1. No category

ZANIMIVOSTI
Hopiji govorijo o času, ko
se bodo vrnili ljudje z enim
srcem. “Nikogar ni, ki bi ga
čakali, čakamo le na nas
same, na svojo lastno transformacijo v ljudi z enim
srcem,” razlaga dr. Calleman
in priznava, da ne ve natančno, kako to storiti. “A
nekaj vem. Brez močne namere ne bo šlo. Zakon privlačnosti pravi: če nekaj
iščete, morate biti pripravljeni to sprejeti. Če nimate v
sebi tistega, kar si želite postati ali doseči, se to ne bo
zgodilo. Torej moramo tudi
enost začutiti v sebi. Če nimamo želje po njej, zakaj bi
se zgodila?”
Ta konec tedna se torej
začenjajo priprave, gradnja
baznega tabora za vzpon na
višji nivo zavesti, slikovito
opisuje dr. Calleman in predlaga, da pogledamo vase in
si iskreno razjasnimo svoje
namene. “Če si želimo doseči
novo stopnjo zavesti, potem se
bo to uresničilo. Ta proces se
seveda ne bo končal v dveh
dneh. Le ozavestili ga bomo.
Razumete, kaj želim povedati? Res predlagam, da se poglobimo vase. Vsi imamo izkušnjo enosti, ampak včasih
zdrsnemo nazaj v dvojnost.
Zdaj pa moramo širiti željo,
namen po dvigu zavesti, da se
bo to tudi zgodilo.”
Zato dr. Calleman poziva
ljudi, naj se v teh dneh umirijo, gredo v naravo in
začutijo povezanost z vsemi
ljudmi, planetom in vesoljem. “Zame to pomeni klic
upanja in novo stopnjo v
življenju, v katerem ne bo
več prevlade močnejših nad
šibkejšimi, ne bo več konfliktov in želje po razbijanju
harmonije. Ljudje bodo bolj
pozitivni, dogodki pa manj
dramatični. To ni oprijemljiva informacija. Ne verjamem, da je resničnost po
zaključku koledarja napisana, če me razumete. Sami jo
moramo ustvariti. Vsakdo,
ne glede na to, kje se nahaja,
kateri
religiji
pripada,
kakšen je njegov pogled na
svet in kaj si misli o majevskem koledarju, bi se moral zavedati enosti. Okoli te
zavesti bi se morali povezati.”
Dr. Calleman verjame, da
bodo dogodki, ki se bodo
zvrstili v naslednjih dneh,
zaznamovali potek razvoja
naše civilizacije. “S tem, ko
bomo sprožili namero, da
dosežemo zavest enosti, bomo sprožili deveti val. V zadnjem obdobju je veliko ljudi občutilo povezanost z vsemi živimi bitji, planetom. Te
izkušnje so bile radostne in
izpolnjujoče, niso pa spremenile sveta kot celote. Bile
so preveč v nasprotju z materialističnim pogledom na
svet, ki vidi božansko kot
nekaj ločenega od človeka.
Vendar je veliko ljudi izkusilo energije, ki so bile mnogo močnejše od njih samih
in za katere so imeli občutek,
da jih vodijo. Občutili so
vesoljski načrt, ki usmerja
njihova življenja. V vsako-
Slovensko himno
zapisal na “škrtoc”
Ostanki majevskega mesta v Jukatanu v Mehiki
dnevnem življenju govorimo, da so nam bile nekatere
stvari namenjene, druge pa
ne. Spremembe zavesti bodo
vse močnejše, bolj ko se približujemo koncu koledarja.
Kot da bi nas vesoljski načrt
pozival, da se zavemo, da
smo tu z razlogom.”
Individualne
izkušnje
enosti pa so le drobci. Namen, da bi bili enotni, še ni
globoko zasidran v človeštvu. Zato je točka zavestnega približevanja danes in
jutri enkraten dogodek, ki
bo ljudi povezal v skupni
nameri in jim dal upanje in
vizijo za prihodnost. “Na devetem valu, ki bo najmočnejši doslej, bomo težko
jadrali brez tega zavestnega
namena,” je prepričan dr.
Calleman.
Spremembe lahko opazujemo tudi zunaj nas.
“Družbene strukture se
rušijo. Veliko stvari, ki ne
bodo v skladu z zavestjo enosti, bomo ugledali v novi
luči. Vse več ljudi izgublja
vero v institucije, tudi ver-
ske, v banke in politike. Svet
v prihodnje ne bo več deloval
po istih načelih. Zavest enosti bo temelj za nove rešitve.
Ne bi smeli kritizirati starega
sveta, pač pa moramo ustvariti pozitiven namen, da
kaj spremenimo. Ne gre za
naš osebni razvoj, pač pa za
razvoj civilizacije kot celote.
Potrebna pa je kritična masa
ljudi, ki bo sprožila iskren
namen,” pravi dr. Calleman
in razlaga, da zavest enosti
ne pomeni konformizma,
da bomo vsi enaki.
“Vse se dogaja znotraj nas”
Za komentar Callemanovih napovedi smo prosili Tadejo Jere Laznaski, doktorico
znanosti s področja informacijskih sistemov in prodekanjo Turistice, ki je lani za svojo
študijo o evoluciji zavesti pri starih Majih in sodobnih miselnih sistemih prejela
pomembno mednarodno priznanje za znanstveno odličnost.
“Sistemsko mišljenje kot orodje teorije sistemov povezuje, združuje. Dr. Calleman želi
povedati, da smo vsi del civilizacije, in da je vse, kar moramo storiti, da zavestno
razmišljamo o enosti z vsem in vsakim. Že pred leti je v svoji knjigi Vodena evolucija
družbe (Guided Evolution of Society) podobno razmišljal in napovedal njen avtor, eden
pomembnih znanstvenikov teorije sistemov prof. Bela Banathy. Dr. Calleman razpravlja o zadnjih štirih stopnjah majevskega koledarja, ki so pomembne za evolucijo
človekove zavesti, Banathy pa v omenjeni knjigi razpravlja o štirih velikih prelomnicah
za človeka. Pojav prve generacije človeka - homo sapiens sapiens (HSS), druge
generacije - poljedelska revolucija, tretje generacije - znanstveno industrijska revolucija in četrte generacije, ki smo ji priča danes - velika transformacija v obstoju
človeka, ki se začenja zavedati lastne evolucije. Oba govorita o združeni zavesti, o enosti
in povezanosti. Tudi Banathy uporablja besede, kot so ravnovesje, harmonija, notranja
skladnost sociokulturnega sistema, sinergija, simetrija. Ko posameznik zavestno
razmišlja o teh pojmih in jih skuša dosegati in občutiti v sebi, se približuje zavesti
enosti, notranjega miru, ustvarjalne zadovoljnosti in harmonije ter tako deluje tudi
navzven. Če je sistem usklajen znotraj, je skladen tudi navzven. Vloga posameznika ni,
da bi razmišljal o kakršnemkoli vesoljskem načrtu, temveč da sebe zavestno pripravi do
tega, da so njegove misli, besede in dejanja usmerjeni v lastno harmonijo, ki ga vodi v
zunanje harmonične odnose. Vse se dogaja znotraj nas, tisto, kar je zunaj, je le odsev
našega notranjega stanja,” pravi dr. Tadeja Jere Lazanski.
Če človek v starosti 90 let
izda knjigo o svojem
življenju, v katerem je
doživel smrtno obsodbo, je
že to dovolj velik vzrok, da se
lotimo njenega branja.
Napeta zgodba je napisana dobro, v lepem in berljivem jeziku. Ljubo Sirc,
član medvojne Stare pravde,
ki je bila del Osvobodilne
fronte (OF), nato pa partizan
prekomorskih brigad, je svojo življenjsko odisejado opisal na podlagi svojih dnevnikov. Dokazuje, da je Tito
prepovedal osvobodilni boj
izven komunističnih vrst,
napadal
nekomunistične
odpornike in dosegel, da so
začeli sodelovati z okupatorjem, hkrati pa je tudi sam
ponujal sodelovanje nacistom. Poleg dramatičnih dogajanj znotraj OF med vojno,
v zajetni knjigi najdemo podrobne opise dogodkov po
vojni, ko je mladi levičarski
intelektualni trust - Sirc skupaj z Nagodetovo skupino -
skušal organizirati opozicijo
partiji na prvih povojnih volitvah. Čeprav je Tito zaveznikom obljubil demokratične volitve, pa opozicija ni
imela praktično nikakršnih
možnosti. Še več, opozicija,
ki je med celotno vojno kljub
nasprotovanju
komunističnim metodam ostala skupaj s komunisti in OF, je
pristala na zatožni klopi.
Sirc je bil obsojen na smrt,
nato pomiloščen na 20 let
prisilnega dela, slednjič pa
je odslužil “le” sedem let in
pol, od tega dve leti v samici.
Po izpustu je pobegnil na
Zahod, doktoriral iz ekonomije in naredil univerzitetno kariero v Veliki Britaniji.
Kot ekonomist je napovedal
propad komunističnih go-
spodarskih sistemov in vrnitev v liberalno ekonomijo.
“Komunisti so nam sporočili, da ne morejo več razpravljati o slovenskih mejah, ker so zavezani dogovoru,
ki so ga sklenile komunistične partije Jugoslavije,
Avstrije in Italije. To nas je še bolj razburilo. Kakšno
pravico so imeli komunisti sami odločati o prihodnjih
mejah? Prepad med Staro pravdo in Osvobodilno
fronto se je še povečal.”
sobota
ZGOD(B)OVINA
Novi svet bo zelo drugačen od konformističnega.
Zavest enosti pomeni veliko
več različnih stališč in
življenjskih slogov, kot smo
jih bili vajeni doslej. Ljudje
se bodo združevali v svoji
različnosti in skupaj izrazili
namero za prihodnost. Upanje za prihodnost torej leži v
sozvočju
z
vesoljskim
načrtom, ki so ga v koledarju
zapisali Maji. “Samo tako
bomo občutili vodstvo, kar
nam bo zelo koristilo v časih,
ko bodo stare družbene
strukture najverjetneje razpadle. Hopiji pravijo, bodimo dobri drug z drugim.
Časi samotnih volkov so mi-
Južni Afriki in ob majevskih piramidah v Mehiki,
kjer bodo sodelovali tudi
majevski starešine. “Če
smo se doslej pogovarjali
z bogom ali neko višjo
energijo in prosili za avto,
hišo ali partnerja, je zdaj
čas zrel, da prosimo za
vodstvo. Vprašajmo se,
kaj lahko storimo, da pomagamo procesu tranzicije, da manifestiramo
božanski načrt majevskega koledarja. Vse, za kar
prosimo, naj bo podrejeno temu načrtu. Poslušajmo resnične odgovore, ne tistih, ki laskajo
našemu egu.”
“Namesto, da prosimo za avto, hišo ali
partnerja, prosimo za vodstvo.”
nili. Preživimo lahko le, če
združeni delujemo za skupen cilj. Če nič drugega, nas
bodo naravne katastrofe
opozarjale, da smo dosegli
konec slepe ulice. Zavestno
približevanje ustvarja mrežo
v zelo širokem pomenu besede. Zavestno bomo soustvarjali svojo izkušnjo.”
Postali bomo
transparentni
Prav v ta namen dr. Calleman ta konec tedna organizira velike manifestacije na štirih koncih sveta: v
Singapurju,
Skandinaviji,
Leta 1989 se je vrnil v domovino in bil ponovno sko-
raj aretiran: slovenska policija je naročila beograjski,
naj ga zapre, česar pa ta ni
hotela.
Kot liberalec se je poskusil
tudi v politiki, a na predsedniških volitvah (1992) na
listi LDS ni uspel. Skratka,
zanimiva zgodba od začetka
do konca.
Zgodbe iz Posočja
Lepota jezika
Poljudnost
Primerna cena
Oblika
Ilustracije
Izvirnost
Demokracija,
618 str., 39 evrov
앬앬앬앬앪
앬앬앬앬앬
앬앬앬앬앪
앬앬앬앪앪
앬앬앬앬앪
앬앬앬앬앬
Ljubljana,
Tolminski muzej se je ponovno izkazal v sledenju sodobnim trendom zgodovinske in muzealske stroke, tokrat z zgodovinsko slikanico
za otroke. Ducat kratkih
zgodbic Dee Volarič in Karle Kofol je namenjen osnovnošolcem višjih razredov, ki, tako kot odrasli,
suhoparno in oddaljeno
zgodovino zavračajo.
Zgodbe iz Posočja so pravo nasprotje temu, saj črpajo iz lokalnega okolja, krajev,
ki jih otroci poznajo, hkrati
pa so napisane veliko boljše
kot marsikatero na moč
hvaljeno mladinsko delo.
Vprašanja ob vsaki zgodbi
bodo v pomoč učiteljem
zgodovine, pa tudi staršem,
ki želijo o preteklosti svojih
krajev govoriti s svojimi
otroki.
Edina pripomba na lično
in kakovostno ilustrirano
črno-belo slikanico je zgodovinska umeščenost. Zad-
“Mrak se je že gostil, ko
se je dedec vrnil k skupini. Ustopil se je prednje, k ustom ponesel
kost, v katero mu je
uspelo zvrtati luknjice,
in oči so mu zažarele,
ko je pihnil vanjo. Čez
pokrajino so se razlegli
mili zvoki, kakršnih
njihova ušesa še nikdar
niso slišala.”
Lepota jezika
앬앬앬앬앪
Poljudnost
앬앬앬앬앬
Primerna cena
앬앬앬앬앬
Oblika
앬앬앬앬앪
Ilustracije
앬앬앬앬앬
Izvirnost
앬앬앬앬앪
Tolminski muzej, Tolmin,
42 str., 3 evre
nja zgodba namreč idilično opisuje obisk črnih
limuzin partijskih veljakov, mahanje z zastavicami in metanje cvetja
prednje. Gre namreč za
čas, ki ga je velik del naroda dojemal povsem
drugače kot avtorici. Bolj
primerno bi, denimo, bilo, če bi zgodovinski
sprehod skozi tisočletno
posoško zgodovino zaključili neideološko, z
vojno za osamosvojitev.
Govorice
Knjiga Govorice ni zgodovinska, ampak komunikološka; ker pa omenja
vrsto zgodovinskih dogodkov, jo bo rad vzel v
roke tudi vsak ljubitelj sodobne zgodovine in politike.
Francoski
avtor
Jean-Noel Kapferer analizira nastanek govoric in
s konkretnimi primeri
(največ iz Francije in
ZDA) govori o vzrokih za
govorice, njihovem nas-
Melodija slovenske himne je nastala v Lozicah, vasici pri
Podnanosu, skozi katero so se nekoč vozili cesarji, danes pa
ostaja pozabljena pod avtocestnimi viadukti. Stanko Premrl,
mladenič, ki je pomagal sorodnikom v trgovini, jo je, ko mu je
prišla v uho, zapisal kar na “škrtoc”, vrečko iz rjavega papirja.
Zdravljica, napisana tako, da vsaka
kitica upodablja vinsko kupico (pesem
v obliki predmeta ali carmen figuratum), se je ljudem zelo priljubila. Več
kot dvajset skladateljev jo je tudi uglasbilo. Med melodijami sta najbolj priljubljeni tisti, ki sta ju zložila primorska avtorja: Ubald Vrabec in Stanko Premrl. Premrlova je postala tudi
naša državna himna.
“Melodija je pri himni pomembnejša
od besedila,” poudari zgodovinar Jurij
Rosa iz Poreč pri Podnanosu, ki
odlično pozna delo svojega rojaka,
rojenega pred 120 leti v Šentvidu, danes Podnanosu. “Premrl se je rodil pri
Johanovih, v družini premožnega kmeta, kot tretji od osmih otrok. Po klasični
gimnaziji v Ljubljani in bogoslovju je
postal duhovnik, že eno leto zatem pa je
na Dunaju nadaljeval študij glasbe,”
pove Rosa.
PODNANOS * Da je pesem Zdravljico spesnil France Prešeren, največji slovenski poet, vedo verjetno
prav vsi državljani Slovenije. Da pa je
himna nastala na Primorskem, je znano le poznavalcem. Sprehodimo se
torej skozi zgodovino.
Prešeren naj spesni kaj
v čast vinski trti
Znani učitelj naprednega kmetijstva
Matija Vertovec, župnik v Šentvidu (ali
Šembidu, kot svoji vasi rečejo domačini), je 19. julija 1843 v Kmetijskih
in rokodelskih novicah objavil članek
“Konec sveta” torej pomeni konec razmišljanja
pretežno z levo polovico
možganov. Kot napovedujejo Maji, naš um na
svet ne bo več gledal skozi razne filtre. “Postali bomo transparentni. In verjamem, da je prav ta zavest - da bomo videli realnost tako, kot je, brez
ločevanj - tisto, na kar
smo čakali,” je prepričan
dr. Calleman.
In kaj piše na koncu
majevskega
koledarja?
“Če lahko potuješ v času,
zakaj bi ti potem služil
koledar?”
ALJA TASI
Premrlov kip v Podnanosu, ki ga je
ustvaril akademski kipar Zmago Posega (2005)
“V steklenici kokakole
so našli mrtvo miško, v
hamburgerjih črve, poročilo o smrti Kennedyja ni razkrilo vse resnice, iz kabin za pomerjanje
izginjajo
mladenke … Govorice
so najstarejša tiskovna
agencija na svetu, so
vsepovsod.”
Vinske terte hvala. V njem je Prešerna
javno zaprosil, naj spesni kaj v čast
vinski trti: “Tvojo čast, vinska terta! še
dalej poviškovati, bom perivga pevca
med nami, pevca ljubezni naprosil, da
kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k
večnimu spominu, v lepo vezane verstice zloži.”
Naslednjo jesen je Prešeren ob
okušanju mladega vina ustvaril Zdravljico. Od kod je bilo vino in v katerem
hramu ga je poet okušal, ni znano.
Posebej prebivalci zgornje Vipavske pa
radi ugibajo, če ni bil hram morebiti
prav v Šembidu ali Lozicah.
ČRNO NA BELEM
Dolgo življenje
po smrtni obsodbi
13
sobota@primorske.si
Foto: Tino Mamić
Poglobimo se vase
ZANIMIVOSTI
primorske novice št. 163
sobota, 17. julija 2010
Zgodovinar Jurij Rosa pred rojstno hišo
Stanka Premrla, v kateri se je rodil tudi
narodni heroj Janko Premrl Vojko
orgelski koncertant in odličen glasbeni
pedagog.”
Rosa obžaluje, da Premrla Slovenija
premalo pozna. “Prešernove besede
brez Premrlove glasbe niso državna
himna. Kadar razmišljamo, pišemo ali
govorimo o naši himni, bi jo morali
vedno imenovati Premrlova himna,” je
odločen zgodovinar.
Ta je nastala poleti pred 105 leti v
Lozicah, ko je petindvajsetletni duhovnik in študent glasbe na Dunaju počitnice preživel v tej vasi. Nekaj mesecev
kasneje, jeseni 1905, je v cesarski prestolnici skladbo dokončal za mešani in
moški pevski zbor.
Leto kasneje je bila skladba prvič
natisnjena, a kot besedilo so ji bile
dodane samo prva, druga in peta kitica
Prešernove Zdravljice. Šele leta 1922 je
bila v ponatisu skladbe dodana kitica
“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat
dan ...”, ki je danes besedilo državne
himne.
Premrl, vrhunski orgelski
koncertant
“Premrl je postal eden najplodovitejših slovenskih skladateljev,” nadaljuje Rosa in trditev podkrepi s številkami:
“Zložil je 1200 nabožnih in 800 posvetnih skladb. Bil pa je tudi vrhunski
Časovnica Zdravljice
* 1800 rojen France Prešeren
* 1844 Prešeren napiše Zdravljico
* 1880 rojen Stanko Premrl
* 1905 Premrl zloži Zdravljico
* 1965 Premrl umre v Ljubljani
* 1987 ob intoniranju Premrlove
Zdravljice ljudje prvič vstanejo
* 1989 Premrlova Zdravljica postane slovenska himna
* 1991 postane državna himna
* 2005 stoletnica Premrlove Zdravljice: Lozičani himno zapojejo
na Triglavu, v Podnanosu odkrit
Premrlov doprsni kip
* 2010 120-letnica Premrlovega
rojstva, 105-letnica Premrlove
Zdravljice
Zdravljica postane himna
Lepota jezika
앬앬앬앪앪
Poljudnost
앬앬앬앬앪
Primerna cena
앬앬앬앪앪
Oblika
앬앬앬앬앪
Ilustracije
앪앪앪앪앪
Izvirnost
앬앬앬앬앬
Cankarjeva založba, Ljubljana, 336 str., 27,95 evra
tanku, širjenju in umiranju.
Vsakdo bo naletel na kako
govorico, ki ji je že kdaj verjel, kar dokazuje univerzalnost govoric na zahodni polobli. Njihov velik pomen pa
se kaže z nekaterimi primeri
iz visoke politike in šovbiznisa.
TAM
Foto: Tino Mamić
“Pred kratkim sem dobil
sporočilo Johna Kimmeyja,
ki je sledil enemu od starešin
Hopi Indijancev,” pripoveduje dr. Calleman.
“Sporočilo Hopijev je zelo
podobno majevskemu, le da
Maji bolj natančno opredeljujejo čas. Zadnjih 5000
let je pri ljudeh prevladovalo
dualistično
razmišljanje.
Hopiji govorijo o ljudeh z
dvema srcema. Ljudje z
dvojnim razmišljanjem naj
bi bili za Zemljo isto kot
rakaste celice za telo. Če razmišljate dualistično, sebe
doživljate kot posameznika,
čigar interesi so ločeni od
ostalega stvarstva. Taka miselnost in njene posledice so
zelo škodljive za planet, kar
danes ni težko opaziti.”
primorske novice št. 163
sobota, 17. julija 2010
sobota@primorske.si
Foto: Tino Mamić
12
Foto: Neva Volarič
sobota
Vinorodne Lozice, rojstni kraj slovenske himne
Kot slovenska himna je bila v prvi
državi, ki so jo skupaj s Hrvati in Srbi
ustanovili Slovenci (1918), izbrana koračnica Davorina Jenka Naprej, zastava Slave. Maja letos je od nastanka te
skladbe z besedilom Simona Jenka
minilo točno 150 let. Bila je tudi del
državne himne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po drugi svetovni
vojni pa le himna Socialistične republike Slovenije.
Ob začetku slovenske pomladi je
bila precej spontano izbrana za našo
himno manj borbena, a pomenljivo
globoka Premrlova Zdravljica na
Prešernovo besedilo, ki je z ustanovitvijo države postala tudi naša državna himna. Kot zanimivost naj omenimo, da je rockovska skupina Lačni
Franz leta 1987 posnela svojo izvedbo
himne, ki pa jo je komunistična oblast
takoj prepovedala, ker da spodbuja
odcepitev Slovenije.
Pri skladbi Lačnega Franza pa ne gre
za državno himno, saj so priljubljeni
Franzi peli več Prešernovih kitic in ne
le sedme, ki velja za besedilo himne le,
ko je “sama” skupaj s Premrlovo melodijo.
TINO MAMIĆ