Med dolgovi in premoženjem - Transcendentalno meditacijo
24 jesen 2013 Revija UniCredit Bank Strokovno Devet zapovedi investiranja Mednarodni intervju Rolf Jensen Optimalna kapitalska struktura Med dolgovi in premoženjem Vpliv partnerja na vodenje? Klemen Štular, NIL Franc Pungerčič, Vianova Marko Lukić, Lumar IG Tomi Ilijaš, Arctur prva slika Diagnostični center Bled, Pod skalo 4, Bled, FOTO: Getty images Kako si predstavljate ... inspiracijo? »Kot slap neprestane energije in brbotajočih misli.« Robert Nagy, profesor in glavni violončelist v Dunajski filharmoniji S preventivnimi pregledi lahko preprečimo razvoj bolezni Ni treba, da je skrb za zdravje nelagoden proces. Lahko je tudi dobrodošel odmik od vašega vsakdana, v prelepem okolju ob Blejskem jezeru. Je že dolgo odkar ste bili na splošnem zdravniškem pregledu? Se zavedate, da bi bilo zaradi vašega hitrega življenjskega tempa koristno iti na preventivne preiskave, a obupate, ko ugotovite, koliko naročanja, časa in zadrževanja po zdravstvenih ustanovah bo potrebno? Tudi zaradi teh razlogov smo pred skoraj dvajsetimi leti ustanovili Diagnostični center Bled. V čudoviti okolici Blejskega jezera, s sobo hotelskega tipa, wellness paketom in restavracijo, boste v sproščenem okolju lahko na enem mestu opravili celostni preventivni zdravstveni pregled in dobili rezultate v najkrajšem možnem času, zahvaljujoč lastnim laboratorijem Diagnostičnega centra Bled. Vrhunski strokovnjaki bodo s pomočjo najsodobnejše opreme in s prijaznim pristopom poskrbeli, da zdravje ne bo več vaša skrb. Krajše, enodnevne temeljne preventivne preglede pa lahko opravite v Ljubljani, v Vili Urbani, podružnici Diagnostičnega centra Bled. Z zdravjem do uspehov! Za več informacij pokličite na: T: 04/ 579 84 08 ali pišite na: romana.lenarcic@dc-bled.si. www.dc-bled.si Meni slap simbolizira energijo, takšno, kot nam jo zapustijo skladatelji v svojih tonih in melodiji. Notni zapis ni nič drugega kot v cev speljan slap in razlika med izvajalcem ter umetnikom veliko let po skladateljevi smrti je v interpretaciji. Izvajalec (instrumentalist) le ponovno namesti pipo, da bi dobil pitno vodo, umetnik pa s svojim instrumentom s pomočjo not in lastne domišljije naredi slap spet slišen publiki. Uvodnik Med Scilo in Karibdo Makro- in mikroekonomski položaj Slovenije je precej negotov. Pogosto slišim, da smo prav banke glavni krivec za nastalo situacijo v Sloveniji, ker ne želimo podpirati podjetij z dodatnim kreditiranjem. V času debelih krav smo zaradi izredno hude konkurence med bankami na našem trgu ponujale poceni kredite za investicije in spodbujanje razvoja podjetij, po drugi strani pa nekatere žal tudi za financiranje menedžerskih prevzemov, ki so se poplačevali iz operativnega poslovanja podjetij in tako slabili konkurenčnost naših podjetij na dolg rok. Vendar pa ni prav, da vse banke mečemo v isti koš, tako z vidika poslovne politike obravnave kreditnih poslov kot tudi z vidika ključnih kazalnikov stabilnosti in varnosti poslovanja, kot je denimo kapitalska ustreznost. Marsikatera banka se tudi v času največje konjunkture v Sloveniji ni odločila sodelovati v tovrstnih poslih zaradi preprostega razloga: projekcije denarnega toka v konkretnih primerih niso bile dovolj realne in na zadostnem nivoju, da bi bankam zagotavljale poplačilo kreditov. Večina struktur kreditov je bila enostavnih, brez finančnih zavez, upoštevaje zgolj tekoče poslovanje podjetja, s šibkim zavarovanjem. Pogled odločevalcev v podjetjih je bil pragmatičen, izbrali so najmilejšo strukturo kredita za najnižjo ceno. Pa je bila takšna odločitev res vedno prava in najboljša? Z vidika uvajanja profesionalnih standardov in dolgoročne vzdržnosti poslovanja tako bank kot podjetij prav gotovo ne. Drugo, prav tako pomembno je vprašanje namena porabe kreditov v tistem obdobju. Če bi bil denar namenjen premišljenim razvojnim projektom, prodoru na tuje trge, povečevanju konkurenčnosti, optimizaciji procesov, razvijanju najboljših kadrov, iskanju kvalitetnih strateških partnerjev v času, ko bi za deleže v podjetjih lahko še iztržili pametno ceno, bi bilo gospodarsko stanje danes povsem drugačno. Žal ni, čeprav obstajajo izjeme, ki so tudi v tem času vlekle prave vzvode. To pa še ne pomeni, da je konec sveta. Nasprotno, je priložnost, da se iz preteklih napak nekaj naučimo, tako banke kot podjetja, in da se trdno odlo- www.unicreditbank.si čimo ter vsak dan znova vpeljujemo profesionalne in etične standarde na vseh ravneh. Kar nekaj podjetij je kljub vsemu dokazalo, da to zna in zmore. Pa bo sistemska razdolžitev podjetij res ponudila potrebno rešitev za hiter in učinkovit izhod iz primeža krize? Osebno menim, da je bistveno bolj pomembno, da podjetjem, ki imajo težave, ponudimo pomoč pri iskanju pravih strateških partnerjev, ki bodo prinesli svež kapital, nove trge, znanje, transparentnost, pozitivno selekcijo in prave vrednote. Prav izboljšanje kapitalske strukture bo podjetjem dalo moč za nove razvojne preboje. Verjemite, takšna podjetja bomo banke z veseljem podprle, seveda v skladu s profesionalnimi standardi. Čas je torej, da se bolj odpremo vlagateljem s pravo strateško vizijo, pa najsi bodo to tuji ali domači vlagatelji, morda oblikujemo sklad kapitala, ki bo pomagal podjetjem, ki so podkapitalizirana. Strateški partnerji iz tujine v Sloveniji vidijo zlasti naslednje ovire za neposredne tuje investicije: pomanjkljiva sistemska podpora na ravni države, prevelika birokracija, težave bančnega sektorja, neugoden davčni sistem ter počasno in neučinkovito sprejemanje odločitev. Prav modro in pravočasno odločanje, prepotrebno ukrepanje (ne samo razpravljanje) in prevzemanje odgovornosti so največji imperativ voditeljev današnjega časa. V zgodovini slovenskega naroda so se namesto nas pogosto odločali drugi. Čas je, da zberemo pogum, prevzamemo iniciativo, sprejmemo prepotrebne odločitve in jih nato udejanjimo v praksi, čeprav smo pri tem pogosto vklenjeni med Scilo in Karibdo. Le tako bomo lahko dober zgled svojim sodelavcem, da bodo privzeli enake principe delovanja, seveda z našim zaupanjem in podporo. Tako bomo lahko tudi ustvarili prijazno okolje, ki bo med nas privabilo najboljše, zagnane in predane sodelavce, s katerimi bomo skupaj dosegli odlične rezultate. Preprosto, kajne? Sicer se bodo namesto nas začeli odločati drugi ... Jana Benčina Henigman, / odgovorna urednica / Jana.Bencina-Henigman@ unicreditgroup.si 5 vs e bina Vsebina ... Vpliv partnerja na vodenje 26 Obstajajo trije glavni modeli postavljanja mej med poslovnim in zasebnim življenjem. Meja določa, ali menedžer s partnerjem govori o svojem delu ali ne. Več ko govori, večji vpliv ima partner na njegove poslovne odločitve, hote ali ne. [26 ] Praktično 28 30 Vsako nogometno moštvo ima kapetana, ki pogumno koraka naprej in vse, kar zahteva od drugih, dela tudi sam(a), in to dvojno. Zato mu/ji ljudje tudi tako radi sledijo. [28] Odgovorno Odnos med mestom, ljudmi in rabo zelene energije postaja vse pomembnejši. Pri integraciji tega v vsakdanje življenje pa veliko vlogo igra tudi estetika. Zato ponoven razmislek o umetnosti v javnih prostorih, s katerimi sporočamo še potrebo po skrbi za okolje, ni odveč. [30] Fenomeni 34 Konjske dirke so bržkone stare toliko kot človeštvo. Z njimi so se kratkočasile prav vse civilizacije – od starih Grkov do Babiloncev, Asircev ali Egipčanov –, in so veljale za najprestižnejši športni dogodek. [34] Iz čevljev slovenskih izvoznikov Četudi se v naši kolektivni zavesti še nismo izkopali iz črnogledosti, tudi v Sloveniji, tako kot v vsakem času in prostoru, obstajajo ljudje, ki imajo dovolj znanja in poguma, da si iz limon naredijo limonado. [20] Financiranje vrzeli med plačili Slovenski izvozniki imajo vedno večje težave pri upravljanju likvidnosti, saj med plačilom kupca in plačilom dobavitelju nastaja likvidnostna vrzel, ki jo morajo premostiti. [22] Devet zapovedi investiranja Transcendentalna meditacija spada v kategorijo preseganja samega sebe, saj z njo presežemo omejitve prvih dveh kategorij in dosežemo novo zavest. Njen cilj je umiritev uma pri polni zavesti. [40] Med dolgovi in premoženjem Glavna naloga vsakega finančnika v podjetju je povečati vrednost podjetja. Najobičajnejša pot je ustvarjanje dobička s povečanjem obsega poslovanja. Ob tem pa se pojavi tudi vprašanje, kako ga izpeljati, saj navadno zahteva dodatna finančna sredstva. In že smo pred dilemo: ali lastniški kapital (dokapitalizacija) ali zadolžitev podjetja? [10] 10 Posamezniki vse bolj zahtevajo celosten pristop tudi pri upravljanju njihovega premoženja, zato smo v UniCredit Bank oblikovali devet ključnih investicijskih zapovedi. Te so preproste in razumljive, a žal še vedno premalo upoštevane. [24] Vabimo vas Izvozne priložnosti Finančni dnevi UniCredit Bank [42] Aktivno 40 Strokovno 16 36 (iz)brano Slovenija in Južna Koreja delita podoben vzorec Mojster intimnih zgodb Branje, ki ga priporoča Kitty Finstad, urednica, August Media. [42] Danski futurolog Rolf Jensen, avtor številnih knjižnih uspešnic, po svetu predava o trendih, ki narekujejo našo poslovno prihodnost, saj se zadnjih trideset let svoje poklicne poti s tem intenzivno ukvarja. [16] Novomeščan Nejc Gazvoda se suvereno giblje med pisano besedo in svetom gibljivih slik. Pri 28 letih se lahko pohvali z opusom, ki bi bil v ponos precej starejšemu ustvarjalcu: je avtor treh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb ter dveh celovečernih filmov. [36] Odgovorna urednica: Jana Benčina Henigman l Glavna urednica: Mateja Čotar l Izvršna urednica: Urška Henigman l Uredniški odbor: Jana Benčina Henigman, Draga Cukjati, Mateja Čotar, Urška Henigman, Primož Inkret, Tadej Jurca, Marina Klarič, Nataša Markov, Kristina Sket, Alexey Yaniyev l Izvršno uredništvo in produkcija: PM, Poslovni mediji d.o.o. l Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Datum natisa: 25. september 2013 l Naklada: 1350 izvodov l Distribucija: Pošta Slovenije Izdajatelj: UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, 1000 Ljubljana, www.unicreditbank.si Vsebinska in oblikovna zasnova: PM, Poslovni mediji d.o.o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana, www.p-m.si 7 Prva beseda Prva be se da Poslovni rezultati UniCredit Bank v prvem polletju 2013 [ 01 ] Pogled od zunaj UniCredit Bank je prvo polletje letošnjega leta zaključila s pozitivnim rezultatom in izboljšanjem kapitalske ustreznosti kljub nižjim prihodkom in višjim oslabitvam kreditov. Čisti dobiček po obdavčitvi je znašal 2,0 milijona evrov. Stroški poslovanja in amortizacija so dosegli raven 20,0 milijonov evrov, zaradi učinkovitega upravljanja stroškov so ti na letni ravni nižji za 4,8 odstotka. Čiste opravnine so na letni ravni porasle za 13,7 odstotka, k čemur so pripomogli uspešno pridobivanje novih strank, povečevanje obsega storitev upravljanja premoženja in rast transakcijskega bančništva. Oslabitve kreditov in rezervacije so znašale 14,8 milijona evrov, kar pomeni 7,9-odstotni porast na letni ravni. 01 Stefan Vavti, predsednik uprave UniCredit Bank: »Kljub zelo zahtevnemu makro- in mikrookolju smo v prvi polovici leta poslovali pozitivno. To nam je – čeprav so prihodki na bančnem trgu na splošno padali – uspelo tudi zaradi učinkovitejšega upravljanja stroškov. Na področju poslovanja s strankami vidimo zelo pozitiven trend. V prvem četrtletju leta 2013 smo namreč ponovno pridobili rekordno število novih strank, tako med prebivalstvom kot podjetji, kar kaže na to, da vedno več strank ceni kakovost naših storitev in stabilnost naše banke.« Jeff Hoffman, soustanovitelj ColorJar Venture Accelerator Funda, svetovalec v President Obama's National Advisory Council on Innovation and Entrepreneurship, komentator na CNN in NBC Tri pravila voditeljev novega kova Skupina UniCredit prejela pet nagrad za poslovno odličnost [ 02 ] Revija Euromoney je tudi v letošnjem letu podelila nagrade za poslovno odličnost. Skupina UniCredit je prejela nagrade za najboljšo banko v Italiji, najboljšo banko v Avstriji, najboljšo banko v Bosni in Hercegovini, najboljšo banko v SVE za upravljanje denarnih sredstev in najboljšo banko v SVE za projektno financiranje. 04 UniCredit Bank vključena v "stres test" [ 03 ] Banka Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za finance in v skladu s priporočili Evropskega sveta naročila pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedbo stres testov. Pregled zajema preverjanje popolnosti in celovitosti podatkov, pregled posameznih kreditov in vrednosti zavarovanj ter identifikacijo primanjkljaja oslabitev. Cilj izvedbe stres testov je ocena morebitnih potreb po kapitalu in ocena prilagodljivosti finančnih institucij, kar naj bi pomagalo pri oceni celotnega sistemskega tveganja v finančnem sistemu Evropske unije. V pregled so tako poleg treh sistemsko pomembnih bank (NLB, Nove KBM in Abanke) vključene še Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, UniCredit Bank, Hypo Alpe-Adria Bank in Raiffeisen Banka. Prevladujoča razloga za vključitev UniCredit Banke Slovenija d. d. v vzorec sta bila njen tržni delež glede na obseg bilančne vsote (številka pet na trgu) in dejstvo, da je glede na obseg bilančne vsote največja banka v tujem lastništvu pri nas. 05 07 Dobrodošli v UniCredit Bank! [ 05 ] V UniCredit Bank so pred kratkim uvedli program dobrodošlice za fizične osebe in mala podjetja, s katerim želijo narediti korak naprej v osebnih odnosih s strankami. Program so zastavili kot sistematiziran način servisiranja novih strank v obdobju prvih treh mesecev, kajti raziskave so pokazale, da se več stikov bančnega svetovalca s stranko v tem prvem obdobju obrestuje z večjim zadovoljstvom stranke. »S programom bomo bolje razumeli potrebe in pričakovanja novih strank, to pa nam bo pomagalo tudi pri ponudbi pravih produktov in storitev,« pravi Nastja Šimunić, segmentna specialistka, ki je sodelovala pri zasnovi programa. Razpis štipendij Fundacije UniCredit & Universities [ 06 ] Tudi letos je Fundacija UniCredit & Universities razpisala 52 različnih štipendij za študij v tujini, izmenjavo in raziskovalno delo. Z njimi mladim študentom in raziskovalcem na področju evropske ekonomije ter financ omogoči financiranje študija in raziskovalnega dela. Študij in študentske izmenjave v tujini ter trimesečne prakse v podjetjih skupine UniCredit v tujini so le nekatere izmed možnosti, ki jih razpis fundacije ponuja mladim študentom, ki si želijo pridobiti dragocene študijske izkušnje v tujini. Vsi zainteresirani kandidati se lahko na razpis prijavijo do 15. novembra 2013. Prenovljeno zavarovanje na poslovni plačilni kartici VISA [ 04 ] 06 8 V UniCredit Bank so prenovili zavarovanje za imetnike poslovne plačilne kartice VISA. Po novem bodo imetniki z zavarovanjem Generali deležni številnih ugodnosti na službenih potovanjih po vsem svetu. Podjetja in samostojni podjetniki lahko izbirajo med standardnim zavarovanjem, ki omogoča zavarovanje pred zlorabo kartice 24 ur, in nadstandardnim zavarovanjem, s katerim je kartica prav tako zavarovana pred zlorabo 24 ur, imetnik kartice pa je dodatno deležen nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti, zavarovanja potovalne prtljage in osebnih stvari ter zavarovanja dodatnih stroškov v primeru zamude letalskega poleta. Zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin [ 07 ] Sodelavci UniCredit Bank so v preteklosti že dokazali, da znajo prisluhniti ljudem v stiski. Ker so sredstva, ki jih Banka lahko podari pomoči potrebnim, omejena, poskušajo pomagati tudi na druge načine. Z zbiralno akcijo so se tokrat odzvali na prošnje staršev šoloobveznih otrok, ki zaradi socialne stiske ne zmorejo pokriti stroškov nakupa potrebščin. Prejemniki so se razveselili zbranih zvezkov, barvic, svinčnikov, šolskih torb in vseh še uporabnih ali novih šolskih pripomočkov. www.unicreditbank.si 1. Talent je vse. Najboljši timi zmagajo. Noben voditelj ni tako pameten, kot misli, da je. Če hočete doseči cilje, potrebujete tim, in najboljši voditelji okoli sebe postavijo ljudi, ki so pametnejši od njih. Toda da pritegnete in obdržite nadarjene ljudi, ki bi lahko delali kjer koli drugje, če bi želeli, morate veliko časa nameniti temu, da zgradite okolje, v katerem bodo talenti želeli delati. 2. Blagovna znamka šteje. Definirajte svojo in jo živite. Ljudje so bombardirani z oglaševanjem in sporočili, kamor koli gredo, na vseh ekranih in napravah. Kako naj torej ljudje vejo, da obstajate, kako naj prepoznajo vašo pravo vrednost? Če želite biti vodilno podjetje, morate imeti blagovno znamko, ki izstopa. Po čem izstopa vaše podjetje? Za kaj skrbite? Kaj naredite bolje kot kdor koli drug? Odgovorite na ta vprašanja, da bo vaša blagovna znamka dobila osebnost, potem pa poskrbite, da ta osebnost in njena vrednost prideta na dan v vsem, kar ste, in sporočajte blagovno znamko, kjer koli ste. 3. Nikoli ne nehajte inovirati. Nikoli ne nehajte spraševati. Včasih je najslabše, kar se vam lahko zgodi, da vam gre dobro. Kadar se to zgodi, nikoli ne nehajte gledati okrog sebe. Četudi vse teče dobro, je tako morda danes, ampak kako pa bo v prihodnosti? Najuspešnejši voditelji se nikoli ne nehajo učiti. So inovativni, vedno sprašujejo, so pozorni na nove stvari in razmišljajo, kako bi jih lahko vključili v svoje življenje in posel. 9 glavni m e ni glavni m eni Med dolgovi in premoženjem naloga vsakega podjetnika in finančnika je povečati vrednost Glavna podjetja. Najobičajnejša pot je ustvarjanje dobička s povečanjem obsega poslovanja. Vendar pa se ob tem pojavijo tudi vprašanja, kako ga izpeljati, saj navadno zahteva dodatna finančna sredstva. In že smo pred dilemo: ali lastniški kapital (dokapitalizacija) ali zadolžitev podjetja? Odgovor, kaj je najbolje, pa ni vedno na dlani. 10 www.unicreditbank.si 11 glavni m e ni glavni m eni Gregor Grmek, upravljavec premoženja, Globalna naložbena strategija, UniCredit Bank Teorija v takšnih primerih gre takole: dokler je dolga malo, to znižuje celoten strošek financiranja, po drugi strani pa se, ko in če se dolg preveč nagrmadi, lahko podjetje zadolžuje po zvišanih obrestnih merah, ker ga kreditodajalci štejejo za manj varno. Skratka, v takšnem finančnem okolju, v kakršnem živimo – ko je zahtevani donos za lastniški kapital občutno višji od »netveganih« oziroma malo tveganih obrestnih mer, ki jih zahteva trg od malo zadolženih in uspešnih podjetij –, je mogoče vrednost podjetja povečati s povečanjem dolga podjetja. Seveda pa se na drugi strani s tem poveča riziko nezmožnosti povračila dolga. Takšna situacija posledično pomeni večje tveganje za kreditodajalce in seveda večje tveganje za lastnike, ki so vložili svoj kapital v lastniške deleže ali delnice. To običajno privede do tega, da vsi, ki vlagajo v kapitalsko strukturo podjetja (v dolg in lastniške deleže), zahtevajo višje donose, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo podjetja v tem primeru povečevati dobiček. Teorija: logika branjevke na tržnici Zato je za podjetja ključno, da najdejo optimalno strukturo, ki temelji na presoji, kakšna je verjetnost, da podjetje zapade v težave zaradi prezadolženosti (in kako to vidijo financerji), na drugi strani pa, kakšne donose lahko podjetje ustvarja z dolgom, s tem ko se loteva novih projektov, gradi nove kapacitete. V splošnem morajo biti ti donosi, ustvarjeni z izposojenim denarjem, višji od obrestnih mer, ki jih podjetje plačuje za svoj dolg. Za lažje razumevanje: cilj podjetij je, da k sebi pripeljejo čim več denarja, dolg pa je v tem primeru lahko obravnavan podobno, kot branjevka na tržnici obravnava solato – prodati jo mora za višjo ceno, kot jo je kupila, sicer se posel ne izide. Velikokrat se za ugotavljanje kapitalske strukture uporablja razmerje med celotnim dolgom in celotnim lastniškim kapitalom. Ker je vrednost podjetja največja takrat, ko je kapitalska struktura optimalna, je za podjetja ključno, da najdejo in dosežejo optimalno razmerje med vprašanje, ali se odločiti za dolg ali lastniški kapital, ni vedno enoznačen. Kar je v obdobju gospodarske konjunkture optimalna kapitalska struktura, lahko v obdobju močnejše krize hitro postane pogubna struktura. To pomeni, da se v praksi optimalna kapitalska struktura spreminja z gospodarskimi razmerami. In ker se ekonomske spremembe dogajajo hitro, se temu primerno spreminja tudi optimalna kapitalska struktura. Za tista podjetja, ki se jim ne uspe prilagajati dovolj hitro, je to lahko usodno. Zato je najbolje, da si pogledamo, kakšna so razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom v praksi. Ker je na to vezanega veliko denarja, je mogoče sklepati, da ljudje, ki v podjetjih odločajo o tem (enako velja tudi za vlagatelje, navsezadnje vlagajo svoj čas, denar, sredstva podjetja), ravnajo preudarno in upoštevajo ne le trenutno stanje, temveč tudi morebitne (morda neznane, mogoče celo predvidljive) ovire ter problematič- Kar je v obdobju gospodarske konjunkture optimalna kapitalska struktura, lahko v obdobju močnejše krize hitro postane pogubna struktura. terih primerih celo ni več povpraševanja, kar pomeni, da podjetje lahko večino vrednosti zaloge že narejenih proizvodov odpiše, s tem pa udari po lastniškem kapitalu (vrednost delnic upade) in kapitalska sestava se spremeni. Nekatera zelo zadolžena podjetja so varna Ravno zato so lahko zelo uspešna podjetja precej zadolžena in jih večina ne šteje kot tvegana. Na drugi strani pa so podjetja, ki imajo donosnost svojih projektov nižjo od Kapitalska struktura evropskih delniških družb (indeks Stoxx Europe 600) Finance - razno (brez bank in zavarovalnic) dolg Banke 81,79 % lastniški kapital 18,21 % 4,22 % * Avtomobili in rezervni deli dolg dolg 18,22 % 5,26 % * lastniški kapital 40,80 % 30,15 % * Nepremičnine dolg dolg 59,20 % 81,78 % lastniški kapital Javna oskrba 42,28 % 56,93 % lastniški kapital lastniški kapital 57,72 % 43,07 % 26,48 % * 51,62 % * Telekomunikacijske storitve dolg 37,31 % lastniški kapital 62,69 % 57,19 % * Transport dolg 36,87 % lastniški kapital 63,13 % 55,17 % * Materiali Zavarovalništvo dolg dolg 35,23 % lastniški kapital 64,77 % 54,96 % * 29,55 % lastniški kapital 70,45 % 5,36 % * Prodaja hrane in pijač Energija dolg dolg 27,34 % lastniški kapital 72,66 % 59,93 % * Industrijski proizvodi 25,44 % lastniški kapital dolg 24,31 % lastniški kapital 74,56 % 75,69 % 45,38 % * 71,56 % * * Tržna kapitalizacija / celotna sredstva Zunajbilančne postavke so lahko »skriti« dolg V analizi niso upoštevane zunajbilančne postavke, pri katerih je včasih težko ugotoviti, ali bi bilo z vidika analize to bolje upoštevati kot dolg podjetja. Seveda se tu pojavi vprašanje, katere so najpogostejše zunajbilančne postavke. Ene izmed najpogostejših so nekatere oblike lizinga, pri katerih se lastništvo po nekem obdobju ne prenese na uporabnika (operativni lizing). Poleg tega se v ta segment uvrščajo razne garancije (tako finančne kot tiste, ki se nanašajo na življenjsko dobo izdelkov). Vendar pa je pri slednjih velikokrat zelo težavno ugotavljati, koliko garancij bo zaradi preteklih poslov dejansko tudi unovčenih in koliko izgube to lahko prinese podjetju. Podobno velja tudi za nekatere pogodbene obveznosti (npr. za nakup nepremičnin, opreme), ki bodo izvedene v prihodnosti. Skratka, običajno pri teh stvareh ni jasno razvidno, kako bo podjetje to v prihodnosti financiralo, pogodbo pa mora izpolniti. Ravno zato pri nekaterih analizah podjetij analitiki med dolg prištevajo vse oblike lizinga, garancij in podobno. Vendar pa to ni pravilo, saj vsaka takšna analiza zahteva podroben pregled delovanja podjetja in ugotovitev, ali neka postavka lahko postane breme za podjetje v prihodnosti ali ne. 12 lastniškim kapitalom in dolgom. Z drugimi besedami, v tem primeru sta zadovoljstvo in pomirjenost tako med kreditodajalci kot tudi lastniki kapitala največja. na obdobja. Zato recimo temu, da imajo podjetja idealno realno kapitalsko strukturo. In kakšna je ta? Praksa: neprestano prilagajanje Različne panoge, različne kapitalske strukture Vlagatelji so običajno zadovoljni, dokler podjetje vlaga v projekte, katerih donosnost je občutno višja od obrestnih mer, ki jih podjetje plačuje za kredite. Z izposojenim denarjem je namreč treba ustvariti več denarja, kot je izdatkov za obresti. To zvišuje vrednost lastniških deležev, hkrati pa so posojilodajalci pomirjeni, ker takšno podjetje običajno nima težav z odplačevanjem dolgov. Ker pa ne živimo v teoriji in so tako podjetja kot tudi gospodarske razmere dinamično okolje, odgovor na Če pogledamo zgornjo grafiko, ki kaže kapitalsko strukturo evropskih delniških družb, ki sestavljajo indeks Stoxx Europe 600, lahko opazimo velike razlike med panogami, od tega, da so v povprečju najbolj zadolžene banke, do tega, da imajo v povprečju najmanj dolga podjetja iz panoge polprevodnikov. Razlogov za to je več. Ampak samo za ilustracijo: pri tehnologiji se lahko kaj hitro zgodi, da zaradi hitrega razvoja že narejeni izdelki čez noč postanejo občutno manj zaželeni in s tem manj vredni. V neka- www.unicreditbank.si Kapitalska struktura v praksi Pri zgornji grafiki najprej opozorilo, da so pod dolg uvrščene samo kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti. Niso upoštevane morebitne druge bilančne postavke od zunajbilančnih do tega, da se nekatera podjetja financirajo nezakonito, tako da ne plačujejo obveznosti do dobaviteljev v roku in jim obveznosti do dobaviteljev v nekem obdobju rasejo hitreje kot denimo odprte terjatve do kupcev. Seveda v realnem svetu vlagatelje zanimajo vse te postavke, tudi na primer to, koliko je odprtih terjatev do nekaterih največjih kupcev. Če so kupci problematični, se poveča tudi tveganje v teh podjetjih. V izračunu kapitalske strukture pri bankah niso zajeti depoziti, ki jih imajo posamezniki in podjetja naložene v bankah, čeprav je to za banko tudi dolg. Če bi vključili še to, bi pri bankah dobili razmerje blizu 94-odstotni dolg in 6-odstotna tržna vrednost delnic. Zato je za ta približek navedeno še razmerje med tržno vrednostjo delnic in celotnimi sredstvi družb, saj je pri zavarovalnicah zgodba podobna, le da gre v tem primeru za rezervacije za primer nastanka in izplačila zaradi škodnih primerov. 13 glavni m eni glavni m e ni 2500 300 Tehnologija lastniški kapital lastniški kapital 76,04 % dolg 23,96 % 125,93 % * Mediji lastniški kapital 77,36 % dolg 22,64 % 61,55 % * dolg 20,61 % 103,73 % * 1000 150 500 100 Proizvodnja pijač, hrane in tobačnih izdelkov 16,46 % 107,46 % * 156,78 % * lastniški kapital 15,36 % 139,29 % * 86,59 % dolg 13,41 % 168,45 % * Izdelki za osebno uporabo 30. 10. 2012 30. 10. 2011 30. 10. 2010 30. 10. 2009 29. 1. 2012 29. 1. 2011 29. 1. 2010 84,64 % dolg 30. 10. 2008 Farmacija in biotehnologija lastniški kapital 83,54 % dolg 17,97 % Zdravstvena oprema in storitve lastniški kapital 82,03 % dolg 29. 1. 2009 29. 1. 2008 29. 1. 2007 29. 1. 2006 29. 1. 2005 29. 1. 2004 0 30. 10. 2007 0 50 lastniški kapital 79,39 % V krizah podjetja poslujejo slabše, pribitki se zvišajo. Kaj to pomeni? Za lažje razumevanje si oglejmo, kako obrestne mere vplivajo na gospodarstvo, podjetja in obratno. Vzemimo, da podjetja poslujejo projektno. Postavitev nove tovarne je nov projekt, proizvodnja obstoječih proizvodov so drugi projekti. Ocenjeno čez palec velja, da nominalna gospodarska rast (realna gospodarska rast, ki jo objavlja statistični urad, plus inflacija) pomeni, koliko je donosen povprečen projekt, v katerem je bilo udeleženo gospodarstvo (vsa podjetja, posamezniki …). Če se podjetja v povprečju lahko zadolžujejo po nižjih obrestnih merah, kot je gospodarska rast, se jim 1500 200 Potrošniške storitve Velika vloga obrestnih mer 2000 250 obrestnih mer in imajo nizko stopnjo zadolženosti, velikokrat obravnavana kot zelo tvegana. Dober primer tega so t. i. startup podjetja. Ker jih večina še ne ustvarja dobička (kljub morebitnemu potencialu, ki ga lahko mnogi vidijo), težko pridobijo kredite po ugodnih obrestnih merah. Zato so takšna podjetja običajno v celoti financirana z lastniškim kapitalom. Poslovne in profesionalne storitve tem primeru vse bolj pomika proti večjemu deleža dolga. Pribitki na obresti za 5-letni visokonosni dolg Pribitki na obresti za 5-letni dolg podjetij z investicijsko oceno 29. 1. 2003 Trenutno je poslovno okolje v Sloveniji težko. Višanje obrestnih mer, medtem ko je gospodarska rast slabotna ali celo negativna, naredi povprečen projekt nedonosen. Trajne potrošniške dobrine (bela tehnika, oblačila) lastniški kapital lastniški kapital 90,72 % dolg 91,71 % dolg Programska oprema lastniški kapital 92,40 % dolg Prodaja na drobno lastniški kapital 93,26 % dolg Polprevodnik lastniški kapital 97,49 % dolg 9,28 % 8,29 % 7,60 % 6,74 % 2,51 % 179,05 % * 139,86 % * 229,84 % * 153,02 % * 244,81 % * * Tržna kapitalizacija / celotna sredstva Kriza in konjunktura zahtevata drugačen pristop Spomnimo se samo zadnje finančne krize, ki je izbruhnila v jeseni 2008. Takrat se je pokazalo, da je Določanje optimalne strukture najlažje pri delniških družbah Osnovo za ugotavljanje, kaj je optimalna kapitalska struktura, je najlažje določiti pri delniških družbah, ki imajo vsaj del dolga izdan v obliki obveznic. Tako je mogoče iz tržne kapitalizacije (vrednosti na borzi) ugotoviti vrednost kapitala lastnikov podjetja. Na drugi strani pa je mogoče na enak način (glede na ceno obveznic) ugotoviti, kolikšno obrestno mero bi moralo podjetje plačevati, če bi se na novo zadolžilo ali če želi že obstoječi dolg refinancirati. (Del dolga zapade, ker podjetje nima dovolj denarja, izda novo obveznico.) Skratka, tako kot pri izdaji novih obveznic je cena delnic tudi v tem pogledu pomembna, saj nakazuje, koliko denarja bi podjetje lahko zbralo ob izdaji novih delnic glede na ceno na trgu. Če bi pogledali malo pavšalno, bi lahko rekli, da se za delnice v splošnem pričakuje 10-odstotna letna rast (določeno glede na povprečno zgodovinsko rast vrednosti delnic v več zadnjih desetletjih), za dolg pa pač tolikšna, kot je donosnost do dospetja obveznic, ki so na trgu. 14 trg naenkrat zahteval višjo obrestno mero za zadolževanje tudi za zelo uspešna podjetja. To je razvidno tudi iz grafov, ki prikazujeta gibanje obrestnih pribitkov za petletni dolg uspešnih podjetij (z investicijsko oceno, kar je boniteta vsaj BBB-). Drugi graf pa prikazuje obrestne pribitke za petletni dolg bolj zadolženih ali manj uspešnih podjetij. Pri slednjih je razvidno, da je v nekaj mesecih zahtevani pribitek narasel s 500 bazičnih točk (5 odstotnih točk) na prek 20 odstotnih točk. V krizah se običajno zgodi, da nekatera podjetja poslujejo negativno, obrestne mere na njihov dolg se zvišajo, vlagateljev, ki bi želeli podjetja dokapitalizirati, pa je tudi manj. Z drugimi besedami, ob krizah se zmanjšajo dobički, povečajo izdatki za obresti oziroma je v najboljšem primeru težje dobiti posojilo, kar vse pomeni, da ostane manj za lastnike kapitala. To zviša zahtevani donos na delnice (če te kotirajo na kateri izmed borz), kar vpliva na to, da postane podjetje v očeh vlagateljev še bolj tvegano, posledično se še povečajo pribitki in obrestne mere na dolg se zvišajo. To ponovno zniža vrednost delnic in celoten krog se ponovi ter ponavlja, dokler ni dosežena najnižja točka. Velikokrat želijo podjetja v tem celotnem obdobju zmanjšati svoj dolg, da dosežejo optimalno kapitalsko strukturo. Obratno velja v primeru dobrih časov, tj. konjunkture. Dobički podjetij se zvišajo, prihodki okrepijo, vrednost delnic se zviša, pribitki na obresti se znižajo (kar običajno ublaži učinek višanja ključnih obrestnih mer s strani centralnih bank), potem se zahtevani donos na delnice zniža, kar vodi v višje cene delnic. Mnoga podjetja se zato v tem obdobju zadolžujejo ali celo odkupujejo lastne delnice z najetim posojilom. Optimalna kapitalska struktura se v www.unicreditbank.si splača najemati posojila in jih vlagati v projekte, saj je mogoče s povprečnim projektom ustvariti več, kot so izdatki za obresti. V krizah je stvar obratna, saj podjetja s posojili v povprečju ustvarjajo izgubo, zato jih želijo vrniti. Prav zato je trenutno poslovno okolje v Sloveniji težko. Višanje obrestnih mer, medtem ko je gospodarska rast slabotna ali celo negativna, naredi povprečen projekt nedonosen. Zato se nekatera podjetja odločajo za vračilo dolga, druga pa bi rada najemala posojila po seveda čim nižjih obrestnih merah. Velike multinacionalne družbe se tega problema lotevajo tako, da si nižajo efektivne davčne stopnje s prikazovanjem dobička v davčno prijaznejših državah. Poleg tega najemajo posojila za projekte v drugih državah. Takšne družbe dejansko tudi najbolje poslujejo, saj za poslovanje izkoriščajo mednarodno okolje in imajo zato dostop do največ ugodnosti. (Vir: Bloomberg) 15 me dnarodni intervju me dnarodni inte rvju »Ključ poslovnega uspeha je v pripovedovanju zgodb. In ne pozabite na čustva,« pravi danski futurolog Rolf Jensen. Avtor številnih knjižnih uspešnic, med njimi Sanjske družbe, Viharjenja srca in The Future Makers, po svetu predava o trendih, ki narekujejo našo poslovno prihodnost. Zadnjih trideset let svoje poklicne poti se s tem intenzivno ukvarja. Po karieri na danskih ministrstvih za obrambo in zunanje zadeve je odšel na Kopenhagenski inštitut za študij prihodnosti, kjer je nazadnje deloval tudi kot predsednik uprave. Pred dvanajstimi leti je ustanovil svoje podjetje, Dream Company, v katerem zaseda položaj direktorja za domišljijo. Pred leti ste dejali, da je pravi vodja nekdo, ki pozna preteklost, ki je strokovnjak za sedanjost in ki je zaskrbljen glede prihodnosti. Vas prihodnost skrbi? Ne. Sem radovedna oseba, ki jo zanima prihodnost. Nekaj malega vemo o tem, ne pa vsega in zame je to zelo vznemirljivo. Rad raziskujem in se veselim prihodnosti. V zadnji knjigi pišete o tem, da se je treba otresti črnogledega razmišljanja. Ne vem, v kolikšni meri ste seznanjeni s stanjem v Sloveniji, a trenutno nam ne gre prav dobro, čutiti je precej negativizma. Kako naj to ustavimo? Tudi na Danskem je pred nami podoben izziv. Mislim, da vam sploh ne gre tako slabo. Ne dolgujete veliko denarja. Občutek imam, da se novičarski mediji prepogosto osredotočajo predvsem na slabe novice. To je del problema. Kriza je bila zelo huda, pravim »bila«, ker počasi prihajamo ven iz nje. Gospodarske krize se v povprečju dogajajo na vsakih šest ali sedem let, zadnja je bila posebna zaradi tega, ker je trajala mnogo dalj časa kot običajno. Trenutno pa se odpira predvsem veliko priložnosti. Foto: Søren M. Osgood Rolf Jensen 16 futurolog Slovenija in Južna Koreja delita podoben vzorec Če je Zahod, kot pravite, »nekje med sanjami«, kje je potem Vzhod ali pa srednja Evropa, v katero se uvršča Slovenija? Vzhod, torej Azijo, druži skupen cilj, in to je obogateti. Gre za materialistične sanje. Potrebujejo boljša domovanja, avte, vse. Obstaja nekakšen dogovor med prebivalstvom in vladami, da je ekonomska rast pomembna. Slovenija se je tako imenovanemu bogatemu delu sveta, ki živi »nekje med sanjami«, pridružila šele v zadnjem času. Gre za zrelo gospodarstvo, v katerem dve tretjini prebivalstva delata v storitvenem sektorju. Slovenijo pogosto primerjam z Južno Korejo, ker delita podoben vzorec. Novi korejski predsednik je pred kratkim objavil program, kako izboljšati raven sreče in zadovoljstva med državljani. Mislim, da gre za izjemno potezo. www.unicreditbank.si Največja stvar, ki je nisem predvidel, je bil pojav interneta in družbenih omrežij. V edino uteho mi je, da sem v dobri družbi, veliko nas je, ki smo to spregledali. Globalizacijo mnogi krivijo za težave, v katerih so se znašle države. Vi ste pred časom dejali, da zaradi vas globalizacija lahko traja za vedno. Jo razumete kot silo dobrega ali slabega? Kot silo dobrega. Zakaj? Ker podjetjem olajša pot, da dosežejo globalni trg. Seveda se s tem povečuje tudi konkurenca, ampak to je dobra stvar. Okoli 20 odstotkov proizvodov, ki so nam danes na voljo, presega nacionalne meje in ta odstotek še narašča. Krize so običajno dobra priložnost za to, da ponovno razmislimo o načinih poslovanja. Verjetno ni nobenega dvoma, da so stvari, ki jih bo treba spremeniti. Tisti, ki bodo to naredili prej, bodo v boljšem položaju. Kaj moramo najprej spremeniti? Osredotočati se je treba na priložnosti, namesto da se ukvarjamo z grožnjami. To je treba storiti najprej. Zame sta najzanimivejši industriji prihodnosti izobraževanje in zdravstvena oskrba. Ti panogi rasteta v globalnem smislu. Spreminjajo se načini izobraževanja, pojavljajo se nove iniciative. Obe panogi se bosta tudi vse bolj privatizirali. Že dvajset let poslušam napovedi, kako bodo naprave kmalu pametnejše od človeka. Veliko zmorejo, a tam še nismo. Ko razmišljamo o prihodnosti, se zdi, da smo še vedno v dobi, v kateri prevladuje materializem. Ja, zagotovo. Ko pravite, da je biti bogat enako kot biti srečen, to drži le do neke mere. V bogatem delu sveta je namreč večina ljudi dosegla stopnjo, ko jih še več denarja preprosto ne osrečuje več. Do tega zaključka nisem prišel sam, to kažejo Gallupove raziskave. 17 me dnarodni intervju Velikokrat omenjate potrebo po tem, da bi namesto BDP-ja kot merilo tega, koliko je neka država uspešna, morali meriti t. i. indeks sreče. Kaj pa je tisto, kar vas osebno osrečuje? Glede tega nimam nikakršnih posebnih želja, sem povsem povprečna oseba. Osrečujejo me dobri odnosi, prijatelji in družina, uspešen zakon, dom. Tudi ankete dokazujejo, da ko v življenju dosežeš neko točko in so zadovoljene tvoje osnovne materialne potrebe, potem so družina in prijatelji tisto, kar šteje največ. V roku desetih let se bomo pobližje seznanili s 3D-tiskanjem. To bo omogočilo tovarno enega človeka. To je naša prihodnost. Crowdsourcing bi morala podjetja sprejemati z odobravanjem, saj gre za poenostavljene načine, da svoje stranke vprašaš, kaj menijo o tebi. Ne sprašujte oglaševalskih agencij, kaj si mislijo o vas. Javnomnenjske raziskave na drugi strani kažejo tudi upad zaupanja v politiko, gospodarstvo, medije ... Številke za Slovenijo to nedvomno potrjujejo. Odstotki strmo padajo. Če ne zaupamo našim vodjem, komu pa potem sploh zaupamo? Kakor zadevo razumem jaz in kot potrjujejo tudi statistične raziskave, je odgovor naslednji: zaupamo kolegom, prijateljem, sodelavcem, družini. Zame denimo oglaševanje pomeni sodelovanje v družbenih omrežjih. Tu pa pridemo do zelo zanimivega trenda, da hierarhije počasi izginjajo. To ima lahko tudi politične posledice. Na Danskem se na primer pogovarjamo o tem, kako povečati participacijo ljudi pri sprejemanju političnih odločitev. Pred časom sem brala izsledke neke raziskave, da so ljudje, ki so bolj aktivni v družbenih omrežjih, veliko aktivnejši pri svojem političnem udejstvovanju. To nedvomno govori v prid temu, da družbena omrežja podirajo hierarhije. Ljudje postajajo bolj aktivni, pogosteje in tudi vse glasneje izražajo svoja mnenja. Kakšno je vaše mnenje o t. i. »peer review«, o ocenah in mnenjih, ki jih o proizvodih pišejo potrošniki, oziroma na drugi strani o plačanem oglaševanju? Zelo pomembna poanta, naše zaupanje v podjetja in poslovneže upada. To se dogaja povsod, tudi na Danskem in v Sloveniji. Če ljudi na ulici vprašate, ali gre našim poslovnežem in politikom zaupati, da bodo sprejemali odločitve v korist države, veste, kakšne odgovore boste dobili. 18 Mnenja drugih o storitvah in izdelkih so zelo priročna pri spletnih rezervacijah počitnic, hotelov, turističnih aranžmajev. Zavihek, v katerem so zbrana mnenja strank, je dandanes najverjetneje nujen. Seveda, in turizem je lep primer tega. Ne zanima nas, kaj predstavniki hotela pravijo o svojem hotelu, ampak kaj o njem pravijo stranke. Podobno je, ko greste v kino. Po navadi ne berete mnenj v revijah, ampak vprašate prijatelje, če je bil film dober. Družbeni mediji so ustvarili nekakšen horizontalni dialog, v katerem sodelujejo milijarde ljudi, in to na številne različne načine. Kakšna je vaša izkušnja z množičnim zunanjim izvajanjem (crowdsourcing) in z množičnim financiranjem (crowdfunding) oziroma kaj menite o tem? To je prihodnost. Vse je še v povojih, v ZDA je to precej bolj razvito kot drugje, gre za anglosaški fenomen. Pri množičnem financiranju ne gre za kakšne delitve deležev ali delnice, ničesar takega ni, gre za neke vrste donacije in zadeva deluje. Crowdsourcing pa bi morala podjetja sprejemati z odobravanjem, saj gre za poenostavljene načine, da svoje stranke vprašaš, kaj menijo o tebi. Ne sprašujte oglaševalskih agencij, kaj si mislijo o vas. Potrošniki, volivci, bralci ..., vsi želijo biti del zgodb. Je njihov vpliv danes večji, kot je bil kdaj prej? Seveda, z vidika promoviranja izdelkov in storitev so še posebej pomembni za velika podjetja. Dobro je imeti svoj klub oboževalcev, tako kot jih imajo nogometna moštva. Ta imajo oboževalce, ki so del njihove zgodbe, jo pomagajo razvijati, se udeležujejo tekem in podobno. Obračati se je treba na posameznega potrošnika. Kokakola z imeni na steklenicah je že tak primer. Da potrošniki postajamo vedno bolj vplivni, mora biti za nekatere prav strašljivo. (Smeh.) Vsekakor. Spremeniti bo treba načine, na katere se povezujemo s potrošniki. V svoji knjigi govorite o tretji industrijski revoluciji. Kaj imate v mislih pri tem? Imeli smo obrtništvo, nek začetek tovarništva in množične proizvodnje, sledil je tekoči trak, ko smo lahko proizvajali več, v roku desetih let se bomo pobližje seznanili s 3D-tiskanjem. Proizvodnja ne bo več masovna, temveč prilagojena posamezniku. Zdaj smo v zgodnji fazi, a možnosti za razvoj so ogromne. Zame je to najpomembnejši tehnološki trend. To bo omogočilo tovarno enega človeka. Izbira, ki jo imamo danes na voljo, je neprimerno večja od tiste včasih. Znana slovenska filozofinja, dr. Renata Salecl, je o neskončnostih izbire in stiskah, povezanih s tem, napisala celo knjigo. Kaj pa menite o tem, da je manj več? Strinjam se, da je preveč izbire lahko frustrirajoče. A to je negativna plat zgodbe. Pozitivna je, da imaš veliko več možnosti. Lažje je najti svojo pot v življenju. Pred stotimi leti je bilo veliko umetnikov in genijev obsojenih na življenje siromakov, delali so na poljih, skrbeli za živino itd. To je bila velika škoda. Zanimale so jih druge stvari, a drugačnih možnosti zanje ni bilo. Danes je stanje veliko boljše. Kateri so trendi, ki bodo narekovali prihodnost? Ena stvar je izginjanje hierarhij moči, to je zelo pomembno. Družba, v kateri so se odločitve sprejemale od zgoraj navzdol, počasi izginja. To stvari zares postavlja na glavo. Druga stvar pa, kot rečeno, so vse vrste digitalne produkcije, na primer 3D-tisk. To je naša prihodnost. Tema, ki se vleče skozi vašo zadnjo knjigo, je trditev, da so sanje tiste, ki poganjajo gospodarstva, in ne vlade. Lahko o tem poveste kaj več? Ena od izjem je Kitajska. Njen BDP vsako leto zraste za 7–10 odstotkov. Razlog ni v kakšni briljantni vladni strategiji, odgovor gre iskati v Kitajcih, ki sanjajo o tem, da bi postali bogatejši. Za to so pripravljeni zelo trdo delati. Njihove sanje so materialistične in to je tisto, kar jih vleče naprej. Če pogledate Japonsko, tudi tam so trdo delali, tudi tam so želeli postati bogatejši, a ko so to dosegli, ko so se sanje uresničile, se je postavilo vprašanje, kaj zdaj. In zato ima Japonska gospodarstvo, ki že zadnjih dvajset let stagnira. Ne zato, ker bi imela neumne voditelje, no, vsekakor ne neumnejše kot druge države (smeh), ampak zaradi pomanjkanja sanj. Kako naprej? Tega še niso ugotovili. V knjigi pišete tudi o t. i. drugi renesansi. Kakšne povezave pa vidite s prvo? V prvi ste imeli precej skrb vzbujajoče stanje na severu Italije in drugod po Evropi. Morile so kuga in različne bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi. Cerkev je bila razklana, en papež je bil v Rimu, drugi v francoskem Avignonu in za prevlado sta tekmovala med seboj. Ljudje so zaradi tega izgubljali zaupanje v cerkev. Kaj so lahko naredili? Prevzeli so pobudo. Imeli smo renesanso, ta je sprostila kup iniciativ, ki so prihajale od povsem običajnih ljudi. Z Gutenbergovim izumom tiska pa so se lahko ideje hitreje širile. Moč družbenih medijev lahko primerjamo z njegovim izumom. Tu vidim povezave, v morju priložnosti, ki se izkazujejo. www.unicreditbank.si Kakšno je vaše pojmovanje singularnosti, torej pojava, ko naj bi informacijske tehnologije tako zelo napredovale, da bodo človeštvu omogočile popolno transformacijo naših življenj tako, da si vse skupaj težko predstavljamo? Vaš kolega, futurolog Ray Kurzweil, o tem govori že vrsto let. Mislim, da ima prav, a jaz gledam deset, morda petnajst let v prihodnost, njega pa zanimajo veliko poznejša obdobja. V prihodnje bomo gotovo videli veliko digitalnih in digitalno proizvedenih izdelkov in storitev, v zdravstvu, zabavni industriji, povsod pravzaprav. Družba, v kateri so se odločitve sprejemale od zgoraj navzdol, počasi izginja. Hierarhije moči izginjajo. To je zelo pomembno. Najzanimivejši industriji prihodnosti sta izobraževanje in zdravstvena oskrba. Ti panogi rasteta v globalnem smislu. Pa vas vse te superpametne naprave kaj plašijo? Že dvajset let poslušam napovedi, kako bodo naprave kmalu pametnejše od človeka. Veliko zmorejo, a tam še nismo. Tu je tudi vprašanje čustev. V bolnišnicah morebiti lahko naprave kakšno stvar opravijo bolje od kirurgov, ampak to je tudi vse. Zame to ni revolucija. Več kot tri desetletja delujete na področju raziskovanja trendov prihodnosti. Kaj se je vmes zgodilo takšnega, kar niste pričakovali ali napovedovali? Največja stvar, ki je nisem predvidel, je bil pojav interneta in družbenih omrežij. V edino uteho mi je, da sem v dobri družbi, veliko nas je, ki smo to spregledali. Veliko futuristov je naredilo enako napako. Družbeni mediji res spreminjajo svet. Besedilo: Nataša Briški 19 st rok ovno strokovno Iz čevljev slovenskih izvoznikov Dve od večjih ovir slovenskih podjetij pri poslovanju s tujino sta nepoznavanje potencialnih poslovnih partnerjev Slovenije na eni strani in nezaupanje v našo državo na drugi. Nespodbudne bonitetne ocene Slovenije, padec na svetovni lestvici konkurenčnosti in hkrati visoka uvrstitev na lestvici koruptnosti podjetjem, ki si svoj kruh režejo na tujih trgih, zagotovo niso v pomoč. V mirnskem Tomplastu so zato posneli celo promocijski video, v katerem poleg svojega podjetja predstavijo tudi Slovenijo, da jo tujci sploh znajo umestiti na zemljevid sveta. »Zaradi neprepoznavnosti naše države moramo vlagati veliko več časa in energije, da ustvarimo zaupanje pri tujih poslovnih partnerjih, s čimer denimo švicarska, nemška, avstrijska ali celo češka podjetja nimajo težav. Vendar pa so tujci, ko nas enkrat spoznajo, pozitivno presenečeni, celo šokirani, kaj vse smo v Sloveniji sposobni narediti. Všeč jim je kombinacija naše germanske discipline, slovenske kreativnosti in mediteranske improvizacije,« pravijo v vodstvu Tomplasta. Naši pogovori se ne začenjajo v nabavnem oddelku, kjer jih zanima samo najnižja cena. Izkoristijo prednosti A uspešna podjetja znajo izkoristiti svoje adute, brez tarnanja, brez čakanja na zunanjo pomoč in brez velike filozofije, samo s svojim znanjem, proaktivnostjo in samozaupanjem. Takšne so tudi zgodbe Tomplasta iz Mirne, Primata iz Maribora in podjetja STN iz Domžal. Vsi večino svojega prihodka ustvarjajo na tujih trgih. Primat, vodilno podjetje za proizvodnjo bankomatnih blagajn v Evropi, svoje iz- 20 delke večinoma proda na evropskem trgu, zadnje čase pa se spogleduje tudi z azijskim, arabskim in ameriškim tržiščem. Tomplastove proizvode iz termoplastov in tehnološke rešitve kupujejo predvsem Nemci in Avstrijci, a vse bolj tudi Švicarji in Francozi. STN, eno od vodilnih podjetij v srednji in vzhodni Evropi za oddajanje signalov prek satelitov, pa se zadnje čase poleg ameriškega in evropskega trga veliko ukvarja s trgi Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Afrike. Aktivno iskanje kupcev Vsi trije so tujcem ponudili svoje znanje, inovativne rešitve, tehnično dovršene izdelke in kakovostne storitve v celoti – od razvoja do izvedbe, brez česar na tuje trge sploh ni vredno vstopati. Seveda pa to ne pomeni, da so jih tujci pričakali odprtih vrat. Prodati na tujem trgu pomeni biti proaktiven, hoditi od vrat do vrat, znati prenesti ne-je in jih spreminjati v da-je. V Tomplastu so se tega lotili zelo sistematično in so konec leta 2010 popol- noma predrugačili način prodaje. Na podlagi lastnega znanja in posebnosti v panogi so zastavili novo prodajno metodologijo, zgradili novo prodajno infrastrukturo, sestavili novo prodajno organizacijo in začeli drugačen prodajni proces. Tako so v zadnjih dveh letih uspešno vstopili v nove prodajne regije, razvili nove industrijske panoge, začeli delati z novimi kupci pri zelo veliko novih projektih, seveda pa so uspešno ohranjali tudi stare kupce. Prodajne cikluse jim je uspelo skrajšati in precej povečati stopnjo uspešnega prodajnega zaključevanja. »Pri nas vsakega kupca preučimo že pred prvim stikom, ugotovimo, kaj ga žuli, tako da, ko potrkamo na vrata podjetja, znamo postavljati prava vprašanja pravim ljudem ob pravem času. In po pravilu se naši pogovori ne začenjajo v nabavnem oddelku, kjer jih zanima samo najnižja cena, saj se želimo pozicionirati kot podjetje, ki z najboljšo rešitvijo in najvišjo vrednostjo ponuja najnižje sistemske stroške,« so razkrili svojo formulo za uspeh v Tomplastu. Prodajna ekipa podjetja Tomplast V Primatu, kjer v sodelovanju s svojo prvo stranko iz Holandije že praznujejo abrahama, s kupci gradijo partnerski odnos, kar pomeni, da poskrbijo za rešitve vseh njihovih potreb na področju varnosti. Slavka Marinič, predsednica uprave Primata, pravi, da imajo dve vrsti kupcev: »Prvi so proizvajalci bankomatnih naprav, ki od nas kupujejo bankomatne blagajne. Z njimi se sodelovanje začne že ob kupčevem načrtovanju vsake nove generacije bankomatnih naprav, ko je naša naloga razviti izdelek, ga testirati, certificirati in na koncu poskrbeti za proizvodnjo. Druga vrsta kupcev kupuje izdelke za varovanje (blagajne, trezorje), pri njih pa poleg kakovostnega izdelka poskrbimo tudi za celostno storitev – torej za transport, namestitev, pripravo za priključitev na alarm, šolanje glede ravnanja s ključavnico, hiter servis.« odraz realnih potreb v industriji, zato so razpisi z vidika podjetij neuporabni. Podobno kritični so tudi do upravljavcev tveganj, ki v bankah odločajo o financiranju podjetij, ker se velikokrat izkaže, da ne poznajo stroke ali tehnologije, ne razumejo panoge in kupcev, ne uporabljajo projektnega menedžmenta ter zato pogosto vidijo strahove tam, kjer jih ni. Na drugi strani podjetja, ki poslujejo s tujino, potrebujejo partnersko banko za vmesno financiranje pri usklajevanju terjatev in obveznosti, sploh če je podjetje pri poravnavi svojih obveznosti tako striktno, kot so v Primatu. Pri njih vodijo politiko poravnave na dan natančno, kar je pri poslovnih partnerjih zelo spoštovano. Zato jim je pomembno, da imajo na svoji strani banko z dovolj široko paleto bančnih storitev in z mednarodnim delovanjem. Razumevanje za financiranje Kadre vzgojijo, ne dobijo Da je v tem obdobju težko priti do kapitala, potrebnega za investicije podjetij, priznavajo vsi, to v neki meri tudi razumejo, se pa hkrati strinjajo, da so omejevanja, tudi pri bankah, mnogokrat pretirana. Sploh v Tomplastu so kritični do pridobivanja sredstev. Svoje investicije običajno financirajo delno z lastnim denarnim tokom, delno z evropskimi sredstvi, delno s kreditiranjem. Pri tem opažajo, da so razvojna sredstva, ki jih EU namenja podjetjem, običajno vezana na programe, ki niso Seveda nobeno podjetje ne more biti uspešno brez pravih ljudi. Andrej Lovšin, predsednik uprave podjetja STN, poleg znanja med največjimi dejavniki uspeha zagovarja prav sposobnost timskega delovanja in pripadnost zaposlenih. Podjetja ključne kadre v glavnem izoblikujejo sami, redkokdaj so ob vstopu v podjetje že dovolj usposobljeni. V Primatu potencialne kadre najprej podprejo s štipendiranjem, predvsem študente tehnične smeri, ko štipendiste zaposlijo, pa jih dodatno razvijajo v skladu s potre- Andrej Lovšin, predsednik uprave, STN bami podjetja. Pri tem Mariničeva pravi, da je v Sloveniji dovolj usposobljenih ljudi. Kritičnejši glede strokovnosti potencialnih kadrov so v Tomplastu, kjer pravijo, da je ključni problem, da je naš akademski svet preveč odrezan od realnega trga in zato ne zna usposobiti študentov za dejanske potrebe pod- Naš akademski svet ne zna usposobiti študentov za dejanske potrebe podjetij. jetij. Tudi pri njih to neskladje rešujejo s sistematičnim mentorstvom, tako da v time združujejo izkušene in neizkušene ter da ključne ljudi usposobijo z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki. Zaposleni pa morajo najprej pokazati, da so vztrajni, kreativni in željni uspeha. In seveda morajo znati najmanj dva tuja jezika, o svojih pričakovanjih glede kadrov še pravijo v Tomplastu. Sreča je na strani pogumnih Četudi se v naši kolektivni zavesti še nismo izkopali iz črnogledosti, je dobro vedeti, da tudi v Sloveniji, tako kot v vsakem času in prostoru, obstajajo ljudje, ki imajo dovolj znanja in poguma, da si iz limon naredijo limonado. In nas opomnijo, da imamo vsi enako možnost. Sreča je vedno na strani pogumnih. Besedilo: Urška Henigman Slavka Marinič, predsednica uprave, Primat Za nas je »NE« šele začetek Prilagojen delovni čas Nezaupanje do Slovenije »Ko smo začeli prodirati v eno največjih avstrijskih družinskih podjetij, v najuspešnejše podjetje na svetu na področju kovinskega okovja za kuhinje, so nam vsi napovedali neuspeh. Pa nam je uspelo, ker imamo svoj, drugačen pristop. Trajalo je dve leti, da smo za to podjetje zasnovali in razvili rešitev za poseben predalnik za pribor iz dveh materialov, ki je (bil) na robu tehnoloških in proizvodnih zmogljivosti. Izdelek ravno zdaj prihaja na trg kot tehnološka in tržna novost, mi pa smo pripravljeni na serijsko proizvodnjo.« »Vsak posel se sklepa ter izpelje z ljudmi in ljudje so vedno pomemben del uspeha ali neuspeha. Naše podjetje posluje tako rekoč z vsem svetom, od Amerike do Kitajske, v vseh časovnih pasovih, in temu je prilagojen tudi delovni čas našega menedžmenta. Moramo znati loviti velike časovne zamike in se prilagoditi denimo kitajskemu partnerju, ki želi komunikacijo v zgodnjih jutranjih urah, medtem ko nas ameriški partner potrebuje pozno ponoči.« »Največja ovira v tem trenutku je krizna situacija, ki je prinesla nezaupanje v Slovenijo, kar vpliva tudi na naše poslovanje. Morali smo se na primer soočiti z nemškim kupcem, ki ni želel nakazati denarja v Slovenijo in nam je pošiljal članke iz nemškega časopisa, ki so prikazovali negativno stanje v Sloveniji. Samo z vztrajanjem in osebno zavzetostjo smo ponovno vzpostavili zaupanje. Tudi to so realne ovire, ki jih moramo premagovati.« www.unicreditbank.si 21 st rok ovno strokovno Financiranje vrzeli med plačili Shema financiranja Odkup terjatev Slovenski izvozniki se pri svojem poslovanju srečujejo z izzivi, ki jih glede na stanje v gospodarstvu postavljajo kupci v tujini. Hkrati so vedno zahtevnejši tudi dobavitelji in njihovi pogoji poslovanja. Predvsem pa imajo slovenski izvozniki vedno večje težave pri upravljanju likvidnosti, saj med plačilom kupca in plačilom dobavitelju nastaja likvidnostna vrzel, ki jo morajo premostiti. Tukaj je treba vključiti banko, ki preuči celoten posel in podpre slovenskega izvoznika. Matija Mazalović, svetovalec za trgovinsko in izvozno financiranje, Poslovanje s podjetji/ globalno transakcijsko bančništvo, UniCredit Bank Konkreten primer strukturiranega financiranja smo izpeljali tudi za znanega slovenskega proizvajalca elektronske opreme, ki ima za svojo proizvodnjo sklenjeno pogodbo o dobavi materiala s svojim dobaviteljem s Kitajske. Kljub temu da je dobavitelj njegov dolgoletni partner, od slovenskega podjetja za zavarovanje plačila zahteva odprtje dokumentarnega akreditiva. To pa niti ni slab pogoj, saj se z akreditivom slovensko podjetje zavaruje, da bo od svojega dobavitelja prejelo dogovorjeno količino materiala ustrezne kvalitete. Na drugi strani ima isto podjetje s svojimi kupci, po večini iz Evrope, sklenjene Brez skrbi glede likvidnosti Podjetje se je na nas obrnilo s prošnjo za financiranje obratnih sredstev, saj ima s svojim dobaviteljem dogovorjeno plačilo 30 dni od odpreme, proizvodnja traja približno 30 dni, s svojim kupcem pa ima dogovorjeno plačilo 90 dni od izstavitve računa. Slovensko podjetje torej potrebuje financiranje za obdobje približno 60 dni. Poleg tega pa mora odpirati akreditive do svojega dobavitelja. Dogovorili smo se za odprtje večnamenske linije, znotraj katere bi podjetju omogočili strukturirano financiranje njegove nabave, V UniCredit Bank smo s »tailor-made« pristopom in strukturiranim financiranjem nabave, proizvodnje ter tudi prodaje podjetju omogočili povečanje prodaje in rast. prodajne pogodbe za dobavo elektronske opreme. Terjatev do svojih kupcev nima zavarovanih, saj gre za kupce s prvovrstno boniteto, pri katerih je tveganje neplačila minimalno. Največji delež med kupci ima podjetje iz Velike Britanije, ki predstavlja kar 30 odstotkov celotne prodaje slovenskega podjetja. 22 proizvodnje in dobave opreme. Postopek je naslednji: 1. Podjetje se s svojim dobaviteljem dogovori za nabavo materiala, pri čemer je dogovorjeno plačilo z dokumentarnim akreditivom z odloženim plačilom 30 dni od odpreme. 2. Kratkoročni kredit za plačilo po akreditivu Uvozni akreditiv 0 1 Banka za namen odprtja akreditiva podjetju odobri letno linijo za odpiranje akreditivov do dobavitelja s Kitajske. Veljavnost akreditiva je do 30 dni, v plačilo pa akreditiv zapade 30 dni od odpreme. 3. Kitajski dobavitelj odpošlje material, ki je na poti slab mesec dni, medtem pa že teče dogovorjeni odlog plačila 30 dni od odpreme. Za namen črpanja akreditiva kitajski dobavitelj predloži svoji banki dokumente, zahtevane v akreditivu, ki jih njegova banka posreduje naši banki na unovčenje. 4. UniCredit Bank prejme dokumente. Dokumentacijo izroči slovenskemu podjetju, to z dokumenti prevzame material in začne proizvodnjo. V skladu z akreditivnimi pogoji banka izvede plačilo kitajskemu dobavitelju v 30 dneh od opreme. Za pokritje akreditiva črpa namenski kredit, ki ga je odobrila slovenskemu podjetju za obdobje približno 30 dni. 5. Slovensko podjetje izvozi opremo kupcu iz Velike Britanije in banki predloži fakturo ter potrdilo o odpremi. 2 3 4 5 6 7 Veljavnost akreditiva Transport Proizvodnja in odprema opreme 0 Zavezujoče povpraševanje podjetja 4 Prejem opreme 1 Izdaja akreditiva 5 Zapadllost plačila po akreditivu 2 Odprema opreme 6 Izdaja računa 3 Zapadlost akreditiva 7 Zapadlost računov v plačilo 6. Ker je dogovorjeni odlog plačila kupca 90 dni od fakture, smo v UniCredit Bank slovenskemu podjetju odobrili letno linijo za odkupe terjatev do omenjenega kupca. Na podlagi odobrene linije torej odkupimo fakture. O vsakokratnem odkupu terjatev obvestimo dolžnika in zahtevamo tudi njegovo potrditev oziroma strinjanje z odkupom terjatev. Potrjevanje odkupa je tudi v interesu britanskega kupca, saj si ta s potrjevanjem zagotovi pregled nad upniki po svojih obveznostih. V preteklosti se je ta www.unicreditbank.si kupec že srečeval s težavo, da je njegov dobavitelj iste terjatve prodajal pri različnih dobaviteljih. Poleg tega pa se britanski kupec z našim odkupom terjatev in s tem financiranjem njegovega dobavitelja izogne morebitnim težavam pri dobavi s strani slovenskega dobavitelja, ki bi nastale zaradi likvidnostnih težav dobavitelja. 7. Ob odkupu terjatev UniCredit Bank s sredstvi poravna kredit, namenjen za pokritje akreditiva, razliko pa nakaže slovenskemu podjetju. Izdan račun z odlogom plačila Kitajski dobavitelj odpošlje material, ki je na poti slab mesec dni, medtem pa že teče dogovorjeni odlog plačila 30 dni od odpreme. Tako smo v UniCredit Bank s »tailor-made« pristopom in strukturiranim financiranjem nabave, proizvodnje ter tudi prodaje omogočili slovenskemu podjetju povečanje prodaje in rast. 23 st rok ovno strokovno Devet zapovedi investiranja Posamezniki vse bolj zahtevajo celosten pristop tudi pri upravljanju njihovega premoženja. Želijo strokovnjaka, ki jim zna postaviti stabilno finančno strukturo na daljši rok in jim pomaga pri stroškovnih ter davčno učinkovitih rešitvah. Za nas pa je pomembno, da vlagatelji vse naložbene predloge, s tveganji vred, tudi popolnoma razumejo. V UniCredit Bank smo zato oblikovali devet ključnih investicijskih zapovedi, ki so preproste in razumljive, a žal še vedno premalo upoštevane in nemalokrat potisnjene ob stran. Tjaša Hrastar, privatna bančnica, UniCredit Bank Prvi pogoj za pripravo optimalne naložbene strategije je zagotovo zaupanje. Ključnega pomena je namreč, da poznamo trenutno življenjsko situacijo posameznika in njegove življenjske želje, ki jih nato lahko preoblikujemo v konkretne finančne cilje, s katerimi (po)skrbimo za stabilnost in varnost njegovih sredstev, dolgoročno rast ter ohranjanje premoženja ob prevzemanju želenega tveganja. 1. Premagaj inflacijo Glavni sovražnik ohranitve premoženja je inflacija, ki je žal mnogokrat podcenjena. Inflacija namreč zmanjšanje kupne moči sredstev v višini 100.000 evrov: po 5 letih bi se ta zmanjšala na 85.873 evrov, po 20-letnem obdobju pa kar na 54.379 evrov. Dokazano je, da inflacijo na dolg rok najuspešneje premaguje dobro razpršen delniški portfelj. 2. Načrtuj svoje potrebe in cilje na dolgi rok Investiranje na dolg rok predstavlja izziv vsakomur. Sploh v »neracionalnih« časih je kdaj težko ostati zbran in zvest svoji dolgoročno postavljeni strategiji, predvsem v obdobjih, ko so finančni trgi razgibani in nestanovitni. Investicijske Sredstva morajo biti razpršena med naložbe, ki se različno odzivajo (negativna korelacija) na raznovrstne razmere na finančnih trgih. močno zmanjša kupno moč na dolg rok. Največja napaka, ki jo posameznik lahko naredi, je, da s svojimi sredstvi ne stori ničesar in jih pusti, da ležijo na računu. Tako skozi leta zaradi inflacije dejansko izgublja svoj denar. Vzemimo konkreten primer, kako bi 3-odstotna inflacija vplivala na 24 odločitve, ki zaradi omenjenega temeljijo na čustvih, kot sta strah ali pohlep, lahko pogosto vodijo v izgube. Pri nas naložbe razumemo kot dolgoročen proces, ki temelji na konzervativnih vrednotah, kot so zanesljivost, solidnost in stabilnost. Stabilna rast je mogoča le, če investiciji pustimo čas, da raste. 3. Definiraj svojo finančno osebnost Investitorji se pogosto odločajo na podlagi preteklih izkušenj in dovolijo, da negativni dogodki iz preteklosti vplivajo na trenutne odločitve. Da bi se izognili izgubam na finančnih trgih, tako raje izberejo naložbe z nižjo stopnjo tveganja, kot bi bilo zanje primerno, in v takem primeru ne dosežejo želenega rezultata oziroma donosa. Poznavanje finančne osebnosti naših strank je zato zelo pomembno. Pomaga nam razumeti, na kakšen način sprejemajo odločitve, kakšne so njihove reakcije in kako jim lahko svetujemo, da se v čim večji meri izognejo neracionalnim odločitvam. 4. Upoštevaj svoje celotno premoženje Pri postavitvi dolgoročne strategije je pomembno, da posameznik upošteva svoje celotno premoženje, na primer lastništvo nad nepremičninami, umetninami ali delež v podjetjih. Investicijski portfelj bi moral predstavljati jedro oziroma najpomembnejši del celotnega premoženja. Sestavljati ga morajo likvidne in globalno razpršene naložbe, izbrane z dolgoročnimi cilji in z namenom doseganja stabilne rasti. Le tako se lahko zmanjša tveganje, ki ga predstavljajo morebitne preveč skoncentrirane in nelikvidne naložbe. 5. Ključna je ustrezna razporeditev premoženja Študije so pokazale, da je uspeh naložbene strategije v največji meri (v 92 odstotkih) odvisen od razporeditve sredstev med delnice, obveznice, denar ali alternativne naložbe, tako da ima celoten portfelj naložb potencial dosegati strankine zastavljene cilje, hkrati pa je učinkovito razpršen. Samo s primerno razpršitvijo sredstev lahko vlagatelj zmanjša tveganje, ki bi ga imel njegov portfelj v primeru izpostavljenosti le eni od naložb. Glede na toleranco do tveganja strankam v UniCredit Bank svetujemo model portfelja, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. 6. Prednosti razpršitve premoženja Z razpršitvijo sredstev po različnih naložbenih razredih lahko posameznik zaščiti svoj portfelj pred večjimi nihanji. Sredstva morajo biti razpršena med naložbe, ki se različno odzivajo (negativna korelacija) na raznovrstne razmere na finančnih trgih. Da bi zagotovili, da je portfelj naše stranke vedno razpršen skladno z njenim profilom tveganja, je nujno, da izvajamo sproten monitoring in portfelj prilagajamo periodično ali po večjih tržnih premikih. 7. Ni zastonj kosila Treba se je zavedati, da so višji donosi vedno povezani z večjim tveganjem. Posamezniki včasih v želji po doseganju višjih donosov na to pozabijo in se izpostavijo večjemu tveganju, kot je zanje primerno. Če se naložba ne odvije po njihovih pričakovanjih, lahko utrpijo večje izgu- www.unicreditbank.si be, kot so jih pripravljeni sprejeti oziroma so zanje primerne. Investiranje v tuje vrednostne papirje zmanjšuje sistematično tveganje v portfelju, saj je manjša verjetnost, da so takšne naložbe izpostavljene vplivom domačega okolja. 8.Bodi discipliniran Poznavanje posameznika je osnova za pripravo optimalne naložbene strategije. 1 Analiza potreb 7Redno 2Individualna poročanje Ko je naložbena strain pregled tegija definirana in dogajanja na zastavljena po meri finančnih trgih vlagatelja, jo je treba celostna strategija konstantno spremljati in nadzirati. Posamezni naložbeni razredi v portfelju rastejo po Spremljanje STRANKA in nadziranje različnih stopnjah, zato strategije lahko skozi čas pride do drugačne izpostavljenosti nekemu razredu, kot je bilo definirano ob postavitvi strategije. Z rebalansiranjem portfelja na GIS pogled Individualna na trge naložbena začetno dogovorjeno razporeditev rešitev zagotovimo, da je stranka vedno primerno izpostavljena želenemu Podlaga je globalna tveganju. 6 5 9. Investiraj samo v razumljive finančne rešitve in produkte Finančne rešitve in produkti so iz leta v leto bolj kompleksni in včasih težko razumljivi. V poplavi ponudnikov, najrazličnejših produktov in finančnih rešitev je vedno težje izbrati pravo rešitev zase. V UniCredit Bank želimo, da naše stranke popolnoma razumejo vse naložbene predloge, ki jih pripravljamo, in s tem tudi tveganja, stroške ter davčne učinke naložb, ki se jim izpostavijo. Zato ponujamo učinkovite in razumljive finančne rešitve ter s strankami delimo naše lokalno in mednarodno znanje – od upravljanja premoženja do bančnih produktov in kompleksnih svetovalnih storitev. 3 Profili tveganja 4 investicijska strategija Vse naložbene odločitve, ideje in predlogi, ki jih v UniCredit Bank pripravljamo za naše stranke, so rezultat Globalne naložbene strategije (Global investment strategy – GIS) skupine UniCredit. Naš tim sestavlja 65 finančnih analitikov in strokovnjakov iz vse Evrope. Dnevno analizirajo več kot 50 finančnih virov in veliko časa vlagajo v optimizacijo razmerja donos – tveganje. Pripravljajo strategijo razporeditve sredstev za vse naložbene profile (modele), ki so enotni za vse stranke privatnega bančništva na ravni skupine UniCredit. Naložbeni profil stranke ob upoštevanju individualnih ciljev je osnova za vsak naložbeni predlog, ki ga pripravimo. Skupina tako upravlja več kot 162 milijard evrov sredstev strank. 25 še sti čut Klemen Štular, generalni direktor, NIL Franc Pungerčič, direktor, Vianova Marko Lukić, direktor, Lumar IG Tomi Ilijaš, direktor, Arctur Povezanost v športu in poslu Življenje z menedžerjem Zoran Milivojević, dr. med., psihiater in psihoterapevt Znano je, da je delo vrhunskega menedžerja zelo zahtevno in da to pogosto ni samo poklic, ampak način življenja. Prav zato je menedžerjem tako težko obdržati ravnovesje med poklicnim in zasebnim delom življenja. Če ima menedžer partnerja in otroke, torej družino, potrebuje partnerjevo pomoč, da uravnoteži kariero z zadovoljstvom v zasebnem življenju. Dva v zakonu oziroma partnerskem odnosu sta močno čustveno povezana, kar predpostavlja obstoj bližine in iskrenosti. To pomeni, da obstaja pričakovanje, da se odprto in iskreno pogovarjata drug z drugim o vsem, kar se jima dogaja, sploh o tistem, kar doživljata kot pomembno. Pomembne stvari pa se dogajajo tako v privatnem kot v poslovnem življenju. Obstajajo trije glavni modeli postavljanja mej med poslovnim in zasebnim življenjem. Prvi je partnerski odnos, v katerem menedžer partnerju ne da nobenih informacij o svojem poslu in tako postavi neprepustno mejo. Ta model lahko dobro deluje samo v primeru, da se partner s tem strinja in da »informacijsko pregrado« sprejme kot koristno. Težava pa lahko nastane, kadar ima menedžer poslovne probleme in partner čuti, da mu je težko, nima pa priložnosti, da se z njim odprto pogovori in mu tako olajša situacijo ali pomaga. Drugi model je model brez meje, kar pomeni, da menedžer s partnerjem podrobno razpravlja o svojem delu. To lahko krepi njuno povezanost, vendar pa po drugi strani lahko partnerju daje preveliko moč, ker ta o poslovnem življenju menedžerja sodi le na osnovi njegove zgodbe. Partner menedžerja tako sicer lažje podpre, vendar pa menedžer lahko začne poslovno realnost in poslovne odnose doživljati popačeno. Tretji način je odnos s polprepustno mejo, kar pomeni, da menedžer partnerja vključuje samo v tiste poslovne situacije, ki jih doživlja kot zelo pomembne, na primer pri velikih uspehih ali velikih težavah. Takšen preplet partnerskega in poslovnega življenja vključuje prednosti in pomanjkljivosti drugih dveh modelov. Menedžerji se med seboj razlikujejo v tem, kako postavljajo meje med obema področjema. Mnogo poklicev sicer že samo po sebi zahteva, da med poslovnim in zasebnim delom življenja potegnemo črto, od partnerja pa se pričakuje, da to razume in sprejme. Meja torej določa, ali menedžer s partnerjem govori ali ne govori o svojem delu. In več ko govori, večji vpliv ima partner na njegove poslovne odločitve, hote ali ne. 26 Ženina prizemljitev Prilagajanje v zakonu in podjetju »Dober partner pomeni predvsem varnost in mir. V takšnih razmerah normalno funkcioniraš, razumno tvegaš in se odločaš, se počutiš močnega, kar je načeloma nekaj, kar precej potrebuješ. In lažje si rečeš: 'Takole bom naredil, pa naj bo prav ali narobe, saj ni konec sveta!' Primer čisto konkretnega vpliva žene name sta njena zadržanost in prizemljenost, kadar se zdi, da me bo kam odneslo. Je vedno tam in trdno na tleh, zato vem, da me bo nekdo potegnil nazaj, če bom šel predaleč. Partner dobro ve, kdo in kakšen si v resnici ter v svojem bistvu, in je prvi, ki opazi vsak pretiran odmik od tega, a vseeno razume, sprejema in podpira, da hočeš naprej in navzgor. To je po mojem mnenju zelo zdravo, da si ne začneš česa domišljati, čeprav opozoril ne slišiš rad.« »Za uspešen zakon so možu potrebne nekatere spretnosti. Ženo je treba znati poslušati, potrpeti, včasih moram biti tiho, čeprav mi kaj ni všeč, drugič, ko je čas za to, pa kaj povedati zelo na glas. Najtežje od vsega je prepoznati ženine neizrečene želje. Ženin seznam bi bil verjetno zelo podoben, saj srečnega zakona brez prilagajanja pač ni. V zakonu 'priučene' spretnosti so nujno potrebne tudi za uspešno vodenje podjetja. S sodelavci in partnerji gradim dolgoročne korektne odnose. Tudi ko je treba udariti po mizi, se mora to narediti s premislekom. Poslovne partnerje je treba poznati in razumeti, predvideti njihove potrebe (če se le da, še preden se jih zavedo tudi sami), seveda pa tudi reakcije na moja dejanja. Le tako lahko podjetje dolgoročno uspešno ostane na trgu.« Vpliv »Na mojo poslovno pot in odločitve je vplivalo aktivno udejstvovanje v vrhunskem športu, v katerem sem velik del svoje športne kariere opravil s svojo ženo. To naju je zelo povezalo in ima še danes vpliv na moje delovanje. Plezanje je namreč šport, ki zahteva popolno zaupanje in predanost. Omenjeno se prenaša tudi v posel, v katerem me zaznamuje veliko zaupanje – v to, kar v podjetju delamo, in v sodelavce, na drugi strani pa sem podobno kot v steni zelo previden in konzervativen pri sprejemanju odločitev. To je največkrat dobro, včasih pa tudi ne. Odlična vez z ženo, okolica in šport so elementi, ki me navdajajo z energijo, idejami ter vplivajo na sprejemanje dobrih končnih odločitev. In to je pomembno, saj sem pri vsem, kar počnem, še zmeraj predan perfekcionizmu in postavljanju jasnih ciljev in vizij. To so zagotovila za doseganje želenega. Ob tem je treba tudi trdo delati, saj verjamem, da le trdo in pošteno delo rodi sadove. In če trdo delaš, lahko vedno računaš tudi na kanček sreče.« Iste vrline pri prijateljstvu in vodenju »Sem eden tistih, ki službo in posel jemljejo kot hobi. To je nekaj, kar delam z užitkom in me izpolnjuje. Imam to srečo, da imam veliko prijateljev še iz otroštva, in ravno njihova nesebičnost, požrtvovalnost in trud za ohranjanje našega prijateljstva so vrline, ki zagotovo pomembno vplivajo na moj stil vodenja. Popoldanski tek z ženo Jano, izlet z otroki ali rekreativna košarka s prijatelji mi toliko pomenijo, da sem zanje pripravljen prekiniti sestanek ali preložiti pomembno službeno opravilo. Včasih sem se zaradi tega vznemirjal, sedaj pa mi je jasno, da je ravnotežje med delom in zasebnim življenjem bistveno za dolgoročno prenašanje naporov, ki jih prinaša podjetništvo.« partnerja na v denje www.unicreditbank.si 27 p r ak t ično praktično Zgledi vlečejo Že dolgo vemo, da 70 odstotkov strank, ki jih podjetje izgubi, ni nezadovoljnih zaradi cene, pogojev, proizvodnega programa ali premočne konkurence, temveč zaradi zaposlenih, ki so neprijazni in premalo gledajo na skupno korist podjetja. To je dejstvo. Zakaj potem tako malo podjetij odpravi to očitno pomanjkljivost? Vzrok je preprost. Le malo jih ima vodstvene kadre, ki zmorejo in želijo biti zgled. Kaj vodilni najpogosteje odgovorijo, ko jim poveš, da niso dovolj dober zgled? Imate prav. »Tako je pri vseh drugih podjetjih, le pri nas ne.« Seveda to ni res. V resnici je le malo podjetij in vodilnih uslužbencev, ki si želijo biti zgled in to tudi so. Ti pa pri tem upoštevajo naslednjih pet principov. Kapetan pogumno koraka naprej in vse, kar zahteva od drugih, dela tudi sam, in to dvojno. Zato mu ljudje sledijo 1. Walk your talk! Večina vodstvenih kadrov neha biti delavcem za zgled, ker ne počnejo tistega, kar govorijo. Klasičen primer: zaposlene pozovejo k zniževanju stroškov, šef oddelka pa dobi novo pisarno, področni vodja s poslovnimi partnerji obeduje v restavracijah s 28 petimi zvezdicami, direktor pa si naroči novo limuzino. Zgled je uničen. Na drugi strani imamo direktorja, ki si tri mesece ni izplačal plače, a tega ni nikomur povedal. Pri tem poznam manj ovir. Med treningom prodaje sem nekoliko pasivnega in zafrustriranega prodajalca vprašal: »So vam kdaj plačali le dan prepozno?« »Nikoli! Še tega bi se manjkalo!« »No, vidite, kako dobro vam gre. Zadnje tri mesece si vaš direktor sploh ni izplačal plače, da bi prihranil pri stroških.« Njegovo razpoloženje se je popolnoma spremenilo. Odšel je in prodajal kot še nikoli prej. »Walk your talk!« Počni tisto, kar zahtevaš od drugih! 2. Bodi Churchill! V podjetju so morali varčevati, zato so na nekem oddelku odpustili pet ljudi. Preostali zaposleni so se pritoževali: »Brez njih ne bomo nikoli dosegli zastavljenega cilja!« Kaj v takem primeru naredi večina vodilnih? Z eno besedo? Prav imate – pritisk, in to v slogu: »Cilji še naprej veljajo! Ne vpletajte se! Nimate druge izbire!« To človeka vedno vznejevolji, saj nihče ne mara ultimatov. Churchill je bil bistrejši. Ko je stopil pred ljudstvo, ki ga je ustrahoval agresor, ni pritiskal, pa tudi tega ni jasno povedal, da Velika Britanija nima druge izbire. Ne, imel je svoj slavni govor: »Ne morem vam ponuditi nič drugega kot kri, znoj in solze.« In ljudstvo se je dvignilo. Ko je to končno ugotovil tudi oddelčni vodja v omenjenem podjetju, je nehal pritiskati na zaposlene in jim priznal: »Imate prav. Zdaj bo precej pestro. Seveda bi vaše kolege raje obdržal, a lahko vam pokažem finančne izkaze. Denarja preprosto nimamo več. To je kruta resnica. Vem, da ste jezni, tudi jaz sem, toda to nam ne pomaga.« Predstavil je dejstva in delavci so videli, da nimajo izbire. Velikanska razlika je, ali to spoznajo sami ali pa jim kot ultimat to predstavi šef. 3. Pojasni! Glavni analitik za tveganja (CRO) neke banke je odklanjal skoraj vse, kar je prišlo s prodajnega oddelka. Tam so bili jezni, zato niso več pridobivali strank, najpomembnejše pa so začeli izgubljati. Nekoč je tega analitika kolega vprašal: »Ali ljudje vedo, zakaj vse odkloniš?« Analitiku se je posvetilo. Vse prodajalce je povabil k sebi in v dvajsetih minutah pojasnil svoje mnenje. Na koncu je mnenjski vodja prodajalcev rekel: »Z njegovega stališča je vse smiselno, le mi tega stališča doslej nismo poznali.« Ali sodelavci ne bi mogli tega vedeti že sami? Ne, lasten razmislek ne more nikoli nadomestiti pojasnila (kar je majhna razlika med implicitno in eksplicitno argumentacijo). To vodilni tudi vedo, a jih je preprosto strah sodelavcev oziroma tega, da svojega zornega kota ne bi mogli dovolj dobro pojasniti ali da bi bili deležni neprimernih dodatnih vprašanj. Še dobro, da je mogoče vse to pridobiti in se v tem izuriti z lastnim delom. 4. pri vodenju. Ni namreč hotel slišati razlage, opravičila ali ponižujočega vprašanja, temveč se preprosto potožiti. Če zaposleni dobi to priložnost, gre zvečer domov z občutkom, da mu je šef končno prisluhnil. Naslednji dan pa pride v pisarno bistveno bolj motiviran. 5. Srečaj se s stranko! Zakaj jih toliko za šefovim hrbtom meni, da vodja nima pojma o tem, kar se v podjetju zares dogaja? Ker vsaj pri nečem to drži. Pri strankah. To nima nič opraviti s površnostjo ali odmaknjenostjo od sveta, temveč s slabostmi hierarhije. »Mi zgoraj moramo reševati svet, oni spodaj pa poskrbeti, da bo vse v redu s sedemnajsto vrstico v knjigovodskem izkazu.« Resničnih, živih strank, ki povzročajo težave, današnji vodja ne pozna več. Pozna le statistične podatke iz Excelove preglednice. Tako žal deluje sodobno podjetje. A le dokler vsak vodilni – kar mora biti železno pravilo – tedensko nima enega stika s stranko. So podjetja, ki se zadeve lotijo tako. Ne preseneča, da imajo pri njih delavci (in stranke!) nadrejene za zgled. Kdo je tu kapetan? Vsako nogometno moštvo ima kapetana. Večinoma to ni kak mehkužnež, temveč pravi moški ali pokončna ženska, ki pogumno koraka naprej in vse, kar zahteva od drugih, dela tudi sam(a), in to dvojno. Zato mu/ji ljudje tudi tako radi sledijo. Tako se osvajajo prvenstva in naslovi. Tako je v vrhunskem športu. Zakaj bi bilo v vrhunskem poslu drugače? Besedilo: Klaus Schuster Vzemi si čas! Uslužbenci so demotivirani. Godrnjajo in so pasivni. Kaj naredijo vodilni? Prav imate. Tudi oni godrnjajo: »Z mojimi podrejenimi ni nič! Vedno so tako pasivni!« Poznam le malo menedžerjev, ki so dovolj pogumni, da si vzamejo čas in počakajo na priložnost, da zaposlene vprašajo: »Zakaj vam ne gre? Kaj ni v redu? Kaj bi morali spremeniti?« A večinoma se zadeva ponesreči. Navedel bom zgled. Neka menedžerka, oddelčni vodja, je postavila ta vprašanja, podrejeni pa ji je odgovoril: »Preprosto ne dobimo potrebnih informacij!« Menedžerka je spontano odvrnila: »Kako to? Saj tudi vi vsak teden preberete kontrolna poročila!« Delavec se je zaprl vase in ni več spregovoril. Popoln polom www.unicreditbank.si Klaus Schuster je bil več let član uprave in strokovnjak za odpravljanje težav (angl. troubleshooter) v mednarodnem finančnem koncernu, potem pa je ustanovil svoje lastno podjetje. Danes trenira vrhunske menedžerje in menedžerke, mlade vodje, perspektivne kadre in zaposlene v prodaji iz vseh mogočih panog. Poleg tega ima predavanja o vodstvenih temah in je avtor treh knjig o menedžmentu. Njegove tri uspešnice »11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti«, »Upaj si postati supermenedžer!« in njegova najnovejša stvaritev »Se ne greš več? Več veselja in motivacije v menedžmentu« so prodali že v več kot 10.000 izvodih. 29 odgovorno odgovo rno Zeleno, prijazno, lepo Field of Energy: Namen projekta je vzpostaviti vezi med ljudmi in parkom sončnih kolektorjev, ki spreminjajo položaj, ob mraku pa zažarijo in tako dajejo vtis živega organizma. Mesta po svetu stremijo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, infrastrukture obnovljivih virov energije pa se naseljujejo v kraje, v katerih živimo in delamo. Odnos med mestom, ljudmi in rabo zelene energije postaja vse pomembnejši. Pri integraciji tega v vsakdanje življenje pa pomembno vlogo igra tudi estetika. Zato ponoven razmislek o umetnosti v javnih prostorih, s katerimi sporočamo še potrebo po skrbi za okolje, ni odveč. Vertikalne vrtove Patricka Blanca najdemo po vsem svetu, tudi v njegovem rodnem Parizu, na primer na muzeju Quai Branly. Land Art Generator Initiative (LAGI) je mednarodno priznani natečaj estetskih rešitev, ki spodbuja gradnjo estetskih objektov javne infrastrukture, s katerimi ne le v čim večji meri izkoriščamo obnovljive vire energije, ampak z njimi tudi polepšamo mesta, izobražujemo ljudi in ustvarjamo bolj zdravo okolje. LAGI spodbuja inovativen dialog o tem, kako lahko generiranje in izkoriščanje obnovljivih virov energije presežeta svoje tradicionalne oblike. Na tekmovanjih se uporabljajo najnovejše tehnologije in znanje s področja obnovljivih virov energije, enako vlogo pa igrata tudi zunanja podoba in inovativne oblike umeščanja javnih infrastruktur v prostor. Čez tradicionalne meje »Skupni sta nam navdušenje nad pokrajinsko umetnostjo ter dojemanje umetnosti in dizajna z novih družbenih perspektiv. Prav tako sta nam blizu ekologija in trajnostni razvoj, zato smo želeli razviti projekt, ki bi zagotovil ustrezen diskurz o globalnih okoljskih vprašanjih, spodbujal iskanje inovativnih rešitev za probleme pridobivanja energije in skrbi za okolje, a ob tem presegel vidik koristi. To je pripeljalo do združitve z različnimi oblikami sodobne javne umetnosti,« pravita Robert Ferry in Elizabeth Monoian iz LAGI-ja. Kriterij na natečajih je ravnotežje med estetiko, okoljskim vplivom in funkcionalnostjo. Do sedaj so natečaj izvedli v Abu Dhabiju (2010) in New Yorku (2012). Naslednji bo na Danskem leta 2014. Med več sto prijavljenimi izstopata projekta Field of Energy in Fresh Hills. Združitev obnovljive energije in umetnosti z okoljem Vertikalni vrtovi na CaixaForumu v Madridu. 30 Zamisel za t. i. polje energije prihaja iz Grčije. Ustvarjalki Georgia Chousou in Pinelopi Korantani trdita, da bistvo parka s 600 kolektorji sončne energije ni proizvodnja zelene energije, temveč vez z ljudmi. Vsak kolektor ima svoje baterije, rotacijski sistem in vibra- www.unicreditbank.si cijski energetski generator, ki zagotavlja najučinkovitejšo absorpcijo sončne svetlobe skozi ves dan in na letni ravni 13.000 MWh energije. Gibanje kolektorjev je zelo počasno in skoraj neslišno. Ob mraku vsi kolektorji zasvetijo in obstanejo v naključnih položajih ter ustvarjajo učinek asimetrije. Tako osvetlijo celotno cestno omrežje parka in okolice. Ameriški oblikovalci projekta Fresh Hills so se osredotočili na vetrno energijo in večjo zlitost z okoli- Oblika rastlinjaka Biodome na Danskem omogoča optimalno izkoriščanje sončne svetlobe in deževnice ter zadrževanje toplote, hkrati pa že samo zaradi svoje atraktivnosti privablja številne obiskovalce in strokovnjake. Zeleni UniCredit Tower v Milanu Najvišja zgradba v Italiji z višino 230 metrov je konec lanskega leta postala nov sedež Skupine UniCredit. V gradbenem kompleksu treh stavb, zgrajenih iz stekla in jekla, je 4000 delovnih mest. Zasnoval ga je svetovno znani argentinski arhitekt Cesar Pelli, čigar slog oziroma nebotičniško estetiko opisujejo kot futuristični art deco. Arhitekt ni zanemaril neformalnega druženja zaposlenih in je ustvaril veliko modernih skupnih prostorov, zgradbe pa je tudi učinkovito vpel v širši urbani prostor. Prav tako je kompleks skupine UniCredit načrtovan okolju prijazno. »UniCredit Tower je prejemnik mednarodnega certifikata Leed Gold za zeleno gradnjo, naš načrt pa je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 30 odstotkov do leta 2020,« je povedal Federico Ghizzoni, predsednik uprave UniCredit. To je prvo poslopje v Italiji, ki se ponaša z omenjenim certifikatom in z 22,5-odstotnim prihrankom energije, 37,3-odstotnim prihrankom pri porabi pitne vode, 100-odstotnim izkoristkom deževnice in 51-odstotno manjšo porabo sanitarne vode. 31 odgovo rno odgovo rno co, ki pa ni neopazna, saj je njen namen vsekakor tudi interakcija z ljudmi. »Gre za valovit nasip, ki se zdi del narave, a ko se mu približamo, vidimo, da to ni,« pravijo. Njegova posebna oblika omogoča čim večji izkoristek vetra, saj struktura usmerja zračni tok v turbine, predvidena letna kapaciteta pa je 238 MWh. Field of Energy: bistvo parka s 600 kolektorji sončne energije ni proizvodnja zelene energije, temveč vez z ljudmi. Projekt, ki bi se na LAGI-ju zagotovo dobro odrezal, je hidroelektrarna Punibach na Južnem Tirolskem v Italiji. Harmonično je integrirana v okolico, stroji, ki se uporabljajo za preoblikovanje naravne moči v uporabno energijo, so skriti v notranjosti. Surova gradbena struktura, izdelana iz naravnih materialov v zemeljskih barvah, se lepo zlije z gričevnato pokrajino in pri tem ohranja svoj moderni značaj. Zvečer, ko krajina izginja v temo, elektrarna žari skozi lamelno fasado. Danski dizajn zelenih energij Danci slovijo po svojem dizajnu in zelenem načinu življenja, zato ni čudno, da so ju združili. Danski center za obnovljive vire energije Folkecenter je neodvisna nevladna organizacija, ustanovljena pred tridesetimi leti. Razvila je pionirske tehnologije obnovljivih virov energije, pot pa si je utrla z raziskovanjem, razvojem, testiranjem in svetovanjem na področju čiščenja odpadnih voda, gradnje energijsko učinkovitih stavb, ekološke pridelave hrane, skladišče- nja vetrne energije in energije valov, CO2 nevtralnega transporta itd. V Folkecentru sicer pravijo, da so ob gradnji in nameščanju obnovljivih energetskih sistemov najprej razmišljali o proizvodnji energije, ne pa toliko o estetiki. A vasica za zelene raziskave, kot center imenujejo mnogi, s potmi, posutimi s školjkami, skulpturami in razstavami likovnih del nekaj da tudi na umetnost in dizajn. Prototip tipičnega danskega dizajna so vetrnice, s katerimi je center začel svojo raziskovalno in razvojno pot. Najbolj pa izstopa okrogli rastlinjak oziroma toplogredna krogla, ki vključuje vodni krog, s svojo obliko izkorišča sončno energijo, zbira deževnico za zalivanje in uspešno kljubuje hladnemu danskemu vetru. V treh nadstropjih sta poleg različne zelenjave in rož tudi dva bazena z vodnimi rastlinami in ribami, ki proizvajajo biomaso za kompost in krmo za živali. Podnevi bazena zbirata sončno energijo in ponoči sproščata toploto, hkrati pa s skladiščenjem toplote podaljšujeta rastno sezono spomladi in jeseni. Nezanemarljiva pa je tudi estetika, tako ribnikov kot same zgradbe, ki privablja številne obiskovalce in strokovnjake. Dialog starega z novim Drugače kot Folkecenter muzej sodobne umetnosti Kunsthaus Graz v prvi vrsti stavi na estetiko, a ne spregleda možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije. Načrtovalca projekta, londonska arhitekta Peter Cook in Colin Fournier, sta uspešno združila svoj inovativen oblikovalski jezik z zgodovinskim ambientom mesta. Umestitev v prostor oziroma t. i. Hidroelektrarna Punibach stoji v zelo občutljivem naravnem okolju, a snovalcem iz arhitekturnega studia Monovolume je uspela arhitekturna integracija oblike, funkcije in narave. 32 Snovalci projekta Fresh Hills pravijo, da gre za nasprotje izoliranim vetrnim turbinam, ki ne spodbujajo interakcije z ljudmi. Zeleni UniCredit Tower v Milanu vzpostavitev estetskega dialoga med tradicijo in avantgardo ni bila lahka naloga. A muzej so prebivalci Gradca hitro sprejeli kot del vsakdana in mu nadeli vzdevek »friendly alien« (prijazni vesoljec). In res je prijazen, saj je lahko dostopen, mestu daje novo edinstveno podobo, sodoben eko klimatski sistem, ki izkorišča reko Muro, pa skrbi za primerne temperature skozi vse leto. Zgradba je v bližini reke, zato je treba vodo črpati proč od podzemnih garaž, ta voda pa se nato uporablja za hlajenje stavbe. Vrnitev narave v mesta Za ozelenitev – dobesedno in ekološko – že obstoječih zgradb pa se je odločil Francoz Patrick Blanc, sicer doktor tropske botanike, ki ustvarja prave umetnine. Njegovi urbani vrtovi so svetovno znani, saj stavbam in mestom dajejo novo atraktivno eko podobo. Pariške fasade krasijo na številnih lokacijah, po svetu pa jih je kar 250. Vrtovi uspevajo brez zemlje, in to leta. Posajeni so na biološko nerazgradljivo klobučevino z vgrajeno namakalno črpalko, ki jo obdaja okvir iz PVC-ja in kovine. Načeloma gre za eksotične rastline, za zalivanje se uporablja deževnica, zbrana s sosednjih streh. www.unicreditbank.si Vrtovi imajo poleg estetskega vpliva tudi zelo praktične lastnosti, saj učinkovito prispevajo k zmanjševanju porabe energije. Tako v zimskem času ščitijo stavbe pred mrazom, poleti pa zagotavljajo naraven hladilni sistem. Vertikalni vrt je tudi učinkovit način čiščenja zraka. Poleg listov in njihovega znanega učinka tudi korenine in vsi mikroorganizmi tvorijo širok ekosistem čiščenja zraka. Umetniške zelene tehnologije in inštalacije pa mestu in ljudem dajo veliko več kot le megavatne ure ali nižje račune za elektriko. Na inspirativen način polepšajo mesto, ozaveščajo, poučujejo o okoljskih problematikah in dvigujejo raven sodobne javne umetnosti. Muzej sodobne umetnosti Kunsthaus Graz z vzdevkom »prijazni vesoljec« estetsko povezuje preteklost in sedanjost. Besedilo: Manja Kovačič Foto: osebni arhivi 33 fe nomeni fe nome ni Kraljevi šport Junija 1972, ko je Ameriko začel pretresati hud politični škandal, afera Watergate, je za odebeljene naslove na prvih straneh časopisov poskrbel še nekdo. To je bil Secretariat, dveletni konj, ki je kot prvi po petindvajsetih letih zmagal na vseh treh konjskih dirkah (Kentucky Derby, Preakness Stakes in Belmont Stakes), in to z rekordnim časom, ki ga še do danes ni prekašal nihče. Ne le da se je zapisal v zgodovino kot eden najboljših kopitarjev vseh časov, skupaj s svojo lastnico Penny Chenery, gospodinjo, materjo štirih otrok, je Američane v tistih temačnih dneh opomnil na njihovo pravo nrav – neustrašnost, tekmovalnost, zmagoslavnega duha. Andrej Repina, član uprave, BTC Med jahanjem se pogovorim s seboj »Sem velik ljubitelj konjev. Rad umirjeno jaham, saj imam takrat čas, da se pogovorim sam s seboj. Nekoliko manj pa so mi ljube dirke z velikimi kopitarji, ki tudi pri nas v zadnjem času pridobivajo veljavo, predvsem galoperstvo in preskakovanje ovir. Sicer si grem z veseljem pogledat tudi kakšno dirko, ampak jaz živali nimam za to, da jo mučim oziroma da se mi dokazuje z rezultati.« 34 Konjske dirke so bržkone stare toliko kot človeštvo. Z njimi so se kratkočasile prav vse civilizacije – od starih Grkov do Babiloncev, Asircev ali Egipčanov –, brez njih pa niso minile niti znamenite olimpijske igre leta 648 pr. n. št. Pravzaprav so veljale za najprestižnejši športni dogodek, saj so si konje s kočijo in jahači lahko privoščili le izjemno premožni. In če so jih Grki prirejali zaradi slave, prestižnih nazivov ali urjenja vojščakov (kot je razbrati iz znamenite Homerjeve Iliade), so Rimljanom predstavljale vrhunsko zabavo, tako za izbrance kot za množice. Konje so zato ločevali po stajah ali barvah, ki so jim pripadale, med belimi, rdečimi, modrimi in zelenimi pa so bili najbolj priljubljeni pripadniki slednjih barv, ki so jih za svoje neredko vzeli tudi politiki, saj so si na račun popularnih barv in štirinožnih ljubljencev publike obetali kakšen politični glas več. Čistokrvneži iz srednjega veka Tudi v srednjem veku so konjske dirke ohranile svoj prestižni status; medtem ko je plebs za zabavo metal kamne in se podil za predhodnico nogometne žoge, so višji sloji dirjali s prvovrstnimi živalmi, čeravno sprva le zato, da bi potencialnim kupcem dokazali konjevo moč. Pa še nečesa so se domislili: da bi njihovi žrebci tekali hitreje in dosegali boljše rezultate, so jih prvikrat v zgodovini pravilno podkovali, jim nadeli oblazinjena in konjskim hrbtom prilagojena sedla ter poskrbeli za pravilno gensko mešanje. Tiste arabske žrebce, ki so jih križarji privlekli s seboj iz vojn, so sparili z vrhunskimi britanskimi žrebicami (natančneje s triinštirideseti- mi) in tako poskrbeli za novo generacijo pripadnikov vrste Equus caballus, ki jim poznavalci pravijo čistokrvneži. Menda so prav vsi čistokrvni žrebci potomci treh orientalcev (Darley Arabiana, Godolphin Barba, Byerley Turka), ki so jih v Veliko Britanijo uvozili med letoma 1690 in 1730. Ne pozabimo še legendarnih toskanskih dirk, poznanih pod imenom palio, ki jih že od srednjega veka dalje vsako leto junija lahko izkusite v okolici Siene. Še dandanes med seboj tekmuje sedemnajst contrad ali okolišev, med katerimi ima vsak svojo ustavo, himno, grb in zastavo, cerkev, muzej, družabni klub, svetnika zaščitnika in mestno hišo. Tako kot v preteklosti so tudi v sodobnih časih dirke palio eden najpomembnejših družabnih dogodkov tistih krajev. Poleg tega, da zmagovalni izkupiček namenijo revnim in z njim sponzorirajo razne dogodke skozi vse leto, so contrade združenja, ki vsaj začasno zabrišejo ekonomske in socialne razlike. Čisto nič neobičajnega namreč ni, če se v isti ekipi bratita čevljar in bogat industrialec. Anglija – domovina konjskih dirk Moderna doba se za konjske dirke začne v 18. stoletju, njihova domovina pa so angleška tla ali tekme, kot so St. Leger (1776), Oaks (1779) in Derby (1780), četudi je bil Karel II. tisti kralj, ki je v letih 1660–1685 začel zmagovalcem konjskih dirk podeljevati denarne nagrade. Hvala za profesionalizacijo športa gre tudi kraljici Ani, saj je v veliki meri prispevala k ustanovitvi Jockey Cluba, ki še dandanes bdi nad otoškim športom s konji, in francoskim vladarjem, ki so uvedli sis- tem, po katerem so lahko tekmovali le tisti konji, ki so najprej prejeli ustrezen certifikat. Na dvoru Ludvika XIV., ki je slovel po raznoraznih pikanterijah, pa so šli tudi z dirkami nekoliko dlje – začinili so jih s stavami. Prav slednje so pripomogle k veliki priljubljenosti tega športa v ZDA, še posebej po prvi svetovni vojni, ko je nekoliko bolj ležeči slog jahanja prispeval k precej boljšim rezultatom na dirkališčih, po mnenju nekaterih strokovnjakov so se rekordi izboljšali kar za 7 odstotkov. Prav poseben bum pa so tekme štirinožcev dosegle v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so naslovnice zapolnjevale slike velikih treh – Secretariata, Seattle Slewa in Affirmeda, treh dobitnikov t. i. trojne krone. Pohlep po denarju, nečloveškost do konjev Danes konjske dirke veljajo za multimilijonski, a tudi nadvse kontroverzen posel. Če gre verjeti pisanju časopisa New York Times, so od leta 2009 do danes ujeli 3800 trenerjev, ki so konjem vbrizgavali nedovoljene substance. Predlani denimo je bilo med Kentucky Derbyjem, najbolj opevano dirko v ZDA, 23 poškodb, kar je do sedaj največje število nepojasnjenih zdravstvenih zapletov s konji. V zadnjih treh letih, poroča New York Times, naj bi na dirkališčih umrlo kar 3600 konj, na stotine džokejev pa je obležalo v bolnišnicah z nadvse resnimi poškodbami. Poznavalci pravijo, da je razlogov veliko; trenerji menda eksperimentirajo z raznimi stvarmi – od kačjega strupa do viagre ali zdravil za zdravljenje raka. In ker je zakonodaja nadvse ohlapna, je posledic malo. Toda kot so zapisali v poročilu, so največja nevarnost legalne droge, še posebej zdravila proti bolečinam, ki so tako za konja kot jahalca največje zlo. Kar 90 odstotkov konjev namreč pogine zaradi poškodb, ki so preprosto ozdravljive, vendar jih lastniki zanemarijo, konja pa ženejo in ženejo, dokler ga ne priženejo v neizogibno smrt. Vse za 115 milijard dolarjev letno, kolikor je znašal dobiček pred petimi leti. Navdih za Hollywood A daleč od tega, da bi se o tem javno razpravljalo, k idealizirani podobi konjskih dirk pa svoje prispevajo tudi hollywoodski filmi, kot so komedija bratov Marx A Day at the Races, The Black Stallion z Mickeyjem Rooneyjem, National Velvet, klasika z Elizabeth Taylor, ali novejše uspešnice, recimo Secretariat ali Seabiscuit. Pravzaprav je še najbolj resnicoljubna televizijska seri- www.unicreditbank.si Menda so prav vsi čistokrvni žrebci potomci treh orientalcev (Darley Arabiana, Godolphin Barba, Byerley Turka), ki so jih v Veliko Britanijo uvozili med letoma 1690 in 1730. ja Luck (Sreča), v kateri v eni izmed glavnih vlog blesti Dustin Hoffman, vdanega, trmastega trenerja, ki ga je povozil čas, pa igra izjemni Nick Nolte. A kot pravi ena izmed junakinj omenjene serije: »Videla sem ljudi, ki so se že samo zaradi bližine konjev temeljito spremenili. Zaradi njihove velikosti, njihove moči, popolnosti, poznane potrpežljivosti ...« Veliko dobrega namreč lahko ti miroljubni kopitarji prebudijo v nas. Ampak to je že tema za novo, drugačno konjsko zgodbo. Besedilo: Lora Power Foto: www.shutterstock.com 35 gos t ujoči um etnik Mojster intimnih zgodb Novomeščan Nejc Gazvoda se suvereno giblje med pisano besedo in svetom gibljivih slik. Pri 28 letih se lahko pohvali z opusom, ki bi bil v ponos precej starejšemu ustvarjalcu: je avtor treh romanov in dveh zbirk kratkih zgodb ter dveh celovečernih filmov. Zbirka kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, ki jo je izdal pri zgolj devetnajstih letih, je bila nominirana za najboljši literarni prvenec in je leta 2006 prejela tudi Dnevnikovo nagrado fabula. Druge Gazvodove knjige so bile deležne različnih nominacij. Izlet, njegov prvi celovečerni film, premierno predvajan leta 2011, je na 14. festivalu slovenskega filma prejel kar pet vesen, poleg tega pa še številne druge nagrade na filmskih festivalih po svetu. Avgusta je svojo pot po slovenskih kinematografih začela Dvojina, Gazvodov drugi celovečerec. Na festivalu v Karlovih Varih je film, ki pripoveduje zgodbo o slovenskem in danskem dekletu, katerih naključno križanje poti vodi v ljubezen, vzbudil zelo pozitivne odzive občinstva, že prej pa tudi na filmski tržnici v Cannesu. Pri obeh filmih je imel Gazvoda poleg režije opravka tudi s scenarijem; za Izlet ga je napisal sam, za Dvojino pa skupaj z Janezom Lapajnetom. Diplomirali ste iz režije, režirali dva celovečerca in več kratkih filmov, poleg tega pa napisali pet knjig. Se imate prvenstveno za režiserja ali za pisatelja? Za nič od tega. Imam se za človeka, ki je rad v svetu literature in filma. Če bi imel talent za glasbo, bi se gotovo ukvarjal tudi z njo. No, če bi se že moral opredeljevati, se imam – vsaj zdaj – bolj za režiserja kot za pisatelja. Formalna izobrazba še nič ne pomeni, a trenutno se ukvarjam predvsem s filmom in je pisanje nekoliko ob strani. Srbski režiser Srđan Dragojević, ki je med drugim zrežiral filma Lepa sela lepo gore in Parada, je nekoč rekel, da je Slovenija urejena dežela, v kateri je lepo živeti in vzgajati otroke, prav zato pa je za umetnika veliko manj navdihujoča. Se strinjate z njim? 36 Ne vem, kdaj in v kakšnem kontekstu je to rekel, a meni se zdi, da je tako v Sloveniji kot nasploh v na videz dolgočasno urejeni zahodni Evropi veliko zgodb. Še zlasti v zadnjih letih, ko je Evropo zajela kriza, je zgodb, ki so vredne knjig in filmov, vse več. Mnoge so povsem nevidne. Dežele bivše Jugoslavije, predvsem Bosna, ki jo je prizadela vojna, in Srbija, so iz dogodkov v devetdesetih letih ustvarile močne filme, mi pa imamo tudi svoje zgodbe, ki bi jih morali poiskati in jih javno povedati. Naša težava je po mojem mnenju ta, da se o njih javno sploh ne govori. Zaradi naše majhnosti in pregovorne zaprtosti se nekatere stvari še vedno pometajo pod preprogo. Poglejmo samo osamljenost: zdi se, da bi morali biti vsi ljudje v okolju, ki je tako majhno, kot je naše, med seboj povezani, pa ni tako. Veliko jih nikakor ne najde svojega prostora, svojega kroga prijateljev, in to v vseh generacijah. Da o našem nepotizmu in klientelizmu niti ne govorim. To so teme za zelo dobre intimne zgodbe posameznikov. Ne zdi se mi namreč pomembno, kaj bi lahko človek, ki je ukradel dva milijona evrov, s tem denarjem počel, ampak kaj to pomeni za ljudi, ki jih kraja osebno zadeva. To so zgodbe s človeškim obrazom. V vaših knjigah in filmih je glavna tematika vaša generacija, rojena v osemdesetih letih minulega stoletja. Kaj je specifika te generacije? To je vprašanje, na katero bi verjetno lahko bolje odgovorila kakšna sociološka raziskava. Zase lahko rečem, da se ukvarjam s problematiko, ki jo poznam, ki zadeva mojo generacijo in me zato iritira. Sam mislim, da smo v nekakšnem razdvojenem položaju: po eni strani si želimo iz te države pobegniti, po drugi strani pa se zavedamo udobja, ki ga še vedno imamo. Nekateri v takih okoliščinah dobro plavajo, nekatere pa to duši in skušajo pobegniti, nekateri celo res pobegnejo. Vznemirja me vprašanje eskapizma moje generacije – komu in zakaj hočemo pobegniti? Generaciji naših staršev ni bilo omogočeno, kar je bilo nam. Vzpostaviti si življenje v okoliščinah, ki so bile, kakršne so bile, je bilo zanje, vsaj za večino, dovolj. Nam pa je bilo – nasprotno – obljubljeno vse, zdaj pa nam je ogromno tega odvzetega. Zdaj smo nekje vmes. Ne vemo, kaj bi. Odhodi v tujino so velikokrat zgolj eskapizem. Vedno je lepo iti kam drugam, tudi če greš v okolje, v katerem so razmere slabše – ker uživaš v drugačnosti, ker se ne usedeš v rutino. Imam prijatelje in znance, ki nenehno nekam odhajajo in nekako živijo »sanjska« življenja. Vračajo se domov, da bi spet lahko odšli. A prej ali slej te doleti trenutek, ko moraš sesti in razmisliti, kaj boš sam s seboj. Kako vi ustvarjate svoje knjige in filme? Ste nenehno na preži? Ja, ves čas. No, pravzaprav ne bi mogel ravno reči, da sem ves čas na preži, sem pa pozoren na svet in na ljudi okoli sebe. Če bi me recimo povozil avtobus in bi kdo začel brskati po zapiskih v mojem telefonu, bi me verjetno imel za čisto zmešanega. Zanimive stvari in vtise, ki jih sproži kakšen pogled, si kratko zabeležim. Različni ljudje seveda vidijo različne reči, sam vidim stvari, ki jih kdo drug morda sploh ne bi opazil, in obratno. To mi lahko pozneje pomaga pri pisanju kakšne zgodbe ali scenarija. Vedno sem bil bolj raztresen, kar se še vedno pozna po moji sobi in bivalnih prostorih, in ne zaupam si, da bi si lahko stvari zapomnil. Zato si jih zapisujem. www.unicreditbank.si Visokoproračunski filmi so se izjalovili. Hollywood trenutno dela pobebljene filme za najstnike. Kakšni ste kot režiser – imate stvari do podrobnosti domišljene pred snemanjem ali ste pripravljeni tudi na improvizacijo in na to, da igralci, ki ste jim zaupali vloge, vanje vnašajo svoje vsebine? Kombiniram ta dva pristopa. Stvari imam vnaprej zamišljene, a se jih ne oklepam na žive in mrtve. Pri 37 gost ujoči um etnik G os tujoči um e tnik Pri ustvarjalnem delu kompromisov glede stvari, ki se meni zdijo pomembne, nisem pripravljen sklepati. Vidim samo napake, ki sem jih napravil, drugega pa sploh ne. Sem nekje med Woodyjem Allenom, ki nikakor ne more gledati lastnih filmov, in Mikom Leighom, ki pravi, da ne moreš pričakovati od gledalcev, da bodo lahko gledali film, ki ga sam ne moreš gledati. pisanju romana, če napravim primerjavo, so stvari povsem drugačne: nekaj poskusiš, a če ne steče, daš na stran. Morda bo nekoč iz tega kaj nastalo, morda pa nikoli nič. Napisanih imam po nekaj uvodnih strani kakih 30 romanov. Tega eksperimentiranja si pri filmu zaradi načina produkcije nikakor ne moreš privoščiti. Zato imam, kot temu pravim, krizni načrt – snemanje imam vnaprej do podrobnosti zamišljeno, kot da bi delal z roboti. Potem, na samem snemanju, stvari po potrebi sproti prilagajam. Ideje igralcev so dobrodošle in jih, če seveda gre- do v koncept filma, sprejmem. Kot režiser imam, logično, edini pregled nad filmom kot celoto, zato presojam predloge in jih včasih sprejmem, včasih pa tudi ne. Če primerjamo knjigo in film: kot pisatelj vlagate le svoj čas in intelekt, pri filmu pa gre tudi za odgovornost do financerjev filma. Je ta pritisk velik? V tem pogledu je seveda razlika zelo velika. Režiserski poklic je čudovit, obožujem ga. Nekako je blagoslov, da lahko opravljam to delo. Zato zelo pazim, da spoštujem tehnična pravila: minutažo, budžet, nekaj deset ljudi, ki rabijo tu in tam kakšno lepo besedo ali kakšen drugačen način spodbude. Pri samem ustvarjalnem delu pa kompromisov glede stvari, ki se meni zdijo pomembne, nisem pripravljen kaj dosti sklepati. Pritisk obstaja, a včasih se moraš zaleteti z glavo v zid in vztrajati pri svojem. Seveda pa je način ustvarjanja drugačen; kot pisatelj lahko napišeš, da je na pogreb prišlo milijon ljudi, ko pa pišeš scenarij za film ali ko režiraš prizor pogreba, pa gredo te stvari seveda drugače. Zato je tudi način pripovedi drugačen. Epskih filmov pri nas zaradi proračunov, ki ga taki filmi zahtevajo, praktično ni mogoče posneti. Vas to moti? Ne, sploh ne. Visokoproračunski filmi so se, če mene vprašate, tako ali tako izjalovili. Hollywood trenutno dela pobebljene filme za najstnike. Večina odraslega občinstva se je preselila na televizijo. Vesel sem, da živim v času, ko je na televiziji mogoče gledati tako vrhunske vsebine. Ampak nam tako ali tako ni treba posneti nacionalnega epa po Finžgarjevi knjigi Pod svobodnim soncem ali česa podobnega. Nobene potrebe po tem ni. Lahko pa bi bili majhna butična kinematografija, ki snema intimne zgodbe ljudi. Pa ima Slovenija sploh svojo filmsko strategijo? Če mene vprašate, je nima. Mislim, da bi morali imeti nekoga, ki bi se res spoznal na film in bi bil nekako podoben ravnatelju gledališča. Sestavil bi program filmov, ki bi bil dovolj generacijsko in vsebinsko raznolik, hkrati pa bi bil, naj uporabim zelo bedasto besedno zvezo, v okviru neke nacionalne poetike. Tako so denimo Romuni napravili razpoznaven slog generacije in šli hkrati v povsem svojo, zelo sodobno smer. To je njihove filmarje izstrelilo do zvezd. Tudi 38 mi bi rabili svojo usmeritev. A to ne gre na silo in na hitro. Poleg sposobnega »ravnatelja« bi potrebovali tudi bolj urejeno akademijo, pa tudi srečo, da bi imeli generacijo filmskih ustvarjalcev, ki bi se razumeli in podpirali, a bili hkrati samosvoji. Slovenski filmski ustvarjalci se pritožujejo, da zelo težko pridejo do sredstev in da lahko film posnamejo kvečjemu na pet let. Vi teh težav očitno nimate. Dvojina je vaš drugi film po Izletu, ki je bil premierno predvajan pred dvema letoma. Ja, imel sem srečo in se ne morem pritoževati, gotovo pa bo trajalo precej dlje, da bom prišel do denarja za naslednji film. Ampak če pogledamo širšo sliko, se nimamo pravice pritoževati. Pogovarjam se s kolegi iz držav, v katerih ne poznajo državnega financiranja filmske produkcije, na primer iz ZDA, in ti fantje mojih let za svoj prvenec jemljejo hipoteke, prodajo svoje avte, vzamejo denar, ki so jim ga starši namenili za študij, in ga vložijo v film … Investirajo vse, in če propadejo, propadejo res boleče. Pri nas pa je tako, da ti filmski sklad zavrne financiranje filma in si malo užaljen ter vihaš nos, potem pa lahko spet kandidiraš. Ampak če tak sistem podpore filmske produkcije, kot ga imamo, obstaja, bi moral biti veliko bolj urejen. Ne pritožujem se nad tako obliko financiranja, saj brez tega nacionalna kinematografija ne more obstajati, bi pa moralo biti vse skupaj bolj domišljeno. Kopenhagnu na avdiciji za drugo igralko. Tam Mie, ki je ena od vzhajajočih zvezd danskega filma, ni bilo in je na mojo željo prišla na avdicijo v Slovenijo. In stvar se je obnesla. Do lastnega dela ste, kot ste večkrat povedali, zelo kritični. Kako se počutite, ko sedite na premieri svojega filma? Uh, slabo, ker sem preveč nervozen. Vidim napake in samo čakam, da se bo film prevrtel do tistega dela. Pravzaprav vidim samo napake, ki sem jih napravil, drugega pa sploh ne. Mogoče sam sebe preveč mučim. Sem nekje med Woodyjem Allenom, ki nikakor ne more gledati lastnih filmov, in Mikom Leighom, ki pravi, da ne moreš pričakovati od gledalcev, da bodo lahko gledali film, ki ga sam ne moreš gledati. Večkrat ste povedali, da si želite posneti film po Jančarjevem s kresnikom nagrajenem romanu To noč sem jo videl. Kako vam kaže? Ja, to me zelo iritira. Imam zamisel, kako bi lahko to napravil; gotovo precej drugače, kot si verjetno predstavlja večina. Film ne bi bil epski in spoliran, ampak bi šel v drugo, zelo intimno, zelo sodobno smer. Tudi če bi imel za produkcijo veliko denarja, bi film napravil zelo intimno. Mislim, da je to tudi bistvo knjige. Ampak to je stvar, ki bo morala še počakati. Če bi me povozil avtobus in bi kdo začel brskati po zapiskih v mojem telefonu, bi me verjetno imel za čisto zmešanega. Zanimive stvari in vtise, ki jih sproži kakšen pogled, si kratko zabeležim. Poglejmo osamljenost: zdi se, da bi morali biti ljudje v okolju, ki je tako majhno, kot je naše, med seboj povezani, pa ni tako. Veliko jih ne najde svojega prostora, svojega kroga prijateljev, in to v vseh generacijah. Če se na kratko ozreva še na film Dvojina: eno glavnih vlog igra, podobno kot tudi v vašem prvencu, Nina Rakovec, poleg nje pa je danska igralka Mia Jexen. Kako ste se odločili za njiju? Nino poznam že s fakultete, bolje pa sem jo spoznal pri filmu Janeza Lapajneta Osebna prtljaga. Pri tem filmu sem bil soscenarist, Nina pa je v njem odigrala svojo prvo vidnejšo vlogo. Izreden vtis je napravila name, všeč mi je njen način razmišljanja, kako se pripravlja na vlogo. Z Nino sva bila pozneje skupaj v www.unicreditbank.si Torej se, če sklepamo po vaši produktivnosti, najbrž ukvarjate z idejo za kakšen drug film? Ja, se. V mislih imam zelo tvegan filmski projekt, ampak je vse skupaj še preveč v povojih, da bi javno govoril o njem. Že nekaj časa delam za to stvar. Vsake toliko spremenim zgodbo, zdaj pa že nekaj časa vztrajam pri eni. A moram še počakati, da vidim, če je to to. Besedilo: Marjan Žiberna Foto: Borut Peterlin 39 ak t ivno e j n a g e s e r sebe Psamega Ko naš um miruje, mi pa smo pri tem budni in pozorni, dosežemo posebno stanje zavesti. Vrhunski teniški igralec Roger Federer temu pravi cona, v kateri lahko igra z udarci na vso silo, vendar je v sebi povsem miren in osredotočen. Ne le v športu, tudi v poslovnem in družinskem življenju je umirjena pozornost ključno stanje za večjo kvaliteto življenja. Kako priti do njega, pa je seveda drugo vprašanje. Ena od metod, s katero lahko samodejno presežemo samega sebe, je transcendentalna meditacija (TM). Dr. Fred Travis, profesor na Maharishi University of Management (Iowa), ki se ukvarja s preučevanjem možganov med TM, pravi, da obstajajo tri različne kategorije meditacij. Prva je osredotočena, pri kateri se osredotočamo na en dogodek oziroma situacijo, njen cilj pa je bolj zbrano razmišljanje. Druga je opazovanje, ko zavestno opazujemo procese v svojem telesu, a jih ne usmerjamo. Transcendentalna meditacija pa spada v kategorijo preseganja samega sebe, saj z njo S transcendentalno meditacijo dosežemo novo zavest, njen cilj je umiritev uma pri polni zavesti. 40 presežemo omejitve prvih dveh kategorij in dosežemo novo zavest. Cilj TM je umiritev uma pri polni zavesti. Vrhunski teniški igralec tako lahko že samo s pogledom natančno ugotovi, kam in s kakšno silo bo njegov nasprotnik udaril žogico, mojstri borilnih veščin pa v stanju popolne umirjenosti in budnosti zaznajo, kakšno potezo bo naredil njihov tekmec, in mehanizmi za odgovor v možganih so sproženi. To je stanje, v katero lahko vstopi vsak, raziskave pa dokazujejo, da se tisti, ki redno izvajajo TM, v tem stanju budne zavesti znajdejo večkrat. tudi raziskave. Transcendentalno meditacijo je preučevalo več znanstvenih raziskav kot katero koli drugo tehniko samorazvoja. Od leta 1969 je bilo opravljenih približno 600 znanstvenih raziskav o njenih učinkih, in sicer na 214 univerzah, inštitutih ter raziskovalnih ustanovah po vsem svetu. Izsledki so pokazali, da TM ustvari posebno stanje urejenosti v delovanju možganov in telesa, kar povzroči močan razvoj aktivno mozavest, komunikativnost in empatijo, odpravlja utrujenost, stres in napetosti ter zato tudi izjemno učinkovito zdravi bolezni. Po nekaj letih vadbe TM zmanjša obolenja kar za od 50 do 90 odstotkov. Dr. Travis je v svojih raziskavah pri 33 atletih, ki so v zadnjih treh letih dosegali stalne vrhunske rezultate, zaznal podobne možganske vzorce kot pri ljudeh, ki so meditirali z metodo TM, in ta vzorec poimenoval možganska integracija, točno določena frekvenca možganskih valov. Napredek v podjetjih Razvoj ustvarjalnosti, celovitosti, zdravja ter dobrega odnosa do dela in sodelavcev je zagotovo tudi ključ za dobro delovanje v poslovnem svetu. Tehnike TM se je naučilo že več kot šest milijonov ljudi, kot prakso pa so jo uvedla številna podjetja po svetu, med drugim IBM, DaimlerChrysler, Sony, Hewlett-Packard, Mitsubishi, General Motors, Xerox, Volvo, Toyota. V podjetju Sumitomo Heavy Industries s kar 8000 za- vidikih telesnega in duševnega zdravja, ministrstvo pa je na osnovi rezultatov v posebnem pismu vsem japonskim podjetjem priporočilo vadbo TM. Na podlagi raziskav o izboljšanju zdravja vadečih so se tudi nekatere zavarovalnice (v ZDA, na Nizozemskem, v Nemčiji) odločile, da praktikantom TM ponudijo 30-odstotni popust pri zdravstvenih zavarovalnih premijah. V Veliki Britaniji se je mogoče TM naučiti celo na zdravniški recept. Dr. Andrej Rus, učitelj tehnike TM, pa pravi, da so zanimanje za uvajanje TM med svoje zaposlene že pokazala tudi nekatera podjetja v Sloveniji. Ker s tehniko TM hkrati razvijamo različna področja našega življenja, to pomeni prihranek časa in denarja, ki ga sicer podjetja vlagajo v izpopolnjevanje svojih zaposlenih. Preprosto in povsod Učenje tehnike TM, s katero je Zahod pred nekaj več kot petdesetimi leti seznanil indijski modrec Mahariši Maheš Jogi, je preprosto. Pri tem ne gre za nobeno re- Dokazani učinki Že po nekaj minutah vadbe TM se počutimo sveže, spočite in manj napete, povečata se energija in vitalnost, naše misli pa postanejo bolj urejene in jasne, zato bomo z manj dela naredili veliko več. Zaradi tega se izboljšajo tudi naši odnosi. Na katerem koli področju delujemo v takšnem stanju, uspeh zagotovo ne izostane. To dokazujejo umskih sposobnosti (spomina, inteligentnosti, koncentracije, sposobnosti reševanja problemov, ustvarjalnosti ...). Prav tako rezultati kažejo, da TM močno razvija osebnost: zmanjša zaskrbljenost, tesnobo, depresivnost; izboljša samopodobo, sa- poslenimi je japonsko ministrstvo za delo opravilo raziskavo o tem, kakšen učinek ima tehnika TM na zaposlene. Rezultati so bili več kot navdušujoči, saj so udeleženi v programu TM po približno petih mesecih kar za 150 odstotkov napredovali v vseh www.unicreditbank.si ligijo, tehnika ne vsebuje nobene koncentracije, kontrole uma, umišljanja ali vizualizacije. Da bi se je naučili, nam niti ni treba spreminjati življenjskih navad. »TM je preprosta, naravna in nenaporna mentalna tehnika, ki jo vadimo dvakrat dnevno po 15 do 20 minut, udobno sedeč z zaprtimi očmi,« še dodaja dr. Rus. Vadimo jo lahko praktično povsod, saj ne potrebujemo nobenih pripomočkov, le udobno sedišče. Pomembno pa je, da nas v tehniko vpelje certificirani učitelj. Lahko jo poučujejo samo tisti, ki so opravili intenzivno in temeljito šolanje na Maharishi Vedic University, posameznik pa se izvajanja TM lahko nauči v treh tednih, in to na tečaju s šestimi približno dveurnimi srečanji. Boljša intuicija, kultni uspeh Za TM se je navdušil tudi David Lynch, slavni ameriški režiser. V svoji knjigi Kako ujeti veliko ribo nas poziva, da se lotimo TM in razširimo svojo zavest, povečamo srečo, nabrusimo misli ter se potopimo v ocean čiste zavesti. Lynch je ustanovil tudi fundacijo, ki vsem otrokom ponuja možnost učenja TM, in pred nedavnim posnel dokumentarni film »Meditation, Creativity, Peace« (Meditacija, ustvarjalnost, mir). V njem je predstavil tehniko TM in na premierni projekciji dodal, da ta tehnika lahko pomaga tudi težavnim otrokom, zapornikom ter ženskam, ki so bile žrtve zlorabe. Sicer pa zase pravi, da v triintridesetih letih ni izpustil niti ene meditacije, meditira zjutraj in popoldne, vsakič po dvajset minut, in se nato posveti delu. Ugotavlja, da se mu s tem povečujeta veselje in intuicija, tudi življenjska radost, hkrati pa tako zmanjšuje negativnost. TM je torej dobra metoda, ki nas lahko podpre pri vsem, kar v življenju počnemo. Besedilo: Andreja Cepuš Foto: www.shutterstock.com Nevenka Šubelj, direktorica finančnega področja, Petrol Čas zase in za rojevanje dobrih idej »Tečaj za TM sem opravila že pred petnajstimi leti, vendar sem sčasoma opustila meditiranje. Letošnje leto sem se ponovno udeležila tečaja in sproščujoč konec tedna mi je ponovno obudil željo po meditiranju. Za dobro meditacijo je zelo koristno, če aktivnost podpira tudi partner, zato, če se le da, meditirava skupaj z možem. Meditacija mi pomeni preprost način, da se popoldne, ko pridem iz naporne in stresne službe, umirim, sprostim in najdem čas le zase. Če TM izboljša tudi človekovo osebnost, je to samo še dodatna dobra stran. Dejstvo pa je, da se mi med meditacijo večkrat porodijo tudi zelo dobre ideje.« 41 k olumna V rubriki Vabimo vas … izbiramo zanimive dogodke, seminarje, konference in jih predstavljamo s pomočjo predavateljev, organizatorjev in drugih strokovnjakov. V rubriki (Iz)brano pa izbrane posameznike povprašamo, katero branje nam priporočajo. Vabimo vas Nekateri prihranke preprosto hranijo. (Iz)brano Izvozne priložnosti 9. oktober 2013, BTC, Kristalna palača (11. nadstropje), Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana Izvozno poslovanje lahko pomembno vpliva na trajnostno rast podjetja, ekonomijo obsega in donosnost ter zmanjša poslovno tveganje. Enoten evropski trg podjetjem predstavlja veliko priložnost za širitev poslovanja, vedno bolj perspektivni pa so tudi hitrorastoči trgi, ki ponujajo številne priložnosti za slovenska podjetja. Tudi v UniCredit Bank se zavedamo pomembnosti mednarodne menjave in širjenja na tuje trge, zato za poslovne partnerje organiziramo brezplačno izobraževanje Izvozne priložnosti. Udeleženci bodo najprej spoznali značilnosti hitrorastočih in perspektivnih trgov, nato pa na podlagi praktičnih primerov poglobili razumevanje prednosti različnih oblik trgovinskega financiranja. Število mest je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest na dogodki@unicreditgroup.si. Finančni dnevi UniCredit Bank jesen 2013 Jeseni organiziramo dvodnevni dogodek z naslovom Feedforward, na katerem bomo združili prijetno s koristnim. Feedforward se ne vrača v preteklo delovanje kot koncept feedbacka, ampak se osredotoča na prihodnost in nove ideje. Prvi dan se bodo udeleženci seznanili z makroekonomskim pregledom gospodarstva, nato pa na delavnicah poiskali rešitve za spremembe na različnih finančnih področjih. Naslednji dan bodo o svojih izkušnjah spregovorili uspešni predstavniki iz gospodarstva. Srečanje bomo sklenili z okroglo mizo. Kitty Finstad, urednica, August Media Katero knjigo priporočate v branje? Sem ljubiteljica poslovne modrosti iz oglaševalske industrije, zato bi priporočila vse od knjige Davida Ogilvyja Ogilvy on Advertising do knjige Georgea Loisa What's the Big Idea?. Najboljši sodobni predstavnici tega žanra pa sta knjigi Dava Trotta Creative Mischief in Predatory Thinking. Na površini se zdi, da te knjige prinašajo zdravorazumske resnice, v resnici pa so uporaben poziv, da pri svojem delu stopimo korak nazaj in se ga lotimo z drugačnega zornega kota. Zelo koristno branje! Najljubši internetni portal? Moja domača stran je www.bbc.co.uk, če pa iščem kaj navdihujočega in ustvarjalnega, pa grem na stran www.pitchfork.com, ki je lepo oblikovana, v revijalnem slogu. Pred kratkim sem odkrila tudi spletno stran www.dezeen.com, na kateri najdem vse o arhitekturi, notranji opremi in dizajnu. Berete tudi kakšen blog? Nimam veliko časa za branje blogov, spremljam pa www. magCulture.com. Ljubim tudi širino vsebin, ki jih pokrivajo blogerji na strani www.newstatesman.com. Gre za krasno mešanico posla, kulture, politike in različnih mnenj. Pose Pogo bni Pren ji ob Posl osu oVan ja Mi poskrbimo, za njihovo varnost in uspešno rast. Za lažji dostop do denarja izberite Fleksi depozit, pri katerem se sredstva vežejo z avtomatskimi podaljšanji vsake 3 ali 6 mesecev za obdobje treh let, do sredstev pa lahko dostopate pred vsakokratnim podaljšanjem depozita. Preverite posebne pogoje, ki veljajo ob odprtju računa in prenosu poslovanja. Več na www.unicreditbank.si/fleksi-depozit Več informacij: dogodki@unicreditgroup.si. 42 Posebni pogoji veljajo ob prenosu poslovanja na UniCredit Bank in sklenitvi oziroma povečanju poslovnega razmerja za najmanj 5.000 evrov. Ponudba velja do preklica za depozite do 100.000 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere in posebni pogoji so objavljeni na www.unicreditbank.si Nakupi strank so lahko omejeni z višino gotovine, ki jo imajo pri roki. S POS-terminalom jim boste omogočili nakupe večjih vrednosti. Večina kupcev uporablja za svoje nakupe plačilne kartice namesto gotovine. S storitvijo sprejemanja kartic na prodajnih mestih boste svojim strankam tudi vi omogočili nakupe večjih vrednosti ter enostavno in hitro plačevanje. Obiščite tudi www.unicreditbank.si
© Copyright 2024