MLADA HRVAŠKA UMETNOST BREDA BEBAN: NOČ MLADA HRVAŠKA UMETNOST V zadnjih dveh letih je na Hrvaškem prišlo do naglega razvoja nove generacije umetnikov, ki se je takoj po vstopu v svet ustvarjalnosti znašla v drugačni likovni situaciji, kot je bila le pred enim ali dvema letoma. Mlada generacija je prinesla slikarstvo in kiparstvo novega iz raza. Slikarstvo novega izraza (ali »new image paint ing« oziroma »nuova immagine«) ter različne oblike novega ekspresionizma, ki so se iz njega razvile, je doživelo nagel vzpon po Beneškem bienalu leta 1980 in njegovi sekciji »Aperto 80«, nato pa s potujočimi razstavami del italijanskih umetnikov, ki so bvtí na tej sekciji predstavlje ni Danes je očitno, da je na Beneškem bienalu dobilo ime gibanje, ki je do takrat latentno obstajalo tako skoraj v vseh zapadno-evropskih deželah kot tuđi pri nas. V kratkem so bile organizirane na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji samostojne ter skupinske razstave domaćih in tujih avtorjev nove slike, kot na primer razstava »Podobe-lmmagini« v galeriji Meduza v Kopru, »Italijanska transavantgarda« in »Novo nizo zemsko slikarstvo« v Galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu, »Novi obrat« v studentskom kulturnem centru v Beogradu in to vse v letu 1981 ter letos. Novo slikarstvo je tako širokogrudno sprejeto prav zato, ker je to SLIKARSTVO, ki je bilo v zadnjih dvajsetih letih sodobne umetnosti povsem zanemarjeno v korist takrat adekvatnejših medijev umetniškega izražanja in delovanja. Kiparstvo ni doživeto posebne nove preobrazbe. Spremenilo se je ob slikarstvu, a v dosti manjšem obsegu. Transformacije so bolj očitne tam, kjer je težje potegniti ločnico med skulpturo in sliko, kjer se stapljata v enoten objekt slikaskulptura ali pa je to kratko in malo instalacija z mixed media elementi. Po razdobju konceptualizma se okrog leta 1977 uveljavi na Hrvaškem postkonceptualistični pristop k sliki ter ostalim tradicionalnim slikar skim in kiparskim materialom. Umetnik se vra ča k izkušnjam dela z materialom ter si želi tako dotika z njegovo strukturo kot ponovnega doživetja polnosti izraza forme, ki jo je v tem materialu oblikoval. Proces se je razvijal po lo gični poti od konceptualistične analitičnosti primarnega slikarstva (Boris Demur) in analitič nih pristopov k drugim materialom (Damir Sokić, Slavomir Drinković, Ante Rašić, Milivoj Bijelić, Zvonimir Santrač in Vesna Popržan) do ekspresionistične sintetičnosti »nove slike« (Nina Ivančić, Edita Schubert, Anja Ševčnik, Breda Beban, Marina Ercegović, Zvjezdana Fio, Dušan Minovski, Nella Barišić). V zelo kratkem časovnem razdobju je prišlo v slikarstvu do zanimivega obrata, ki je sočasno s prelomom desetletja. Ta razstava opozarja na generacijo umetnikov, katerih dela so najaktualnejša prav v času tega preloma in kl, torej, predstavlja ta trenutek temelj umetniškega ustvarjanja na začetku osemdesetih let. Od leta 1977 se Rašić, Sokić in Bijelić ukvarjajo s struk turno karakteristike materije ter s plastično kva liteto, ki izhaja iz te struktumosti. Nadaljnje delo jih ni privedlo le do raziskovanja surove materi je, temveč tuđi do vrednot obarvanega materiala, kar jih je približalo »novi sliki«. Istočasno se je pojavila Nina Ivančić, ki se je sprva posvetila takim slikarskim postopkom, ki so z uporabo klasične slikarske tehnike odkrivali nove možnosti slike. V tem trenutku je to bila še vedno analiza barvnega polja, izpeljana v medsebojnih odnosih barvnih ploskev ter potez s čopičem. Zdi se, da je bilo to obdobje »otipavanja« materiala, potrebe po njegovom taktilnem občutku. Ta taktilnost in krčevita potreba po potapljanju roke v material je opazna pri Zvonimirju Santraču, Slavomiru Drankoviću, ob preoblikovanju materiala tuđi pri Vesni Popržan ter v zgodnjih delih Edite Schubert. Koncem sedemdesetih let, že od leta 1979, smo lahko opazovali na Zagrebških salonih pojav slik novih oblik, slik z novimi figuralnimi moti vi. Tako na primer Breda Beban niza identičen motiv usten v vrstah od vrha do dna slike, Ma rina Ercegović pa živalski motiv. Ponavljanje banalnega motiva postane karakteristično za prvo obdobje »nove slike«. Sprva se pojavlja kot samostojna enota znotraj celote, kasneje pa se poveže v kompleksnost okrasja, celovito vizual no strukturo ali t. imen. »pattern« (Nella Bari šić, kasneje pa tuđi Breda Beban). Na sliki prično dominirati figuralni motivi, slika postane prizorišče igre z različnimi motivi — »imigi« — ki se zde sprva kot pretekst za slikanje vizualno aktraktivnih vzorcev (Breda Beban, Nella Bari šić, Marina Ercegović), počasi pa se spremene v pretežno »grde« in groteskne, izmišlje ne, nerealne ter ekspresionistične like. Po nezavezujoči vizualni atraktivnosti »tapetnih vzorcev« nastopi zgoščevanje in kon denzacija vizualnega sporočila slike. Tako odkrivamo pri mladih avtorjih v hrvaški umetnosti na začetku tega desetletja tak način slikanja, ki je blizu tištim oblikam umet nosti, ki so danes v svetu okarakterizirane s pojmi transavantgarde, novega ekspresionizma, new image paintinga, nuova immagine itd. Vse te slike preraščajo potrebo, da bi z inovacijo postale nova avantgarda, od tod tuđi skovanka transavantgarda, s tem pa tuđi potrebo po spopadu in mirjenju moči s preteklimi umetniškimi obdobji. Nasprotno, okoriščajo se s celotno dosedanjo umetniško prakso, ki jo integriraju zno traj svojega okvira. To slikarstvo »ni niti stil niti antistil«, temveč revitalizacija slikarskega medija, za katerega smo mislili, da se je izčr pal. Hkrati se izogibajo vsaki potrebi po distink ciji med lepim in grdim, še već, obe kategoriji zamenjujejo. Novi ekspresionizem, oziroma no va figuracija v okviru novega slikarstva »ima v umetnosti enako vlogo kot postmoderna arhi tektura v gradbeništvu — daje novo moč osebnemu izrazu«. Analiza ikonografije novega sli karstva bi odknila njeno posebno poetiko in ideologijo. Prav to slikarstvo, za katerega smo sprva sodili, da je neangažirano in da je nasta lo iz želje, da ne bi več nosilo bremena družbenega angažmaja konceptualističnega obdobja, postaja, s pomočjo ekspresije, komentator sve ta sedanjosti. Angažma ni več direkten tem več posreden — umetnik zapušča mesto sodnika v svetu, da bi postal tožnik in priča. Marijan Susovski NELLA BARIŠIĆ: V RAZKORAKU NINA IVANČIĆ: MODRI STOLP ZVJEZDANA FIO: DREVO V VETRU RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ TRG BORISA KRAIGHERJA 3 18. XI.—9. XII. 1982 KATALOG IZDAL IN ZALOŽIL RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ ZANJ ODGOVARJA: META GABRŠEK-PROSENC UVODNA STUDIJA, IZBOR DEL IN POSTAVITEV RAZSTAVE: MARIJAN SUSOVSKI TISK: ČGP VEČER NAKLADA: 300 IZVODOV
© Copyright 2024