1. No category

AHMADIJA - RESNIČEN ISLAM
1 Besedna zveza Salallahu Alajhi Va Sallam (s.a.v.s.) se uporablja za besedno
zvezo „Sveti Prerok“ ali za imenom Mohamed. Dobesedni prevod besedne
zveze v slovenskem jeziku se glasi »mir in Božji blagoslov z njim«.
2 Besedna zveza Alajhis Salato vassalaam (a.s.) se uporablja za imeni vseh
ostalih prerokov. Dobesedni prevod besedne zveze v slovenskem jeziku se
glasi »mir z njim« .
KAJ JE ISLAM?
V kolikor imate željo, pridobiti več informacij ali odgovor na vaša
morebitna vprašanja v zvezi z islamom, nas lahko kontaktirate na
spodnji naslov ali preko telefona:
Muslimanska skupnost Ahmadija
Zrkovska cesta 144
2000 Maribor
Tel.: 040 718 105
info@alislam.si
www.alislam.si
WHAT IS ISLAM?
(Slovenian)
- Avgust 2014 -
Ljubezen vsem
Sovraštva nikomur
POMEN ISLAMA
GLAVNA MISEL ISLAMA
VERA ZA VSE ČASE
Islam dobesedno pomeni mir, predanost Alahovi (Božji) volji; pomeni biti v
miru in slogi; pomeni dosežek življenja, polnega miru in občutka večne
sreče preko predanosti Alahovi volji. Beseda »islam« torej pomeni pot za
vse, ki so poslušni do Boga in živijo v miru z njim in njegovimi stvaritvami.
Njegovi sledilci se imenujejo muslimani.
Sveta knjiga muslimanov, Koran, razodeta Božjemu preroku Mohamedu
(s.a.v.s.1), razlaga islam kot osebno vero, ki je skladna s človeško naravo.
Kakor se otrok uči pisati besedo za besedo, tako Alah (Bog) postopoma uči
svet o veri preko svojih prerokov, skozi različna obdobja, med različnimi
narodi. Verska napotila, ki so se začela s pričetkom sveta, so se končala in
izpopolnila v islamu.
Glavna načelo islama je Božja enotnost. Nihče ni vreden, da ga obožujemo,
razen edinega Boga in Mohamed (s.a.v.s.), je Alahov prerok. Alah je brez
napak, je časten in edinstven. On je vsemogočen, milostljiv, vseveden in brez
partnerjev. Ne rojeva in ni rojen, kajti to so človeške značilnosti in slabosti.
Ideja Božje enotnosti je prvi in najpomembnejši steber v islamu in vsaka
druga oblika verovanja se nanaša nanj. Še več, islam nam pomaga, da
vzpostavimo trajni odnos z Alahom in da ga prepoznamo v toku našega
tuzemskega življenja kot svojega pomočnika pri vseh dejavnostih in
podvigih. Islam zahteva verovanje v vse preroke, vključno z Adamom (a.s.2),
Mojzesom (a.s.), Jezusom (a.s.), Krišno (a.s.), Budo (a.s.), Konfucijem (a.s.) in
Zoroastrom (a.s.). Muslimani spoštujejo vse preroke (tudi mnoge druge, ki tu
niso omenjeni) kot Božje reformatorje, izbrane, da duhovno reformirajo in
obnovijo človeka in ga približajo Alahu. Islam izraža spoštovanje do vseh
Božjih prerokov in če bi muslimani pokazali celo najmanjše nespoštovanje do
utemeljiteljev drugih verstev, bi delovali proti svoji lastni veri.
Tudi naše obdobje ni brez prerokov. Ahmad (a.s.), Obljubljeni Mesija in Imam
Mahdi (pričakovani reformator človeštva v zadnjem obdobju), ustanovitelj
islamske skupnosti Ahmadija, je prerok naše dobe. Njegova naloga je bila
približati islam človeštvu. Zaradi tega dojemamo Mohameda (s.a.v.s.), kot
»Hatamun Nabijin« oziroma kot »pečat prerokov«. Brez smernic Mohameda
(s.a.v.s.), nihče ne more biti vodja in učitelj človeštva. Islam je religija, polna
življenja za dobro sedanjih in bodočih generacij. To prav tako brezdvomno
dokazuje, da je islam edina vera, ki je ustvarjena za vse ljudi in vse čase.
NARAVA ISLAMSKE MISLI
Ko je svetovna zavest dosegla zadostno stopnjo razumevanja za končno
razodetje, je Alah poslal zadnjo in izpolnjeno razodetje preko preroka
Mohameda (s.a.v.s.), Koran ne popravlja le napak, ki so se pojavile v
različnih verah, temveč oznanja tudi resnice, ki prej niso bile objavljene
zaradi posebnega stanja družbe oziroma njenega zgodnjega razvoja.
Hkrati islam vsebuje resnice, ki so bile del drugih Alahovih razodetij in so
bile poslane človeštvu kot napotilo (Koran 98:4). Ne nazadnje islam
izpolnjuje vse duhovne in moralne zahteve za napreden človeški odnos.
Islam ni nova religija. V svojem bistvu podaja enako sporočilo in vodstvo,
kot ga je Bog razodel že prerokom pred Mohamedom (s.a.v.s.). V Koranu
Bog pravi tako:
»Verjamemo v Alaha (Boga) in vse, kar nam je bilo razodeto, vključno s
tistim, kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in plemenom,
ter tistim, kar je Mojzesu, Jezusu in drugim prerokom povedal njihov
Gospod. Ne delamo nikakršne razlike med katerim koli od njih in se pokoravamo Njemu.« (Koran 3:85)
SPOROČILO UPANJA
V islamu je smisel življenja njegova popolna svoboda. Islam ne zagovarja
ideje o izvirnem grehu, temveč uči, da vsak človek v sebi nosi seme
popolnega razvoja in da sam odgovarja za svojo usodo. »Mi smo človeka
ustvarili od tistega najboljšega,« pravi Sveti Koran (95:5). Vzpostavitev
popolnega bratstva brez diskriminacije na osnovi slojev, vere, barve kože in
narodnosti je edinstvena značilnost islama. Nasledstvo, bogastvo in
družinska čast so trenutne stvari. Islam ne le da zagovarja, temveč tudi
izpolnjuje in ustvarja čudovita načela enakosti in bratstva v življenju ter
delovanju človeške družbe.
Islam je univerzalna religija, ki ne ločuje na podlagi rase, spola ali
narodnosti. V Svetem Koranu piše:
»O, ljudje! Ustvarili smo vas iz moškega in ženske, razdelili smo vas v
plemena in pod-plemena, da se boste lahko poznali med seboj. Zares, v
očeh Alaha je najbolj častivreden med vami tisti, ki je najbolj pošten in
pravičen. Alah je vseveden in se zaveda vsega.« (Koran 49:14)
PETERO STEBROV ISLAMA
V islamu je pet osnovnih stebrov: izpovedovanje vere (šahada) v edinega
Boga in Božjega preroka Mohameda (s.a.v.s.), opravljanje molitev
(salat/namaz), post v mesecu ramadanu (savm), darovanje socialnega davka
za določene skupine ljudi (zakat) in romanje v Meko, če okoliščine to
dopuščajo (hadž).
Vera brez prakse pomeni prazno besedo. Vera sama po sebi ni zadostna, če ni
pretvorjena v delovanje. Musliman verjame, da je sam odgovoren za svoja
dejanja v tem življenju, ki mu bodo predočena na drugem svetu. Vsak je
dolžan nositi lastno breme in nihče ne bo odgovarjal za tuje grehe.
SVETI UTEMELJITELJ
Muslimani ne delajo razlik med preroki, temveč zagovarjajo, da je bil tudi
Mohamed (s.a.v.s.), velik voditelj in Božji prerok. Muslimani ga zaradi pomembnosti in veličine njegovega dela dojemajo kot najpomembnejšega med
vsemi preroki. Prav tako ne verjamejo, da so Alahova vrata preroštva zaprta za
prihodnost in da s Stvarnikom v prihodnosti ne bo več mogoče občevati. Od
slehernega posameznika je odvisno, ali bo sledil korakom učitelja, preroka
Mohameda (s.a.v.s.), h kateremu bi se ljudje morali obračati.
Ljubezen vsem Sovraštva nikomur
www.alislam.si
Sveti Koran je muslimanska sveta knjiga. Alahove besede, ki so se razodele
preroku Mohamedu (s.a.v.s.), pred več kot 1400 leti, so ostale nespremenjene
vse do danes. Nešteto muslimanom je uspelo, da so se celoten Koran naučili
na pamet.
Sveta knjiga islama je Sveti Koran in vsebuje ustna razodetja, ki jih je Sveti
Prerok Mohamed (s.a.v.s.), prejel v obdobju približno 23 let. Sveti Koran je
sveta knjiga ali sveti spis muslimanov. Nalaga jim zakone in zapovedi,
predpisuje pravila družbenega in moralnega vedenja ter vsebuje izčrpno
filozofijo religije. Koran je vir popolnega vodstva. Njegovi nauki so v sozvočju
s človekovo naravo. Jezik Svetega Korana je arabščina.
ODNOS DO OSTALIH VERSTEV
Kakor muslimani verjamejo v vse preroke, prav tako verjamejo, da imajo vsa
verstva svoje poreklo v resnici. Poleg tega so bile nekatere ideje lokalne
oziroma začasne narave, kasneje pa jim je bil dodan univerzalni značaj.
Muslimani verjamejo, da Koran ohranja in v svojo misel vključuje vse nauke
trajnostne narave, ki zadovoljujejo potrebe ljudi vseh narodnosti in jim lahko
pomagajo na njihovih poteh razvoja.
Islam spoštuje vse religije in za vse predpostavlja, da izvirajo od Boga.
Temeljno načelo islama je vera v resnico vseh prerokov in znanilcev – vključno
z Jezusom (a.s.), Mojzesom (a.s.), Abrahamom (a.s.) in Krišno (a.s.) – ter njihovih
svetih spisov.
ŽIVLJENJE NA DRUGEM SVETU
Življenje po smrti v islamu pomeni nadaljevanje tuzemskega življenja.
Življenje v Dženetu (raj) ali Džehenemu (pekel) se prične odvijati nemudoma
po koncu tuzemskega življenja. Dženet je večen in neskončen, medtem ko je
Džehenem le začasen. Džehenem je podoben vicam. Potem ko se duša očisti,
vstopi v Dženet. Dženet je dosežek popolnega užitka in sreče z združitvijo z
Alahom in razvojem duhovnih kvalitet ter dokončnih sposobnosti, ki so dane
človeku. Stanje po smrti odraža sliko duhovnega stanja v času življenja.