ssExchange.wav
F3 ... \»Call«\Thanks.wav
F4 ... \»Call«\n1mm.wav
F5 ... \»Call«\
F6 ... \»Call«\QSOB4.wav
F7 ... \»Call«\QRZ.wav
F8 ... \»Call«\AllAgain.wav
F9 ... \»Call«\Number.wav
F10 ... \»Call«\Precedance.wav
F11 ... \»Call«\Check.wav
F12 ... \»Call«\Section.wav
• Snemanje sporočil
Snemanje sporočil, ki so skrita pod funkcijskimi tipkami F1 - F12 in kombinacijah
s Shift je zelo enostavno. Najprej nastavite operaterja s klikom na Ctrl-O. Odpre
se okence, v katerega vpišete svoj znak.
znakov tudi ustrezno obrežemo, da ne
bo vmes prevelikih presledkov, niti, da bi
se kar takoj nadaljevale v naslednjo črko.
Za to lahko uporabimo Audio Catalyst ali
Cool-Edit-Pro, oba se najde na internetu.
Znake seveda posnamemo tako, da izgovorimo njihovo izpeljavo (A ... Alfa, B ... Bravo, C ... Charlie, ...) in številke pač s polnim
imenom v angleščini! Uporabljajte samo
mednarodno priznano tablico izpeljav!
Kako sedaj uporabimo tako posnete črke
in številke (pa tudi vse ostale znake - recimo / (slash)? V prireditveno tabelo enostavno vpišite spremenljivko tako, kot v
CW tabeli. Za klicni znak sprejete postaje
(His Call) vpišemo ! ali {call}, za izpis zaporedne številke znak # (## pomeni, da
bo izgovorjena dvakrat) itd.
Primer za F2 (EXCH)
F2
! 59 # wav/{operator}/Thanks.wav
Pomeni: November One Mike Mike (Klicni znak korespondenta) five nine (RS)
zero zero one (zaporedna številka) Thank
you good Luck! (posneto besedilo)...
Program bo s tem v mapo \wav naredil
mapo z imenom znaka (\wav\S55Z). Od
sedaj bo vsa sporočila snemal v to mapo.
Na enak način lahko naredite še mape
ostalih operaterjev, ki delajo na istem računalniku.
S klikom na Ctrl-Shift-F1 bomo začeli
snemati CQ sporočilo. Snemanje zaključimo z ISTO kombinacijo tipk!
V okencu lepo vidimo, kam program snema sporočilo in kakšno ime mu je dodelil. Ker so funkcije F-tipk vnaprej definirane, moramo tudi sporočila posneti na ta
način. Kakšne funkcije imajo F-tipke, si
lahko ogledate v Konfiguratorju:
CQ ZRS
V praksi boste uporabljali le nekaj sporočil, ostale podatke pa boste posredovali
osebno. Seveda lahko imena spremenite, kar pa morate navesti tudi v zgornji
prireditveni tabeli.
Kot vidite iz zgornje slike, je pot do datotek
nekoliko nenavadna. Namesto {operator}
bi lahko bil napisan tudi konkretni CALL
(ime mape), s tem pa bi izgubili fleksibilnost. {operator} je namreč spremenljivka, ki jo definiramo z ukazom Ctrl-O
(Change Operator). To pa pomeni, da lahko pot definiramo samo enkrat, z zamenjavo operaterja pa se bo samodejno spremenila tudi pot do wav datotek. Elegantno ...
• Črkovanje (Letters)
Kot ste opazili, je F5 prazna. To je logično, saj še ne vemo korespondentovega
klicnega znaka, podobno velja recimo za
serijsko številko v WPX in podobnih tekmovanjih, ki je vsakokrat drugačna.
Tudi to se da avtomatizirati. Znak namreč
lahko sestavljamo tako, da program iz v
vnosno okno zapisanega znaka v mapi
\Letters (mapa Letters se mora nahajati
v mapi programa N1MM Logger in ne v
mapi wav!) poišče posnete posamezne
znake abecede in številke 1 do 0. Program bo tako lepo povedal znak iz zbranih datotek z vašim posnetim glasom
(npr. za N1MM ... November One Mike
Mike). Posamezne znake posnamemo in
obdelamo tako, da se nivoji, hitrost, barva glasu itd čim bolj ujemajo. Datoteke
Letnik XXII, 1-2/2011
Pozor! Posneto besedilo mora biti vedno
s polno potjo in VEDNO na koncu sporočila! Vodilne ničle pri serijski številki bodo
izgovorjene, če je tako nastavljeno v konfiguratorju.
Primeri še za nekaj funkcijskih tipk:
F5
!
F6
! wav/{operator}/QSOB4.wav
F9
# # wav/{operator}/QSL?.wav
F10 JN76HB wav/{operator}/QSL?.wav
... za recimo UKV tekmovanja
• Funkcijske tipke
Kot ste že videli v zgornjih primerih, lahko
funkcijske tipke uporabljate zelo poljubno. V
konfiguratorju si lahko tudi predefinirate nastavljene funkcije pa svoje, če ste recimo
prej delali z drugim programom. Svetujem
pa, da se držite prednastavljenih, ker so v
vseh programih več ali manj podobne, enak
razpored pa uporablja celo znani trenažerni
program Morse Runner.
Na voljo imate DVA SETA funkcijskih tipk: Prvih 12 (F1 - F12) za RUN in naslednih 12 za
S&P (pobiranje). Jasno, da je aktiven tisti set,
v katerem načinu delate, do drugega pa lahko dostopate s Shift tipko. V kateremkoli režimu delate, se bo samo s tipko Shift pokazal
nabor funkcij drugega načina.
Enkrat definirane vsebine funkcijskih tipk lahko tudi shranite in uporabite v naslednjem
tekmovanju: File/Export/Export Function Keys
to File/ izberemo CW, SSB, Digital... Kako se
set funkcijskih tipk in ostalih datotek priredi
tekmovanju, pa naslednjič.
25
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
ATNC za Ne-Brezhibni Protokol
Avtor: Matjaž Vidmar, S53MV
1. Zasnova ATNC-ja s sodobnimi gradniki
Ne-Brezhibni Protokol je samo mrtva črka
na papirju, oziroma v PDFju, brez ustrezne
strojne in programske opreme. Napravo,
vozliščni računalnik, ki je pred tridesetimi
leti ponesla protokol AX.25 v širni svet, so
njeni ustvarjalci poimenovali Terminal
Node Controller, ali s kratico TNC. Čeprav
se kratica TNC uporablja še za marsikaj
drugega (na primer družina koaksialnih
vtičnic), se je v okolju digitalnih radijskih
zvez tako uveljavila, da danes skoraj ne
moremo več brez nje. Vmesnik za novi
protokol sem zato poimenoval ATNC, kar
naj bi pomenilo Advanced-TNC, to se pravi
napredni naslednik TNCja. Lahko tudi
Arm-TNC, saj je zasnovana na mikrokrmilnikih s procesorskim jedrom ARM.
Izvorni TNC za AX.25 je bil za svoje čase
(1980) sodobno načrtovan mikroračunalnik s številnimi gradniki: mikroprocesorjem, pomnilnikoma EPROM in RAM, UARTom in HDLC čipom. Takšna zasnova gradnje je kljubovala času skoraj dve desetletji,
kljub uvajanju SMD gradnikov in novejšim
mikroračunalnikom in pomnilnikom. Kar
moram izrecno poudariti: tu ne gre za starokopitnost načrtovalcev ali uporabnikov
niti odvisnost od stare programske opreme ali protokola, pač pa drugačnih, bistveno boljših gradnikov pred letom 2000 preprosto ni bilo na razpolago.
način: uporabiti več preprostejših, a cenejših čipov v bolj kompliciranem vezju.
Končni izdelek bo sicer večji in dražji od
čudes sodobne širokopotrošne elektronike, ampak druge poti za zahtevano nalogo preprosto ni!
Kaj torej danes ponuja tržišče polprevodnikov za našo samogradnjo? Neusmiljena konkurenca je v desetletju 2000-2010
povzročila padec cen vseh polprevodnikov za faktor 10-krat in več. Slaba programska orodja in neznanje programerjev so privedle polprevodniško industrijo
do tega, da ponuja kar 32-bitne mikrokrmilnike tudi za najbolj preproste naloge,
recimo odpiranje in zapiranje okenskega
stekla na avtomobilskih vratih. Logična
vezja različnih družin 74xx uspešno nadomeščajo vezja programirljive logike
različnih velikosti: PAL, GAL, CPLD, FPGA.
Meja med nizkofrekvenčno širokopotrošno elektroniko in visokofrekvenčno profesionalno elektroniko je izginila: danes
preprosto dobimo vse visokofrekvenčne
in mikrovalovne gradnike in to po smešno nizkih cenah.
Širokopotrošni nasledniki vseh digitalnih radijskih omrežij so danes WLAN ali WiFi
omrežja. Velikoserijska industrija je uspela
integrirati v en sam čip dvojno radijsko postajo za pas 5-6 GHz, vključno z 200 mW od-
dajnikom, zelo zahteven in zmogljiv OFDM
modem, vozliščni računalnik (TNC) in Ethernet vmesnik. Povsem jasno si kaj takšnega
ne moremo privoščiti v samogradnji.
Ko nam WLAN-WiFi oprema ne ustreza niti
zadošča, bo treba še vedno graditi ločeno
radijsko postajo, ločen modem in ločen
TNC. Če nam je to všeč ali ne, cilj največkrat pogojuje sredstvo: do cilja na oddaljenosti 1km lahko gremo peš, do cilja na
oddaljenosti 100 km pa gremo s komplicirano in drago napravo z imenom avtomobil, ki povrhu še onesnažuje okolje!
Kot radijska postaja ostaja smiselna izbira
BPSK z ničelno medfrekvenco (ZIF). Tu
niso profesionalci izumili nič boljšega, le
ZIF-PSK so v določenih izdelkih uspeli
stlačiti v en sam čip. Tudi notranja zgradba TNCja ostaja enaka: ATNC prav tako
vsebuje mikroprocesor, pomnilnike, različne zaporedne vmesnike in pripadajoče
»modeme«: skrambler in bitno sinhronizacijo za PSK radijsko postajo, RS232 krmilnike za UARTe in Ethernet-PHY v
EATNC-ju. Dobre zamisli iz starih TNCjev
za AX.25 je vsekakor smiselno uporabiti
tudi v novem ATNCju.
Kako načrtovati ATNC, seveda zavisi od
razpoložljivih gradnikov in možnosti njihove vgradnje. Prvi ATNCji za Ne-Brezhib-
Šele v novem tisočletju se je marsikaj
spremenilo. Industrija telefonov in računalnikov je uspela stlačiti v en sam čip cel
GSM telefon. Razvoj takšnega čipa niti
zdaleč ni poceni, saj izdelava enega samega seta mask za fotolitografijo čipa
stane okoli 5 milijonov dolarjev. Če takšen čip vgradimo v milijon telefonov, je
to še vedno 5 dolarjev za vsak telefon in
to samo za en čip in samo za zagon proizvodnje brez serijske izdelave. V primeru
načrtovalskih napak ali popravkov je treba tistih 5 milijonov še pomnožiti s številom ponavljanj!
Rešitve z integracijo celotnega izdelka v
en sam čip so danes sicer možne tudi za
najzahtevnejša analogna visokofrekvenčna vezja. Izredno visoka cena razvoja takšnih čipov omejuje področje uporabe na
izdelke v milijonskih serijah, kot so mobilni telefoni ali domači računalniki. Povsod
drugod se bo treba znajti na drugačen
Slika 1 - Zasnova ATNCja
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
26
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
ni Protokol so zasnovani na “avtomobilskih” 32-bitnih mikrokrmilnikih z jedrom ARM iz družine LPC2xxx. Ne glede na procesorsko jedro današnje mikrokrmilnike preprosto delimo na dve
veliki družini glede na področje uporabe: avtomobilske in telefonske.
“Avtomobilski” mikrokrmilniki vsebujejo jedro ARM7 ali podobno, s taktno frekvenco okoli 50 MHz in ohišjem QFP (quad-flatpack ali poštna znamka). Ohišje QFP ima sicer goste drobne
nogice na vseh štirih stranicah, ki prevzamejo toplotne raztezke
v širokem razponu. Zanesljivost delovanja določenih sklopov
avtomobilske elektronike, recimo zavor, je vsekakor na prvem
mestu! Ohišje QFP je razmeroma preprosto prispajkati na enostransko tiskano vezje tudi v domači delavnici in prenese marsikatero neprimerno grobo ravnanje.
“Telefonski” mikrokrmilniki vsebujejo sicer zmogljivejše jedro
ARM9 ali podobno s taktno frekvenco okoli 200 MHz, večjim
pomnilnikom in ohišjem BGA (ball-grid array). Ohišje BGA je še
manjše. Gosti priključki zahtevajo večslojno tiskano vezje. Ohišje BGA ne prenese večjih raztezkov, zato temperaturne spremembe ali mehanske obremenitve pogosto potrgajo povezave
do BGA čipa. Mikrokrmilniki BGA so sicer zelo poceni, samo 5
evrov za kos. A kaj nam to pomaga, ko bomo za primerno večslojno tiskanino v maloserijski proizvodnji plačali 500 evrov za
kos!
V nasprotju z ostalimi gradniki cena izdelave tiskanih vezij stalno narašča. Pred 20 leti smo seštevali cene polprevodnikov
naše gradnje. Danes predstavlja tiskano vezje daleč največji
strošek samogradnje. Povrhu SMD gradniki nimajo nogic, torej
tudi najbolj zanikrno dvostransko tiskano vezje potrebuje metalizirane luknje. Nekoč zelo priljubljenih “kit” sestavljank danes
skoraj ne dobimo več, ker bi bile, kljub smešno nizkim cenam
polprevodnikov, predrage!
Samogradnja danes ni tako brezupna, kot to izgleda na prvi pogled. Večja integracija gradnikov pomeni manjše število zunanjih povezav. Mikrokrmilnik ima na primer notranje pomnilnike
in notranja vodila, navzven so napeljani le priključki vhodno/izhodnih enot in napajanje. Celotno vezje bitne sinhronizacije in
skramblerja lahko sprogramiramo v en sam čip programirljive
logike (CPLD) in spet je zunanjih povezav razmeroma malo.
Malo povezav pomeni, da bo naše tiskano vezje le pajek, ki
drobcene priključke QFP poštne znamke (mikrokrmilnik, CPLD
ali kaj drugega) razpelje ven na nam dostopne vtičnice. Takšno
tiskano vezje je lahko tudi enostransko, torej preprosto izvedljivo v domači delavnici. Preostali gradniki so večinoma SMD kondenzatorji in upori. Na enostranski tiskanini seveda ne bo šlo
brez mostičkov. Kratki skoki so lahko SMD mostički “000” ali
“0R” velikosti 1206.
Daljši skoki zahtevajo luknjice in žice. Pameten načrtovalec bo
namesto žičnih mostičkov tja rajši vgradil navadne (ne SMD)
upore oziroma dušilke, če so v danem vezju potrebni, in na ta
način koristno izrabil še drugo stran enostranske tiskanine.
Marsikateri gradnik z nogicami na drugi strani tiskanine nam
lahko prihrani veliko prostora: trimer, kvarc, DIL integrirano vezje, konektor itd. Takšna kombinirana gradnja: SMD na eni strani
in običajni gradniki z nogicami na drugi strani enostranske tiskanine, se je v praksi izkazala kot poceni, učinkovita in hkrati
varčna s prostorom!
Za običajna DIL (dual-in-line) ohišja integriranih vezij je bil značilen razpored priključkov v razmaku desetinko cole ali 2.54mm.
CQ ZRS
SMD gradniki so te izmere zmanjšali najprej na polovico: ohišja
SOIC imajo razmak med nogicami 1.27 mm. Nadaljnje manjšanje izmer je prineslo še dodatno zmešnjavo: razmak nogic se po
novem meri v milimetrih in ne več v colah. Torej 0.8 mm, 0.65
mm in nazadnje še 0.5 mm. Manj kot 0.5 mm je tudi z najsodobnejšimi stroji težko spajkati - omejitev so fizikalne lastnosti
same spajke.
Majhnim gradnikom bo treba prilagoditi vsa orodja in tehnike
dela. Vsaj z enostranskimi tiskanimi vezji ni težav: tako običajni
foto-postopek kot neposredni prenos tonerja z laminatorjem
dajeta zadovoljive rezultate tudi za gradnike z razmakom nogic
0.5mm. Za domačo izdelavo priporočam enostranski vitroplast
z bakreno folijo debeline 17 mikrometrov ali celo še manj, da je
izpodjedkavanje dovolj majhno. Običajni vitroplast ima 35 mikrometrov bakra ali dvakrat več!
Običajna spajka svinec-kositer je povsem primerna tudi za sodobne gradnike, da le uporabimo dovolj drobno spajkalno žico
premera 0.4 do 0.5 mm. Obratno so s spajko brez svinca same
težave, zato je uporaba spajke brez svinca prepovedana povsod
tam, kjer od nje zavisi človeško življenje: medicina, avionika,
vesoljska in vojaška tehnika. Pred vgradnjo SMDjev obvezno pocinimo celotno površino tiskanega vezja s pomočjo obilice stearina.
Tehnika ročnega (ne strojnega) spajkanja drobnih priključkov v
razmaku manj kot 1 mm se zelo razlikuje od običajnega spajkanja. Glavni trik je v tem, da dodajamo le zelo majhno količino
spajke v obilico fluksa. Površinska napetost raztaljene spajke
tedaj poskrbi za pravilno razporeditev spajke. Debelina konice
spajkalnika pri tem ne igra nobene vloge in je celo lažje delati z
debelejšo konico.
Glavni trik je v pravilni izbiri fluksa. Kolofonija je pregosta in je
neuporabna za SMD gradnike. Proizvajalci kemikalij zato ponujajo najrazličnejše tekoče flukse. Jaz prisegam na stearin (vosek), ki v staljenem stanju zelo dobro omoči priključke in ga po
končanem spajkanju preprosto odstranim z acetonom.
Pri delu s SMD gradniki si bo treba omisliti še dva pripomočka za
iskanje napak in popravljanje naše samogradnje. Večina napak
so kratki stiki med gostimi priključki: iskanje takšnih napak brez
dobrega stereo mikroskopa ne bo šlo. Vsakdo, ki je vsaj malo
razmišljal vnaprej, si je pred desetletjem na radioamaterskih
bolšjih sejmih kupil dober ruski mikroskop za majhne denarje.
Pri nakupu mikroskopa pazimo na dvoje: povečavo in delovni
prostor. Povečava naj bo med 10 in 100. Delovni prostor določa
razdalja med opazovanim predmetom in objektivom mikroskopa. Ta naj bo čim večja, da lahko pod mikroskopom tudi spajkamo.
SMD upor ali kondenzator lahko z malo spretnosti odspajkamo
z navadnim spajkalnikom. Lažje gre seveda z dvema spajkalnikoma hkrati na obeh koncih upora ali kondenzatorja. Za odspajkanje sestavnega dela, ki ima več priključkov (QFP poštne
znamke jih imajo tudi preko 200) pa potrebujemo spajkalno
postajo z vročim zrakom. Na srečo so danes kitajske spajkalne
postaje z vročim zrakom dosegljive za razmeroma majhno
ceno.
2. Osrednji mikroračunalnik ATNCja
Osrednji mikroračunalnik ATNCja je v celoti izveden z mikrokrmilnikom LPC2138 (Philips ali NXP):
Letnik XXII, 1-2/2011
27
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
Slika 2 - Notranjost mikrokrmilnika LPC2138
LPC2138 vsebuje zmogljivo 32-bitno procesorsko jedro ARM7TDMI z lastnim izvorom takta in zanesljivim vezjem za »brownout« RESET, 500 kbyte pomnilnika FLASH za program (EEPROM
lahko električno brišemo in ponovno vpišemo), 32 kbyte pomnilnika RAM za podatke (sicer malo, a še dovolj za TNC) in
spremenljivke ter številne vmesnike: dva UARTa za komunikacijo, A/D in D/A pretvornike in celo hardverskrga psa čuvaja, če bi
se naš program nekje zataknil.
Edino, kar manjka v LPC2138 in večini podobnih mikrokrmilnikov
drugih proizvajalcev, je zaporedni vmesnik HDLC (X.25) ali podoben, ki bi bil primeren za radijsko prenosno pot. Programski
HDLC sicer izkorišča vgrajeni SPI vmesnik, mora pa zaznavati
HDLC zastavice, izločati vrinjene ničle ter računati CRC. Vhodni in
izhodni signali programskega HDLC vmesnika so izvedeni tako,
da so popolnoma enakovredni znanim hardverskim vmesnikom
Z8530 ali SAB82532 iz TNCjev za AX.25. Programski HDLC lahko
seveda popolnoma prilagodimo radijski prenosni poti, kar za
»žične« HDLC Z8530 ali SAB82532 zagotovo ne velja!
Električni načrt ATNC-ja (slika 3) hitro pove, da je to samo »pajek«, ki goste priključke QFP mikrokrmilnika razširi na vtičnice
ter poskrbi za napajanje in RESET mikrokrmilnika. Vsi hitri signali imajo zaporedne dušilne upore, ki preprečujejo radijske
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
28
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
Slika 3 - Električni načrt ATNCja z LPC2138
motnje, kot tudi številske napake zaradi »zvonjenja« vodil. Ker
vsebuje LPC2138 notranji pomnilnik FLASH, je poleg signalnih
vtičnic predvidena še vtičnica za ARM-JTAG programator.
ARM procesor in pomnilniki v notranjosti LPC2138 delajo z napajalno napetostjo +1.8 V. Čip mikrokrmilnika vsebuje notranji
regulator za +1.8 V in ta napetost od zunaj sploh ni dostopna.
Zunanje napajanje LPC2138 je +3.3 V, blokirano s številnimi
kondenzatorji, ki poleg notranjega regulatorja oskrbuje tudi vse
vhodno/izhodne stopnje: TTL in analogne. A/D in D/A pretvorniki imajo ločeno napajanje +3.3 V, da bi bile motnje manjše. Zunanje napajanje tiskanega vezja je +5 V, kar regulator LP2951
spusti na +3.3 V. LP2951 vsebuje tudi dodatno vezje za reset
mikrokrmilnika preko izhoda /Error.
Končno vsebuje mikrokrmilnik LPC2138 tudi dva A/D pretvornika s številnimi vhodi ter en D/A pretvornik. Sedanja inačica programske opreme podpira en A/D pretvornik za dva analogna
telemetrijska kanala ter en digitalni izhod za telekomando. Preko istih vmesnikov je seveda možno krmiljenje analognih radijskih postaj na različne načine (gradniki v oklepajih na načrtu),
vključno z analognim govorom oziroma s programskimi DSP
modemi za APRS ali Manchester.
CQ ZRS
Slika 4 - Enostransko tiskano vezje (60 x 45 mm 1:1) ATNCja z LPC2138.
Osrednji mikroračunalnik ATNCja je zgrajen na
enostranskem
tiskanem vezju z
izmerami 45 mm
X 60 mm. Na isto
tiskano vezje
lahko prispajkamo tri različne mikrokrmilnike: poleg izvornega LPC2138 še novejšo različico LPC2138/01 in mikrokrmilnik LPC2148.
LPC2138/01 vsebuje izboljšana A/D pretvornika. LPC2148 vsebuje še USB vmesnik in dodatnih 8 kbyte RAM, česar pa programska oprema za ATNC (še) ne zna izkoriščati.
Notranji PLL v mikrokrmilniku je sprogramiran tako, da frekvenco zunanjega kristala za takt pomnoži s štiri. Z nazivnim kristalom 14.7456MHz bo takt procesorja približno 59 MHz. Stari
LPC2138 (Philips) sicer delajo do približno 80 MHz (kristal za 20
MHz), novejši LPC2138/01 (NXP) in LPC2148 pa pridejo tudi do
Letnik XXII, 1-2/2011
29
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
100 MHz (kristal za 25 MHz). Proizvajalec sicer navaja gornjo
frekvenčno mejo 60 MHz za vse navedene mikrokrmilnike.
štne znamke uporabna podnožja sploh ne obstajajo!
Proizvajalci čipov so šli še korak dlje: postopka programiranja
pomnilnika FLASH ali EEPROM sploh ne objavljajo več, pač pa v
del pomnilnika že v tovarni zapečejo program z imenom »BOOTLOADER«, ki se pogovarja z zunanjim svetom na eni strani ter se
ukvarja s programiranjem pomnilnika v notranjosti čipa. Na ta
način lahko tehnologijo izdelave čipa in natančen postopek
programiranja z leti posodobijo, a uporabnik tega sploh ne opazi in še vedno uporablja enak vmesnik: UART (RS232), SPI, USB
ali JTAG (glede na proizvajalca in vrsto čipa) z isto programsko
opremo.
Slika 5 - Spodnja stran tiskanine ATNCja.
Večina gradnikov je SMD in so vgrajeni na spodnjo stran tiskanine. Kot je razvidno s slike, niso vsi SMD gradniki enako veliki!
Upori velikosti 1206 so uporabljeni hkrati kot mostički. Povsod,
kjer preskok vezice ni potreben, so vgrajeni upori in kondenzatorji velikosti 0603 ali 0805. Dušilke in tantalovi elektrolitski
kondenzatorji so seveda največji gradniki.
Z »BOOTLOADER«jem mikrokrmilnikov iz družine LPC2xxx se
lahko pogovarjamo preko vmesnikov UART0 oziroma JTAG. V
obeh primerih potrebuje mikrokrmilnik delujoč takt in RESET.
Pri LPC2138 (oziroma LPC2148) se iste nogice za JTAG lahko
uporabljajo tudi v druge namene. Njihovo točno nalogo določa
stanje nogice 24 (RTCK) ob RESETu. RTCK ima vgrajen notranji
pull-up upor, visoko stanje ob RESETu izključi JTAG. (Pozor, to ne
velja za vse mikrokrmilnike družine LPC2xxx - vsak od njih ima
svoj postopek vklopa JTAG!)
Gradnjo ATNCja v vsakem primeru začnemo z najzahtevnejšim
gradnikom, to je z mikrokrmilnikom LPC2138. Tega moramo
najprej pravilno poravnati na vzorec tiskanega vezja, zacinimo
le dve vogalni tački in poravnavo preverimo pod mikroskopom.
Šele nato zacinimo ostale tačke, saj je edina pot nazaj zelo zamudna - s postajo na vroč zrak!
Ko smo pod mikroskopom preverili, da je vseh 64 tačk pravilno
pricinjenih brez hladnih spojev in brez kratkih stikov med sosednjimi tačkami, nadaljujemo z ostalimi SMD gradniki. Ko so zacinjeni vsi SMD gradniki, se lotimo še gornje strani tiskanine:
najprej trije žični mostički, potem upor, dušilka, kristal in končno pet vtičnic.
Slika 7 - Preprost ARM-JTAG programator »Cigotag«.
Preprost programator za LPC2138 zato vsebuje upor 2.7 kΩ na
maso iz signala RTCK. Upor je potreben zato, ker RTCK postane
izhod JTAG vodila! »Cigotag« je tak preprost programator za vodilo JTAG, ki ga priključimo med DB-25 izhod PC računalnika za
tiskalnik in JTAG priključek ATNCja. Pripadajoča programska
oprema je kitajski »H-JTAG«, ki ga dobimo zastonj na spletu. Razen najnovejših inačic tega programa vse ostale (od V0.5.0 do
V0.9.2) podpirajo vmesnik »Wiggler« na priključku tiskalnika.
Pri vseh mikrokrmilnikih družine LPC2xxx prikličemo »BOOTLOADER« na vmesniku UART0 tako, da med RESETom sklenemo določeno nogico na maso. Pri LPC2138 in LPC2148 je to nogica 41
ali P0.14. Nogico 41 običajno drži neaktivno pull-up upor 39 kΩ.
P0.14 je napeljana na neizkoriščen priključek JTAG vtičnice, kar
za programiranje sklenemo na maso z mostičkom. Pripadajoči
programator je »FlashMagic« (slika 8), ki ga je napisal sam proizvajalec čipov NXP ter nam ga ponuja zastonj na spletu.
Slika 6 - Zgornja stran tiskanine ATNCja.
Gradnja ATNCja tu sploh še ni končana. Manjka še najpomembnejši del: vpis programa v pomnilnik FLASH. Sodobne mikrokrmilnike običajno programiramo kar v napravi, kamor so vgrajeni. Torej nič več UV žarnice za brisanje pomnilnikov in nič več
posebnih programatorjev s »Textool« podnožji, saj za QFP po-
Po RESETu »BOOTLOADER« najprej izvede »autobaud« na
UART0, da se takoj prilagodi hitrosti prenosa, izbrani v programu »FlashMagic« in to ne glede na takt mikrokrmilnika. Takt
mikrokrmilnika sicer moramo vnesti v »FlashMagic« oziroma v
»H-Flasher« (del programa »H-JTAG«), da programator pravilno
izračuna časovne konstante za vpis v FLASH pomnilnik.
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
30
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
»FlashMagic« in prevedeni program v obliki INTEL-HEX. Če pa bi
radi razvijali lastno različico programa, je zgodba bolj zapletena. Predvsem se moramo najprej izogniti strahotno kompliciranim programskim orodjem, razhroščevalnikom itd, ki nam jih
vsiljujejo trgovci s programsko opremo. Te stvari so popolnoma
neuporabne!
Če se lotimo mikrokrmilnika, je treba najprej preštudirati njegovo jedro oziroma procesor. V primeru procesorja ARM literature
ne manjka in jo z lahkoto najdemo na spletu. Podjetje ARM nam
bo na našo zahtevo zastonj poslalo po pošti celo zgoščenko
PDFjev o zgradbi najrazličnejših procesorjev ARM, njihovem naboru ukazov in pripadajočih programskih orodjih.
Nato je treba preštudirati mikrokrmilnik. Bolj točno: delovanje
pomnilnikov, vezij za takt in RESET ter številnih vmesnikov, ki so
vgrajeni v mikrokrmilnik. V primeru mikrokrmilnikov proizvajalca NXP (bivši Philips) moramo za določen izdelek poiskati na
spletu PDF »User Manual« za njegovo družino mikrokrmilnikov.
Žal je spletna stran proizvajalca NXP slabo urejena in pot do
pravega »User Manuala« ni vedno sama po sebi umevna. Na isti
strani sicer dobimo tudi PDF »Data Sheet«, ki pa je skoraj neuporaben!
Slika 8 - Program FlashMagic
»FlashMagic« je zaradi počasnejšega RS232 nekoliko počasnejši
od »H-JTAG« na priključku JTAG, sicer pa sta oba načina programiranja popolnoma enakovredna! Programator »Cigotag« zato
pride prav predvsem pri razvoju nove programske opreme, ko
pogosto menjamo program v pomnilniku. Prednost »FlashMagic« je v tem, da deluje pravilno prav na vseh PC računalnikih
(DB-25 za tiskalnik žal izginja!) in prav na vseh COM priključkih,
vključno z najbolj zanikrnimi kitajskimi USB/COM kabli in pretvorniki.
Vsem začetnikom zato priporočam »FlashMagic«. »Cigotag« in
pripadajoči program »H-JTAG« zahtevajo kar nekaj več nastavitev. Žal se ne moremo kar tako znebiti priključka JTAG, saj ga
potrebujemo za vklop »BOOTLOADER«ja na UART0. Sama programska oprema za ATNC izkorišča vsaj še en mostiček (lahko
do štiri neodvisne mostičke) na prazni JTAG vtičnici, ko je JTAG
vmesnik izključen (odprt RTCK).
Programska oprema za ATNC je napisana v zbirniku ARM, da v
ATNCju izkoristimo procesor prav do zadnje kaplje! Zapis z izvornim programom v zbirniku ARM prepoznamo po končnici
».s«. Zbirnik prevedemo v izvedljivo strojno kodo z zaporedjem
dveh programov: ARMASM in ARMLINK. Oba programa sta licenčna. Seveda obstaja tudi podoben preprost prevajalnik
ARMC, ki dela skupaj z ARMLINK.
ARMASM naredi najprej vmesni prevod s končnico ».o«, ARMLINK pa dokončno strojno kodo v formatu ELF s končnico
».axf«. Zapis v obliki ELF je sicer dobro zasnovan: poleg dvojiške
strojne kode vsebuje tudi naslove, kam ta koda sodi. Žal se ni
uveljavil in ga ne pozna prav noben programator! Zato potrebujemo še program FROMELF, ki iz ELF naredi kaj bolj čitljivega,
recimo INTEL-HEX.
Vsi znani programatorji delajo z zapisi v obliki INTEL-HEX (končnica ».hex«), vključno s »H-JTAG« in »FlashMagic«. INTEL-HEX
vsebuje vse, kar ima ELF, le da je zapisano malo bolj na široko v
človeku bolj čitljivi heksadecimalni kodi. Kakršenkoli INTEL-HEX
lahko odpremo in takoj pregledamo s kakršnimkoli urejevalnikom besedila, recimo Notepad v Windows.
Če moramo samo sprogramirati mikrokrmilnik enega samega
ATNCja z znanim programom, potem potrebujemo samo
CQ ZRS
Končno si moramo urediti naš prevajalnik. Sam sem ARMASM
in ARMLINK preprosto izluščil iz enega od onih gromozanskih
orodij za programiranje, vključno s programom za licenco. Povsem jasno je, da delovanje prevajalnika preverimo na preprostih zgledih, preden se lotimo zahtevnejše naloge.
Mikrokrmilnik LPC2138 ni zadnji krik tehnike. Pri uporabi v ATNCju sta očitni dve pomanjkljivosti: razmeroma majhen pomnilnik RAM (samo 32 kbyte komaj zadošča za ATNC) in odsotnost
kakršnekoli podpore za Ethernet. Obe pomanjkljivosti rešujejo
novejši predstavniki družine LPC2xxx, ki vsebujejo enako procesorsko jedro ARM in enake vhodno/izhodne enote, ki se celo
nahajajo na istih naslovih. Priredba programa na novejši mikrokrmilnik je zato razmeroma preprosta, še posebno, če je iz iste
družine istega proizvajalca.
3. Bitna sinhronizacija in skrambler
Današnji 32-bitni mikrokrmilniki s taktno frekvenco 50 MHz bi
zmogli v celoti obdelati medfrekvenčni (ZIF) BPSK signal do hitrosti prenosa kakšnih 100 kbit/s. Smiselna rešitev za višje hitrosti so še vedno namenska vezja. Torej goli BPSK demodulator
vgrajen v radijsko postajo, posebno vezje za bitno sinhronizacijo, za skrambler in končno HDLC vmesnik.
HDLC vmesnik je v ATNCju že izveden programsko, torej brez
namenskih vezij. Tudi skrambler bi se dal izvesti programsko, a
bi precej obremenjeval procesor. Še večjo obremenitev bi za
procesor predstavljala bitna sinhronizacija. S ciljem čim lažjega
uvajanja novega protokola sem se odločil, da na vseh ravneh
zadržim združljivost s staro opremo za megabitni AX.25. Nova
bitna sinhronizacija in skrambler torej opravljata povsem enake
naloge kot vezje iz gradnikov 74HCxxx pred poldrugim desetletjem.
Seveda sem skušal novo bitno sinhronizacijo izboljšati. Nova
inačica dela s 16-kratnim taktom, vsebuje izboljšan DPLL in poleg starega (izhod dcd1) še izboljšano vezje za DCD (izhod
dcd2). Skrambler ostaja polinomski 1+X12+X17, povsem enak
kot v modemih K9NG/G3RUH oziroma v starem megabitnem
skramblerju. Novost je tri-state izhod TXM proti radijski postaji.
Novi TXM je na sprejemu neaktiven v visoko-impedančnem sta-
Letnik XXII, 1-2/2011
31
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
Slika 9 - Vezje bitne sinhronizacije in skramblerja
nju, kar omogoča preprosto vzporedno vezavo več različnih naprav: ATNC, megabitni AX.25 TNC, SuperVozelj na eno in isto
PSK radijsko postajo.
Načrt na sliki 9 vsebuje prevaro: na prvi pogled izgleda vezje
izdelano iz staromodnih gradnikov 74xxx. V resnici je ta načrt
samo uporabniški vmesnik programa »MAX+plusII«, ki bo narisano vezje prevedel v program in ga zapekel v en sam CPLD čip
programirljive logike EPM3064ATC44. Torej ena sama QFP poštna znamka s 44 priključki v razmaku 0.8 mm, ki vsebuje v
svoji notranjosti 64 programirljivih makrocelic. Vsaka logična
makrocelica vsebuje obsežen multiplekser na vhodu, en D-flipflop in tri-state izhod.
»MAX+PlusII« je najpreprostejše orodje proizvajalca Altera, ki
povsem zadošča našim potrebam. V orodju odpremo »projekt«
s številnimi zapisi, od katerih pa sta v resnici potrebna le dva:
končnica ».gdf« za električni načrt našega vezja in končnica ».
acf« za izbiro CPLD vezja in dodelitev njegovih priključkov našim
signalom. Zapis s končnim prevodom ima končnico ».pof« in ga
zapečemo v FLASH CPLDja.
Proizvajalec Altera ponuja za svoje CPLD čipe najrazličnejše programatorje, ki niso ravno poceni. Ker za QFP poštne znamke ni
praktičnih podnožij, moramo izbrati programator, ki zna zapeči
CPLD v samem vezju preko JTAG vmesnika. Altera JTAG jasno ni
združljiv z ARM JTAG kljub podobnim imenom signalov, kar pomeni, da bo treba narediti nov kabel »CigoPLD« za povezavo do
priključka za tiskalnik našega PC računalnika.
Slika 10 - Programsko orodje »MAX+plusII«
CPLD programirljivo logiko danes izdeluje več različnih proizvajalcev: Xilinx, Altera, Lattice itd. Vsak proizvajalec ponuja na
svoji spletni strani tudi razvojna orodja za programiranje svojih
izdelkov. Na isti spletni strani dobimo tudi licenčne kode, ki so
za okrnjene, študentske ipd inačice razvojnih orodij običajno
zastonj. Razvojno orodje omogoča načrtovanje in preverjanje
vezja, njegov prevod v programirljivo logiko in končno samo
programiranje FLASH pomnilnika v CPLD vezju.
Slika 11 - Preprost CPLD programator »CigoPLD«
Na stani PC računalnika je »CigoPLD« popolnoma združljiv z izvornima programatorjema »ByteBlasterII« oziroma »ByteBlasterMV« proizvajalca Altera. Na strani JTAG priključka ima »CigoPLD« sicer enak 10-polni vtikač kot izvorni programatorji
proizvajalca, a so posamezni JTAG signali vezani DRUGAČE, da
so medsebojne motnje manjše in je načrt lahko preprostejši,
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
32
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
brez TTL vezij. Pozor! »MAX+plusII« v Win98 ne potrebuje posebne inštalacije programatorja, v WinXP pa je treba natančno
preučiti navodila »MAX+plusII«, kako inštalirati gonilnik za kakršenkoli »ByteBlaster«.
tudi zunanji RC integrator in komparator LM311. Prag DCDja
nastavimo na približno 1.55 V s trimerjem 5 kΩ oziroma toliko,
da LED ravno zanesljivo ugasne, ko je na vhodu BPSK sprejemnika prisoten samo šum, brez veljavnega signala.
Če PC računalnik nima več priključka za tiskalnik, bo treba kupiti izvorni USB programator od proizvajalca Altera (zelo drag)
oziroma njegov kitajski ponaredek. V obeh primerih bo treba
prevezati 10-polni vtikač oziroma narediti adapter. Pozor!
»MAX+plusII« ne zna krmiliti čudnih USB vmesnikov, zato različni »ByteBlaster« oziroma »CigoPLD« NE DELAJO z USB adapterji za tiskalnike!
Prenovljena bitna sinhronizacija ima dodanega hardverskega
psa čuvaja za oddajnik. Čuvaj je narejen z bipolarnimi tranzistorji, ker se CMOS vezja vključno z EPM3064 lahko zataknejo ob
prenapetostih, recimo ob udaru strele! Časovno konstanto psa
čuvaja določa tantalov elektrolitski kondenzator 150 μF. Upora
39 kΩ in 120 kΩ omejujeta delež oddaje na približno 70%.
Slika 12 - Električni načrt bitne sinhronizacije z EPM3064
Podobno kot LPC2138 potrebuje tudi EPM3064ATC44 svoje tiskano vezje s konektorji, napajanjem, taktom in nekaj analognimi drobnarijami. Vhodi in izhodi EPM3064 so sicer združljivi s
TTL, a je napajanje čipa je +3.3 V, za kar iz razpoložljivih +5 V
poskrbi regulator LP2951. Sicer obstaja tudi starejša družina
CPLDjev istega proizvajalca Altera EPM70xx z napajanjem +5 V,
ki pa jo je že težje najti na tržišču!
DPLL bitne sinhronizacije potrebuje 16-kratni takt, ki ga proizvaja TTL kristalni oscilator. Za bitno hitrost 1.2288 Mbit/s torej
potrebujemo oscilator za 19.6608 MHz. Vezje za DCD vsebuje
CQ ZRS
Slika 13 - Enostransko
tiskano vezje (60 x 45
mm) bitne sinhronizacije z EPM3064
Letnik XXII, 1-2/2011
33
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
Prenovljena bitna sinhronizacija in skrambler sta zgrajena na
enostranskem tiskanem vezju z izmerami 45 X 60 mm. Tudi tu
začnemo z vgradnjo QFP poštne znamke EPM3064ATC44, ki jo
je zaradi večjega razmika 0,8 mm med priključki nekoliko lažje
priciniti od LPC2138. V bitni sinhronizaciji zadošča najcenejša
različica EPM3064ATC44-10 (zakasnitev 10 ns oziroma takt 100
MHz).
Seveda vezje deluje brezhibno tudi z dražjima različicama »-7«
in »-4«, ki pa so še vedno dosti cenejše od kopice TTL vezij družine 74HCxxx. V programskem orodju »MAX+plusII« namenoma zapečemo CPLD v varčevalni režim, kar dodatno upočasni
delovanje vezja, a hkrati razpolovi porabo električne energije in
segrevanje čipa.
Večina gradnikov bitne sinhronizacije in skramblerja je SMD in
jih vgradimo na spodnjo stran tiskanine, jasno po uspešno zaključeni vgradnji EPM3064ATC44, kar obvezno preverimo pod
mikroskopom! Poleg štirih SMD mostičkov »000« velikosti 1206
so za preskoke vezic uporabljeni tudi večji gradniki: upor 1.2
kΩ, dioda LL4148, dušilka 10 μH in tantalov elektrolitski kondenzator 150 μF. Neizkoriščeni izhod »dcd1« je povezan na prazna očesca za SMD gradnik (upor).
Proizvajalec CPLD vezij Altera nam sicer ponuja novejše orodje
»Quartus« kot posodobljeno zamenjavo za »MAX+plusII«. Novo
orodje »Quartus« je gromozansko in ga še nisem preizkusil.
»Quartus« sicer zna prečitati načrte, ki smo jih narisali v
»MAX+plusII«. Končno obstaja še okrnjena inačica »MAX+plusII«,
ki ne omogoča načrtovanja, pač pa deluje le kot programator:
»Altera Stand-Alone Programmer«.
4. Krmilnik RS232
Asinhroni zaporedni vmesnik so izumili še pred pojavom elektronike, v davnih časih mehanskih teleprinterjev, v kraljestvu
vzvodov, osovin, vzmeti, vztrajnikov in zobatih kolesc. Mehanski teleprinterji so kot električni vmesnik uporabljali tokovno
zanko. Naslednik tokovne zanke je vmesnik RS232 v svetu računalnikov. Vsi veliki računalničarji so že zdavnaj klicali smrt
RS232, vendar RS232 noče umreti: ravno obratno - čedalje več
se uporablja!
RS232 je opisan zelo preprosto: logična enica je negativna napetost od -3 V do -15 V (vključen tok v zanki teleprinterja), logična ničla pa pozitivna napetost od +3 V do +15 V (prekinjena
zanka teleprinterja). RS232 zaporedni asinhroni vmesnik je
prav tako preprost: logična ničla za start, dogovorjeno število
bitov za podatek in enica za stop, ki mora biti daljša od enega
bita, je pa lahko poljubno dolga.
Velika moč RS232 je prav v njegovi enostavnosti: ni nam potrebno poznati naslova sogovornika, niti stanja številnih protokolskih spremenljivk, niti ne potrebuje posebnega gonilnika kot
USB. Celotna komunikacija lahko teče po eni sami žici! Edina
neznanka je dogovorjeni čas trajanja enega bita in tu nas rešuje
»autobaud«, ki ga poznajo vsi sodobni asinhroni vmesniki
(UART).
Slika 14 - Spodnja stran tiskanine bitne sinhronizacije
Ko so zacinjeni vsi SMD gradniki, se lotimo še gornje strani tiskanine: najprej dva žična mostička, potem podnožje za kristalni oscilator, trimer za DCD in končno štiri vtičnice. Končno v
EPM3064ATC44 vpišemo vezje s programskim orodjem
»MAX+plusII« in »CigoPLD«. Ker »CigoPLD« niti drugi JTAG vmesniki nimajo lastnega napajanja, moramo med programiranjem
poskrbeti za napajanje vezja bitne sinhronizacije.
RS232 najprej potrebujemo za programiranje z »BOOTLOADERjem« vseh sodobnih mikrokrmilnikov, saj je vgrajeni RC oscilator
zadosti točen le za »autobaud« na RS232. Preko RS232 nato
vstopamo v naš uporabniški program, kjer moramo nastaviti
vsaj naslov za kakšen višji protokol, recimo Ethernet MAC številko. Ne nazadnje pride RS232 zelo prav pri resničnem razhroščevanju, ko višji protokoli odpovejo. Zakaj potemtakem ne bi uporabljali RS232 tudi za čisto vsakdanje reči, saj brez njega itak ne
moremo ničesar narediti?
Hiba RS232 je uporaba razmeroma visokih napetosti (okoli
12 V) in povrhu še obeh polaritet - pozitivnih in negativnih. Tudi
do navadnih TTL vezij potrebujemo krmilnike v obe smeri. Najbolj znana čipa sta zagotovo RS232 oddajnik 1488 in RS232
sprejemnik 1489. Vsi RS232 krmilniki obračajo polariteto signala, da se +12 V RS232 logična ničla pretvori v 0V TTL in -12 V
RS232 logična enica v +3.3 V TTL ali več.
Čedalje višje hitrosti delovanja RS232 ter visoke napetosti so
prinesle preplah pred sevanjem radijskih motenj. Posledica preplaha je predpis, ki omejuje hitrost delovanja sodobnih RS232
oddajnikov na 115 kbit/s, recimo znano vezje MAX232. Predpisu v posmeh delujejo druga vodila (na primer RS422, RS423,
RS485, USB, CAN, Ethernet) še z dosti višjimi hitrostmi prenosa
po neoklopljenih vodnikih. Stari RS232 oddajniki, na primer
1488, pridejo tudi čez 500kbit/s.
Slika 15 - Zgornja stran tiskanine bitne sinhronizacije
Ker niti najhitrejši predpisani RS232 oddajniki ne presežejo 1.2
Mbit/s, je kljub množici namenskih čipov na tržišču še kako smiselno razviti in izdelati lasten krmilnik RS232. Kot osnovni gradniki se dobro obnesejo CMOS preklopniki 74HC4053, ki znajo
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
34
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
Slika 16 - Električni načrt krmilnika RS232
delati v celotnem razponu napetosti od negativnega napajanja
Vee= -5 V do pozitivnega napajanja Vcc=+5 V.
En 74HC4053 vsebuje tri analogne CMOS preklopnike. Dva preklopnika sta vezana vzporedno za RS232 oddajnik, kar omogoča razpon izhodne napetosti +/-5 V. Tretji preklopnik dela kot
RS232 sprejemnik. Vhod sprejemnika je zaščiten z dvema
Schottky diodama BAT85, ker predpis RS232 zahteva odpornost
na vhodne signale vse do +/-25 V! Kontrolni izhodi DB-9 vtičnice RS232 so preko zaščitnega upora vezani kar na +5 V, kontrolni vhodi pa so puščeni odprti, saj jih v ATNCju ne potrebujemo.
Slika 17 - Tiskano vezje krmilnika
RS232
Drugi 74HC4053 je uporabljen kot napetostni pretvornik, ki iz
zunanjega napajanja +5 V naredi negativno napetost -5 V za
RS232 oddajnik. Dva CMOS preklopnika sta pri tem vezana v
močnostni 70 kHz oscilator, napajan s +5 V. Preostali tretji
CMOS preklopnik dela kot sinhroni usmernik za -5 V, enako kot
v znanem vezju ICL7660, le da je 74HC4053 cenejša zamenjava. Glavna prednost sinhronega usmernika je v manjšem padcu
napetosti od diodnih usmernikov. Dve Zener diodi za 6.2 V ščitita opisani krmilnik in ostala vezja ATNCja pred višjimi napetostmi, ki lahko zaidejo v ATNC preko vtičnice DB-9 iz drugih
naprav z vmesniki RS232.
Opisani krmilnik RS232 je uspešno preizkušen vse do hitrosti
921.6 kbit/s z najrazličnejšimi vmesniki RS232: različna COM
vrata osebnih računalnikov, različni zunanji USB/COM pretvorniki (FTDI in Prolific) in krmilniki 1488/1489 v megabitnih TNCjih za AX.25.
Slika 18 - Spodnja stran tiskanine krmilnika RS232
V medsebojni zvezi dveh ali več enakih udeležencev je opisani
krmilnik RS232 uspešno preizkušen do 4 Mbit/s, kar je omejitev
ATNCja pri vezavi več ATNCjev v vozlišče ASV. Prav hitrost lokalne zanke je ozko grlo ASVja, zato preprosto ni nobene zamenjave za opisano vezje, če želimo ostati združljivi z RS232. Povsem
jasno bi morali krmilniki za RS422, RS423 oziroma RS485 delati
vse do 10 Mbit/s.
Krmilnik RS232 je zgrajen na enostranskem tiskanem vezju z
izmerami 32 mm X 50 mm. Večina gradnikov je SMD in so vgrajeni na spodnjo stran tiskanine.
CQ ZRS
Slika 19 - Zgornja stran tiskanine krmilnika RS232
Letnik XXII, 1-2/2011
35
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL
5. Napajanje in ohišje ATNCja
Vse enote ATNCja potrebujejo napajanje +5 V. Skupna poraba
znaša dobrih 100 mA, odvisno od izbranih taktnih frekvenc različnih CMOS gradnikov. Preprosta rešitev je regulator 7805, izvedba v ohišju TO-220. Tak 7805 se privije na pločevino ohišja,
kamor odvaja slab 1W toplote pri zunanjem napajanju 13.8 V.
Regulator 7805 seveda potrebuje blokirna kondenzatorja na
vhodu in na izhodu. Tudi kakšna zaščitna dioda ni odveč. Torej
kar nekaj gradnikov v zraku?
ni. Pri načrtovanju ohišja seveda ne smemo pozabiti na število
vtičnic in prostor, ki ga zavzamejo. ATNC potrebuje štiri vtičnice:
PSK radijska postaja, 12V napajanje in dve vtičnici DB-9 za dva
priključka RS232 - upravljanje ATNCja na 9600bit/s in SLIP/KISS
povezava na PC računalnik. Poleg vtičnic sodi na prednjo ploščo
še svetleča dioda za DCD.
Kakršenkoli napetostni regulator vgradimo, tistih nekaj dodatnih kondenzatorjev in diod bo treba vedno vgraditi zraven.
Doma sem imel večjo količino SMD regulatorjev RC1587M (podobni LM317), zato sem napravil zanje majhno tiskano vezje s
tistimi nekaj dodatnimi gradniki. Električni načrt mojega napajalnika je seveda neobvezujoč!
Slika 20 - Električni načrt napajalnika z RC1587M
Slika 23 - Dno ohišja za preprost ATNC.
Slika 21 - Tiskano vezje napajalnika z RC1587M (50 x 20 mm)
Napajalnik je zgrajen na enostranskem tiskanem vezju z izmerami 20 X 50 mm. Vsi gradniki so SMD, zato ima tiskanina le dve
pritrdilni luknji na razdalji 44 mm. Tiskanina se pritrdi tesno ob
dno pločevinaste škatle ATNCja. Za boljše odvajanje toplote priporočam uporabo vitroplasta debeline samo 0,8 mm ali še tanjšega, med tiskanino in aluminij pa malo silikonske masti.
Dno ohišja je izdelano iz 1mm debele aluminijeve pločevine, ki
jo še pred krivljenjem izvrtamo po predlaganem načrtu. Pokrov
je samo »U« iz tanjše Al pločevine 0.6mm, ki se pritrdi na ušesa
dna s štirimi samoreznimi vijaki 2.2x6.5mm. Končno prilepim
na dno štiri samolepljive tačke iz klobučevine, da glave vijakov
ne drgnejo po podlagi.
Tiskani vezji mikroračunalnika ATNCja in bitne sinhronizacije
sta pritrjeni na dno s po štirimi vijaki M3X10mm. Na vsakem
vijaku so tri matice M3. Dve prideta med dno in tiskanino, da
določata razdaljo. Oba krmilnika RS232 sta pritrjena le na prednjo ploščo z vijaki vtičnic DB-9.
Slika 22 - Izgled napajalnika z RC1587M
Ker je ATNC predviden za delo z radijskimi postajami in tudi sam
vsebuje vezja, ki delajo s takti v področju radijskih frekvenc,
priporočam vgradnjo vseh enot ATNCja v oklopljeno kovinsko
ohišje. V eno kovinsko ohišje lahko vgradimo en sam ATNC ali
pa več ATNCjev, ki so že znotraj ohišja povezani v vozlišče ASV.
Ploščici ASVja in bitne sinhronizacije imata enako nameščeni
7-polni vtičnici, da ju lahko vgradimo eno nad drugo in prihranimo s prostorom. Torej je različnih možnost vgradnje in ožičenja res veliko.
Za prve poskuse priporočam preprosto ohišje iz nepobarvanega
aluminija, kjer so vse enote nameščene »na široko« v eni ravni-
Slika 24 - Razporeditev in ožičenje enot ATNCja
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
36
DIGITALNE KOMUNIKACIJE
ATNC ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL / ISKRICA
Ožičenje enot ATNCja je najlepše razvidno iz fotografij. Iz načrtov ni razvidno, kam povezati telemetrijo in telekomando. Vhod
TLM#1 je povezan na AGC izhod ZIF-BPSK radijske postaje.
Vhod TLM#2 preko uporovnega delilnika 270kΩ+33kΩ meri napajalno napetost +12V neposredno na vtičnici. Izhod K ni uporabljen: je povezan vzporedno s TLM#2 in to le zato, da lahko
preprosto preverimo delovanje ukazov.
Poleg zasnove ATNCja se članek ukvarja z vrsto novotarij za večino samograditeljev:
1) kako spajkati sodobne SMD gradnike z gostimi priključki?
2) kakšna je najprimernejša tehnika tiskanih vezij s SMD gradniki?
3) kako praktično programirati sodobne mikrokrmilnike?
4) kako uporabljati CPLD programirljivo logiko namesto TTL
vezij?
Ko enkrat osvojimo preskok na nove gradnike in tehnike dela z
njimi, je nadaljnji razvoj preprost!
Industrija ne razvija vedno tistega, kar bi uporabniki želeli. Priključek RS232 je na sodobnih računalnikih že redkost in je povrhu namenoma zatrt pri hitrosti delovanja. Vprašanje hitrosti
rešuje dober krmilnik RS232, na primer takšen, kot je opisan v
tem članku. Pomanjkanje priključkov RS232 (oziroma COM) rešujeta tovarni FTDI in Prolific, ki izdelujeta čipe za USB/COM pretvornike. Sandi S54S je že razvil pretvornik s čipom FT232R za
en UART ATNCja, Bojan S56FPW pa dvojni pretvornik s čipom
FT2232D za oba UARTa ATNCja.
Slika 25 - Vtičnice na prednji plošči ATNCja.
6. Nadaljni razvoj ATNCja
ATNC je prvi in najpreprostejši vmesnik, ki omogoča praktični
preizkus in uporabo Ne-Brezhibnega Protokola. Ta članek izključno opisuje hardver ATNCja. Programska oprema ATNCja
in njegovih naslednikov zahteva ločen, zelo obsežen članek.
Na kratko, ATNC podpira tri zaporedne vmesnike: HDLC za radijsko zvezo in dva UARTa, eden za nadzor z navadnim terminalom za 9600 bit/s in drugi za velike količine podatkov po
protokolih SLIP, KISS ali lokalni zanki ASVja (Advanced ali Arm
SuperVozelj).
Komunikacija sodobnih računalnikov gre preko Ethernet priključka. Ethernet prinaša spet celo vrsto novih pojmov in tehnik
dela. Opis EATNCja, ki je zasnovan na sodobnejšem mikrokrmilniku LPC2387, zato zahteva svoj ločen in kar obsežen članek.
Podobno tudi opis pretvornika Ethernet<>SLIP, ki ga je razvil
Sandi S54S.
Nadaljnji razvoj ATNCja, EATNCja in ASVja naj bi šel v smeri višjih hitrosti prenosa. Mogoče se bo dalo kaj narediti z mikrokrmilniki ARM9, mogoče doseči 10Mbit/s? Žal so razvijalci v podjetju ARM krenili nekoliko na stranpot z razvojem procesorjev
CORTEX. Na srečo konkurenca ne počiva in že ponuja primernejše čipe za naslednike ATNCja.

S POTRPEŽLJIVOSTJO DO REZULTATA
Avtor: Janez Močnik, S53MJ
Zjutraj sem s tekmovanjem nadaljeval, še prej pa popravil nekaj ukazov na F tipkah. Šlo mi je dobro, saj sem se na nov program, kar hitro
navadil. Kmalu pa naletim na podobno zgodbo kot sinoči. PZ5RA ima
tak pile-up in se ne more iztrgati iz primeža postaj, ki so ga neutrudno
klicala in naredi popolnoma enako kot oni sinoči. Vsem čakajočim na
nov množitelj pove, da gre zaradi podobnih težav v QRT in je šel. Sodeloval sem že v veliko tekmovanjih, a česa takega nisem doživel. Operator, ki bi lahko naredil rezultat, gre spat, jaz pa neutrudno kličem in se
veselim vsake nove zveze. Sam nisem bil še nikoli v takem položaju in
si ga tudi težko predstavljam, a tekmovanja ne bi zaključil zaradi tega.
Lani sem se po dolgem premoru udeležil nekaj RTTY tekmovanj za
trening, da preizkusim na novo naložen Logger N1MM. Začel sem
spodaj pri prvem, ki je klical CQ in zaključil zgoraj, kjer sem našel
prazno mesto. Da me dolgo ni bilo v etru sem ugotovil, ko je prihajala nazaj končnica mojega znaka 3M namesto 3MJ, kar je pomenilo,
da me nimajo v svojih bazah podatkov.
Proti večeru pa sem naletel na znan znak TR8CA, ki je zaman poskušal narediti zvezo. Klicanje je bilo tako silovito, da ni naredil v času
mojega poslušanja niti ene zveze. Po kratkem premoru odda tekst,
da bo zaradi velikega QRM-a naredil QRT. Tako sem delal še nekaj ur
v noč, potem pa šel zadovoljen spat, čeprav nisem naredil tega DX-a.
CQ ZRS
Kdor ni pripravljen prenesti uglaševanja na svoji frekvenci, vrivanja
postaj ali klicanja v prazno, ne bo imel rezultata niti z vrhunsko opremo in odlično lokacijo. Potrebno je biti potrpežljiv od prve do zadnje
minute, čeprav ti, ko si na sprejemu nekdo pokliče CQ. Tako mi je nestrpnež, ko sem ga prosil za ponovitev podatkov dejal, naj raje gledam
v ekran. Dnevnike sem poslal, ne glede na rezultate, saj sem se srečal
z novostmi pošiljanja, kot dela z robotom, kateremu je bilo malo mar
za moje večkratne poskuse. Tekmovanje sem zaključil z novimi izkušnjami in se ponovno »srečal“ z nekaterimi starimi znanci iz časov, ko
smo delali s programom WF1B in se pozdravljali z imeni, česar pa
N1MM žal nima.
Letnik XXII, 1-2/2011
37
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
Priročen laboratorijski napajalnik
Avtor: Darko Volk, S57UUD
O laboratorijskih napajalnikih je bilo v revijah že veliko napisanega. V prejšnjih člankih sem opisal probleme, ki nastopajo pri takih napravah. Opisani so
principi delovanja, osnovne ideje vezij in gradnja samega napajalnika. Zakaj torej nov laboratorijski napajalnik? Zato, ker so se šele z gradnjo pojavili novi
problemi in tudi nove zahteve.
Opisal bom torej nov laboratorijski napajalnik. Še tegale, potem bom mogoče z laboratorijskimi napajalniki dal nekaj časa mir.
In kakšne so nove zahteve in odkriti problemi ?
V današnjem času bi človek pričakoval, da se elektroniki
ne ukvarjajo z visokimi napetostmi. Na pohodu je namreč
digitalna tehnika in le malokdo se ukvarja z avdio ojačevalci, kjer potrebuje 40 V. Napetost, ki ji simbolično rečemo 12V, v resnici pod tem mislimo vsaj 13,8 V, se je v
napravah obdržala le zato, ker je avtomobilski akumulator eden najbolj razširjenih enosmernih virov električne
energije. Kljub temu se večina elektronike v resnici napaja z vsaj polovično napetostjo akumulatorja in še to takrat, ko je že skoraj prazen. Pravzaprav še manj. Tudi 5 V
je napetost, ki se v digitalni tehniki že opušča. Aktualne
so torej napetosti 3,3 V in manj. In če se že pogovarjamo
o parametrih v sodobnih časih, ne morem mimo tega, da
so se tudi tokovne zahteve sodobnih elektronikov krepko
spremenile. Večja gostota sklopov v posameznem čipu je
pripeljala do manjše porabe. Ne spomnim se več, kdaj
sem naredil kak izdelek, ki je porabil več kot 1A toka.
Istočasno so naše naprave vse manjše in manjše. Tudi
prostor na delovni mizi je vsak dan manjši. In ko moramo
nek napol delujoč prototip prestaviti nekam drugam, je
zelo lepo, če tak napajalnik lahko preložimo z eno samo
roko, saj je druga že zasedena.
Zahteve je deloma pokril že tudi prejšnji napajalnik, a
sem se vseeno odločil, da naredim še enega. Bolje rečeno
- naredil sem jih vsaj pet, ker prve verzije niso dale želenih rezultatov. Pri tem je potrebno vedeti, da sem uporabil izkušnje pridobljene iz prejšnjih gradenj. Seveda sem
poskušal odpraviti kar nekaj slabosti prejšnjega napajalnika. Naj jih nekaj naštejem:
• Regulacija toka preko digitalne zanke, v kateri je procesor, je vse, le linearna ne. Posledično lahko za kratek
čas dobimo impulz, ki nam kljub omejitvi toka lahko
uniči na primer LED.
• Po ponovnem prižiganju napajalnik ne pozna prejšnje
nastavitve.
• Vrtenje rotacijskega enkoderja pri nastavljanju vrednosti, predvsem toka, je v prejšnjem napajalniku dokaj
slabo izvedeno.
Vse to nam narekuje zahteve za nov
napajalnik. Napetost
naj bi šla od 0 V do maksimalno 16V, tokovne zmogljivosti do maksimalno 2A
trajnega toka. Zahteve se tudi nekako pokrivajo z velikostjo in težo, ki jo še lahko brez posebnega treninga obvladamo z eno roko. Skupna teža celotne naprave naj bi torej bila pod 2,5 Kg.
Že v startu sem si zadal še eno zahtevo. Ob gradnji prejšnjega se je namreč izkazalo, da je mnogim predstavljalo
ožičenje problem. Nov napajalnik je narejen tako, da ožičenja praktično ni.
Načrt napajalnika – kako deluje
No, oglejmo si, kaj je tu novega. Že na prvi pogled je shema precej bolj polna, a nikar strahu. Elektronika je dandanes relativno poceni, sestavljanje pa je zabava. In tega
bomo očitno imeli na pretek.
V načrtu (slika 1 na naslednji strani) boste za večino elementov opazili še neke čudne številke. To so kode materiala na Farnell-u. Ves material razen transformatorja, ki
ga je mogoče nabaviti v PETEZE, je dobavljiv na Farnell-u.
Tako ne bo več problemov okrog tega, kaj se kje dobi.
V napajalnem delu najprej opazimo dodano eno diodo
D6 in vezje okrog nje. To je detektor mrežne napetosti, ki
nam da signal Vt. ATMega16 potem na portu PA3 meri
prisotnost mrežne napetosti. Ko le te-zmanjka, procesor
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
D8
LL4007
T1
D7
1K
R46
U1B
C17
2200μF
C13
470μF
1
2
3
6
7
VCC
IN
IN
IN
IN
IN
U5
TL062ACD
7
GND
GND
C20
33μF
D9
GND
MMSZ3V3T1
Vt
U6
LM78M05CDT
GND
OUT
NC
NC
OUT
L79L05ABD
1k2
R52
-VCC
R29
1K
P2
GND
C23
GND
GND
4
3
GND
OUT
LM1117IMP-3.3
TAB
IN
U7
C18
470μF
C16
1μF
GND
C12
1μF
GND
3.3V
R33
1K
Inast
LED2
Q4
MMBT6517
1000μF
C7
C3
1
2
R27
1k8
R7
56R
D2
AD5622
22μF
3.3V
C24
VCC
AD5622
1
2
3
EMI
L1
GND
S1
SW-PB
1217777
C15
C28
VCC
C27
GND
I nt0
1
2
R43
4K7
Re1
1703830
GND
Q3
5
4
3
28
5
17
38
27
29
19
20
21
22
23
24
25
26
R1
0.1R
R11
0.1R
I nt1
GND
1μF
C22
R44
4K7
1μF
C25
Rel
R45
4K7
ATmega16-16AI
GND
VCC
VCC
VCC
AVCC
AREF
PC0 (SCL)
PC1 (SDA)
PC2 (TCK)
PC3 (TMS)
PC4 (TDO)
PC5 (TDI)
PC6 (TOSC1)
PC7 (TOSC2)
PA0 (ADC0)
PA1 (ADC1)
PA2 (ADC2)
PA3 (ADC3)
PA4 (ADC4)
PA5 (ADC5)
PA6 (ADC6)
PA7 (ADC7)
U2
IRLZ44N
GND
FuseL
Stat
BackL
Q1
IRLZ44N
37
36
Iout
35
Vt
34
33
32
31
IOBM 30
R28
10K
100nF 100nF
C14
100nF
100nF
R35
4K7
GND
VCC
GND
R34
3.3V 4K7
1
2
3
-VCC
MMBT6517
Q6
470R
R19
100K
R17
470R
R8
Mostic
1
2
P1
GND
3.3V
LL4148
D11
R42
4K7
Enable
GND
Vout ADDR
GND SCL
VDD SDA
U4
C9
1nF
MMBT6517
Q5
R12
22K
LL4007
LL4007
Vout ADDR
GND SCL
VDD SDA
GND
6
5
4
6
5
4
U3
-VCC
1000μF
4700μF/35
GND
1652494
D6
Q7
C11
470μF
VCC
VCC
22μF
3
4
8
-VCC
R13
0.1R
imrr
R60
3k3
GND
3.3μF
C10
MMBT6517
50K
1
2
1
Mostič
Q2
2N7002
R25
100K
R18
1k
R15
D3
470R
5.6μF
C6
BAV99
VCC
R54 100k
C26
10nF
6
R56
3k3
5
-VCC
VCC
GND
R23
4K7
3
2
470R
R3
100R R10
R9
IOBM
Bridge2
R47
10K
GND
27k
1k8
R32
150R
R53
1k
1k
-VCC
514779
R55
Inast
imrr
U1A
R57
Iout
GND
GND
R51
Slika 1 - Električna shema laboratorijskega napajalnika
2
1
2
1
GND
22μF
C5
R26
1K
TL062ACD
R2
10k
1μF
C2
D1
R22
1k
R14
1k8*
100nF
C4
R5
1K
4
3
2
1
RS232
P6
GND
GND
GND
XTAL2
XTAL1
RESET
PD0 (RXD)
PD1 (TXD)
PD2 (INT0)
PD3 (INT1)
PD4 (OC1B)
PD5 (OC1A)
PD6 (ICP)
PD7 (OC2)
PB0 (XCK/T0)
PB1 (T1)
PB2 (AIN0/INT2)
PB3 (AIN1/OC0)
PB4 (SS)
PB5 (MOSI)
PB6 (MISO)
PB7 (SCK)
R4
10K
MOSI
MISO
SCK
Reset
R38
R50
R49
R48
C21
GND
GND
16
15
2
1
3
4
5
6
VCC
GND
VCC
R40
8R2
T2
STN851
VCC
GND
LED1
D5
R21
1K
FuseL
VCC
Prog
P5
MISO
1
SCK
2
MOSI
3
Reset
4
5
6
BLBL+
VCC
GND
Contrast
RS
R/W
E
R30
J1
1k
7
D0
8
D1
9
D2
10
D3
11
D4
12
D5
13
D6
14
D7
GND
LED0
D4
R20
1K
GND
1 100nF
2 Rx
3 Tx
4
680R
BackL R41
GND
GND
R39
10k
GND
Kontrast
R36
1K
470R
470R
470R
VCC
Uizh
100nF
C19
U8 ADUM1201
8
Vdd2
Vdd1
7
Via
Voa
6
Vob
Vib
5
GND2
GND1
4K7
Rx
Tx
Int0
Int1
VCC
Rel
Enable
GND
6
18
39
7
8
4
9
10
11
12
13
14
15
16
40
41
42
43
44
1
2
3
GND
R24
1K
GND
R6
5.6K
Stat
KONSTRUKTORSTVO
230V
P4
230V
P3
GND
22μF
C8
R16
1K
1
4
AC
AC
2
GND
Trans PTZ 321220
8
4
VCC
3
V-
4
8
V+
1
Letnik XXII, 1-2/2011
5
CQ ZRS
4
C1
38
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
LCD alphanumeric
39
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
zapiše v EPROM vse pomembne vrednosti in nastavitve
napajalnika. Izkazalo se je, da je energije v elektrolitih
skoraj dovolj za to početje. Nekje je bilo torej potrebno
poiskati tisti »skoraj«.
Malo sem pregledal, kaj troši največ energije. Največji porabnik je osvetlitev LCD prikazovalnika. Rešitev se torej
ponuja skoraj sama. Osvetlitev LCD-ja torej izključim s
tranzistorjem T2. Energije v kondenzatorjih je zdaj več
kot dovolj za vpis parametrov v EPROM.
Ker je v tem napajalniku izhodna napetost največ 16 V in
ker je tok več kot pol manjši, je odpadla potreba za elektronskim preklopom med dvema tipologijama prenosa
energije s transformatorja. Manjši tok narekuje uporabo
le dveh MOSFET tranzistorjev. Krmiljenje ostaja skoraj nespremenjeno. Tudi jemanje vzorca izhodne napetosti za
primerjavo je narejeno na enak način. Na povsem enak
način je narejen delilnik napetosti za merjenje izhodne
napetosti. Tudi popravek za preprečitev napetostnih sunkov ob izklopu in vklopu napajalnika je tokrat že »serijsko« vgrajen v obliki tranzistorja Q6.
Ker sem proceduro, ki obdeluje podatke z rotacijskega
enkoderja temeljito predelal, je sedaj pri stikalih, ki ob
vrtenju dajejo impulze, potrebno vgraditi kondenzatorje
100nF. V nasprotnem bi se prožili lažni impulzi. V prejšnjem napajalniku sem »debounce« teh kontaktov imel
rešen zgolj s pomočjo programa. Zdaj si tega ne morem
več privoščiti, saj je program narejen tako, da razen štetja
impulzov meri še hitrost vrtenja rotacijskega enkoderja.
Glede na hitrost hitreje oziroma počasneje spreminja parametre. Gumba torej ne bo več potrebno vrteti do onemoglosti.
Negativno napetost -5V še vedno potrebujemo, a sem se
tokrat raje odločil za regulator v lažje dobavljivem SO-8
ohišju.
Kot ste do sedaj verjetno že opazili, manjka R2R uporovna
veriga. D/A pretvornik je v malem čipu z oznako AD5622.
To je I2C D/A pretvornik v SOT353-6. Majhen, a izjemno
uporaben čip. U3 služi nastavljanju referenčne napetosti.
V prejšnjem napajalniku je za referenco služila referenčna napetost 2.56V, v ATMega16 čipu samem. Zdaj pa je
referenčna napetost odvisna od napajalne napetosti U4.
Zato mora biti ta dovolj dobro stabilizirana. U7 (LM11173.3) poskrbi za rešitev tega problema. C23 in C24 poskrbita za izničenje morebitnih šumov. Oba morata biti keramična.
Z U4, ki je prav tako AD5622 nastavljamo maksimalen
dovoljen tok, ko je napajalnik v režimu omejevanja toka
na želeno vrednost. Delovanje je preprosto. U1B je operacijski ojačevalnik, ki primerja napetost A/D pretvornika
z napetostjo, ki se pojavi na R13 merilnem uporu. Rezultat tega je, da je tranzistor Q7 bolj ali manj odprt. To povzroči, da LED D6 sveti in da gredo vrata MOSFET-ov proti
masi. Z R55 nastavimo »nulo«. To je potrebno zaradi lastne porabe napajalnika. Ti tokovi namreč prav tako tečejo skozi R13. Istočasno še kompenziramo neidealnost
operacijskega ojačevalnika (offset). R54 služi za nastavitev strmine padanja napetosti ob limitiranju toka. Upor
lahko tudi povečamo na 500 k Ohm, a bodimo pri tem
previdni, saj prevelika strmina lahko povzroči oscilacije.
Mikrokontroler torej ne sodeluje v procesu stabilizacije.
Hitrost njegovega delovanja torej ni več bistvena. S tem
smo se izognili uporabi kristala.
Pri merjenju toka z U1A prav tako opazimo nekaj novega.
Q2 in R9 omogočata meritev v dveh območjih. Tako lahko merimo majhne tokove (do 200mA) precej bolj natančno. To je za tovrsten napajalnik še kako pomembno.
Povezava v svet preko FT232RL je galvansko ločena s čipom ADUM1201. FT232RL je na ploščici. Uporabi se lahko kar vezje prejšnjega napajalnika, ki že ima tudi USB-B
konektor.
Tiskano Vezje
Tiskano vezje je dvostransko, velikost je enaka velikosti
čelne plošče in znaša 80x135mm. Na njem so vsi elementi vključno z LCD prikazovalnikom, rotacijskim enkoderjem, tipkami in LE diodami. Le priključne sponke niso na
tiskanem vezju, ker so pritrjene na čelno ploščo. Iz povedanega je že jasno, da je tiskano vezje nameščeno le kak
cm za čelno ploščo. Na ta način prihranimo ogromno dela
z ožičenjem. Istočasno imamo izjemno preglednost pri
iskanju napak, saj odvijemo čelno ploščo in pokrov in že je
tiskano vezje dobro dostopno z obeh strani. Elementi so
razporejeni na obeh straneh tiskanega vezja. Večji elementi, kot so elektrolitski kondenzatorji, transformator,
MOSFET-i in sponke so na notranji strani, večino ostalega
pa je obrnjeno tako, da je ob odstranjeni čelni plošči mogoče nastaviti vse nastavljive upore in izmeriti vse pomembne točke napajalnika. MOSFETI so ob robu tiskanega vezja, tako, da jih lahko pritrdimo na steno ohišja. Za
odvajanje odvečne toplote je torej poskrbljeno.
Slika1
sllika2
Posebej bi opozoril na to, kar se na načrtu ne vidi. Na sliki
1 je prikazano kako je speljan debelejši vod s sponke najprej na elektrolit, šele nato gre na upor in operacijski ojačevalnik. V nasprotnem, bi nehote merili tudi tokovne
špice, ki polnijo kondenzator ob vsaki polperiodi. Popolnoma enaka situacija je na sliki 2, ki prestavlja drugo
stran tiskanega vezja, tu gre za pozitivno napajalno vejo.
Rešitev je tokrat še bolj očitna.
Vezje samo je oblikovano kolikor je mogoče dobro. Potrudil sem se do te mere, da so vse vezice zaobljene in ni
nikjer kakih ostrih vogalov. Na ta način preprečim točke z
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
40
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
velikim električnim poljem. Na ostrih vogalih se lahko
pojavi močnejše električno polje, ki potem pritegne prašne delce. S časom se potem tu nabira svinjarija, ki v
kombinaciji z vodno paro povzroča probleme. Nekaj minut dela več se torej lahko na dolgi rok še kako obrestuje.
Slika 3 - TIV spodaj (M = 1 : 1)
Slika 4 - TIV zgoraj (M = 1 : 1)
Domača izdelava TIV ni kaj posebnega in je povsem izvedljiva, čeprav je spajkanje vseh vij precej duhamorno
opravilo. No, z nekaj truda se da tudi to narediti.
Še namig za vse, ki se bodo tega resnično lotili v domači
delavnici. Oba lista z natisnjeno zgornjo in spodnjo stranjo vezja položimo enega na drugega ter njuno pozicijo
uskladimo s pomočjo svetlobe, ki presvetljuje oba lista.
Precej pomaga, če imamo namesto že potiskanega papirja za reklame raje čistega, ki nam ga za protiuslugo odstopi lokalni tiskar. Papirja med seboj na dveh koncih zlepimo s selotejpom. Očiščen dvostranski laminat vtaknemo med oba tako pripravljena papirja in vse skupaj spustimo med vroče valjčke. Nadaljnji postopek je znan že
vsem, zato ga tu ne bom razlagal.
Sestavljanje
Najprej prispajkamo vse manjše SMD elemente, kot so
upori in kondenzatorji, ter integrirana vezja. Šele potem
se lotimo večjih elementov. Zadnji so MOSFET-i in elektroliti, ter transformator. Posebno pozornost moramo posvetiti temu, da so integrirana vezja obrnjena pravilno.
CQ ZRS
Tudi na polariteto elektrolitskih kondenzatorjev je potrebno biti pozoren, saj se v nasprotnem naprava preizkušeno maščuje z gromoglasnim »kabuuum«. Kljub celi glavi,
pa čiščenje ploščice, ko se po njej razlije elektrolit, ni nekaj česar bi se človek veselil.
Priloženi sliki 5 in 6 na naslednji strani bosti vsekakor v
pomoč pri sestavljanju.
Tisti, ki boste vezje delali sami, se potrudite z vijami. Nekatere so namreč tudi pod drugimi elementi, predvsem
pod največjim elektrolitom. Nasploh so elektroliti problematični, tisti 470 μF povsem na levi strani še posebej.
Tam je na minus polu potrebno povezati zgornjo in spodnjo stran luknje, kar skozi isto luknjo, kot gre nožica elektrolita. To storimo tako, da najprej skozi luknjo vstavimo
eno tanko žičko, ki jo prispajkamo na obeh straneh. Tako
ostane še dovolj prostora za nožico elektrolita.
Za vse velja, da je LCD ohišje prevodno in lahko kaj hitro
naredi stik na tiskanem vezju, zato je potrebno pod LCD
in še dlje preko kontaktov, kjer je mrežna napetost, nalepiti izolacijsko folijo.
Oživljanje in nastavitve
Ko sestavimo napajalnik, ga lahko priključimo na mrežno
napetost. Napajalnik seveda ne deluje, saj v mikrokontro-
Letnik XXII, 1-2/2011
41
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
Slika 5 - Montažna shema spodaj
Slika 6 - Montažna shema zgoraj
ler še nismo vpisali nobenega programa. Preden se lotimo tega, moramo pomeriti nekatere napetosti. Vse merilne točke so dosegljive na prednji strani tiskanega vezja.
Ta konektor moramo povezati s programatorjem in v ATMega16 vpisati program, ki je priložen reviji. Razpored
nožic konektorja lahko vidimo na sliki. 8
Slika 8
V mikrokontroler moramo vpisati obe datoteki: »hex« in
»epm«. V datoteki hex je program, v epm pa so začetne
vrednosti napetosti in tokov. Brez slednjega vpisa bi program tam prebral vrednosti, ki nimajo nobenega smisla
in ne bi deloval korektno.
Slika 7
Če napetosti ustrezajo, lahko v ATMEGA16 vpišemo ustrezen program. V ta namen imamo desno zgoraj konektor.
Po resetu, ki se preko programatorja izvede avtomatsko,
na LCD-ju že dobimo značilen zapis - mikrokontroler torej
deluje. Tudi prižgana LED nas o tem obvešča. Sedaj je
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
42
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
KIT KOMPLET
V Društvu elektronikov Slovenije (www.elektronik.si) so za svoje
člane pripravili kit komplete po
ugodni ceni. Nekaj jih je še na voljo
in če želite svoj primerek, se le včlanite v društvo.
KIT komplet obsega vse komponente, vključno z ohišjem!
Društvo elektronikov Slovenije za
svoje člane organizira tudi skupinsko sestavljanje in umerjanje te in
drugih naprav, ki se jih lotevajo v
klubski izvedbi.
LEVA STRANICA
VSE RISBE SO V MERILU 1:1
ZGORNJA, ZADNJA IN SPODNJA STRANICA SO IZ ENEGA KOSA
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
NAČIN SESTAVLJANJA OHIŠJA
43
KONSTRUKTORSTVO
SPREDNJA STRANICA
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
DESNA STRANICA
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
44
KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
čas, da preizkusimo, če delujejo gumbi. Obrnemo rotacijski enkoder in nastavljena napetost se spremeni. Pritisk
gumba nad enkoderjem povzroči, da LED neha utripati in
na izhodnih sponkah dobimo napetost. To vidimo tudi na
LCD-ju.
Ostane nam, da z enkoderjem nastavimo napetost na 10 V
in pomerimo napetost na izhodnih sponkah. Z R22 nastavimo napetost na sponkah na 10 V. Če nam LCD sedaj kaže
drugačno napetost, je potrebno popraviti vrednosti uporov
R6 in R24. To najlažje storimo tako, da ustrezno velik upor
prispajkamo nad R6 ali R24, odvisno od tega ali je na LCDju prikazana premajhna ali prevelika vrednost. Kolikšen
upor moramo dodati v paralelo, si lahko izračunamo. Formul ne bom pisal - naj se vsak malo potrudi sam. Glede na
to, da imamo običajno upore tolerance 5%, ki so v resnici
še natančnejši, se morajo dobljeni rezultati gibati v razredu, ki je 100x večji, kot je osnovni upor.
Z nastavljanjem napetosti smo torej končali in lotiti se moramo toka. Najprej moramo nastaviti pravilen offset in kompenzacijo lastne porabe toka. To storimo z R25. Nastavimo
ga tako, da imamo meritev toka na LCD-ju ravno še 0,0 mA.
Za naslednjo nastavitev potrebujemo ustrezno breme
moči vsaj 5W in upornosti 47 ohm. Napetost nastavimo
na 14,1 V in z R2 nastavimo prikaz na LCD-ju na 0.300 A.
Seveda moramo z rotacijskim enkoderjem nastaviti omejitev toka na višjo vrednost od omenjene. Tip zaščite naj
bo pri tem nastavljanju na »OFF«. Tip zaščite nastavimo
tako, da najprej pritisnemo tipko, nato pa še enkoder. Na
LCD-ju se pokažejo dodatni meniji, ki omogočajo tovrstne nastavitve.
Naslednja nastavitev je merjenje toka pod 200 mA. Za to
nastavitev potrebujemo upor 470 ohm, moči vsaj 0,5 W.
Priključimo ga pri napetosti 14,1 V in prikazan tok na
LCD-ju z R9 nastavimo na 30 mA.
Opozoriti velja, da se omenjeni postopek da izvesti tudi z
drugačnimi vrednostmi uporov, a si moramo v tem primeru nastaviti drugačno napetost.
Upor R54 služi za nastavljanje strmine karakteristike pri
tokovni omejitvi. Pri tem moramo biti pozorni, saj zelo strma karakteristika pomeni tudi nestabilno delovanje. Če je
karakteristika premalo strma, se nam lahko pri nastavljenih majhnih tokovih zgodi, da bo kratkostični tok nekajkrat
večji od nastavljenega, kar se na sliki vidi v rdeči barvi.
Točka K je točka, kjer se začne omejevanje toka. Sotek z
dejanskim tokom določimo z vpisom konstante v razširjenem meniju. Ta konstanta določa nastavitev napetosti iz
D/A pretvornika, glede na želeni tok. Da smo točko K dosegli, nas opozarja tudi LED dioda D6.
Izdelava ohišja
Ohišje je najpomembnejši sestavni element izdelka. V veliki meri mu določa funkcionalnost, tudi estetiko, kar za
doma narejen izdelek vsekakor ni nepomembno. Zato
sem se še posebej potrudil.
Narediti ohišje za prototip seveda ni nek hud problem.
Vzameš risalno iglo in na kos aluminijaste pločevine zrišeš
škatlo, ki jo izrežeš, zvrtaš in kasneje zakriviš. Povsem nekaj drugega je, če moraš pri tem upoštevati še nekaj kriterijev, ki so nujni zato, da tako ohišje lahko naredi vsak in da
je izdelek ne le prototip, temveč estetsko narejen unikat.
Stvari sem torej narisal v ustreznem orodju in tu prilagam
sliko tako načrtovanega ohišja. Na prejšnjih straneh so posamezni sestavni deli ohišja. Risbe vsebujejo vse dele, ki so
iz aluminijaste pločevine. Vsi deli so v merilu 1:1 in jih lahko prekopiramo na papir, preko katerega potem vrtamo
luknje v pločevino.
Ohišje je narejeno iz štirih kosov aluminijaste pločevine
debeline 1,5 mm. V tako debelo pločevino se še da montirati M2,5 vijake z vgreznjeno glavo. Eden od štirih kosov
je dvakrat zapognjen, preostali se pritrdijo s pomočjo
kvadratnega aluminijastega profila 6 x 6 mm. Na enak
način je v ohišje pritrjeno tudi tiskano vezje.
Koristnost Ohmovega zakona lahko torej preizkusimo v
praksi. Če pri tem opazimo, da se nam napetost ob priključitvi bremena zniža, moramo zmanjšati offset na
komparatorju U1B za tokovno zaščito. To storimo z nastavitvijo R55.
Slika 10
Slika 9
CQ ZRS
Tisti najbolj pogumni si namesto čelne plošče iz aluminija
lahko omislijo ploščo iz pleksi stekla. Tako bo mogoče opazovati vsak najmanjši SMD delček in spoj na zgornji strani
tiskanega vezja. Potrudite se torej!
Letnik XXII, 1-2/2011
45
ANTENSKA TEHNIKA
ELLY 432/22
Avtor: Dragan Selan, S55Z - Avtor antene: Andreja Todorović, YU1QT
22 elementna antena z eliptičnimi
elementi za 432MHz
Zgodba o 14-elementni anteni z eliptičnimi elementi za 144 MHz me je tako navdušila, da sem Andro YU1QT
prav kmalu »gnjavil« še za Elly antene za višja področja. Odgovor je sledil zelo hitro: poslal mi je verzijo za
432 MHz, ki jo je razdelal v več različnih verzijah - od 16 do 22 elementov. Za višja področja se mu razvoj ni
zdel smiseln, saj elementov ne moreš več enostavno skalirati in nato simulirati. Ni pa rečeno, da se ne bo
lotil tudi tega.
Kmalu so sledile razne polemike po forumih,
koliko prednosti sploh ima Elly ali katerakoli
druga antena s prostorskimi elementi glede
na klasično yagi anteno in večina avtorjev/razpravljalcev se je zaklinjala, da prav nobene.
Andra trdi, da je razlike cca. 0,3 dB v korist
ELLY antene napram enako dolgi YAGI, da pa
ni vse samo v gainu, saj se za tako majhno
razliko res ne bi splačalo komplicirati z nerodnimi elementi (iz lastnih izkušenj lahko trdim, da sploh niso nerodni). Bistveno je razmerje naprej/nazaj in razmerje med sevano
energijo v zadnjo in prednjo poloblo sevalnega prostorskega diagrama. Same karakteristike so obetale veliko in tudi poročila Leona 9A9L, ki je prav tako izdelal nekaj prototipov
(pravzaprav ponavadi odnese kar Andrine
prototipe, hi), so bila obetavna in zelo vzpodbudna.
Kljub, ali prav zaradi vseh debat, me je firbec
že tako matral, da sem se lotil gradnje in sem
bil pripravljen narejeno anteno odnesti na testiranje v Laboratorij za telekomunikacije na
Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, v katerem so enkrat mesečno organizirane meritve
v organizaciji ZRS. Anteno sem zgradil, meritev pa zaradi zahtevnosti (beri dolžine antene) v laboratoriju zaenkrat niso uspeli opraviti
- bi potrebovali daljšo streho za postavitev referenčne antene... Preizkušena pa je bila v
tekmovanju in tudi o teh izkušnjah bom pisal
v nadaljevanju.
Pravkar sestavljena Elly 432/22, zasilno parkirana na drog
yagi antene za 6m
Ognjeni krst – Lendavske
gorice JN86FN
Prva priložnost za testiranje se mi je ponudila
v lanskem majskem ctestu, kjer smo jo kot
glavno in edino anteno za 432 MHz uporabili
v ekipi S53A. Prvi problem se je pojavil pri
transportu, saj je antena dolga celih 6 metrov.
Na srečo je Nikotov avto dovolj dolg, da antena ni bila več kot dober meter na obeh koncih
daljša od avtomobila. Elementov sploh nisem
snemal, ampak sem jih samo obrnil za 90°, da
so predstavljali čim manjši upor vetru. 432
MHz ekipo sta sestavljala Arpi - S51AY in Gusti
- S54OA. Lokacija za 432MHz je bila malce oddaljena od lokacije za 144 in tudi malce višje,
kljub temu pa dokaj neugodna, saj je bila antena postavljena med zgradbo in drevesa in ni
segala preko njih. Poleg tega je imela zgradba
ozemljeno strelovodno napeljavo, ki je še dodatno ovirala propagacije.
Arpi: „Vtisi o Elly… Ne vem, kaj naj napišem.
Ocena, da sem razočaran, ne bi bila realna.
Postavljena je bila prenizko, preblizu enemu
drevesu, nižje od vrha strehe, na kateremu je
šel strelovodni trak, preblizu strehe, slabi pogoji, moj prvi ctest na 432… Pogoji so pa bili,
kot na pokopališču. Prilagam ti log, pa oceni.
Ja, ostra je kot hudič, malo jo obrneš, pa več
ne slišiš. Dobra bi bila, kot 2nd contest antena, pa morda z malo manj elementi. Če bi jih
stackiral, bi po moje bilo bolje manj elementov po anteni, 10 el. bi bila morda tudi preostra, ali pa ne ?? Kdo bi vedel… Preveč vsega
je bilo narobe za neko realno oceno. Končno
pa, imeli smo samo slabih 100W, S51ZO pa je
napravil samo 37 QSO več (na 432).
73 de S51AY“
No, pozabil sem Arpiju povedati, da ima sevalni diagram antene le nekaj stopinj iz smeri
sevanja zelo ostro »luknjo« in da je verjetno
malce premalo obrnil anteno in je signal »utonil« v tej njej, HI. Ta »luknja« se v tekmovanjih
uporablja ravno za odpravo motenj zelo močnih frontalnih signalov, zaradi katerih sicer ne
bi mogli delati šibkih DX postaj, verjetno tudi
ne normalnih tropo zvez. O takih luknjah v
sevalnem diagramu je zadnjič na RIS 2011
razlagal Robi, S53WW, kar je dosegel s posebnim faziranjem več yagi anten, tu pa je luknja
rezultat simulacij, geometrije antene in verjetno kančka sreče.
Andra mi je sporočil še zadnje izkušnje Leona
Letnik XXII, 1-2/2011
- 9A9L, ki je imel pri Momi, YU1EV s 5 W in
ELLY432/22 takšen signal, kot s še nobeno
drugo anteno. Izgleda, da ga je Leon „zadel“
frontalno, HI. Sicer pa je Leon delal Romune
skozi signal 9A5Y, ki so malce vzhodno od njega. Postavil jih je v tako imenovano „luknjo“ v
sevalnem diagramu (do -42 dB). Kmalu so ga
iz 9A5Y po mobilnem telefonu prosili, naj
malo obrne anteno, saj ne morejo delati DL
postaj zaradi njegovega signala. Odgovoril
jim je: »...menjajte antene, mene ne motite
…«!
Izdelava elementov
Seveda sem uporabil „priporočeno“ luster klema tehniko, ki je Andrin zaščitni znak. Po načrtu sem odrezal primerno dolge Al žice premera 4 mm, ki se prilegajo luknjam na
klemah. Kleme sem seveda razrezal kar z Olfa
nožem in obdelal še s ščipalkami.
Potem sem se lotil izdelave elementov. Vsem
žicam za elemente sem označil sredino in četrtine, nato pa s pomočjo 5 cm valjčka zvil
žice v eliptično obliko. Če ste natančni, izpade
pravilna oblika kar sama od sebe. Paziti morate le, da je za vsak element prava širina in višina elipse. Ko je žica zvita, en konec privijete v
eno stran kleme, drugega pa v drugo tako, da
vijaki sponke gledajo v notranjost elipse. Oba
konca dobro privijete in nato še dodatno oblikujete elipso, da povsem ustreza načrtu po
višini in širini. Vse skupaj sem sestavil v enem
popoldnevu. Na koncu sem vsem elementom
še zalil luknje s toplim lepilom, kar je dodatno
utrdilo medeninasto sponko v plastičnem
ohišju, tako, da se ni več premikala.
Način pritrditve elementov na boom in priključna doza za
sevalni element
Malce več dela je s sevalnim elementom.
CQ ZRS
46
ANTENSKA TEHNIKA
ELLY 432/22
jena iz 3 metre dolge enake cevi in treh 30 cm
dolgih končkov. Med sabo sta privijačeni z M8
vijaki in krilatimi maticami, kar omogoča hitro
razstavljanje, kar pa v praksi niti ni potrebno,
saj je antena itak iz enega dela. Lahko bi se
sicer poigral in izdelal boom iz dveh delov in
ju na sredini združil, vendar sem hotel kompaktno anteno, ki jo enkrat postavim in pozabim nanjo.
Prostorski diagram sevanja Elly 432/22
Uporabil sem nadometno dozo, ki se jo lahko
tudi hermetično zapre. Na eno stranico sem
namestil N-konektor, na prečni pa kar s spajkalnikom naredil po eno luknjo v višini, ki je
ustrezala sponki. Vsako stran sem namreč na
dozo pritrdil z eno sponko, ki sem ju nataknil
pred končno obdelavo na žico. Žico sem najprej zvil v obliki elipse po načrtu s tem, da
sem pustil odvzel 1 cm na vsaki strani. Oba
konca sem vtaknil v dozo skozi stranski luknji,
nataknil obe sponki do sredine, vsako na eno
stran (torej že v notranjosti doze), nato pa sem
z enim vijakom privil Al-element. Drugi del
sponke sem pustil za podaljšek 4mm žice, ki
jo lahko prispajkam na konektor, oziroma na
drugo prispajkam ušesce za privijačenje na
maso konektorja. Seveda sem pazil, da so povezave kar najkrajše. Na koncu sem še s toplo
plastiko zalil luknje, skozi katere so žice sevalca
speljane v dozo. Tako nastali element je povsem samostojen in kompakten, pa tudi vodo
neprepusten, saj je tudi pokrov doze podložen
s tesnilno gumo.
Pritrditev antene na nosilni steber
Tabela dimenzij elementov in pozicij na boom-u
Karakteristike
Dolžina skoraj 6m/ gain 19.2dBi, razmerje F/B
preko 99,5dB na 432,2MHz in z razmerjem Fr/
Rear 28,6 dB. Tisti F/B 99.5dB NI NAPAKA...
Antena direkt nazaj praktično ne seva (glej
slike levo)... v diagramu je LUKNJA. Seveda pa
je razmerje prednje proti zadnji polobli manjše... realnih 28,6 dB...
Izdelava nosilca antene
Nosilec je narejen iz 6 metrske Al cevi premera 30 x 30 mm z 1,5 mm debelo steno. Na
približno polovici antene je narejena podpora, kot je razvidno na načrtu. Podpora je nare-
CQ ZRS
Horizontalni (zgoraj) in vertikalni (spodaj) sevalni diagram
Letnik XXII, 1-2/2011
Andra je znan ravno po tem, da skuša dobiti
čim večje razmerje naprej nazaj, saj ima vedno v mislih QRM v tekmovanjih.
Kaj naj na koncu rečem? Presodite sami!
47
ANTENSKA TEHNIKA
NOV TIP NAPAJANJA YAGI ANTEN
TROJNI ZAVITI DIPOL ZA NAPAJANJE YAGI ANTEN
Avtor: Dragoslav Dobričić, YU1AW - Prevod: Dragan Selan, S55Z
V
navedenem članku [1] je G0KSC objavil svoj revolucionarni sistem napajanja Yagi anten s pomočjo horizontalno postavljene zanke. Med branjem
članka sem zaključil, da ideja ni slaba, da pa bi bilo moč dobiti boljše rezultate z dodatno modifikacijo sistema napajanja.
Znano je, da je za najboljše dušenje
zadnjih snopov sevanja, v cilju zagotavljanja čim bolj čistega sevalnega
diagrama, nujno potrebno ločeno in natančno nastavljanje amplitud in faz tokov, ki tečejo v pasivnih elementih,
ki so neposredno poleg aktivnega elementa – dipola, to
je v reflektorju in prvem direktorju. To bi bilo možno s
pomočjo optimalnega uglaševanja sklopa med elementi
s spremembo njihovega razmika in faze, s spremembo
dolžine aktivnega elementa, skoraj popolnoma neodvisno od obeh bližnjih pasivnih elementov: reflektorja in
prvega direktorja.
snopov v zadnji polobli prostorskega diagrama antene je
pokazalo, da novi aktivni element dela ravno to, kar se je
pričakovalo. Na G0KSC spletni strani [3] objavljena LFA
antena z 18 elementi je bila izkoriščena za modifikacijo
napajanja in primerjavo dobljenih rezultatov. Prav tako je
simulirana tudi YU7EF 17-elementna antena EF0217 s
klasičnim napajanjem in polvalovnim odprtim dipolom in
primerjana z LFA 18el in modificirano LFA, pri kateri je
napajalna zanka zamenjana s 3FDF dipolom.
Optimalen sklop in ustrezno faziranje so lahko uglašeni
samo, če je aktivni element konstruiran tako, da omogoča skoraj popolnoma neodvisno istočasno uglaševanje
obeh razmikov in dolžine dipola po zahtevah vsakega od
pasivnih elementov. Napajanje s Trojnim zavitim dipolom
(Triple Folded Dipole Feed – 3FDF), nameščenim horizontalno v ravnini antene, to omogoča.
Takšna konstrukcija aktivnega elementa omogoča zelo
fleksibilno in skoraj popolnoma neodvisno uglaševanje
tokov v vsakem od sosednjih pasivnih elementov.
Slika 1b - Yagi antena s 3FDF napajanjem
Primerjava sevalnih diagramov v obeh ravninah, SWR, širokopasovnega ojačenja in Q-faktorja vseh treh anten je
prikazana na naslednjih slikah.
Slika 1a – Prostorski sevalni diagram antene s 3FDF napajanjem
Dobljeni rezultati
Po relativno kratkem času simulacij in sprememb oblike
in dimenzij aktivnega elementa se je pokazalo, da je bila
predpostavka točna. Zelo dobro dušenje vseh stranskih
Slika 2a – Primerjava sevalnih diagramov v E-ravnini za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
48
ANTENSKA TEHNIKA
NOV TIP NAPAJANJA YAGI ANTEN
gih dveh antenah. To je delno posledica prizadevanj, da
se z optimizacijo zniža Q-faktor antene.
Slika 4 a – Primerjava SWR diagramov za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno na širšem frekvenčnem področju
Slika 2b – Primerjava sevalnih diagramov v H-ravnini za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno
Slika 4 b – Primerjava diagrama širokopasovnega ojačenja za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno
Slika 4 c – Primerjava diagrama Q-faktorja za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno
Slika 3 – Primerjava SWR diagramov za LFA-18, EF0217 in 3FDF anteno v amaterskem področju 144 – 146 MHz
Kot se vidi s slik, je srednja vrednost Q-faktorja [2] antene
s 3FDF napajanjem v okviru amaterskih frekvenc 144146 MHz nižja, delovni obseg omejen z SWR-om pa mnogo širši od obeh primerjanih anten. Antene, napajane s
3FDF dipolom imajo tudi mnogo bolje dušene stranske
snope sevanja v zadnji polobli, v obeh ravninah. Prvi par
stranskih snopov je okoli 1-2 dB slabše dušen kot pri druCQ ZRS
Še ena zanimiva lastnost 3FDF napajanja je možnost, da
se neki popularni anteni izboljša dušenje stranskih snopov v zadnji polobli z zamenjavo originalnega dipola z
novim sistemom napajanja 3FDF dipolom in majhno korekcijo razmikov elementov, da bi se naredilo prostor za
nov sistem napajanja.
Najzanimivejše od vsega pa je, da ostaja sprednja polobla
prostorskega diagrama nespremenjena in so samo stranski snopi v zadnji polobli bolje dušeni zaradi boljšega faznega izničenja.
To na najboljši način demonstrira učinke principa optimalnega faziranja tokov v reflektorju in prvem direktorju,
Letnik XXII, 1-2/2011
49
ANTENSKA TEHNIKA
NOV TIP NAPAJANJA YAGI ANTEN
ki je doseženo s tem novim tipom aktivnega elementa za
napajanje yagi anten.
Kot primer sem vzel 19-elementno K1FO yagi anteno in
jo modificiral z zamenjavo originalnega dipola s 3FDF dipolom. Po malem preurejanju in kratki optimizaciji pozicije elementov sem dobil naslednje diagrame:
Zaključek
V tem delu sem predstavil novi tip napajanja za yagi antene, ki sestoji iz trojnega zavitega dipola (3FDF) kot aktivnega elementa antene. Kot je bilo pričakovano, je vhodna impedanca tako modificirane antene okoli 200
ohmov in se zelo lahko napaja s pomočjo polvalovne zanke – t.i. Baluna 1:4.
Slika 6a – Primerjava diagramov spremembe SWR-ja za originalno anteno K1FO-19 in K1FO19 s 3FDF napajanjem
Slika 5a – Primerjava sevalnih diagramov v E-ravnini za originalno K1FO in za modificirano
K1FO s 3FDF napajanjem
Slika 6b – Primerjava diagramov širokopasovnega ojačenja za originalno anteno K1FO-19 in
za K1FO-19 s 3FDF napajanjem
Slika 6c – Primerjava diagramov Q-faktorja za originalno anteno K1FO-19 in K1FO-19 s 3FDF
napajanjem
Kot je bilo že pojasnjeno, daje novi aktivni element –
3FDF dipol – boljše možnosti upravljanja in nastavljanja
amplitud in faz v reflektorju in prvem direktorju. Vse to
omogoča boljše dušenje stranskih snopov v zadnji polobli prostorskega diagrama antene. To je potrjeno tudi ob
uporabi 3FDF napajanja pri nekaterih dobro znanih yagi
antenah, kjer je pokazalo enake učinke dušenja zadnjih
snopov sevalnega diagrama anten.
Slika 5b – Primerjava sevalnih diagramov v H-ravnini za originalno K1FO in za K1FO modificirano s 3FDF napajanjem
Kot se vidi na slikah, je sprednji del digrama v obeh ravninah ostal praktično nespremenjen, medtem ko so na zadnjem delu, mnogo bolje kot pri originalni anteni, dušeni
vsi stranski snopi.
Z SWR določen delovni obseg antene, Q-faktor in širokopasovno ojačenje so se zaradi te intervencije malo spremenili. Zaradi lažje primerjave so novi diagrami na slikah
prikazani vzporedno z originalnimi diagrami.
Reference:
1. Justin Johnson G0KSC, Revolutionary ‘Loop Fed Array’ Yagi Antenna Feed System, DUBUS Magazine, Vol. 38, 2/2009, Pages
82-92, http://www.g0ksc.co.uk/file-download/category/1-antenna-designfiles. html?download=12%3Adubuas-article
2. Dragoslav Dobricic YU1AW, Yagi Antenna Q factor, antenneX, July 2008. Issue No. 135, http://www.yu1aw.ba-karls
ruhe.de/yagi_q_factor.pdf
3. G0KSC Web Site Downloads Page, LFA14418v2 Antenna NEC
file, http://www.g0ksc.co.uk/file-download/category/1-antenna-designfiles. html?download= 9%3A18el-144mhz-lfa
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
50
REPORTAŽE
S51V CQWW CW 160M 2011
VIKTORJI 2011
ali
S51V v CQ WW 160 m CW 2011
Avtor: Sandi Špindler, S52OP
R
ahel glavobol me prebudi iz trdnega spanca. Počasi odprem oči in v prvem trenutku ne prepoznam prostora. Tih pogovor v sosednji sobi me spomni, da smo sredi tekmovanja. Silvo in
Drago premlevata dogodke in zveze pretekle noči. Obrnem se na hrbet, roke dam pod glavo,
zaprem oči in se prepustim nedeljskemu jutru. Misli mi odtavajo nekam v preteklost in se znova
vrnejo. Kot strela iz jasnega me predrami znan rek: » Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem!«. Ponovno zaprem oči in se vrnem na začetek preteklega leta…
Zadnje tekmovanje CQ160 CW (2010) je v moji glavi pustilo nekaj odprtih vprašanj in ciljev - mučilo me je predvsem glavno vprašanje:« Kako iz naših krajev narediti en
milijon točk?«.
Vedno bolj sem si razbijal glavo s tem vprašanjem, vedno
bolj mi je postajalo jasno, da je glavno vprašanje postalo
moj glavni cilj!
za postavitev vsega tistega aluminija, se je opogumil in ponudil rešitev moje zagate. Čeprav se ni točno zavedal, v kaj
se spušča in v kakšen projekt brede, je ponudil njegovo lokacijo ob reki Muri. Zavedal sem se, da bi lokacija ob reki
Muri morala biti odlična. Iz mojih otroških let se spomnim,
da smo v rodnem Lotmerku na dvorišču v zemljo zabili
4-metrsko cev in črpali vodo za zalivanje vrta. In ta podtalnica je na tem nivoju na celem platoju do reke Mure.
Izkušnje s postavitvijo štirih faziranih vertikalk (4SQ) na
Ptuju izpred dveh let in postavitev ločenih sprejemnih anten (beveragov) za hkratni sprejem na istem obsegu v
preteklem letu so bile odlično izhodišče za nadaljevanje
poti. Ves material za izvedbo je bil na dvorišču, le nobena
lokacija ni bila primerna. Tako sem pustil času čas…
V najin pogovor se je pridružil tudi Drago, S59A in roka je
dala roko z obljubo, da se slišimo v začetku jeseni. Prej ni
bilo možno zaradi moje zadržanosti z izdelavo antene za
naš klub na Ptuju in tudi njiva, kjer smo kasneje postavili
4SQ, še ni bila »očiščena«.
Spomladi sem se odločil za obisk sejma rabljene radioamaterske opreme v Miklavžu pri Mariboru. Med prijatelji
je stekla beseda in v širšem krogu, kjer smo premlevali o
hkratnem sprejemu več postaj na enem obsegu, se je zadržal tudi Silvo, S51V. Proti koncu pogovora je pristopil
nekoliko bliže in me vprašal o faziranju vertikalk za 160
m. Opazil sem, da mi s vprašanjem želi tudi nekaj povedati. Ko sem povedal, da še vedno iščem primerno lokacijo
V začetku septembra me je Silvo poklical in povedal, da je
njiva pripravljena in da z Dragom prideta po aluminij na
Ptuj. Ko smo Silvekovega Vita naložili z vsem aluminijem
in z žico za radiale, se je kar dobro posedel. Cevi so iz avtomobila štrlele slabe 3 metre, vendar se fanta nista nič
sekirala. Na konec cevi smo privezali hlače od Božička, ki
je pred nekaj leti plezal po mojem stolpu in poziral za CQ
ZRS in oddrveli so proti Moti.
Ekipa, ki je uglasila vse fazirne kable, v postavi S59A, S58A, S52OP, Gregor in S51V za
fotoaparatom
4SQ 160m - Antene so visoke 26,3m in imajo kapacitivno kapo (4 žice). Postavitev v EZNEC
programu
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
51
REPORTAŽE
S51V CQWW CW 160M 2011
Vertikalni smerni diagram 4SQ 160m. Ena od smeri...
Horizontalni smerni diagram 4SQ 160m. Ena od smeri...
“Svakog dana …”
Silvo, Gregor in Drago so vse štiri ponovno podrli, prenesli k hiši in jih pripravili za ponovni dvig. Tokrat smo jih
skrajšali na dolžino 26,3m in namesto ene žice z vrha pritrdili štiri krajše ter s tem ustvarili kapacitivno kapo. Tudi
mehansko je s tem vsaka vertikalka simetrično obremenjena na samem vrhu.
V naslednjih dneh je Silvo vse cevi sestavil v vertikalke skupne dolžine cca 29m, na vrhu vsake dodal še žico dolžine
cca 13,5m in v sobotni akciji so fantje v postavi S51V,
S59A, OE6RDD, S52FW, S57XX, S58MU in Gregor poskusno dvignili eno od vertikalk. Ker je vse skupaj izgledalo
preveč »gingljavo«, smo se odločili, da nabavimo še nekaj
močnejšega aluminija in anteno pri vrhu ojačamo.
Za dvig vertikalk smo izbrali tretjo soboto v oktobru in v
enem dnevu » na iglo« dvignili vse štiri vertikalke. Lepotice so ponosno stale in krasile prleško ravnico. Ker so vertikalke v resnici inverted L, smo žice, ki so pripete na vrhu
iz vseh štirih anten, povlekli proti središču 4SQ. Sicer sem
imel nekaj pripomb na razmik med posameznimi vertikalkami in sidrišči, ki se mi je zdel nekoliko premajhen
(cca 10 m), vendar so me prepričali, da bo tako v redu…
Sam dvig anten ni pomenil nič posebnega. V enem popoldnevu so bile s pomočjo posebne »igle« vse štiri v zraku. Tokrat je bila vsaka antena sidrana v štirih smereh in
na petih višinah.
“… u svakom pogledu …”
V tem trenutku se je v projekt priključil Boris S58A, ki je
bil zadolžen za izdelavo vezja za faziranje anten.
Že prva sapica v naslednjih dneh je razblinila vse naše
upe. Vse štiri vertikalke so klonile pod pritiskom vetra. Ne
ena - vse štiri! Ker za postavitev nismo uporabili nobenega izračuna, nam je preostalo le ugibanje, zakaj so se
prav vse štiri zlomile na 2/3 višine. Očitno je bil razlog v
neki kombinaciji višine, razdalje do sidrišč, debeline materiala, raztezka vrvic, dodatni obtežitvi na eno stran zaradi žice in še česa drugega.
Za napajanje anten smo uporabili 75 ohmski kabel. Vse
štiri fazirne kable smo s pomočjo vektorskega analizatorja (VNA) s krajšanjem umerili na 1840 kHz. Ker je bila pri
vsaki od anten dodana tudi RF dušilka (11 ovojev RG-59
na jedru FT240-31), smo pri umerjanju to tudi upoštevali
in kabel krajšali na nasprotnem koncu.
Razdalja od hiše do antene je cca 150 m, zato smo za
napajanje 4SQ uporabili isti kabel, kot za faziranje. Ker je
75 ohmski, smo ga odrezali na električno dolžino 1,5
lambda oziroma cca 210 m. Na ta način se je impedanca
antene prenesla iz enega konca na drugi konec kabla in
ni bilo potrebno dodatno prilagajanje impedance.
4SQ 160m - Antene so sidrane na petih točkah v štirih smereh (na skici ena od štirih anten)
4SQ 160m - Fazirni kabli so bili s pomočjo vektorskega analizatorja umerjeni na 1840 kHz
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
52
REPORTAŽE
S51V CQWW CW 160M 2011
S51V - 160m 4SQ na prleški ravnici
Shema tekmovalne postaje s tremi TRX
Kabel za napajanje in kontrolni kabel za preklop smeri sta
speljana pod regionalno cesto po cevi, ki so jo fantje en
cel dan ročno (!) zabijali pod cesto.
Za to smo potrebovali:
- preklopnik za sprejemne antene
- preklopnik za PTT – interlock
- preklopnik za TX
“... sve više i …”
Po dveh mesecih dela je bila antena pripravljena za uporabo. Do CQWWDX tekmovanja je preostal še samo en
teden. Dragu S59A je pripadla čast, da kot prvi izvede
ognjeni krst antene v tekmovanju. Z odličnimi 1617 zvezami je potrdil naša predvidevanja, da antena na tej lokaciji deluje odlično. Zadnjo noč tekmovanja je sicer novo
zapadli sneg zlomil vrh ene izmed vertikalk, vendar smo
to po tekmovanju kar hitro sanirali.
Že pri snovanju sem v projekt vključil uporabo sprejemnih anten – beveragov. Silvo je na njivi, približno 200 m
stran od oddajne antene, postavil štiri beverage v glavnih
smereh sprejema: 315, 45, 90 in 225 stopinj.
Z Borisom sva določila smernice za postavitev postaj in
vseh elementov, ki smo jih potrebovali za izvedbo hkratnega dela več postaj na enem obsegu. Določila sva, da
bomo v tekmovanju CQ160M CW 2011 delali s tremi postajami in enim ojačevalcem.
RX preklopnik in druga železnina, potrebna za uspešno krmijenje opreme
CQ ZRS
Preklopnik za TX je Boris že imel izdelan, saj je to kar antenski preklopnik 6/1, vendar je njegova funkcija obratna: na antenske vhode so vezani TX izhodi postaj, na TX
vhod pa je vezan vhod ojačevalnika. Krmiljenje TX preklopnika je izvedeno s t.i. interlockom, ki določa, katera
od postaj ima ojačevalnik in s tem oddajno anteno. V vsakem trenutku je to tista postaja, ki gre prva na oddajo. Na
ta način je v zraku samo en signal v določenem trenutku.
Za preklopnik za sprejemne antene sem se javil, da ga izdelam sam. Le-ta mi je vzel kar konkretna dva meseca dela.
Preklopnik ima pet vhodov in tri izhode. Štirje vhodi so namenjeni za sprejemne antene in en vhod za oddajno anteno. Na izhode so povezani RX IN vhodi na postajah. Tako
vse tri postaje ves čas poslušajo na RX IN. Da lahko tudi
ostali dve postaji poslušata oddajno anteno, je izhod RX
OUT prve postaje vezan na prosti vhod (5) preklopnika.
Vsaka izmed postaj ima na razpolago tipkovnico s petimi
tipkami: štiri tipke za izbiro beveragov in sredinsko tipko
Tekmovalna postaja S51V s tremi RTX za isti band
Letnik XXII, 1-2/2011
53
REPORTAŽE
S51V CQWW CW 160M 2011
za poslušanje na 4SQ. Glavna postaja ima na tipkovnici
dodane še tipke za izbiro smeri 4SQ. Tudi pri 4SQ tipkovnici je dodana peta tipka, ki omogoča vklop »omni«.
na napajalni točki in tik pred posameznim vhodom v
RX preklopnik.
• na vseh beveragih smo imeli bandpass filter in predojačevalnik (ca. 10dB). Predojačevalnike smo uporabili za tolikšen dvig nivoja signala, da pri preklapljanju anten (sprejemnih in oddajne) ni bilo čutiti
razlike v nivoju signala. Po potrebi smo za prilagoditev uporabili tudi atenuatorje (3 ali 6 dB).
• vhode vseh treh postaj smo zaščitili z limiterji.
Za krmiljenje RX preklopnika sem uporabil mikrokontrolerje attiny2313, saj se mi je izvedba s tem zdela hitra in
učinkovita. Ker posebnih izkušenj s programiranjem nisem imel, sem si izdelal preprost programator, vzel v roke
stare CQ ZRS, pobrskal po internetu in se v nekaj korakih
naučil osnov programiranja. Bilo je dovolj, da izdelam krmilje za tipkovnice. Iz vsake tipkovnice sem 3-bitno kodo
pošiljal na glavni mikrokontroler, ki se nahaja v RX preklopniku.
Vsaka postaja je imela tudi svoj računalnik s programom
Win-test, medsebojno povezavo in povezavo s S50ARX
skimmerjem.
“… sve više ! ...”
“… i više …”
Posamezno sprejemno anteno si lahko delijo vse tri postaje, zato v tem primeru pride do impedančne neprilagojenosti in slabljenja v sistemu. Za primer delitve RX signala sem dodal impedančne transformatorje, ki se
vklopijo ali izklopijo na osnovi 3-bitne kode iz posameznih tipkovnic.
Ker je 4SQ antena preživela ognjeni krst v CQWW tekmovanju, smo vso ostalo tehniko prinesli na lokacijo tri tedne pred tekmovanjem, vse skupaj povezali in v treh srečanjih uredili vse potrebno, da je tehnika delovala.
Zadnjih 14 dni pred tekmovanjem je imel Silvo na razpolago vse za čisto preizkušanje. Malenkosti, ki so se pojavljale, smo reševali sproti. Edini večji problem, ki nas je
moril, so bile motnje, ki jih nismo v celoti odpravili. Sprijaznili smo se z njimi in nestrpno pričakovali zadnji vikend v mesecu.
Za vklop »omni« je Boris izdelal preklopnik, ki smo ga dodali med fazirno vezje in vertikalke in omogoča sofazno
napajanje vseh štirih vertikalk. S tem se sistem vseh štirih
vertikalk obnaša kot ena sama vertikalka in omogoča primerjavo med 4SQ in eno vertikalko.
V petek popoldne smo se S51V, S58A, S59A in S52OP zbrali na lokaciji. Zgodaj popoldne nas je na poti na svojo tekmovalno lokacijo v Prijedoru obiskal tudi Braco, E77DX.
Pri takšni postavitvi, kot smo si jo zamislili, so največji
problem motnje, ki jih z oddajanjem povzročamo sami.
Zato, da bi že v osnovi zmanjšali medsebojni vpliv, smo
upoštevali izkušnje iz preteklih projektov:
• izbrali smo postaje z zelo »čistimi« oddajniki (2 x K3
in modificiran FT1000MV Field)
• naslednji korak pri zmanjšanju motenj je bil čim večji
fizični razmik med oddajno in sprejemnimi antenami.
Žal smo se morali zadovoljiti s cca 200 m razmika, kar
se je kasneje pokazalo kot premajhna razdalja.
• na vseh vertikalkah smo na napajalnih točkah dodali
RF dušilke.
• prav tako smo dodali RF dušilke na napajalni vod in
sicer na začetku pri ojačevalcu in na koncu voda pred
fazirnim vezjem.
• RF dušilke smo dodali tudi na vseh beveragih in sicer
Ker je v določenem trenutku na oddaji lahko samo ena
postaja, smo svoje poglede usmerjali na LED diode na
interlocku in čakali, kdaj je kdo na vrsti. Sprejeto postajo
si vnesel v okence, počakal, da so lučke na interlocku
ugasnile in hitro pritisnil F4 (S51V), v upanju, da ni bil
kateri od sotekmovalcev hitrejši. Če je vpisana postaja
Ekipa, ki je uglasila vse fazirne kable, v postavi S59A, S58A, S52OP, Gregor in S51V za
fotoaparatom
4SQ 160m - Antene so visoke 26,3m in imajo kapacitivno kapo (4 žice). Postavitev v EZNEC
programu
Pred tekmovanjem smo se še dogovorili za strategijo in na
Borisovo pobudo smo preizkusili, kaj lahko trije operatorji
samo s pobiranjem naredijo v eni uri (s/p). Po logiki, da
vsak pobere 60 postaj, bi jih morali imeti v eni uri od 180
do 200. Band smo si razdelili v 15kHz segmente (18101825, 1825-1840 in od 1840 navzgor) in ob 22.00 UTC:
» Na juriš!«.
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
54
REPORTAŽE
S51V CQWW CW 160M 2011
odgovorila z raportom, si zopet počakal na prosti »izhod«, hitro pritisnil F2 (59915) in potrdil zvezo v dnevniku. Dobesedno smo vsi trije celo uro »zijali« v LED diode
na intelocku in pritiskali F4 in F2.
Vmes je bilo toliko časa, da sem sledil naš rate na računalniku. Najvišje se je postavil na 387 Q/h (povprečje 10
zvez), večino časa pa se je sukal med 220 in 280 Q/h.
Prvo uro smo končali s 190 zvezami v dnevniku! Po dveh
urah smo imeli 328 zvez, po tretji uri 468 in na koncu
prve noči 947 zvez!
“… i više napredujemo! “
V soboto dopoldne sta nas obiskala Miha, S51FB in Simon,
S53ZO in nista skrivala navdušenja nad doseženim. Do kosila smo si odpočili in pred nadaljevanjem »pokosili« dobrote, ki nam jih je za kosilo pripravila Silva, Silvova sestra.
Popoldne počasen začetek do 15.30, ko smo zabeležili tisočo zvezo. Sobotni večer je prinesel mešan EU in JA pileup. Nekaj minut pred polnočjo smo dočakali naš težko pričakovani milijon točk in ga zalili s šampanjcem.
Nadaljevanje noči nam je vzelo nekaj morale, saj Američani niso šli tako, kot smo si želeli. Če jih je bilo prvo noč v
dnevniku nekaj čez 200, smo jih drugo noč zabeležili le
nekaj čez 100. Vsekakor, kar nekaj pod pričakovanji. Glede
na komentarje nekaterih ostalih po Evropi, ki trdijo, da jim
je šlo drugo noč bolje kot prvo, še vedno nismo prišli do
zaključka, kaj se je dogajalo. Kot primer: VY2ZM, ki v dobrih pogojih »razbija« tudi S9+10-20dB, je bil vso drugo
noč kvečjemu S7.
Braco, E77DX je v nedeljo zjutraj poslal sporočilo, da so
»raztalili« west coast. Nam je z veliko muko uspelo narediti samo eno postajo iz Kalifornije. Tudi skimmer pri W3LPL
nas celi dve uri ni zabeležil. Kljub menjavam frekvence,
iskanju po obsegu z drugo postajo ni in ni šlo. Kot da smo
obtičali v črni luknji…
Do nedeljskega popoldneva smo si malo oddahnili, dvignili moralo v ekipi in zajadrali v zadnje ure tekmovanja. Eno
od K3 postaj smo zamenjali s TS-590S, da smo preizkusili
tudi to postajo, kako se obnaša na obsegu, polnem močnih signalov.
JA postaj, pa vendar se je na koncu v dnevniku našlo še
nekaj novih množilcev.
Tekmovanje smo zaključili s 1689 zvezami, 89 državami,
42 states in odličnih 1368500 točk. Naš cilj smo presegli
za tretjino!
Ob pregledovanju rezultatov ostalih EU postaj imam vedno močnejši občutek, da je možno narediti tudi 2000
zvez. Osnova je vsekakor podana, nekatere stvari pa bo
še treba dodelati. Vsekakor preseneča dejstvo, da je ekipa, ki se je zbrala ob tem projektu, v vseh korakih delovala usklajeno, da je vsak posameznik izvedel svoj del projekta. Neverjetno - po samo enem tehničnem dogovoru
je vsak prinesel svoj del projekta na lokacijo, kjer smo vse
povezali in vsa tehnika je vseh 48 ur tekmovanja delovala brezhibno.
Izkazalo se je, da je s pravilnim pristopom in z ustrezno
razporeditvijo dela mogoče doseči tudi nekaj, kar se zdi na
prvi pogled nedosegljivo. Pomemben je vsak člen ekipe,
moč projekta pa je odvisna od najšibkejšega člena. V resnici lahko rečemo: » brez dela ni jela«.
…
Rahlo zvonjenje v ušesih me prebudi iz spanca. Ne da bi
odprl oči, imam občutek, da so slušalke še vedno na ušesih, da iz njih še vedno prihaja zvonjenje v ritmu pik in črt,
da moram vstati in sesti za postajo… Odprem oči in prepoznam domačo kamro. Seveda, saj je že ponedeljkovo dopoldne! Domači so že v šoli, na faksu, v službi.
Meni so dovolili, da si v miru oddahnem in se naspim...
… razmišljam o preteklih mesecih, o tekmovanju, o družini, o prijateljih in ugotovim, da me obkrožajo sami odlični
ljudje. Brez vas ne bi bilo te poti, brez vas ne bi mogel iz
dneva v dan napredovati, brez vas…
Ker je znani rek iz začetka te zgodbe časovno nedefiniran,
ker v svoji osnovi ne kaže na to, da bi se kdaj v prihodnosti
zaključil, je za odpravo motenj že določena nova lokacija
beveragov in šušljajo, da bi se dalo narediti milijon in pol
in …
Že pozno popoldne smo zavzeli frekvenco 1.818 kHz in v
nekem trenutku je 150 Hz višje prišel ES9C in začel s CQ.
Pomaknil sem se na njegovo frekvenco in ga prosil, da se
premakne malo višje, kar je tudi storil. Dobri dve uri sva en
zraven drugega na oddaljenosti 200 Hz »drgnila« pretežno
evropske postaje. Oni so uporabljali FT5000, mi K3 in v nobenem trenutku se nismo motili.
Nakar je cca 200 Hz pod nami nekdo z močnim in »zapacanim« signalom pričel s CQ. Kljub opozorilom, da se naj
premakne, nas ni upošteval. Kar dobre pol ure smo še
vztrajali s CQ in končno ugotovili, da imamo preveč čist
signal, da bi nam ga uspelo pregnati. Z obilo slabe volje
smo prepustili frekvenco. Zaradi tega smo izgubili nekaj
CQ ZRS
PS: Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri projektu,
posebej pa še Silvu, Dragu, Borisu, Brigiti, Maticu, Sanji,
Gregorju, Gerhardu, Juretu, Srečku, Radu, Zokiju in seveda
Silvi za odlično pogostitev!
Letnik XXII, 1-2/2011
55
ANTENSKA TEHNIKA
ENOSTAVNI MULTIBAND ANTENI
Gradnje enostavnih in dobrih anten:
DVE MULTIBANDERICI
Avtor: Vlado KUŽNIK, S57KV
I
mam sicer zadosti veliko dvorišče, vendar skoraj neuporabno za antenske sisteme. Dober horizontalni prostor je 15m na vzhod in 20 m na jug, ostalo je strmina. Koristen prostor pred hišo
je za GP anteno. Nabavil sem Hustlerjevo 6 BTV (3,5 -28 MHz, brez 18 in 24). Problemi z GP
na 3,5 in 7MHz za delo z EU! Poskusil sem izdelati tudi s tuljavami skrajšane dipole. Je šlo, vendar
je to le za 1 band, za več bandov pa so potrebne dodatne antene, kar potegne za sabo preklapljanje
anten. To pa ni zame.
Razširitev 18 in 24 MHz za 6BTV
Idejne rešitve sem našel na Internetu. Poklikal sem vse
kar se je dalo izvedeti o antenah. Najprej sem Hustlerci
dodal vertikalni del za 18 MHz po ideji s slike 1.
bljam Al cev 6 v 8 in stisnjene skupaj s cevno objemko slika 3. Tudi spoj z anteno je cevna objemka. Vse skupaj
zgleda kot se vidi na sliki 4. Na ta način sem dobil DX anteno za delo na 8 bandih od 3,5 do 28 MHZ + WARC, ki deluje brez preklapljanja.
Slika 3 - Levo razširitev za 24 MHz, desno razširitev za 18 MHz
Dobil pa sem tudi band 6m50MHz, ki se fino uglasi na
anteno od 18 MHz, Hi! Sedaj imam 9-band anteno
brez preklapljanja, s hitro
menjavo bandov s pomočjo
ATU. Podobno se lahko vsaki vertikalki dodajo novi
bandi.
Slika 1 - Princip izdelave razširitev antene Hustler 6BTV za 24 in 18 MHz
Slika 4 - Izgled razširjene Hustler 6BTV
Polovični ZEPP
Slika 2 - Izdelana žična razširitev za 18 MHz
Pozneje sem naredil enako modifikacijo, vendar za področje 24MHz. Za 18 MHz je antena žica (slika 2), katero
dvigam-spuščam z vrvico (uglaševanje). Za 24 MHz upora-
Ostal pa mi je problem z usmerjenim delom na 50 MHz
bandu, ker ni možnosti rotiranja, GP pa tudi ni dobra za
sprejem šibkih signalov. Rešitev sem ponovno našel na Internetu. Šlo je za stari in skoraj pozabljen polovični ZEPP. O
njem bom povedal nekaj podrobnosti za izgradnjo.
Iz priložene slike 5 je razvidno skoraj vse. Horizontalni del
mora imeti mnogokratnik 1/2 valovne dolžine, vertikalna
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
56
ANTENSKA TEHNIKA
ENOSTAVNI MULTIBAND ANTENI
lojtrica pa 1/4 valovne dolžine. Na razpolago sem imel
15 metrski prostor. Dovolil mi je 4 x 1/2 valovne dolžnine. Ker sem lojtrci spremenil smer (ni nujno) in jo postavil horizontalno, je cela dolžina antene bila cca 13,9 m.
Super!
SWR. Ker nisem bil navajen dela z lojtrico, sem sedaj pokvaril resonanco - postala je nekoliko prenizka. Kljub
temu dela brez ATU.
Slika 8 - pogled na 6 m ZEPP anteno
POUK: najprej (približno)
krajšaj dolžino antene,
popravi dolžino lojtrice
in dokončaj z dolžino
antene. Še to: žice lojtrice (in antene) bi morale
biti gole, če pa so s PVC
izolacijo (2,5 mm2 - 4), tako kot moje, je upornost okoli
20% manjša. Zato navajam med 400 in 500 Ohmov.
Slika 5 - Dimenzije in podrobnosti za izdelavo 6m ZEPP antene
Pri lojtrci (paralelno napajanje) sem za razmike uporabil
PVC cev za nadometno inštalacijo premera 10 mm (lahko 13 ali 16). Žico sem pritrdil s tanjšo bakreno žico tako,
da distančniki ne lezejo kot prikazuje (dva načina) slika
6. Paralelni vod ima razmik 8 cm in ima izračunano upornost skoraj 500 ohmov (ni kritična tudi 300 ali 600 ohmov). Lahko je tudi TV twinleed, če delamo z manjšimi
močmi. Končni izgledi antene so na slikah 7 in 8. Napajanje je s coax kablom in konektorjem. Izolatorji so kosi
laminata za pod.
Ta antena ima 4 glavne snope sevanja (4 x 1/2 valovne
dolžine) okoli 30 stopinj od smeri antene in še dve manjši
vmes. Je torej multi smerna (8), zato na 50MHz antene ni
potrebno rotirati. Delovanje na 50 MHz je zelo dobro, seveda pa to ni antena za zahtevne DX lovce na 6 m. Čim več
mnogokratnikov 1/2 lambda, toliko več snopov!
Pri delu na 18 MHz sem pozabil TX preklopiti na Hustlerico
in sem vseeno naredil dober DX. Kasneje sem ugotovil, da
mi rezonira tudi na nižjih frekvencah, do 10MHz. Naknadno sem našel informacijo, da dobro delajo (vedno) na 4
(do 5) krat nižji frekvenci od izračunane. Pri meni dela na
5 krat nižji (50 : 5 = 10MHz) frekvenci. Nehote sem dobil
še eno multiband anteno: 10 - 50 MHz. Antena, narejena
za 10 MHz, bi morala delati do 1,8 MHz.
Sama izdelava ni problematična, počasna je le izdelava
solidne lojtrce (slika 6) in potem poravnava, da cevke
stojijo lepo enakomerno pokonci.
KAKO UGLASITI ANTENO, BREZ POSEBNIH
INSTRUMENTOV:
Slika 6 - Način utrjevanja distančnikov lotjtrice
Slika 7 - Izgled lojtrice
Za uglaševanje sem
jo napel cca 2 m
nad zemljo in z
antenskim analizatorjem MFJ259
ter frekvencmetrom najprej skrajšal anteno za razliko, kot sem izračunal in naknadno ugotovil (glej konec članka). Za 4 x
1/2 lambda je treba 4-krat izračunano dolžino krajšati.
Potem sem isto ponovil z lojtrico, da sem z njo zmanjšal
CQ ZRS
Najbolj točno izračunaš anteno s formulo: L = 70,6/f(MHz).
POZOR! V dolžino antene se štejejo tudi kraki okoli izolatorjev in do konktorja. Pri krajšanju uporabi transiver in
poskušaj poiskati svoj signal in SWR v območju TX, za katero si računal anteno (npr. od 50,00 do 50,500 MHz). S
TX se sprehodi po bandu, koliko ti dovoljuje transiver. Če
ti na S-metru SWR raste s frekvenco in pada proti 50 MHz
je antena predolga. Krajašaj anteno po občutku in velikosti SWR. Vedno reži kratke kose. Računaj, da je odrezani
kos n-ti del potrebnega reza glede na uporabljeno število
1/2 valovnih dolžin. Če je SWR zelo velik (SWR zabit do
konca), reži malo več, dokler ga ne zmanjšaš na sprejemljivo, npr. 25 : 1. Od tu reži previdneje do ustreznega
SWR. Upoštevaj prejšnje navodilo glede lojtrce. Šele ko že
dosežeš nizek SWR, okoli 5-10, skrajšaj še lojtrco, nato pa
anteno dokončaj. Mukotrpno, vendar preizkušeno!
Če imaš morda dva transivera ali še sam TX ali sam RX, je
uglaševanje drugačno in opis bi bil predolg. Pokliči me,
da ti pojasnim (02-753 00 97). Je lahko!
Z dražjimi instrumenti (MFJ), ki imajo vgrajen mini oddajnik in frekvencmeter, je uglaševanje igrača. Za navadnega, kot ga imam jaz, sem moral nabaviti še frekvencmeter. Tudi to sem poskusil. Varijant je veliko, najbolj
enostavna pa je kupiti gotovo anteno! Hi!
Poskusite, ne bo vam žal. Dobre DX-e delam z obemi!
Letnik XXII, 1-2/2011
57
REPORTAŽE
DXpedicija IOTA EU-110
DXpedicija Sveti Ivan 2010
IOTA EU-110
Ekipa: Goran-S52P, Jane-S57L, Brane-S56UGB
Ekspedicija Sv. Ivan – 2010, Brane S56UGB,
JaNe S57L in Goran S52P
Po vsaki uspešni dxpediciji je med radioamaterji zelo razširjen rek: »Where do we go next?«. In isto smo
se vprašali po lanski odpravi na Palagružo. Ker smo bili časovno (podaljšan zadnji vikend julija) in finančno
omejeni, smo potrebovali nekaj bližjega, lažje dostopnega in predvsem za krajši čas. Logika je nekako govorila o Brionih. Ker pa so precej zaščiteni in težje dostopni, smo izbrali otoček Sveti Ivan, ki geografsko
tudi spada pod Brione. Leži 3 km južno od Rovinja, je nenaseljen in ima obliko številke 8.
Predpriprava se je začela šele dva dni pred odhodom, ko
smo zbrali in pregledali večino opreme, tudi čoln s prikolico (zahvala CZ Celje, radioklubu Celje, Vojku S52E in
Igorju S51O za izposojo).
Prijava čolna in opreme na meji je potekala brez problemov in vožnjo smo nadaljevali proti Poreču. Obisk pristaniške kapetanije (seveda papirji in dovoljenja), na parkirišču
pa smo ob naključnem srečanju imeli še neformalen pogovor s policajem o rešitvi našega bivanja na otoku. Vse možne opcije so bile komplicirane in ne posebno dobre.
Predviden odhod 21. junija zjutraj je potekal po planu - nekaj opreme smo naložili v Škofji vasi, nato krožna pot na
Šentjungert (tekmovalno lokacijo radiokluba Celje) in postanek v Ljubljani, kjer se nam je z ostalo opremo (zahvala
članom Belokranjec kontest kluba) pridružil še Jane, S57L.
Prva ideja je sicer bil svetilnik na sosednjem otočku s podobnim imenom Sveti Ivan na pućini (svetilnik zgrajen
1853), vendar je bil žal zaseden (visoka sezona konec ju-
Otok Sv. Ivan leži 3 km južno od Rovinja, je nenaseljen in ima obliko številke 8
S čolnom smo prepeljali na otok vso opremo, pa tudi vsako jutro sveže zaloge hrane, vode
in goriva za agregat
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
58
REPORTAŽE
DXpedicija IOTA EU-110
lija), zato smo poskušali dobiti dovoljenje za bivanje in
postavitev anten preko občine Rovinj. Hrvaški zakoni so
precej strogi in ni mogoče dobiti dovoljenja za kampiranje izven predvidenih kampov, poleg tega pa spadajo
otoki pod morsko upravo, kar je predstavljalo dodatno
oviro.
prepeljali še ostalo opremo in odvečne stvari odpeljali nazaj v marino. Zabeležili smo nekaj nevoščljivih pogledov
turistov s sendviči v rokah, ko smo pekli meso za kosilo (če
bi imeli več mesa, bi ga lahko še prodajali). Prav tako, kot
so zjutraj prišli, so okoli pete ure popoldne turisti tudi odšli, in imeli smo možnost nadaljevati s postavitvijo.
Po prihodu v Rovinj in precejšni telovadbi med uradi po
celem mestu, seveda v opoldanskem soncu, nam je uspelo prepričati referenta v kapetaniji, da bomo spali kar na
čolnu. Po plačilu pristojbin nam je z veseljem napisal dovoljenje za bivanje.
Seveda je prepovedano kampiranje na otoku, ampak smo
se nekako dogovorili s policijo, da bomo imeli šotor za
zaščito opreme, spali pa bomo (recimo) na čolnu, kakor
je tudi pisalo na papirju kapetanije. Policija je bila nejeverna, rešilo nas je hrvaško radijsko dovoljenje, da so
nam pogledali skozi prste. Pod pogojem, da upoštevamo
druge regulative, so nas bili pripravljeni »prenašati« teh
nekaj dni. Med drugim jih je zanimala tudi točna lokacija
šotora. Vzrok smo ugotovili šele kasneje (da so se nas
lahko izogibali in nas niso prišli pogledat).
Formalnosti so nam vzele toliko časa, da smo prvi večer
uspeli na otok peljati le dvakrat in tretjina opreme je ostala v marini. Prijazno osebje nam je namreč dovolilo brezplačno parkiranje avtomobilov in prikolice.
Beam na (nadmorski!) višini 7 m, v ozadju pri šotoru fazirane vertikalke
Otok ima dva hribčka, vmes pa je prevoj, edini neporaščen in raven del (poleg pomola s privezi), kamor smo
postavili šotor in se odločili postaviti antene. Ko smo
stolp dvigovali, postavili smo ga direktno v vodo, se je
dobrodušni turist, ki nas je opazoval opravičil, ker ne pomaga, češ da je preveč spil in si vrvi pač ne upa držati...
Otoček je izgledal zelo miren in prijazen. Prvi večer smo
uspeli postaviti šotor, napajanje z agregatom in fazirane
vertikalke za 7 MHz. JaNe se je prilepil za stol ob improviziranem PPS in že so padale prve zveze. Ob prvi večerji v
divjini smo preživeli res lep miren večer, počutili smo se
kot pravi Robinzoni.
Improvizirana jedilnica s kuhinjo in pogled skozi „okno“
Ampak miren Robinzonov otok je bil tak samo do jutra.
Takrat se je okrog zasidralo cele kupe ladjic in čolnov, na
otok so se zgrinjale cele trume turistov, ki so bili povečini
radovedni, le redke je motila naša prisotnost. Nikakor nismo našli primernega terena za postavitev stolpa za
beam, ob navalu turistov pa čez dan tudi ni bilo velike
možnosti postavitve. Na otok smo v dopoldanskem času
CQ ZRS
Pogled z morske strani na odprti dela šotora
Letnik XXII, 1-2/2011
59
REPORTAŽE
DXpedicija IOTA EU-110
Za privez vrvi smo uporabili skale v vodi in priveze za čolne. Stolp smo uporabili tudi za dipola za 3,5 MHz in 10
MHz, in naša nova lokacija je bila operativna na skoraj
vseh KV obsegih. Za internetno povezavo smo imeli satelitsko povezavo preko ASTRE, ki je lepo delovala, predvsem pa bila cenejša od mobitela (prvi dan: 3 minute na
Internetu preko mobitela = 60 €!).
Goran pri delu v tekmovanju RSGB IOTA contest 2010 z znakom 9A/S52P/QRP
Za energijo je skrbel agregat, na elektriko smo tudi kuhali (kurjenje je strogo prepovedano!). Precej zvez smo delali ponoči, pa tudi sicer smo imeli stalno razsvetljen šotor, tako smo se namreč branili pred podganami, ki jih na
otoku ne manjka. Odnesejo vsako hrano, do katere lahko
pridejo (kilogram kruha in klobaso smo vseeno izgubili).
Vsako jutro smo se odpeljali v Rovinj po hrano, pijačo in
gorivo, seveda smo te vožnje kombinirali kot izlete.
Razdejanje
Ker je vsa tehnika odnesla brez posledic, smo nadaljevali
delo čez precej nemirno noč. Najprej seveda popravilo
šotora, dodatno ojačanje, postavitev PPS, in po nekaj
urah smo lahko spet začeli z delom v tekmovanju. Naslednji dan je bilo vreme mirno do popoldanskih ur. Tekmovanje je bilo zaključeno, nakar se je vreme spet pripravljalo na najhujše. Padla je odločitev za plan B. Ker je bilo že
pozno, bi morebitni novi vihar srečali sredi zadnje noči na
otoku. Sledil je delni umik, pospravili smo večino anten in
premaknili zmajšan šotor v zavetje dreves. Zadnja večerja
je bila na samem pomolu in kljub nekaj težkim trenutkom
smo zadovoljni uživali.
Zadnjo noč smo delali samo še na 7 MHz, vreme je zdržalo, za pol ure pa nas je presenetil naelektren dež in po
celotnem bandu smo imeli samo šum 59+. Jutranje delo
na 7 MHz smo zaključili ob 9. uri in začeli s pospravljanjem tabora ter pakiranjem opreme. Prvo vožnjo smo
opravili do 12. ure, nato pa smo se prepustili morskim
užitkom ob plaži in čakali na telefonski klic prevoznika
prikolice. Ob odhodu in zadnji vožnji pa nas je temeljito
napihalo in zmočilo še tretjič - na čolnu na poti z otoka.
Otok Sveti Ivan
Po prvem šoku s količino turistov in uspešno pripravljenem taboru nas je tretji dan pred začetkom tekmovanja,
kljub lepi vremenski napovedi, čakalo novo presenečenje.
Opuščena cerkvica Sv.Eufemije na otoku Sveti Ivan
Slika je nastala ob koncu neurja, mize in stoli so v delih
Čeprav je kazalo, da ga ne bomo deležni, se je orkanski
veter obrnil točno v prevoj in nas dodobra prepihal. Pred
najhujšim smo samo postaje zmetali v aluminijast zaboj.
Kazalo je, da bo šotor odpihnilo, a so vrvi zdržale. Antene
so preživele, ostalo pa je izgledalo precej klavrno - vsa
oprema je bila po tleh, nekaj stvari je odpihnilo. Vihar je
bil tako močan, da nam je raztrgal tudi šotor, sami pa smo
med najhujšim pobegnili v zavetje na drugo stran otoka.
Je tretji po vrsti v rovinjskem arhipelagu, za njim je samo še
Sveti Ivan na pućini. Otok je nenaseljen, znan pa je po opuščeni cerkvici Sv. Eufemije, ki je tudi edina zgradba na otoku
(če ne štejemo uničenega pomola). Po pripovedovanju je
sarkofag Sv. Eufemije leta 800 izginil v neurju v Carigradu in
se pojavil na otoku, kjer ga je našel pastir in zvlekel na obalo,
od takrat je mučenica in zaščitnica mesta Rovinja. Na otoku
so v 12. in 13. stoletju prebivali menihi.
Otok je poraščen z drevjem in grmovjem, poleg že omenjenih
podgan so nam družbo delali martinčki in galebi. Na otoku
prebiva tudi jelen-lopatar in fazani, ki pa jih nismo srečali.
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
60
REPORTAŽE
DXpedicija IOTA EU-110
Slika zgoraj: Pogled na nočni PPS
Slika spodaj: Dve delovni mesti z vso potrebno opremo
Zaključek
Namena (radioamaterskega) sicer nismo v celoti uresničili, in kljub precej burnemu vremenu smo imeli lepo in
zanimivo dxpedicijo.
Oprema
Postaji: FT-1000MP, TS-850S - Antene: dipol 3,5 MHz; 2
fazirani vertikalki za 7 MHz; inverted V za 10 MHz; ECO
beam 3 el na 7 m nadmorske višine za 14, 21, 28 MHz Ostalo: 2 x prenosnik, agregat 6 kW.
Vzpostavili smo 2565 zvez:
1670 zvez izven tekmovanja 9A8ZRS – 100W
725 zvez v tekmovanju 9A/S57L - 100W
170 zvez v tekmovanju 9A/S52P – 5W
Where do we go next?
73 - Janko, Goran, Brane

SSB Field day I. reg. 2010
4./5. September 2010
Avtor: Goran Krajcar, S52P
Običaj je železna srajca, zato udeležbo v jesenskem Field
day tekmovanju izkoristimo za usposabljanje mladih in
prezentacijo mimoidočim. Zbrali smo se v soboto zjutraj
na kmetiji Gomze Igorja, S51O in se po kavici lotili postavljanja šotora (3 členi) in stolpa 18m, ki je služil za oporo
ECO beam-a in žičnih anten.
Za zaledno oskrbo je poskrbel Igor S51O, ostali, ki nismo
imeli dela okoli postaje, pa smo s kramljanjem in debato
o rešitvah naših hobi problemov pridno zapravljali čas.
Podatki o opremi:
RTX – FT 1000 - 5W
INV V dipoli za 1,8; 3,5 in 7 MHz s sredinskim vpetjem na 18 m
3 el ECO beam za HIGH bands. Stolp: 18m SV. Agregat 6
kW, nekaj PC in ostala krama, ki je potrebna za delo in
počutje.
Naredili smo 425 zvez in uživali v naravi.
CQ ZRS
Zvone S51TP, Vojko S52E in Brane S56UGB pri montaži rotatorja
Zahvala Slovenski vojski – 11. BZV Vrhnika, Mestni občini
Celje, predvsem pa vsem udeleženim za podporo, delo in
vztrajnost.
Vodja akcije: Igor Gomze, S51O
Letnik XXII, 1-2/2011
61
REPORTAŽE
FIELD DAY CW 2010
Field day CW I. region 2010
Avtor: Goran Krajcar, S52P
V petek zjutraj smo se zbrali ob jutranji kavici na OMV bencinskem servisu, pokramljali o idejah in zmožnostih. Nekoliko kislo vreme nam ni delalo pretiranih skrbi, vremenska napoved za popoldne pa je bila vzpodbudna.
Sledilo je nalaganje opreme (tista od
doma je izvzeta), beam, dodatni
10-metrski stolp, šotor, agregat, klopi, mize … in po prihodu vozila SV
smo se v koloni premaknili proti lokaciji pred Dobrno. Ob poti je sledila
nabava goriv in prehrane. Ob kosilu v
gostišču Koren, malo pred Dobrno,
smo gledali v oblake in hribe, kamor
se odpravljamo in nikamor se nam ni
mudilo. Spomini zadnjih petih let so
bili samo megla in dež. Ob klepetu
smo dočakali tudi prvo sonce in se
odpeljali še zadnji hribovski del poti
na Brdce nad Dobrno. Prišli smo pravočasno, da smo ujeli termin postavitve anten - 24 ur pred tekmovanjem.
Slovenska vojska nam je pripeljala
18-metrski stolp, na katerega smo
poskušali navesiti kar največ. V večernih urah smo uspeli dokončati sestavo beam-a in stolp z dodatnimi
vrvicami za dvig inverted V anten ter
GP postavili brez zapletov. Ostali smo
v tem času postavili šotor, 5 členov je
nudilo dovolj prostora za jedilnicokuhinjo, PPS in spalnico. Agregat je
zabrnel in ob razsvetljavi in glasbi
smo si privoščili zasluženo večerjo
(vratovina na žaru). Po dogovoru za
dokončanje anten se je večji del ekipe odpravil nazaj v dolino, trije dežurni pa smo se lotili dela na pripravi
PPS in programske opreme.
Jutranje sonce nas je zaspance podrezalo iz šotora in topel zajtrk (hrenovke/klobase) nam je počasi dvigal
energijo. Po uri kramljanja smo se lotili merjenja žic za inverted V antene
in do kosila postavili žične antene za
spodnje bande (3,5 in 1,8 MHz) ter
urejali PPS, Goran in Zvone pa sta poleg tega skrbela še za pripravo golaža. Na kosilu se je zbrala že celotna
ekipa. Perfektno vreme, odličen golaž in hladno pivo - neverjetna kombinacija, ki je kar klicala po posedanju,
a žal smo se morali lotiti zaključnih
del pred tekmovanjem.
zni nam je operater Rajko S54X obležal v postelji in sva z Zvonetom
S51TP, prevzela breme operaterskega dela na svoja ramena.
Levo UKV antena, desno rezervna GP antena za višje
bande.
Zvone S51TP pri delu v KV PPS
Tabor S52L/p v soncu
Levo UKV antena, desno rezervna GP
antena za višje bande.
Gašper – računalniška in prva pomoč
Ekipa S52L/p z leve proti desni: Goran S52P, SV - B. Hren,
Igor S51O, Vojko S52E, Vojko S52TG, Brane S57DM, Zvone
S51TP in Gašper - Foto: Brane S56UGB.
Sledila je postavitev rezervne antene
za višje bande (GP – 2m nad zemljo),
GP antene za 7 MHz, LW antene proti
zahodu in UKV antene, da se sproti
javimo še v ZRS junijskem UKV tekmovanju. Meritve z analizatorjem so
kazale odlično uglašene antene.
Kako pa je bilo v resnici?
Tabor S52L/p – 2010
Do tu je vse kazalo, da nimamo nobene napake, a smo se motili in želje
za izboljšanjem lastnega rezultata so
kaj kmalu ostale le želje. Zaradi boleLetnik XXII, 1-2/2011
Vojko S52E pri delu v UKV PPS
Začelo se je obetavno na 14 MHz, pa
21 MHz je bil odprt, nekaj celo 28 MHz,
pa nazaj 21 in 14 zgornji bandi so kazali na lepe zveze. Nato smo ob 19 GMT
CQ ZRS
62
REPORTAŽE
FIELD DAY CW 2010
Agregat: 6 kW,
Ostalo: nekaj PC in ostala krama, ki je
potrebna za delo in počutje.
poizkusili na 7 MHz - a ni šlo nikamor.
Pravzaprav povečan šum in niso nas slišali niti v več poskusih, saj je bilo nekaj narobe z vertikalno anteno - in to prav na
bandu, kjer smo pričakovali največ zvez.
V prepričanju dobrih meritev nismo
imeli rezervne antene za 7 MHz, v
temi pa se ni dalo ugotoviti, kaj je narobe, zato smo uglasili inverted V za
3,5 MHz na 7 MHz in delali s kompromisom. Saj je šlo, a izgubili smo okoli
100 zvez na 7 MHz, kajti morali smo
pozabiti na delo s pozivanjem CQ in
samo pobirati. Od 21.20 do 21.40 je
3,5 MHz lepo dihal, a odpiral se je 1,8
MHz tako, da smo poskusili, kaj se da
narediti in ob 21.50 so bili na 1,8
MHz že standardni pogoji (če te sprejmejo, te sprejmejo v prvem pozivu).
Sledila je nočna telovadba z menjavami 1,8-3,5-7 in nazaj do 2. ure nato
3,5 in 7 do 5.30, nakar smo za 20 minut pobirali 14 in 21 MHz, pa zadnji
poskus 50 minut na 7, nakar smo preko 21 MHz ob 8 GMT pričeli že z 28
MHz. Do konca tekmovanja smo delali na višjih bandih, razen izjemoma
pobranih 3 zvez na 7 MHz. Rezervna
GP antena je delovala dobro in v nekaj obračanjih ter pri EU odpiranju
odigrala vlogo favorita pred Beamom. S programsko opremo TR4W ni
bilo težav - pohvale avtorju, prav tako
pa ni zatajila tudi rezervna oprema:
elektronski taster PIC z mem (KIT S5
QRP Club), preklopi, agregat itd.
Viktorija v kuhinji
160 m 80 m 40 m 20 m 15 m 10 m Skupaj
QSO
41
91
105
156
109
72
Države
12
22
25
29
26
22
Točke
S57DM & S51TP
136
256496
V ZRS junijskem UKV tekmovanju
smo s 70 W in 4 elementno Yagi anteno ter FT-817 naredili 40 zvez.
Ob koncu tekmovanja je sledilo pospravljanje, ki nam je šlo kar nekako
prehitro od rok, a pozor! Prevoznik
opreme je prišel s polno naloženim
tovornjakom, da bo odpeljal cel kup
opreme, hi.
Večerni pogled na
tabor
Popolna pomoč ostalega dela ekipe
je bila na razpolago 24 ur, prelepo
vreme pa je okoli 12. ure postalo že
malo ubijalsko (ne zunaj, v šotoru namreč), vendar smo vsi skupaj pokimali, da imamo veliko raje malo toplo, kot pa deževno in blatno okolje.
Še podatki o opremi in nekaj statistike dela:
RTX:
FT 2000 - 5W
Antene: INV V dipola za 1,8 in 3,5 MHz s
sredinskim vpetjem na 18 m
Ponesrečen GP za 7 MHz, prenizko in preblizu stolpa (tako
nekako smo ugotavljali, potrebno bo dodati še kakšen radial ob suhem vremenu ).
3 el ECO beam za HIGH bands,
rezervna GP na cca 2 m višine.
Sprejemna LW, na 1,8 in 3,5 je
nekajkrat pomagala pri povečanju razumljivosti signala.
Stolpi: 18m, 10m, 2m.
Pa smo uspeli priti do krajšega počitka: prevoznik se je obrnil nazaj raztovorit in ponovno vrnil po nas. Vmes
smo s traktorjem in prikolico domačina opremo spravili do domačije, kjer
smo jo preložili na tovornjak, ostalo
(veliko – po moje mnenju več kot
smo pripeljali, hi) pa smo stlačili v
osebne avtomobile. Razgovor z domačinom ob kavici in mrzlem pivu,
zahvala za sprejem in gostoljubnost
in že smo drveli proti skladiščem v
Celju, kjer smo opremo razložili.
Sam zaključek je ob 21. uri potekal
na zbornem mestu, kjer smo strnili
vtise in zadovoljni zaradi dela, vremena, izvedbe brez poškodb in okvar
zaključili akcijo.
Zahvala Slovenski vojski – 11. BZV
Vrhnika, Mestni občini Celje, občini
Vojnik, namestniku poveljnika CZ
MO Celje za pomoč, predvsem pa
vsem udeleženim za podporo, delo
in vztrajnost.
Vodja akcije: Goran Krajcar, S52P

4.. in 5
5.. J
JUNIJ
UNIJ
J2
2011
011
Več informacij na http://www.hamradio.si/~hf/
CQ ZRS
574
Letnik XXII, 1-2/2011
63
KV AKTIVNOSTI
Ureja: Kristjan Kodermac, S50XX
DX INFO/KOLEDAR TEKMOVANJ
KV AKTIVNOSTI
KV KOLEDAR TEKMOVANJ 2011
DATUM
NAZIV
PRAVILA/INFO
2./3. april
SP DX Contest
http://www.spdxcontest.info/reg/reg_g.html
9./10. april
JIDX CW Contest
http://www.jidx.org/jidxrule-e.html
17. april
KV Prvenstvo ZRS
http://kvp.hamradio.si/
16./17. april
YU DX Contest
http://www.yu1srs.org.rs/dl/yudx/Files/
yudxrules_2010_eng.pdf
23./24. april
SP DX RTTY Contest
http://www.pkrvg.org/zbior.html
7./8. maj
CQ-M International DX Contest http://www.srr.ru/CONTEST/cq_m_10_
eng.php
ARI International DX Contest
http://www.qsl.net/contest_ari/
14./15. maj
VOLTA WW RTTY Contest
http://www.contestvolta.com/44volta-e.pdf
21./22. maj
His Maj. King of Spain Contest, CW http://www.ure.es/contest/431-sm-elrey-contest-english-version.html
28./29. maj
CQ WW WPX Contest, CW
http://www.cqwpx.com/rules.htm
4./5. junij
S5 FIELD DAY
http://lea.hamradio.si/~hf/
11./12. junij
Portugal Day Contest
http://www.rep.pt/portugal_day_contest/rules.html
18./19. junij
All Asian DX Contest, CW
http://www.jarl.or.jp/English/4_
Library/A-4-3_Contests/2010AA_Rule.htm
25./26. junij
Ukrainian DX DIGI Contest
http://www.izmail-dx.com/
25./26. junij
Marconi Memorial HF Contest
http://www.arifano.it/Contest_Marconi.htm
2./3. julij
DL-DX RTTY Contest
http://drcg.de/index.php?option=com_content
&task=view&id=24&Itemid=36&lang=en
9./10. julij
IARU HF World Championship
http://www.arrl.org/iaru-hf-championship
16./17. julij
DMC RTTY Contest
http://digital-modes-club.org/index.
php?option=com_content&view=article&id
=58&Itemid=56&lang=en
30./31. julij
RSGB IOTA Contest
http://www.rsgbcc.org/hf/rules/2010/riota.
shtml
6./7. avgust
European HF Championship
http://lea.hamradio.si/~scc/euhf/euhfcrules.
htm
13./14. avgust
WAE DX Contest, CW
http://www.darc.de/referate/dx/contest/
waedc/en/rules/
20./21. avgust
SARTG WW RTTY Contest
http://www.sartg.com/contest/wwrules.htm
27./28. avgust
SCC RTTY Championship
http://lea.hamradio.si/~scc/rtty/htmlrules.htm
Letnik XXII, 1-2/2011
DX INFO
4A - REVILLAGIGEDO
Mednarodna ekipa (Mark [XE1B], Javier [EA5KM],
Elmo [EA5BYP], Javi [EC4DX], Fernando [EA5FX],
Vicente [EA5AFP], Santos [EA4AK] in John
[N5NTP]) bo aktivirala otočje Revillagigedo
(NA-030) kot 4A4A med 3. in 20. marcem.
Delali bodo iz otoka Socorro - uradno ime:
»Benito Juarez« Island. QSL EB7DX.
http://revillagigedo2011.com/, http://www.
youtube.com/user/EA4AK, https://twitter.
com/EA4AK, https://picasaweb.google.com/
EA4AK.Santos/4A4AVARIOS#, https://picasaweb.google.com/EA4AK, Santos/4A4A
PROPAGATIONIMAGES#
4W - TIMOR-LESTE
David [VK2CZ] bo med CQ WPX SSB delal kot
4W3A iz Dilija, SOABLP. QSL direktno M0OXO.
http://www.m0oxo.com
5X - UGANDA
Nick [G3RWF] bo ponovno delal kot 5X1NH iz
Fort Portala v zahodni Ugandi do 14. aprila.
QSL HC,LoTW OK.
6W - SENEGAL
Fernando [EA1BT] bo aktiven kot 6W/EA1BT
med 3. in 12. majem.
7P - LESOTHO
Frosty [K5LBU, 7P8CF] in Wayne [W5KDJ,
7P8KDJ] bosta aktivna med 11. in 20. marcem, 160-10m, CW/RTTY/SSB/PSK31. QSL direktno HC, 7P8CF LoTW OK, 7P8KDJ pa LoTW
in eQSL. http://www.tdxs.net/lesotho2011.html
9N - NEPAL
Dov [4Z4DX, 9N7DX] in XYL Anat [9N7YL] bosta aktivna med 13. in 30. aprilom. Področja
20/15/10/6m predvsem CW/RTTY/PSK31. Dov
pripravlja večjo ekspedicijo v novembru, ko
bo praznoval 60. rojstni dan in 45. obletnico
radioamaterske aktivnosti. QSL 4Z4DX. http://
www.mdxc.org/9n7dx/
http://www.qrz.co.il/home.php?page=9N7DX
9G - GHANA
Rob [PA3DEW] in Vincent [PA3FQX] bosta ponovno delala kot 9G1AA iz bolnišnice Dorma
Ahenkro med 1. in 20. marcem. Aktivnost
predvsem na 20/15m SSB. QSL PA3ERA.
CQ ZRS
64
KV AKTIVNOSTI
9G - GHANA
Kees [PE1KL] in Lisa [PA2LS] bosta delala kot
9G5LK med 28. aprilom in 6. majem. 80-10m
SSB, PSK31 in RTTY. QSL PA2LS http://www.
pe1kl-pa2ls.com
CQ3/CT9 - MADEIRA ISLANDS
Helmut [DF7ZS] bo aktiven kot CT9/DF7ZS med
22. in 29. marcem. Delal bo predvsem na WARC
področjih. Med CQ WPX SSB bo delal SOAB, kot
CQ3L. QSL CQ3L via DJ6QT, ostalo HC DF7ZS.
CY0 - SABLE ISLAND
Kljub dvema neuspelim poskusom prihoda na
otok, skupina ni obupala in po sedanjem načrtu naj bi aktivacija potekala enkrat v marcu.
Več podatkov: http://www.CY0dxpedition.com
FH - MAYOTTE
Bruno [DH1BL] bo na otoku naslednja tri leta
in je dobil znak FH4VOS. QSL DL7BC.
TO2 - MAYOTTE
brazilska ekipa (Jose [PT9ZE], Ric [PY2PT], Anderson [PY2TNT], Alex [PY2WAS] in Fernando
[PY4BZ]) načrtuje uporabo posebnega znaka
TO2FH, med 18. in 25. aprilom, s tremi postajami istočasno, 160-10m, CW in SSB.
contest club
FJ - ST. BARTHELEMY
Wim [OS1T, ON4CIT] bo aktiven kot FJ/OS1T
(NA-146, DIFO FJ-001, WLOTA LH-0377) med
14. in 22. majem. Aktivnost na 40-6m, SSB in
RTTY. QSL HC. http://on4cit.webs.com/fjos1texpedition2011.htm
FR8 - REUNION ISLAND
Frederic [ex-F5INL] bo delal kot FR8NE iz Reuniona do julija 2012, 20-10m, predvsem CW.
Za direktno QSL: Frederic Bossu, 2 Chemin
des Grenadiers, 97490 Sainte Clotilde, Reunion Island
J7 - DOMINICA
Lars [SM0CCM] bo delal kot J73CCM (NA101) med 21. februarjem in 28. marcem. Vsa
področja, CW/SSB/RTTY/PSK31. Predvidoma
14. marca se mu bo pridružil Stig [SM3PHM],
ki bo delal kot J79M, najljubši band mu je
160m CW. QSL HC, LoTW OK.
MJ - JERSEY
Kazu [JK3GAD] bo delal kot MJ0CFW iz Jerseya (EU-013) med 18. in 21. marcem, 16010m, tudi v Russian DX tekmovanju. QSL
LoTW ali M0CFW.
P29 - PAPUA NEW GUINEA
Luis [CT1AGF], Derek [G3KHZ], Mike [G3JKX],
CQ ZRS
DX INFO
Martyn [G3UKV], Hans [SM6CVX], in nehamm Stig, se odpravljajo na novo P29 IOTA
ekspedicijo v mesecu aprilu, predvidoma po
tem razporedu: 2. - 7. april - Feni Island (OC101); P29VCX; QSL SM6CVX. 8. - 15. april Nuguria Island (OC-257); P29NI; QSL G3KHZ.
15. - 18. april - Green Island (OC-231);
P29VLR; QSL SM6CVX. Hans [SM6CVX] pa bo
sam aktiviral naslednje: 22. - 25. april - Misima Island (OC-117); P29VCX; QSL SM6CVX.
25. - 27. april - Loloata Island (OC-240); P29VCX; QSL SM6CVX. http://p29ni.weebly.com
DX kodeks
1. Poslušal bom, poslušal
bom in še poslušal.
2. Klical bom le, ko bom
postajo razločno slišal.
3. Ne bom zaupal DX Clustru
in prepričal se bom v znak
DX postaje, preden bom
klical.
P4 - ARUBA
Dee [W1HEO] bo aktiven kot P4/W1HEO iz
P49V kontest lokacije na Arubi (SA-036) med
3. in 16. aprilom, na področjih 160-10m, največ pa na WARC in višjih HF bandih. QSL HC
4. Ne bom motil DX postaje,
kot tudi ne nikogar, ki jo
kliče in nikoli se ne bom
uglaševal na frekvenci DX
postaje ali v QSX oknu.
PJ2 - CURACAO
Člani Caribbean Contesting Consortium (CCC)
bodo ponovno aktivirali PJ2T postajo med 22.
marcem in 6. aprilom.
5. Počakal bom DX postajo,
da konča zvezo, preden jo
bom klical.
T31 - CENTRAL KIRIBATI
Mednarodna 12 članska ekipa (EA1IR, K6ZH,
N1EMC, N6HC, N7CQQ, N7CW, N9NS, UX2HO, W2IJ, W6KK, W9IXX in YT1AD) bodo
aktivirali T31A iz otoka Kanton, OC-043. Delo
načrtujejo s šestimi postajami iz dveh lokacij,
med 17. in 28. aprilom. QSL W2IJ. http://
www.t31a.com
V2 - ANTIGUA & BARBUDA
Dave [W9DR, V25DR], Tom [W9AEB, V25TP]
in Dave [K9UK, V25DD] bodo med 14. in 28.
junijem počitnikovali na Antigui (NA-100).
QSL HC
V5 - NAMIBIA
Klaus [DJ4SO] bo po lanski aktivnosti, tudi letos iz lokacije jugovzhodno od Windhoeka,
aktiven kot V5/DJ4SO, med 22. februarjem in
23. marcem. 160-10m, predvsem CW in
RTTY/PSK31, mogoče celo nekaj SSB. QSL HC,
kartico lahko zahtevate tudi po emailu:
klaus@dj4so.de - LoTW OK, ne pa eQSL.
ZA - ALBANIA
Franck [F4DTO] bo spet aktiven kot ZA/F4DTO
iz Elbasana med 2. in 16. aprilom. Aktivnost
na področjih 40-10m, predvsem SSB. QSL HC,
Biro OK. http://monsite.orange.fr/f4dto
ZF2 - CAYMAN ISLAND
Adrian [AA5UK] bo delal kot ZF2AE iz otoka
Grand Cayman in kot ZF2AE/ZF8 iz otoka Little
Cayman med 25. marcem in 2. aprilom. Med
CQ WPX SSB tekmovanjem naj bi delal iz Little
Cayman na področjih 40-10m. QSL AA5UK,
biro, LoTW, eQSL vse OK.
Letnik XXII, 1-2/2011
6. Vedno bom oddal svoj
popolni klicni znak.
7. Poklical bom in potem
poslušal dovolj časa. Ne
bom klical nepretrgoma.
8. Ne bom oddajal, ko DX
operater pokliče klicni
znak nekoga drugega, ne
mojega.
9. Ne bom oddajal, ko DX
operater povpraša po
znaku, ki ni podoben
mojemu.
10. Ne bom oddajal, ko DX
postaja kliče drugačna
geografska območja,
kot je moje.
11. Ko me DX operater pokliče,
ne bom ponavljal svojega
znaka, razen v primeru ko
mislim, da ga je narobe
sprejel.
12. Hvaležen bom, če in ko bom
vzpostavil zvezo.
13. Spoštoval bom kolege
radioamaterje in deloval
tako, da si bom zaslužil
njihovo spoštovanje.
http://dx-code.org/
65
KV AKTIVNOSTI
OPERATORSKA ETIKA/S5 FIELD DAY
Etika, DXi, Bandplani…
Avtor: Kristjan Kodermac, S50XX
S prejšnjo številko CQ ZRS ste dobili prilogo Etika in operaterski postopki za radioamaterje, ki opisuje osnove, ki bi jih
moral poznati in jih gojiti vsakdo od nas. Žal pa ni vedno tako, saj se vedno pogosteje srečujemo z neprimernimi obnašanji na frekvencah, v DX pileupih, tekmovanjih…
Za primer lahko vzamemo katerokoli večjo ekspedicijo in ob dogajanju ob njej ne moremo ostati indiferentni. Pogost
izgovor je tudi neznanje, začetnikom je potrebno pomagati in podobno. Žal ni vedno tako. Takoj po zadnjem CQ WW
160 m CW so zaokrožila mnenja in raznovrstne debate o dogajanju na področju 1800 - 1810 kHz, tistih prvih 10kHz
področja, ki v območju IARU R1 ne obstaja za radioamatersko uporabo. Res ob vsej aktivnosti in zasedenosti banda tja
do 1890kHz mimogrede dobimo željo, da naredimo kakšen množitelj, ki CQja na tihem delu banda in tako kršimo
pravila. Pa ne samo pravila o nešportnem obnašanju v tekmovanjih, ampak tudi tista, ki nam omogočajo, da sploh
obstajamo.
Žal tudi S5 nismo imuni na taka dogajanja. Še največ ironije se pokaže v luči, ko od regulatorja zahtevamo zaščito
»svojih« frekvenc pred vsiljivci, hkrati pa smo tudi mi sami vsiljivci, ko delamo izven naših predpisanih območij. In ne,
to niso začetniki…
Tudi največji korak se začne z le majhnim premikom, zato naslednjič, ko boste lovili kakšen redek DX ali tekmovali,
poslušajte sekundo več, manj agresivno pritiskajte F1… In predvsem, ne samo »vedeti«, da to obstaja, ampak se načel
držati in jih upoštevati, le tako jih bomo širili. Le tako bomo skupaj dosegli, da ne bomo nekoč poslušali: »CQ CQ CQ no
Italy, no Russia, no Slovenia…«

Pravila S5 Field day
1. CILJ
Tekmovanje S5 Field day je idealna prilika za promocijo radioamaterske dejavnosti v naravi in za stimuliranje klubskih
aktivnosti. Odvija se v okviru in po pravilih IARU Region 1
Field Day Contesta, organizator tekmovanja pa je Zveza radioamaterjev Slovenije. Namen tekmovanja je vzpostavljanje radioamaterskih zvez z lokacij v naravi, z začasno postavljenimi antenami in brez uporabe električnega omrežja.
2. DATUM IN ČAS
CW : prvi (polni) vikend v juniju - sobota 1500 UTC do
nedelje 1459 UTC (2010: 05./06. junij)
SSB: prvi (polni) vikend v septembru - sobota 1300 UTC
do nedelje 1259 UTC (2010: 04./05. september)
3. PODROČJA DELA
1,8 / 3,5 / 7 / 14 / 21 / 28 MHz
Tekmovalne aktivnosti naj bi se po priporočilih KV komiteja regiona 1 IARU izvajale na naslednjih obsegih:
CW: 3510 - 3560, 7000 - 7040, 14000 - 14060 kHz
SSB: 3600 - 3650, 3700 - 3800, 7060 - 7100, 7130 7200, 14125 - 14300 kHz
4. DELOVNI POGOJI ZA VSE PRENOSNE
POSTAJE
Oprema prenosne postaje (portable) mora biti prenosne
narave, uporabljati mora začasno postavljene antenske
sisteme in mora biti napajana iz virov, ki niso odvisni od
javnega električnega omrežja. Uporaba predhodno nameščene opreme ni dovoljena. Prenosna postaja ne sme
uporabljati mrežnih virov za napajanje.
Postavitev postaje in antenskega sistema se ne sme začeti prej kot 24 ur pred začetkom tekmovanja. Uporaba hiš
in drugih objektov za postavitev anten/antenskih sistemov ni dovoljena. Razdalja do najbližjega električnega
priključka ali naseljenega objekta mora biti vsaj 100m.
Dovoljena je uporaba ene radijske postaje, oziroma enega sprejemnika in enega oddajnika. Dovoljeno je imeti
rezervno opremo na lokaciji, vendar nepriključeno na vir
napajanja med delovanje glavne opreme. Oddajna moč
naj bo nastavljena na maksimalno moč po izbrani kategoriji in naj bo vedno pod nadzorom.
5. KATEGORIJE
A. prenosne postaje (/P), en operater, QRP, neomejene
(CATEGORY-OPERATOR: SINGLE-OP, CATEGORY-ASSISTED: ASSISTED, CATEGORY-POWER: QRP)
B. prenosne postaje (/P), več operaterjev, mala moč, omejene (CATEGORY-OPERATOR: MULTI-OP , CATEGORY-ASSISTED: NON-ASSISTED, CATEGORY-POWER: LOW)
C. prenosne postaje (/P), več operaterjev, QRP, neomejene (CATEGORY-OPERATOR: MULTI-OP, CATEGORY-ASSISTED: ASSISTED, CATEGORY-POWER: QRP)
D. prenosne postaje (/P), več operaterjev, mala moč, ne-
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
66
KV AKTIVNOSTI
PRAVILA S5 FIELD DAY
omejene (CATEGORY-OPERATOR: MULTI-OP, CATEGORY-ASSISTED: ASSISTED, CATEGORY-POWER: LOW)
E. prenosne postaje (/P), več operaterjev, velika moč,
neomejene (CATEGORY-OPERATOR: MULTI-OP, CATEGORY-ASSISTED: ASSISTED, CATEGORY-POWER: HIGH)
F. Fiksne postaje
Izhodna moč:
QRP = največ 5W
mala moč = največ 100W
velika moč = moč po licenci/več kot 100W
Omejenim postajam (kategorija B) je dovoljena samo ena
antena z enim elementom (vodoravnim ali navpičnim), ki
ne sme biti podprta z več kot dvema podpornima (dvignjenima) nosilcema, visokima največ 15m nad tlemi.
Postajam s samo enim operaterjem (kategorija A) je dovoljeno delati največ 18 ur od 24 ur tekmovalnega časa.
Čas počitka (6 ur) mora biti seštevek največ treh časovnih
obdobij, jasno označenih v tekmovalnem dnevniku.
6. POZIV
CW : »CQ FD«
SSB: »CQ Field Day«
javno mesto: lokacija aktivnosti največ 3000 m od središča naseljenega območja z najmanj 1000 prebivalci
b) medijska podpora (obisk novinarjev, radia, televizije)
(0,10)
c) podpora lokalne skupnosti in drugih organizacij
(0,10)
lokalna skupnost: dokumentirana prisotnost in pomoč pri aktivnosti s strani lokalnih društev, zvez, pripadnikov CZ ipd.
druge organizacije: društva, zveze, klubi …
d) pisno poročilo o aktivnosti (0,10)
oddano poročilo 30 dni po tekmovanju, slikovno gradivo (4), min 300 besed
e) spletna objava aktivnosti (0,10)
spletna stran, slikovno gradivo (10)
f) uporaba alternativnih virov energije (0,20)
alternativni viri energije: napajanje s fotovoltaičnimi
sistemi, vetrnimi turbinami, gorivnimi celicami, akumulatorji in generatorji, ki ne uporabljajo fosilnih goriv
g) najmanj 30 vpisov v knjigo obiskovalcev (0,10)
vpis: podpisana zabeležka v knjigo vtisov obiskovalcev
h) mladi operaterji (pod 18 leti starosti), ki so naredili
najmanj 20 QSO in je to razvidno iz tekmovalnega
dnevnika (vsak 0,10)
11. KONČNI REZULTAT
7. IZMENJAVA RAPORTOV
Postaje morajo izmenjati raport, ki je sestavljen iz ocene
sprejema po RS(T) sistemu in zaporedne številke zveze,
začenši z 001. Če delana postaja ne odda zaporedne številke, se jo logira s številko 000.
8. TOČKOVANJE
Končni rezultat je izračunan na podlagi vsote vseh QSO
točk, pomnoženih z vsoto vseh WAE/DXCC množiteljev in
zmnožkom vsote posebnih množiteljev.
12. TEKMOVALNI DNEVNIKI
Tekmovalne dnevnike je potrebno poslati v Cabrillo formatu. Sodelujoči se strinja, da se lahko njegov dnevnik
uporabi za pregled tudi zunaj S5 (druga FD tekmovanja).
Zveza fiksne postaje s fiksno postajo: 0 točk
Zveze:
 s fiksnimi postajami v Evropi: 2 točki
 s fiksnimi postajami izven Evrope: 3 točke
 s prenosnimi postajami v Evropi: 4 točke
 s prenosnimi postajami izven Evrope: 6 točk
Z vsako postajo lahko naredimo eno zvezo po tekmovalnem področju.
13. NAČIN IN ROK POŠILJANJA DNEVNIKOV
Rok za pošiljanje dnevnikov je najkasneje 7 dni po tekmovanju, na elektronski naslov hf@hamradio.si.
14. NAGRADE
Za prenosne postaje se štejejo samo znaki s pripono »/p«,
»/m«, »/mm«, or »/am«.
Na osnovi doseženih rezultatov organizator podeljuje diplome v vsaki kategoriji za prva tri mesta. V posebnih primerih se lahko podeli tudi dodatne diplome.
9. MNOŽITELJI
15. KONČNE DOLOČBE
En množitelj za vsako WAE državo / DXCC entiteto na vsakem področju posebej.
Kršitev pravil aktivnosti, nešportno obnašanje, neupoštevanje načel hamspirita so lahko zadostni razlogi za diskvalifikacijo/neuvrstitev.
10. POSEBNI MNOŽITELJI (osnova 1)
Število doseženih točk se dodatno lahko pomnoži z vsoto
doseženih posebnih množiteljev, če tekmovalec ali ekipa
priloži dokazila v elektronski obliki (dokumente, fotografske posnetke, avdio in video material ipd.), ki potrjujejo:
a) aktivnost na javnem mestu (0,10)
CQ ZRS
Za ugotovitev in objavo rezultatov organizator tekmovanja imenuje tekmovalno komisijo. Odločitve komisije so
dokončne. Pravico tolmačenja in sprememb teh pravil
ima organizator tekmovanja.
Letnik XXII, 1-2/2011
UO ZRS
67
KV AKTIVNOSTI
ZRS KVP
Rezultati ZRS KVP 2010
VELIKA MOČ CW/SSB
M. Znak
Rezultat
1. S53MM
39.588
2. S54O
38.889
3. S55OO
35.071
4. S57C
33.597
5. S50W
33.558
6. S57Z
32.069
7. S52OP
31.222
8. S53M
30.727
9. S51KM
25.741
10. S57Q
20.468
11. S53XX
19.440
12. S52W
14.476
13. S52AW
14.325
14. S59DRJ
11.832
15. S55O
11.360
16. S59ABC
10.540
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
S50XX
S52LW
S50K
S58P
S55M
S55KA
S59DCD
S59UAR
S52B
S59DMA
S50TA
S52IT
S51XA
S51IB
S57OGC
S59DTN
S57OWA
S52TC
15.656
15.300
14.746
14.025
13.690
11.357
10.626
10.164
10.117
9.849
8.601
7.139
6.490
4.900
3.784
3.234
3.080
2.280
VELIKA MOČ CW
M. Znak
1. S57DX
2. S52AU
3. S57NL
4. S58M
5. S53DRA
Rezultat
12.074
10.230
10.116
7.052
5.244
VELIKA MOČ SSB
M. Znak
1. S51DX
2. S53GO
3. S58WW
4. S57NML
5. S51D
6. S59ACP
7. S50AL
8. S57PD
Rezultat
10.171
6.100
5.803
4.552
3.828
2.952
638
120
MALA MOČ CW
M. Znak
1. S59DDR
2. S54A
3. S52F
4. S51W
5. S53QD
6. S51SX
7. S51MF
8. S51VC
9. S57NEA
10. S51LU
11. S57L
12. S51RJ
13. S57AD
14. S56A
15. S55N
16. S52X
17. S57AJ
18. S51WO
19. S52IC
20. S51PU
21. S52WD
22. S51AE
23. S57BRK
24. S50D
Rezultat
12.158
11.804
11.276
11.020
10.486
9.136
8.848
8.390
7.810
7.676
7.134
6.552
6.084
6.004
5.776
4.884
4.536
4.216
3.712
3.710
3.630
1.564
1.144
1.050
MALA MOČ SSB
M. Znak
1. S51ST
2. S56JAZ
3. S57NAW
4. S50O
5. S59JL
6. S57PR
7. S53SL
8. S57JZ
Rezultat
9.468
7.766
7.568
7.478
7.399
7.008
6.924
6.133
MALA MOČ CW/SSB
M. Znak
Rezultat
1. S53F
35.314
2. S53CC
33.926
3. S57LM
33.232
4. S53RM
32.510
5. S56AA
31.000
6. S58FA
26.957
7. S53BB
26.724
8. S57TW
26.098
9. S59DJK
23.119
10. S51NM
20.570
11. S55Z
19.801
12. S50C
19.270
13. S51HU
18.495
14. S52W
17.238
15. S53AK
16.744
16. S52AA
16.692
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
S57CT
S53VP
S53DRA
S54KM
S59ACP
S56B
S56EX
S50MJ
S56Y
S57LR
S57JJ
S53AJK
S57PM
S56AC
S59IVG
S59GS
S59DEM
S56AW
S59DCD
S59EYZ
S57OAZ
S56ZZZ
S56OA
S52RR
S59ACM
S52TK
S52MBL
S55NF
S52BZI
S56PYZ
S53G
S50LD
S57OGL
S56CT
S57RT
S58L
S52B
S56IPS
S55SM
S52KT
5.876
5.598
5.170
4.935
4.646
4.600
4.518
4.230
4.115
3.765
3.739
3.732
3.649
3.442
3.440
2.911
2.720
2.432
2.409
2.294
2.146
1.968
1.836
1.785
1.617
1.584
1.480
1.472
1.375
1.364
1.334
1.210
900
864
759
480
300
280
240
6
QRP CW/SSB
M. Znak
1. S51YI
2. S51WC
3. S51Z
4. S59MA
5. S59D
Rezultat
24.090
23.150
19.486
13.432
10.880
QRP CW
M. Znak
1. S58Q
2. S51NZ
3. S54X
4. S50X
5. S50AAA
Rezultat
10.812
9.888
9.458
7.552
5.772
Letnik XXII, 1-2/2011
6. S58RU
7. S52P
8. S51CL
QRP SSB
M. Znak
1. S50CA
2. S57UMP
3. S52E
4. S56UBS
5. S51O
6. S56UGB
EKIPE
M. Znak
1. CAB1
2. BCC
3. CAB2
4. CAB3
5. CAB4
6. PTUJ
7. RADGONA
8. ŠEPETAVČKI
9. VRHNIKA
10. GEOSS
11. WND1
12. ŠEPETAVČKI 2
NOVINCI
M. Znak
1. S56AA
2. S53SL
3. S53GO
4. S54KM
5. S56EX
6. S57LR
7. S56AC
8. S52MBL
9. S55NF
10. S52BZI
11. S50LD
4.152
4.080
1.924
Rezultat
4.726
4.207
3.913
3.356
3.162
1.048
Rezultat
105.695
104.305
92.869
87.923
51.262
40.405
37.644
29.746
28.048
26.625
17.592
7.691
Rezultat
31.000
6.924
6.100
4.935
4.518
3.765
3.442
1.480
1.472
1.375
1.210
MALA MOČ SSB
M. Znak
1. S53CAB
2. S50BCC
3. S59DJK
4. S59UAR
5. S53DRM
6. S53AJK
7. S59DHP
8. S53DRA
9. S53EOP
10. S59ACP
11. S51WND
12. S59DCD
13. S59DAP
14. S59EIJ
15. S59CCD
16. S59EHI
17. S59DZT
18. S59DJR
19. S59HIJ
20. S59GCD
21. S53JPQ
22. S59ABC
23. S50E
24. S59EST
25. S59DDR
26. S59EYZ
27. S59DTB
28. S59IVG
29. S59DBC
30. S59DEM
31. MPMC
32. S51DSG
33. S53DGM
34. S59DDX
35. SCC
36. S59FOP
37. S53APR
38. S53AAN
39. S59DZZ
40. S59DGO
41. S59DAJ
42. S59CST
43. S59DOR
44. S59ACA
Rezultat
396.087
177.938
112.118
54.785
52.077
50.880
47.522
44.576
41.543
40.042
37.613
35.821
31.504
28.048
26.957
24.838
24.616
23.630
17.888
15.909
15.758
15.624
15.505
13.352
12.158
11.050
8.390
7.220
6.552
6.350
6.004
5.647
4.935
4.536
4.347
4.207
4.065
3.442
3.356
3.200
1.785
1.600
1.104
300
Celotni rezultati so objavljeni na spletni strani:
http://kvp.hamradio.si
KVP komisija ZRS:
S52E – Vojko Ostrožnik
S55OO – Goran Andrić
S56UGB – Brane Godnik
CQ ZRS
68
RAZNO
REZULTATI S5 FD/ARG KOLEDAR TEKMOVANJ
Rezultati S5 Field day 2010 KOLEDAR ARG TEKMOVANJ V LETU 2011
S5 FIELD DAY SSB
A. Prenosne postaje (/P), en operater, QRP, neomejeno
Mesto
Postaja
Št. zvez
Množ.
Točke
1
S56AC/P
94
40
13.040
B. prenosne postaje (/P), več operaterjev, mala moč, omejene
Mesto
Postaja
Št. zvez
Množ.
Točke
1
S50BCC/p
981
140
459.060
2
S52L/p
384
76
108.376
S50BCC/P: S52W, S53F.
S52L/P: S52P, S52E, S51TP
C. prenosne postaje (/P), več operaterjev, QRP, neomejene
Nihče
D. prenosne postaje (/P), več operaterjev, mala moč, neomejene
Mesto
Postaja
Št. zvez
Množ.
Točke
1
S53Q/p
862
91
255.164
S53Q/P: S50X, S51BX, S57PKT, S57RTH
E. prenosne postaje (/P), več operaterjev, velika moč, neomejene
Mesto
Postaja
Št. zvez
Množ.
Točke
1
S55W/p
1228
135
540.000
S55W/P: S50XX, S52X, S55O, S56G, S56Y, S57LR, S58LA,
S59JL, MATJAZ
F. fiksne postaje
Mesto
Postaja
1
S57U
2
Št. zvez
61
Množ.
24
Točke
5.856
S58MU
32
8
1.024
Več informacij na: http://lea.hamradio.si/~hf/s5fd/
MAREC
S 26.03.
Cooper test 3200m, ZRS UKV trening
Ajdovščina
144
Odprto prvenstvo radiokluba Ajdovščina Ajdovščina
Odprto prvenstvo radiokluba Ormož
Ormož
3,5
144
Odprto prvenstvo RK Ptujska gora
Odprto UKV ARG prvenstvo ZRS
Odprto prvenstvo RK Žužemberk
Odprto prvenstvo radiokluba Krško
3,5
144
3,5
144
APRIL
S 09.04.
S 16.04.
MAJ
S
S
S
S
07.05.
14.05.
21.05.
28.05.
Ptujska gora
Postojna
Žužemberk
Krško
JUNIJ
S 04.06. Pionirsko KV ARG prvenstvo ZRS
Ljubljana
3,5
S 18.06. Odprto KV ARG prvenstvo ZRS
Radomlje
3,5
16.-19.06. 12. mladinsko evropsko ARDF prvenstvo Primorsko, Bolgarija 3,5/144
SEPTEMBER
05.-10.09. 18. evropsko ARDF prvenstvo
S 24.09. Odprto Jesensko KV ARG prvenstvo ZRS
Oradea, Romunija
Sevnica
3,5/144
3,5
Veterani M60, pokal sezone 2010
Ivan LAZAR S56TQL, Jože ONIČ S51T, Janko KUSELJ S59D, Zdravko IVAČIČ S57BZI
P50 - KV ARG Postojna - Ženske
Maja MARUŠIČ - S58AJA, Petra LEVIČAR - S58APL, Nina RADI - S57ONR, Adrijana MOŠKON, S57ORA
K38 - KV ARG prvenstvo ZRS - Juniorji
Urban SENICA - S59DHP, Žiga BATIČ - S53AAN, Sebastijan KUŽNER - S59DPG,
Marino JELINEK - S59DIQ, Armin ČRNIGOJ - S56AC
P53 - KV ARG Postojna - Seniorji
Franci ŽANKAR - S57CT, Mitja ŠTRMAN - S56PPO, Peter OREŠNIK - S52AA, Danilo KUNŠEK
- S59DHP, Niki ŽVEGLIČ - S59DHP, Stojan KURET - S51WI
CQ ZRS
Letnik XXII, 1/2011
69
RADIOAMATERSKE DIPLOME
Ureja:
Miloš Oblak, S53EO
RADIOAMATERSKE DIPLOME
DIPLOMA SANREMO
ITALIA
Diplomo izdajajo radioamaterji italijanske sekcije Sanremo za zveze s člani sekcije in klubsko postajo IQ1SM v obdobju 15. februar
2011 – 31. marec 2011. Vsaka zveze šteje 1 točko na SSB in 2
točki na CW, RTTY in Digi Modes, klubska postaja IQ1SM šteje 3
točke. Ista postaja je lahko delana na več bandih in načinih dela.
Za diplomo je potrebno zbrati 20 točk. Diploma je brezplačna, če
jo želite dobiti v PDF obliki po elektronski pošti. Za tiskano diplomo pošljite izdajatelju diplome zahtevek + 5 EUR. Zvez ni potrebno imeti potrjenih, pošljite izpisek iz dnevnika.
e-mai: i1yhu@arisanremo.it
ARI Sanremo – Diploma Sanremo, P.O.Box 114,
I-18038 SANREMO (IM), Italia
ZURICH – HB80Z - AWARD
SWITZERLAND
Letos praznujejo radioamaterji, člani švicarskega USKA oddelka Zurich, svojo 80-letnico. Ob tej priložnosti izdajajo spominsko diplomo za zveze z radioamaterji kantona Zurich (ZH). Veljajo zveze v
koledarskem letu 2011. Vsaka zveze šteje 1 točko, zveze s posebno
postajo HB80Z pa 2 točki. Za diplomo veljajo tudi ostale postaje, ki
so delale /P ali /M iz teritorija Kantona Zurich. EU postaje potrebujejo 5 točk. Vsaka postaja je lahko delana enkrat. SWL OK. Diploma je
lahko posebej označena, da so bile vse zveze na enem bandu ali
enem načinu dela. Zvez ni potrebno imeti potrjenih, pošljite overjen izpisek iz dnevnuika + 10 EUR ali 13 USD ali 10 IRC na:
USKA Section Zurich, Award Manager HB9MHR,
Zelglistr. 16, CH-8602 WANGEN ZH, Switzerland
ZONE 39 AWARD
PORTUGAL
Diploma se izdaja za potrjene zveze z najmanj 10 različnimi
DXCC državami iz WAZ zone 39. Veljajo zveze od 1. januarja
1952 dalje, na vseh bandih in načinih dela. Cross-band in crossmode zveze ne veljajo za diplomo. SWL OK.
Države, ki veljajo za diplomo:
D6 – Comoros
FT/Z – Amsterdam Isl.
FH – Mayotte
S7 - Seychelles
FR – Reunion
VK0H – Heard Isl.
FR/G – Glorioso
VQ9 – Chagos Isl.
FR/J – Juan de Nova
3B6 - Agalega
FR/E – Europe
3B7 – St. Brandon
FR/T – Tromelin
3B8 - Mauritius
FT/W – Crozet Isl.
3B9 – Rodriguez Isl.
FT/X – Kerguelen
5R8 - Madagascar
KEMEROVO AWARD
RUSSIA
Diploma se izdaja za potrjene zveze z 5 administrativnimi distrikti
(RDA) ruskega mesta Kemerovo po 1. januarju 2003. Distrikti so
KE01, KE02, KE03, KE04 in KE05. Veljajo vsi bandi in načini dela.
GCR 10 IRC. Makhamadeev Khalit Kh. UA9ULY, ul. Metallistov 12-8,
650052 KEMEROVO, Russia
e-mail: rk9uy@rambler.ru
Antarktika je razdeljena na nekaj WAZ zon: 12, 13, 29, 30, 32, 38
in 39. Običajno imajo te postaje na svoji QSL karti napisano zono.
Polarni postaji KC4AAA in KC4USN, ki sta postavljeni na Južnem
polu, veljata za vse navedene zone, in zato tudi za diplomo.
GCR + 5 EUR ali 6 USD ali 5 IRC
Manuel Alberto C. Marques CT1BWW, P.O.Box 41
2680-901 OEIRAS, Portugal
e-mail: ct1bww@cwhamradio.com
NIZHNIY NOVGOROD REGION AWARD
RUSSIA
Nizhniy Novgorod (bivši Gorky) je 4. mesto po velikosti v
Rusiji. Diploma se izdaja za potrjene zveze s postajami iz
različnih administrativnih regionov (RDA distriktov) mesta in
oblasti Nizhniy Novgorod (UA3T.., RA3T, RK3T,…). Distrikti
imajo RDA oznako NN01 do NN67. Za diplomo je potrebna po
1 zveza iz najmanj 10 različnih distriktov. Veljajo zveze po 1.
januarju 2010. Diploma je brezplačna, če jo želite prejeti po
elektronski pošti, za natisnjeno diplomo pa pošljite po pošti
overjen zahtevek + 10 IRC.
e-mail: ra3tl@mail.ru
Alexander V. Kulakov RA3TL, ul. Dachnaya 18-24
603034 NIZHNIY NOVGOROD, Russia
RUSSIAN WPX AWARD
RUSSIA
Diploma se izdaja za potrjene zveze po 1. januarju 1989 s 100 različnimi prefiksi Rusije. Veljajo vsi bandi in načini dela. Diploma je lahko posebej označena, da so bile vse zveze na CW ali SSB, ali na enem bandu.
GCR 10 EUR ali 10 USD. Nick Ermolenko UA6MM, P.O.Box 73, TAGANROG, 347902, Russia. Internet: http://www.ua6mm.narod.ru/
30 YEARS OF VERON SECTION 54 AWARD NETHERLANDS
Holandska sekcija VERON 54 Etten-Leur praznuje letos 30-letnico
aktivnega delovanja. Spominska diploma se izdaja za zveze s 3
različnimi člani sekcije v koledarskem letu 2011. Zveza s klubska
postajo PI4ETL/PI30ETL je obvezna za diplomo. Veljajo vsi bandi
in načini dela. Diploma je lahko posebej označena, da so bile vse
zveze na enem bandu ali načinu dela. Spisek članov lahko dobite
na spletni strani Sekcije 54 Etten-Leur. Diploma je brezplačna,
pošljite overjen izpisek iz dnevnika po elektronski pošti, lahko pa
pošljete zahtevek + 3 IRC za tiskano diplomo.
C. Baeten PA1CPA, Meidoornlaan 35, NL-4871 TA ETTEN-LEUR, The
Netherlands. e-mail: pe2cpa@ziggo.nl - Internet: http://a54.veron.nl
GOLD AWARD
POLAND
Diplomo izdaja Radioklub SP7PBC iz mesta Skierniewice za potrjene zveze z 12 različnimi postajami iz Poljske, ki z zadnjo črko
sufiksa sestavijo besedo SKIERNIEWICE. Veljajo zveze po 1. januarju 1999. Zveza s postajo iz mesta Skierniewice (SP7/SQ7) lahko
nadomesti manjkajočo črko. SWL OK. GCR 5 EUR ali 5 IRC
Award Manager SP7HQ, P.O.Box 94,
PL-96 100 Skierniewice 1, Poland
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
70
SOTA
BAZA SOTA
Summits On The Air
Vrhovi na radijskih valovih
Baza SOTA
Rado Križanec, S58R
SOTA je radioamaterska aktivnost v naravi in je t.i. tekmovalni vidik v ozadju. Baza podatkov o izvedenih
aktivacijah nam omogoča potrjevanje izvedenih aktivnosti tako za aktivatorje kot tudi lovce in ne nazadnje
izpolnjevanje pogojev za program SOTA diplom.
Kot takšna nam omogoča različne analize, od aktivnosti
združenj, do pregleda aktivnosti posameznikov.
SOTA Slovenija, oz. aktivnosti naši aktivatorjev in lovcev
so med najaktivnejšimi, trdno na tretjem mestu (za Angleži in Nemci) in kar je še pomembnejše - aktivnost še
naprej narašča. Tako je letu 2010 80 aktivatorjev izvedlo
preko 1400 aktivacij in doseglo skupaj 7678 aktivatorskih točk.
V letošnjem letu se ta trend nadaljuje in množična aktivnost v času S5 dnevov zimskih aktivacij (5. – 8. februarja
2011) to samo potrjuje. Ob naraščanju aktivnosti se pojavljajo nepravilnosti, na srečo v manjšem obsegu, vendar dovolj, da je potrebno veliko opozorilo, da je potrebno preventivno (izobraževanje) delovanje tudi na tem
področju.
1.02.2011 je stopil v veljavo dopolnjen Referenčni priročnik združenja – ARM (http://files.sota.si/doc/S5-ARM_1
.06_110101_Slo.pdf, sedaj imamo 406 vrhov), za katerega predvidevamo, da se še dolgo ne bo spremenil.
V svetovnem merilu se SOTA hitro razvija, med novimi
članicami so s 15.03.2011 tudi naši zahodni sosedje Italjani (20 področij, 295 vrhov).
1.aprila 2011 se je v SOTA vključila tudi Portugalska z 11
področji, ki zajemajo 54 vrhov.
PosiƟon
AcƟvator
Callsign
14
S56JAZ
74
492
60
552
15
S57D
97
458
69
527
16
S57BNX
96
460
66
526
17
S57AJJ
84
484
39
523
18
S57X
91
429
57
486
19
S56CW
54
402
63
465
20
S56WPF
62
312
72
384
21
S56WRT
72
334
36
370
22
S53XX
52
319
42
361
23
S56WDN
82
260
45
305
24
S58MU
52
232
42
274
25
S54Q
40
243
30
273
26
S57LU
40
266
0
266
27
S54KM
35
202
45
247
28
S51ZJ
47
226
18
244
29
S51RU
45
192
18
210
30
S56VJM
33
176
27
203
31
S57MB
39
173
18
191
32
S51JS
34
154
36
190
33
S55NM
32
160
21
181
34
S52STM
22
154
18
172
35
S50TA
21
138
27
165
36
S53NW
22
128
33
161
37
S55SZ
17
132
24
156
38
S59MP
14
112
36
148
39
S51WX
36
126
15
141
40
S58R
35
122
6
128
41
S57TI
37
106
21
127
42
S56RRT
27
94
21
115
43
S56KM
17
98
15
113
44
S56SHA
20
98
12
110
44
S56LCH
27
86
24
110
46
S51ZG
24
108
0
108
47
S51TS
18
92
15
107
48
S59Z
15
76
21
97
49
S56UBS
18
76
15
91
50
S53JP
12
50
36
86
51
S52AL
16
82
3
85
81
Summits
Points
Seasonal
Bonus
Total
Score
52
S52ON
15
66
15
53
S53IZ
10
58
9
67
174
1364
54
S50LD
17
48
18
66
58
1
S56LXN
242
1190
2
S53X
218
919
117
1036
55
S56RPJ
12
52
6
3
S52TC
94
728
174
902
55
S50MP
7
58
0
58
4
S56IHX
127
714
120
834
55
S52RR
53
40
18
58
5
S57AX
129
699
87
786
58
S53DGM
6
S57MS
123
624
156
780
58
S59KA
7
S56SFZ
91
662
81
743
60
S57DJ
8
S57PZ
104
592
87
679
61
S55DD
8
54
3
57
16
51
6
57
7
28
21
49
12
40
3
43
9
S57XX
131
605
69
674
62
S57JJ
6
32
3
35
10
S55KM
105
534
114
648
62
S56TM
5
32
3
35
11
S56IAA
81
548
69
617
64
S52FT
12
34
0
34
12
S53MN
86
556
45
601
65
S57GB
7
32
0
32
13
S52Q
73
534
66
600
65
S54DX
11
32
0
32
CQ ZRS
Letnik XXII, 1-2/2011
71
SOTA
BAZA SOTA / SEJEM HAMRADIO
65
S55DB
8
32
0
32
92
S51HU
2
11
0
65
S50NV
8
32
0
32
92
S52OA
2
8
3
11
11
69
S51TZ
9
28
3
31
92
S55DX
3
8
3
11
70
S56AC
8
24
6
30
96
S56T
1
10
0
10
71
S52MBL
9
22
6
28
96
S52KT
1
10
0
10
72
S57PY
7
24
3
27
96
S51KM
1
10
0
10
73
S57NAD
8
26
0
26
96
S57NA
1
10
0
10
73
S58SA
7
26
0
26
100
S56SNR
1
6
3
9
75
S50AL
5
16
9
25
100
S56CT
2
6
3
9
76
S52ANG
4
22
0
22
102
S51UJ
2
8
0
8
77
S57PNX
3
14
6
20
102
S56KZ
2
8
0
8
78
S52BZI
5
16
3
19
104
S52DEB
1
4
3
7
78
S58DOD
4
16
3
19
105
S55O
1
6
0
6
80
S58TSC
3
18
0
18
105
S52AA
2
6
0
6
80
S57PD
2
12
6
18
105
S56VHR
2
6
0
6
82
S52ST
5
14
3
17
105
S58BJ
1
6
0
6
82
S55K
4
14
3
17
109
S57LSW
1
4
0
4
82
S56FC
3
14
3
17
109
S57SWR
1
4
0
4
85
S59DKR
4
16
0
16
109
S56G
2
4
0
4
86
S52QM
3
14
0
14
109
S55NF
1
4
0
4
86
S59UAR
5
14
0
14
109
S57AZG
1
4
0
4
88
S59RA
5
12
0
12
114
S53KV
1
2
0
2
88
S51DSW
2
12
0
12
114
S56VGL
1
2
0
2
88
S56RID
2
12
0
12
114
S51BM
1
2
0
2
88
S51GF
3
12
0
12
114
S55SM
1
2
0
2
92
S55Z
2
8
3
11
Vabilo
V
abilo
o k ssodelovanju
odelova
anju n
na
a ssejmu
ejjmu H
HAMRADIO!
AM
MRADIO
O!
Spoštovani kolegi in kolegice radioamaterji, tako kot doslej bo Zveza radioamaterjev Slovenije tudi letos predstavila slovenske radioamaterje na svojem razstavnem mestu na sejmu Ham Radio v nemškem Friedrichshafnu ob Bodenskem
jezeru od 24. do 26. junija (http://www.hamradio-friedrichshafen.de).
Za Zvezo radioamaterjev Slovenije bo na voljo razstavni prostor površine okoli
25 m2. Ker gre za naš skupni projekt, vabim vse tiste, ki ste voljni pomagati pri
organizaciji predstavitve, da se pridružite organizacijski ekipi.
Da bo naša stojnica čimbolj privlačna, potrebujemo predloge, v kakšni obliki
pripraviti predstavitev oz. kaj naj bo letošnja osrednja tema. Prav tako potrebujemo prostovoljce, ki bodo pomagali pri postavitvi stojnice, dežurstvu, logistiki in
drugih opravilih.
Zaradi nadaljevanja varčevalnih ukrepov bo ZRS krila izključno minimalne stroške, povezane z uporabo razstavnega prostora. Vse ostale
stroške, ki bodo nastali zaradi predstavitve na sejmu, vključno s stroški prevoza in bivanja, krijejo udeleženci sami. Da pa ne bi bilo breme
za posameznike preveliko, k sodelovanju vljudno vabim tudi morebitne sponzorje in donatorje.
Vaše cenjene predloge v zvezi s predstavtvijo pričakujem najkasneje do 01.05.2011!
Za vsa nadaljnja vprašanja sem na voljo preko elektronske pošte ge@siol.net oz. po telefonu na številki 041 624 240.
Lep pozdrav, Anton GALUN, S51AG
Letnik XXII, 1-2/2011
CQ ZRS
Pozdravljena, prihodnost!
Na novo
definirani
osciloskopi
na voljo že za
1.014 EUR *
Agilentova družina
InfiniiVision 2000 X
Agilentova družina
InfiniiVision 3000 X
70, 100, 200
100, 200, 350, 500
Največja hitrost vzorčenja
2 GSa/s
4 GSa/s
Največja globina spomina
100 k točk
4 M točk
50.000
1.000.000
Popolnoma nadgradljiv
Da
Da
Dodatne funkcionalnosti
Logični analizator (MSO)
Funkcijski generator
Logični analizator (MSO)
Analizator protokola
Funkcijski generator
Pasovna širina (MHz)
Največja hitrost osveževanja
(št. zajemov/sek)
© 2011 Agilent Technologies, Inc.
*Cena je v EUR brez DDV in se
lahko spremeni
Agilent & mreža
distributerjev:
Pravi inštrumenti.
Pravi nasveti.
Ob pravem času.
Amiteh d.o.o.
Brnčičeva ulica 13
1231 Ljubljana-Črnuče
tel.: 0590 17571, faks.: 0590 17570
prodaja@amiteh.com, www.amiteh.com
Oglejte si razliko. Še danes.
www.agilent.com/find/morescope