KAKŠNO NAJ BO MOJE
www.mik-ce.si
www.mik-ce.si
stilske rešitve
maj 2010
01
letnik VI
mik
KAKŠNO NAJ BO MOJE
okno?
VELIKO
LEPO
VARČNO
NOVO OKNO?
POMLADNI RAJ
TOMAŽ NOVLJAN
10
11
12
PONEKOD LE
Z DOVOLJENJEM
Ustvarite si ga
V ZIMSKEM VRTU
BREZ SVETLOBE NI SENCE
BREZ SENCE NI SVETLOBE
+ TANJA PAK:
ZAME JE
STEKLO
ČISTA
POEZIJA
mik I 01 I maj 2010 1
mikrofon kazalo
SLOVARČEK 05
OKNO
06
DRUGA PLAT SENCE
VSAK 08
Svetloba je, kot pravi arhitekt Tomaž Novljan,
za ljudi privlačna, tu se ne razlikujemo dosti od
žuželk, ki ponoči vedno brenčijo okoli svetilke.
PRIHODNOST 09
DOVOLJENJE 10
VRT
11
12
DRZNO 18
VARČNO 20
mikologija
POEZIJA 24
OBALA 26
MIKOV DUH
ŠNOPS 30
Unikatno v Sloveniji: del revije ureja lastnik
in generalni direktor podjetja (MIK Celje),
ki revijo izdaja.
ČISTIMO 31
UMETNOST 34
mikrofon
22
dinamik
NA TRENINGU
Ekskluziven obisk treninga vodilnih v 1. MIK
Ligi, rokometašev RK Celje Pivovarna Laško,
16-kratnih državnih prvakov Slovenije.
32
HUMANITARNA AKCIJA TUDI LETOS
Tudi letos bo MIK Celje, že peto leto zapored, v Baško odpeljal 100 otrok. V podjetju komaj čakajo
30. junij 2010, ko se bodo odpeljali morju naproti. Tudi letos bodo pripravili rokometno šolo, plesne in ustvarjalne delavnice. Otroke zbirajo iz Maribora, s Ptuja, iz Slovenske Bistrice, Slovenskih
Konjic in iz rokometnih klubov MIK 1. Lige.
2 mik I 01 I maj 2010
mik, d.o.o. Celjska cesta 55, 3212 Vojnik,
www.mik-ce.si izdajatelj /
Nataša Kovačič odgovorna urednica /
Teja Luknar glavna urednica / mag. Nenad
Senić izvršni urednik / Nataša Kovačič,
Roman Macun, Teja Luknar, Tomaž Požin,
Janez Mervič, Jernej Špes, Robi Kramarič
uredniški odbor / PM, poslovni mediji d.o.o.,
www.p-m.si idejna in oblikovna zasnova ter
uredništvo in produkcija / Tiskarna Sinet
d.o.o. tisk / maj 2010 datum natisa /
17.000 izvodov naklada / 01/2010 številka /
Pošta Slovenije in Delo revije distribucija /
mik I 01 I maj 2010 3
uvodmik www.mik-ce.si
SLOVARČEK
CELOSTNA
REŠITEV
OZIROMA BESEDE, KI JIH NAJDETe V TEJ ŠTEVILKI
MIKA IN VAM LAHKO PRIDEJO PRAV V POGOVORU
Nataša Kovačič
odgovorna urednica
N
aše naravno in tudi bivalno okolje počasi, a tehnoloških rešitev, ki nam bodo takšen način gradnje tudi
vztrajno pridobivata vrednost, ki si ju zaslužita. omogočale.
O varovanju in ohranjanju okolja je bilo že ve- Naša usmeritev in zaveza biti do družbe in okolja odgovorno
liko povedanega in napisanega, a žal še zmeraj podjetje je že pokazala prve rezultate. Samo s tehnološkimi
premalo uresničenega. A ne le naravno, tudi bivalno okolje rešitvami, na katerih temeljijo naši proizvodi, smo lani v
potrebuje vso našo pozornost, saj poleg ostalega bistveno Sloveniji zmanjšali količino izpusta ogljikovega dioksida za
vpliva na kakovost življenja. Na srečo se nas vedno več za- 12.740 ton. Naše energetske rešitve tako ne le privarveda, da vse skupaj le ni trenutna marketinška muha in da čujejo z energijo in dolgoročno prihranijo stroške porabe
samo zavedati se, da težave so, ne pomaga. Treba je ukre- energentov, ampak tudi dejansko zmanjšujejo negativne
pati! Tudi v našem podjetju smo se odločili prevzeti odgo- vplive na okolje. Sama okna spadajo v najvarčnejši energetvornost za lepšo prihodnost, zato smo svoje delovanje in ski razred A, pri montaži pa uporabljamo okolju prijazno
energetsko učinkovito peno,
strateške cilje prihodnjih let
patentirano trajno-elastično
usmerili v uresničevanje vimehkocelično peno na vodni
zije, da postanemo vodilni
osnovi, ki ne vsebuje okolju
ponudnik širokega asortiškodljivih potisnih plinov,
mana okenskih sistemov ter
REVIJE MIK ne zavrponujamo pa jo ekskluzivno
investicijsko, energetsko in
zite – podarite
v MIK-u.
estetsko najboljših celojo
prijateljem,
O človeku prijaznem okolju –
stnih rešitev za posodososedom ali sonaravi, stanovanju ali pisarni
bitev ali novo zasteklitev
– lahko govorimo šele takrat,
objektov.
rodnikom. TAKO
ko se v njem tudi dejansko
V preteklih letih smo svojo
bodo LAHKO tudi
dobro počutimo. Ko nas enerdejavnost razširili tudi na
oni našli rešitev
gija okolja stimulira in nam
nepremičninski trg. Naša
zase.
omogoča, da doživimo vse
vizija nove storitve je temeprednosti, ki nam jih ponuja.
ljila na obljubi, da ne bomo
Energetsko varčno, okolju
le še eno investicijsko podjeprijazno in funkcionalno so
tje, ampak se bomo potrudili
lastnosti, ki jih pri nas dopoldati ljudem tisto, česar danes
na nepremičninskem trgu primanjkuje. To so investicijske nimo še z estetskimi rešitvami. Tudi videz doma ali karešitve in kakovostna, bivanju in stanovalcu prijazna sta- teregakoli drugega objekta mora biti lep. Stavbno pohištvo,
novanja, grajena iz okolju prijaznih in energetsko varčnih predvsem barvito, poudari osebni slog in individualni znamaterialov. Zaradi tega so projekti, v katerih sodelujemo, čaj, ustvari pisano mavrico svetlečih detajlov in z njegovo
grajeni v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v pomočjo lahko stopite korak bliže k možnosti za uresničestavbah (Pures), pa čeprav ta pravilnik v Sloveniji še ni bil vanje kreativnosti in želje po eksperimentiranju. Celostne
sprejet. Svoj razvoj zadnja leta smo tako usmerjali v iskanje rešitve naše strokovne ekipe so naša prednost.
4 mik I 01 I maj 2010
18
AKRILKOLOR
snov, ki znatno poveča odpornost
barvnega sloja. Barvni profili, ki se jim
med brizganjem doda akrilkolor, so
najodpornejši.
22
MIK
privlačnost, mikavnost. Mik ob pogledu na Mikova okna je bil prevelik,
morali smo jih kupiti.
33
ROKOMET
igra z žogo, pri kateri skupina igralcev
v pisanih športnih oblačilih teka za
žogo samo zato, da jo lahko takoj, ko
pridejo do nje, podajo naprej.
okna in vrata, pa tudi naoknice, balkonske ograje in parketi. Pohištvo, ki
se nanaša na stavbo oziroma stavbno
pročelje.
OKNO
odprtina v steni stavbe ali prevoznega
sredstva, prvotno izdelana zaradi svetlobe. Odprtina, na katero vasovalci
ob dvorjenju naslonijo lestev.
12
28
razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom. V vročih
poletnih mesecih in blizu ekvatorja
zelo zaželena dobrina.
so iznajdljivi arhitekti uporabljali, kadar
odprtine v steni niso potrebovali, vendar je okno kot fasadni element zahtevala simetrija fasade.
30
14
SENCA
10
STAVBNO POHIŠTVO
06
ŠNOPS
žganje, ki ga v Sloveniji uporabljamo
za gretje pozimi. V krajih, kjer ga je
zaradi domače proizvodnje v izobilju,
se je uporabljal za čiščenje oken.
SLEPO OKNO
VEDUTA
mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi
z določene točke, na primer: »Gledal
je znano veduto pred seboj.«
mik I 01 I maj 2010 5
ekonomika www.mik-ce.si
OBIŠ:I
MIK-OVE
SALONE
besedilo: Nika Logar in Nenad Senić
fotografije: arhiv MIK Celje
Kakšno naj bo moje okno?
Idealno okno? Odgovor je na prvi pogled preprost: okno
mora čim bolje ustrezati našim bivanjskim potrebam
zahtevam in željam. A kaj, ko so te pogosto zapletene,
ali pa si celo nasprotujejo.
I
Uroš Jezernik,
vodja službe za
montažo, MIK Celje
Kako naj popravim
omet po vgradnji
novih oken?
Če niste strokovnjak
na tem področju, bo
najbolje, da to delo
prepustite strokovnjakom in se dogovorite
z izvajalcem, da to
nevšečnost odpravijo
sami. Zato poiščite
izvajalca, ki je to
zadevo sposoben
odpraviti sam, tako
da imate kot stranka
poslovni odnos samo
z enim izvajalcem,
kar bo tudi cenovno
sprejemljivejše.
Danes je trend
vse večjih
steklenih
in okenskih
površin, predvsem zaradi
vse boljših
tehničnih
rešitev in izolativnih lastnosti
stavbnega
pohištva.
6 mik I 01 I maj 2010
dealno okno bi večina opisala nekako takole: veliko,
da bi skozenj prišlo čim več svetlobe, po drugi strani
pa čim manjše, da poleti ne bo prevroče, pa tudi zaradi enostavnejšega čiščenja. Pravzaprav naj bo iz
materiala, ki čiščenja sploh ne potrebuje. Da o barvanju
in drugih vzdrževalnih delih niti ne govorimo. Razkriva
naj čudovit razgled na vršace na obzorju, ne pa tudi pogleda na sivo parkirišče in nikakor skozenj od zunaj ne
smejo videti nevoščljivi sosedje. Odlično naj varuje pred
zvoki mestnega prometnega kaosa ali bližnje železnice,
po drugi strani pa bomo veseli, če skozenj v zgodnji pomladi priplavajo zvoki prvega ptičjega petja. Seveda mora
tesniti, da nam v zimskih mesecih ne bo pihalo pod noge,
hkrati pa ne sme tesniti preveč, da se po kotih ne bo naselila nadležna plesen. Zaradi njega ne sme biti račun za kurjavo pozimi nič večji, kvečjemu obratno. Kadar moramo
zjutraj zgodaj vstati, naj do naše postelje spusti nežne
sončne žarke, ob dnevih, ko lahko poležavamo, pa naj nagajivo, nadležno sonce zadrži zunaj …
Nemogoče je mogoče
Zveni znano? Se sliši nemogoče? Pa ni. S premišljeno izbiro, ki temelji na natančnih podatkih o lastnostih objekta
in vnaprej določenih osebnih prioritetah in preferencah,
bomo ob svetovanju strokovnjakov gotovo našli pravo
kombinacijo zase. Ne smemo namreč pozabiti, da izbira
Na senčila marsikdo
pozabi, a so zelo pomembna za uravnavanje količine svetlobe
in toplote v prostoru.
novega okna poleg izbire velikosti, materiala in sistema
odpiranja samega okenskega krila vključuje tudi izbiro
ustrezne okenske police, polknic, žaluzij ali drugih senčil,
komarnikov in drugih dodatkov, s katerimi bomo funkcijo
okna prilagodili svojim željam.
Možnost izbire
Kot opozarjajo v podjetju MIK Celje, v večstanovanjskih
stavbah – tako starejših kot novih – posamezniki nimamo
veliko vpliva na odločitev o zunanjem videzu oken. Na
novih objektih so zunanji videz, dimenzije in tip okna
določeni s projektom, lahko pa vplivamo na smer in način
odpiranja. Pri adaptaciji starejših objektov so glede na
originalno stavbno pohištvo določene mere in tipi oken,
razen če se odločimo za večjo sanacijo objekta. Popolnoma
proste roke bomo tako pri izbiri svojega okna imeli le, če
gradimo ali obnavljamo enodružinsko hišo.
Okna po meri
Okna se dandanes izdelujejo namensko, do milimetra natančno, torej po želenih merah. Investitorji in arhitekti težijo k vse večjim, tehnično pogosto neizvedljivim oknom,
proizvajalci pa so do neke mere še vedno omejeni s tehničnimi rešitvami materialov, proizvodnje in montaže.
V MIK-u so strank, ki zahtevajo nemogoče, veseli, saj brez
njih, kot pravijo, tudi razvoja pri proizvajalcih ne bi bilo.
Dobavni roki so za posebne tipe oken - polkrožna, trapezna in trikotna ter posebna terasna okna - malce daljši kot
pri klasični izvedbi, saj proizvodnja zahteva zelo veliko
nestandardnega ročnega dela, povpraševanje po izdelavi
oken po meri pa se tudi pri nas iz leta v leto povečuje.
Okna se dandanes izdelujejo namensko, do milimetra natančno.
Okno veselja
Timsko delo je ključ do uspeha in v podjetju MIK Celje
verjamejo, da lahko čisto vsak zaposleni pripomore k
prodaji. V gospodarski krizi so v MIK-u videli priložnost
za nove pristope. Eden takšnih je bil začetek projekta
Okno veselja, ki se je oblikoval z namenom čim bolje
povezati celotno MIK-ovo ekipo in povečati tržni delež
PVC oken v Sloveniji. Opazili so, da s takšnimi projekti
izboljšujejo svoje poslovanje tudi na drugih področjih.
Tako so iz 20 komercialistov prešli na več kot 300
»ambasadorjev« kakovosti MIK.
Idealnih oken
je približno
toliko kot
ljudi. Da bo izbrano okno res
zadovoljilo vse
vaše želje in potrebe, morate
te najprej spoznati, nato pa
jih jasno predstaviti prodajalcu oziroma
strokovnjaku.
PREDEN SE ODLOČIMO ZA NAKUP OKEN, RAZMISLIMO O:
01 klimatskih razmerah in zahtevah
Od njih so odvisni velikost okna, material okvirja, izbira zasteklitve in senčil.
02 orientiranosti okna
To, na katero stran neba je obrnjeno okno, bo vplivalo na velikost okna, pa tudi na izbiro
morebitnih senčil.
03 okolici
Bližina železnice ali prometne ceste zahteva do datno pozornost na področju zvočne izolativnosti.
04 velikosti in namenu prostora
Tudi ta vpliva na velikost okna, izbrani sistem
odpiranja, zahteve po zračenju in zvočni
ter toplotni izolativnosti.
05lastnih željah in okusu
Tudi od sloga vašega domovanja in bivanja je
odvisno, ali boste izbrali plastična, aluminijasta
ali okna iz kombinacije materialov. Tudi oblike
oken so dandanes skoraj popolnoma
prilagodljive okusu posameznika.
06razmerju med kakovostjo in ceno
Nujno je, da na podlagi več ponudb primerjate
kakovost in ceno ter se odločite glede na svoje zmožnosti. A imejte v mislih, da okna niso nakup za leto ali dve, zato ob zasledovanju najugodnejše ponudbe ne pozabite na kakovost.
5
ZADEV, NA KATERE
NAJ BOM POZOREN
PRI NAKUPU OKEN
01 kakovost
02 odziven servis
03
popolna pomoč pri izdelavi
najboljših
možnih rešitev
04 kompletna
ponudba
05 primerna cena
mik I 01 I maj 2010 7
ekonomika www.mik-ce.si
OBIŠ:I
MIK-OVE
SALONE
besedilo: M.M.
fotografije: arhiv MIK Celje
Prava mera
za vsakogar
Obleko si lahko damo izdelati po meri, prav tako pohištvo
in kredit. Zakaj potem ne bi imeli po meri izdelanih tudi
vrat in oken?
T
ako bo lahko vsak košček vašega
stanovanja natanko takšen, kot ste
si ga zamislili. Tudi line in prostori
pod stopniščem bodo lahko dobili
svoj košček svetlobe, če boste tja namestili okno
trikotne, okrogle ali kakšne nepravilne oblike.
Okno v vsak prostor
Medtem ko so stare hiše imele majhna okna, saj
so tako varčevali z energijo, so novejše hiše in
stanovanja dizajnirani tako, da v svojo notranjost spustijo čim več svetlobe. Zato so tudi okna
vse večja, izgube pa manjše, saj sodobna okna
Danes je veliko več vrat iz aluminija, tako
da je pogosta kombinacija vrata ALU ali
PVC, okna pa LES ali PVC. Že uveljavljeni
ponudbi MIK vhodnih vrat, so v MIK Celje
letos dodali še pester nabor laminatnih
notranjih vrat priznanega proizvajalca
GRUPPO DOOR iz Italije. Posebnost vrat,
ki jih ponujajo, so vratna krila, obdelana
z edinstvenim laminatnim slojem v enem
samem kosu. Struktura brez spojev
onemogoča poškodbe vrat zaradi vlage,
prav tako je površina izredno odporna na
vse vrste fizičnih poškodb in ne spremeni barve pri dolgotrajni izpostavljenosti
sončni svetlobi. Kolekcija vrat sodobnega
dizajna je na voljo v različnih izvedbah in
materialih.
8 mik I 01 I maj 2010
PRENOVA OKEN JE INVESTICIJA
V LEPŠO IN VARČNEJŠO
PRIHODNOST
25
29.531
evrov
odlično tesnijo, pripomorejo pa k prijaznemu,
svetlemu in toplemu videzu doma. Zdaj sodi vsaj
eno veliko okno v vsak prostor in če njegova nenavadna oblika ustreza zasnovi hiše, si ga seveda
privoščite. Prav to bo dalo vaši hiši poseben pečat
in jo naredilo izjemno ter drugačno od drugih.
Usklajenost glede materiala
Igramo se res lahko, a strokovnjaki svetujejo
usklajenost med vrati in okni v barvi in materialu, predvsem zaradi estetske vrednosti hiše,
vsaj kar zadeva barve ne glede na material. Če
pa to ni vaš cilj ali imate bolj divji okus, potem
omejitev ni.
Podstrešna stanovanja
V časih, ko si zaradi finančne stiske vse več otrok
svoj novi dom uredi na podstrešju domače hiše,
je veliko stanovanj mansardnih, to pa zahteva
posebno načrtovanje vrat in oken, ki morajo biti
prilagojeni prostorom z nižjimi stropi, številnimi
stopnišči in želji po kar največjem izkoristku
prostora. Okenska krila, večjih ali nadstandardnih dimenzij, ki so na meji stabilnosti, je treba
dodatno ojačati z železom, čeprav na primer MIK
Celje uporablja že v standardni izvedbi trikrat
močnejše železo od preostalih ponudnikov. Glede
same varnosti je le to mogoče okrepiti s protivlomnim okovjem in steklom.
Medtem ko smo še pred desetletjem večinoma
lahko kupili samo okna in vrata standardnih
oblik, si zdaj lahko omislimo praktično vsako
obliko, seveda pod pogojem, da se okna ali vrata
lahko nemoteno odpirajo ali zapirajo. Če pa gre
za okno v kotu sobe ali morda v shrambi, ki ga
ne nameravamo odpirati, pa odpade še ta pogoj,
tako da lahko pri oblikah dejansko eksperimentiramo. In ne samo to, poleg oken in vrat različnih
oblik lahko dobimo tudi žaluzije teh oblik, ki z
različnimi barvami in vzorci popestrijo vsako
stanovanje.
ilustracija: Zoran Pungerčar
25-LETNI PRIHRANEK*
TRENUTNA CENA OLJA/PLINA
60
centov
liter/m3
ZMANJŠANJE EMISIJ CO2
LETNI PRIHRANEK
709
78.475
kg/25 let
evrov/
leto
IZKORISTEK PEČI
MOŽNOST POVRAČILA
75%
-1805
evrov
DELA STROŠKOV IZ EKO SKLADOV
9028
evrov
GLAVNA PREDNOST SOČASNE
PRENOVE OKEN IN VRAT
Prihranek časa – vsi potrebni
postopki se opravijo enkrat.
CENA INVESTICIJE
*z upoštevano 4% letno inflacijo
53 m2
STEKLENIH POVRŠIN
POGLEJ
INTERNET
MIK-CE.SI
mik I 01 I maj 2010 9
ekonomika www.mik-ce.si
POKLI:I
TELEFON
080 1224
besedilo: Manja Kovačič
fotografije: Shutterstock in ZVKDS
Novo okno?
Le z dovoljenjem
Prenovitvena dela oziroma posegi v zunanjo podobo stavb, predvsem tistih, ki so uvrščene
v register nepremične kulturne dediščine Slovenije, niso mogoči na lastno pest. Zanje je treba
pridobiti ali gradbeno dovoljenje ali kulturno varstveno soglasje.
O
d dela, ki ga nameravate opravljati na
objektu, je odvisno, ali zanj potrebujete dovoljenje. Od statusa stavbe je
odvisno, katero.
Vzdrževalna dela
Tako na nepremični kulturni dediščini kot na večstanovanjskih objektih, ki niso uvrščeni v register
nepremične kulturne dediščine, za vzdrževanje
objektov ni potrebno posebno dovoljenje. Direktor
stanovanjske inšpekcije Mirko Pavšič pojasnjuje,
da je za vzdrževanje stavbnega pohištva v posameznem delu večstanovanjske stavbe zadolžen
izključno etažni lastnik. Vodja oddelka za okolje
in prostor na upravni enoti Maribor Vinko Merc
pa razlaga, da »redna vzdrževalna dela pomenijo
izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v
njegovih prostorih, kot so pleskanje, popravilo vrat,
zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih
dimenzij … s katerimi se ne spreminja zmogljivost
opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti,
namembnosti in zunanjega videza objekta.«
Tudi v primeru nepremične kulturne dediščine
kulturnovarstveno soglasje ni potrebno za vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in
služijo ohranitvi spomenika. Okna, vrata in balkone je treba varovati in prenavljati v originalnih
oblikah, dimenzijah, materialih in barvah. Če jih ni
mogoče obnoviti, jih je treba nadomestiti z natančnimi replikami v enakih materialih, pojasnjujejo
na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(ZVKDS).
bitve. Vendar pa pri takšnih posegih ni dopustno
uničevanje varovanih lastnosti dediščine.«
Za načrtovanje in izvedbo obnovitvenih posegov
so na voljo tudi subvencije. Ministrstvo za kulturo
vsaki dve leti objavi razpis za (so)financiranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne
dediščine. Na javni razpis se lahko prijavijo lastniki, solastniki ali pooblaščeni upravljavci objektov in območij kulturne dediščine, ki imajo status
kulturnega spomenika.
Posegi v skupne dele
Zasteklitev balkona, odstranitev stene v atrijskem
stanovanju, vgraditev okna pomenijo poseg v skupne dele. Zanje moramo pridobiti soglasje preostalih etažnih lastnikov in gradbeno dovoljenje.
V primeru kulturne dediščine pa je treba vložiti
vlogo za kulturnovarstvene pogoje, na podlagi
katere se izda kulturnovarstveno soglasje. Tatjana
Adamič, višja konservatorka na ZVKDS, pravi:
»Spomeniškovarstvena stroka se zaveda, da je
treba zagotoviti uporabo arhitekturne dediščine,
zato so dopustne določene funkcionalne posodo-
Od primera do primera
Generalna direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič
pravi, da ne moremo posploševati, saj je »režim varovanja dediščine konkretiziran v ustreznih pravnih aktih, zato ni mogoče govoriti na splošno, da
so takšni posegi dovoljeni ali prepovedani.« Enako
velja za stavbe, ki niso v registru. Od posameznega
primera je odvisno, ali je potrebno gradbeno dovoljenje. Vse informacije lahko lastniki pridobijo na
upravnih enotah in na območnih ZVKDS. Tam so
na voljo tudi vloge za gradbena dovoljenja ali vloge
za izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
Obrazec, ki ga dobite na upravnih
enotah in na območnih ZVKDS.
Vzdrževalna dela na nepremični kulturni dediščini je treba priglasiti pristojnim
območnim enotam ZVKDS mesec dni pred začetkom del.
10 mik I 01 I maj 2010
besedilo: M. M.
fotografije: arhiv MIK Celje
Pomladni raj
v zimskem
vrtu
Pomlad nam je končno, potem ko smo vso zimo hrepeneli po
svetlobi, naklonjena s sončnimi žarki in martinčkanje na toplem soncu se je začelo. Kljub soncu pa temperature še niso
podobne poletnim, zato se tisti srečneži, ki ga imajo, lahko
zatečejo v okrilje zimskega vrta.
5 NASVETOV ZA OPTIMALEN ZIMSKI VRT
01 Zimski vrt naj povezuje prostore,
v katerih preživite največ časa.
Tako boste izkoristili največ
dnevne svetlobe.
02 Najprimernejši strani za postavitev zimskega vrta sta jugovzhodna
in jugozahodna stran.
03 Obliko in stabilnost zimskega vrtu prilagodite značilnostim pokrajine, kjer ga postavljate.
04 Ne pozabite na toplotno izolacijo
in hidroizolacijo, ki preprečujeta
pronicanje vlage in vode v prostor.
05 Uporabite zunanja senčila,
saj ta najbolje preprečujejo
segrevanje stekla.
V
zimskem vrtu smo pravzaprav hkrati
zunaj in notri. Uživamo vse prednosti bivanja na prostem, ob tem pa si
lahko določimo najprijetnejšo temperaturo: pozimi nam je v njem prijetno toplo, poleti pa poskrbi za zmerne temperature, saj sonce
ob uporabi primernih senčil ne more neposredno
do nas, prav tako senčila preprečujejo segrevanje
stekla. Poleg tega ponuja ogromno svetlobe, zato
lahko v njem beremo, rišemo, načrtujemo in
delamo praktično vse dni v letu. Otroci v njem
najdejo prostor za igro, vam pa občutno poveča
prostornost bivališča. V zimskem vrtu se dobro
počutijo tudi živali in rastline, zato ne bodite
presenečeni, če bo vaša orhideja po dolgem času
vnovič zacvetela.
Barve in oblike
Zaradi modernih tehnologij obdelave stekla se
lahko pri zimskem vrtu igramo z oblikami in
barvami. Izbirate lahko med obarvanimi stekli
in takšnimi, ki so prevlečena s posebnimi premazi ter olajšajo odtekanje vode in čiščenje. Tudi
ogrodje omogoča vsakovrstno prilagajanje višin,
naklonov in kotov, tako da bo zimski vrt kar
najbolj prilagojen vašim željam in potrebam. Kaj
hitro se lahko zgodi, da bo postal vaš najljubši
prostor, kjer boste uživali v zanimivem klepetu s
prijatelji ali poležavanju ob prijetnem pogledu na
zelenilo svojega vrta.
Pozdrav soncu
Ko je zimski vrt zaprt, onemogoča dostop
nadležnim žuželkam, ko pa naše želje po svežem
zraku in soncu postanejo prevelike, pa ga lahko
odpremo in pustimo, da nas sončni žarki božajo
po obrazu, kolikor jih je volja. Pri nekaterih
izvedbah lahko odpremo samo del steklene
površine, pri drugih pa se odpre celotna streha in
zimski vrt se spremeni v prostorno teraso, ki kar
kliče po nadaljevanju užitkov. Privoščite si jih.
POKLI:I
TELEFON
080 1224
mik I 01 I maj 2010 11
mikrofon www.mik-ce.si
besedilo: Nika Logar
fotografije: Mateja Jordović Potočnik
DRUGA
PLAT
SENCE
O pomenih, pomembnosti
in simboliki svetlobe
Svetloba, predvsem naravna, na naše vedenje in bivanje vpliva bolj, kot se morda
zavedamo. Po naravni svetlobi se orientiramo, ravnamo in funkcioniramo glede
nanjo. Tomaž Novljan je raziskovanje svetlobe iz konjička razvil v poklicno specializacijo in v študijski predmet, v okviru katerega svoja znanja in dognanja drugih
strokovnjakov podaja študentom ljubljanske fakultete za arhitekturo.
12 mik I 01 I maj 2010
mik I 01 I maj 2010 13
mikrofon www.mik-ce.si
V poklicnem življenju arhitekt, projektant, profesor in
mentor, v prostem času med drugim fotograf in popotnik.
Štiriindvajset ur na dan eksperimentator, opazovalec in raziskovalec svetlobe. S Tomažem Novljanom smo se pogovarjali
v njegovem kabinetu na fakulteti, medtem ko so žarki toplega popoldanskega sonca božali prve posevke
na slavnih trnovskih gredicah pod oknom.
Za pogovor sem namerno izbrala pozno popoldansko uro, saj ste v nekem pogovoru dejali, da
je večer vaš najljubši del dneva. Kje bi
najraje dočakali današnji večer?
Mogoče na nebotičniku. Srkal bi kavo
in opazoval Ljubljano v večernem soncu.
Imate na splošno občutek, da je večer
najbolj obetaven, optimističen del dneva?
Odvisno od tega, kaj si človek od večera obeta.
(smeh) Včasih marsikaj, spet drugič nič, včasih
razočara. Dejstvo pa je, da je zame osebno to najbolj kreativen del dneva. Zvečer si namreč poln
informacij, impulzov, ki so se kopičili čez dan
in ki jih je treba dati iz sebe. Lahko bi kar delal,
nekam odšel, se srečeval z ljudmi.
Tudi mene ob lepih večerih vedno mika, da bi
nekam šla, nekam daleč.
(smeh) Mogoče je to tudi posledica množice
filmov, v katerih junaki odjahajo v sončni zahod.
V kateri sončni zahod bi najraje odjahali vi?
Kje na svetu vas je svetloba najbolj prevzela?
V Washingtonu. Washington je sicer precej
dolgočasno mesto, a spomnim se, da sem nekega
večera sedel na Kapitolskem griču in gledal proti
zahodu, proti obelisku, preko znanega parka z
stavb, ampak vse več različne svetlobne učinke
na stavbah …
... impresionistične fotografije?
Da. Zelo kontrastne. Najraje sem imel mehko,
toplo večerno svetlobo. Ker na fakulteti nikoli
nismo imeli predmeta, ki bi se ukvarjal
s svetlobo, mi je dekan v nekem pogovoru predlagal, naj se svetlobi posvetim tudi profesionalno.
Seveda sem bil za in tako smo postavili predmet
(Svetloba in osvetlitev v prostoru, op. a.), ki ga
predavam že šesto leto. In zdi se mi, da je iz leta
v leto boljše.
Kaj pa zanimanje pri študentih?
Vedno večje. Vse več je tudi tujih študentov, in
ker gre za izbirni predmet, se zanj odločijo tisti,
ki jih tematika res zanima. In njihovo število iz
leta v leto raste.
Verjetno upate, da se bo izobraževanje
obrestovalo predvsem pri tem, da bodo znali
(bodoči) arhitekti bolje graditi s svetlobo.
Ko govorimo o arhitekturi kot stroki, arhitektih v
povprečju, gre za to, da na fakulteti izobražujemo
arhitekte projektante, ki delajo na različnih
področjih. Zato mislim, da bi se počasi že morali
začeti kazati rezultati. To pomeni, da bi znali
Svetloba je za ljudi privlačna, tu se ne
razlikujemo dosti od žuželk, ki PONOČI
vedno brenčijo okoli svetilke.
muzeji in galerijami, ko je ravno zahajalo sonce.
V takem trenutku dobiš občutek, da je na svetu
vse mogoče, da lahko narediš kar koli. Ta velika dimenzija, združena s pravo svetlobo, ti da
občutek vsemogočnosti.
vgraditi svetlobo v objekt že od vsega začetka, in
ne šele na koncu, ko je za to pogosto že prepozno.
Pri tem mislim tako na naravno kot na umetno
svetlobo, kar zajema širok spekter del od projektiranja tlorisa, konstrukcije, inštalacij …
Zakaj vas je svetloba tako pritegnila, da ste se
ji posvetili tudi v profesionalnem življenju, kot
arhitekt?
Do svetlobe sem pravzaprav prišel skozi fotografijo. Kot vsak arhitekt namreč tudi sam
že od nekdaj veliko fotografiram, kar naenkrat
pa sem se zalotil, da nisem več toliko fotografiral
Kako pomembna je naravna svetloba za kakovost bivanja? Se njenega pomena dovolj zavedamo?
Opažam, da je tako pri naših strankah kot pri
arhitektih zavedanja o pomenu svetlobe vedno
več. Delno gre morda za rezultat naših prizadevanj na fakulteti, gotovo pa tudi za nek globalni
14 mik I 01 I maj 2010
trend. Svetloba je »in« in nedvomno še pridobiva
na pomembnosti. Dejstvo je, da je okno povezava
med notranjim in zunanjim svetom, med interierjem in eksterierjem. In ljudje smo še vedno bitja
zunanjosti. Ne glede na nekaj sto let civilizacije
smo še vedno »narejeni za ven«. Po naravni
svetlobi se orientiramo, ravnamo, funkcioniramo
glede nanjo. Marsikaj počnemo v skladu s tem,
kakšna svetloba je zunaj. Od občutkov slabe
volje, dobre volje, razpoloženja … Pri kakovostnih stanovanjskih zgradbah je to nedvomno
upoštevano. Drugače je, če gre za instantno gradnjo, kakršne je bilo v zadnjih letih gradbene hiperprodukcije. Takrat se je ta dimenzija zapostavljala,
saj so objekte projektirali tudi ljudje brez arhitekturne izobrazbe, ki zadostnih znanj za tovrstno
gradnjo seveda ne morejo imeti. Na splošno pa,
kot rečeno, je zavedanje o pomenu svetlobe v porastu in sem glede tega optimističen.
Bi rekli, da je naravna svetloba postala
dobrina, neke vrste luksuz, ki si ga lahko
privoščijo premožnejši?
Da, žal, to lahko nekateri izkoriščajo, da svoje
gradnje dražje prodajo. Ne gre pa tu le za svetlobo, gre tudi za pogled, veduto, kaj vidiš skozi
svoje okno. Čeprav imamo dovolj svetlobe, lahko
skozi svoje okno vidimo le sosednji blok. Lahko
pa vidimo čez blok in to je nedvomno dodana
vrednost. In ker smo družba, ki se socialno vedno
bolj razslojuje, je tudi svetloba postala eden od
elementov, ki so merilo za ceno stanovanja na
žalost.
Kaj pa umetna svetloba? V starih blokovskih
stanovanjih je bil standard ena stropna luč
in največ dve vtičnici v vsaki sobi, kar ni
dopuščalo veliko »igranja« s svetlobo. Kako je
danes, kako dobro poznamo možnosti oblikovanja z umetno svetlobo?
Tudi z enim izpustom za stropno luč in eno
vtičnico je mogoče z nekaj znanja ustvariti kar
veliko zanimivih kombinacij. Stropno luč lahko
premikamo, uporabimo svetilko z več žarnicami
… Kakovost osvetlitve je v veliki meri odvisna
od izbire same luči, svetilke. Izkoristiti pa velja
seveda tudi druga svetila, na primer stenske ali
stoječe svetilke, ki so pri ustvarjanju ambienta
dobro dopolnilo generalni osvetlitvi. Ponudba
svetlobnih teles je danes enormna. Dobrih, pa
žal tudi slabših, zato je potrebno biti pri nakupu
zelo pazljiv in po potrebi vprašati za nasvet.
Pa vprašajmo: kaj je ne-dobra luč,
ne-dobra svetloba za bivalne prostore?
Parametrov je seveda več. Lahko govorimo o
nekakovostni, ceneni izdelavi svetila, ki je lahko
tudi tehnično oporečno. Pri svetlobi pa je veliko
odvisno od izvora svetlobe. Lahko je to običajna
žarnica, ki zaradi t. i. ekološke oporečnosti
počasi izginja. Potem imamo fluorescentne,
cevne sijalke (tako imenovane neonke), ki pa
so lahko boljše ali slabše kakovosti. Če je svetloba narejena z namenom, da ustreza določeni
funkciji, je dobra, če je prepuščena naključju, je
pogosto slaba. Tudi tu se izplača vložiti v boljšo,
kakovostno sijalko, ki ne utripa, in z regulatorjem jakosti prilagajati moč svetlobe svojim
potrebam in ustvarjati različne ambiente.
Pogosto omenjate ustvarjanje ambientov,
različnih svetlobnih scenarijev v prostoru.
Vsak prostor, gledano fizikalno, ima svoje
lastnosti. Dimenzije: širino, višino in globino,
pa tudi barvo in površino, teksturo. Prostori
pa imajo tudi druge dimenzije, ki psihološko
vplivajo na človeka. In tu se da s svetlobo zelo
veliko narediti; ambient bodisi izboljšati ali
pokvariti. Spet se navezujem na naravno svetlobo, saj smo ljudje še vedno zelo vezani na
spreminjanje naravne svetlobe – ta je zjutraj
drugačna kot opoldne ali zvečer, v New Yorku
drugačna kot v Barceloni ali v Pragi – kar na
našo psiho nezavedno vpliva. Načeloma je topla
bela svetloba tista, ki je najbolj optimistična, prijazna in prijetna. Topla svetloba nam da občutek
udobja, zavetja, varnosti, prijaznosti … tudi
ljubezni. Ni pa najbolj produktivna. Za delovno
storilnost je boljša tista z več modrega nadiha,
podobna dnevni svetlobi. Z različnimi svetlobnimi scenariji, ki jih v prostorih ustvarimo
tudi s pomočjo električne razsvetljave, lahko te
občutke, ki so sicer pogojeni v naravi, poustvarimo v nekem majhnem, zaprtem prostoru.
Okno je povezava med notranjim in zunanjim svetom, med interierjem in eksterierjem. In ljudje smo še vedno bitja
zunanjosti. Ne glede na nekaj sto let
civilizacije smo še vedno »narejeni
za ven«.
Nekje ste dejali, da ambienta nikoli ne moremo
osvetliti idealno, ampak le optimalno.
Ideal je po mojem mnenju na splošno nekaj, po
čemer ves čas hrepenimo, a do tega k sreči nikoli
ne pridemo, saj bi takrat izgubili smoter svojega
delovanja. Optimalna pa je osvetlitev takrat,
kadar uravnovesimo vse dejavnike, ki sodelujejo
pri osvetlitvi prostora. Tu seveda ne govorimo le
o viru svetlobe, ampak tudi o prostoru samem;
njegovih dimenzijah, uporabljenih materialih,
barvah, teksturah … vse to so dejavniki, ki
vplivajo na to, kako se svetloba odbija in širi po
prostoru. Pri tem je seveda bistvena funkcija
prostora. Poseben izziv so majhni prostori, ki
združujejo več funkcij, na primer garsonjera, ki je
hkrati spalnica, dnevna soba, kuhinja, jedilnica,
tudi predsoba. Tu ima svetloba še toliko večjo
vlogo, saj se mora tej množici funkcij prilagajati.
Oziroma še več, svetloba sama lahko definira, kaj
se v tem prostoru v tem trenutku dogaja – je to
kuhanje, spanje, druženje …
Kakšen je vaš odnos do stekla kot edinega
gradbenega materiala, ki prepušča svetlobo?
Kakšen je kompromis med svetlobo in energijsko učinkovitostjo?
Steklo je arhitekturni element, ki nam omogoča,
da spustimo naravno svetlobo v prostor. V kombinaciji z njim pa moramo vedno misliti tudi
na reguliranje svetlobe, se pravi na senčila, s
katerimi lahko sami določamo, koliko svetlobe
spuščamo v prostor. Steklenih površin je zadnje
čase v arhitekturi veliko, saj je steklo razmeroma
poceni in dostopen gradbeni material. Prinaša pa
po drugi strani toplotne izgube, ki pa so seveda
pogojene tudi s tem, na katero stran je obrnjeno
okno … vse to se da izračunati, predvideti in
tako doseči optimum. Veliko pa lahko naredimo
tudi sami. Kot uporabniki se ne smemo zapirati v
pasivnost, ampak bivati aktivno, kar pomeni, da
lahko okno odpiramo, zapiramo ali zasenčimo in
s tem reguliramo temperaturo, pa tudi svetlobo in
kakovost zraka.
Je naravne svetlobe lahko preveč?
Mislim, da svetlobe ni nikoli preveč. Je pa, če govorimo o arhitekturi, nujno ustvariti možnost, da
svetlobo reguliramo, je spuščamo
v prostor toliko, kot si je v trenutku želimo ali je
potrebujemo. In več ko je svetlobe, več možnosti
imamo za prilagajanje notranjosti prostora glede
na zunanje okoliščine.
Naravno svetlobo ljudje nezavedno povezujemo s toploto – ko smo na soncu, nam je toplo.
Kakšni so še drugi, simbolni pomeni svetlobe?
Svetloba je za ljudi vedno privlačna, tu se ne
razlikujemo dosti od žuželk, ki ponoči vedno
brenčijo okoli svetilke. V zgodovini je bila
predvsem naravna svetloba vedno pojem varnosti, mogoče celo bogastva, razkošja, hkrati
pa mistike. Vsa starodavna ljudstva so, vsako
na svoj način, častila sonce. Sončna božanstva
so bila vedno med najpomembnejšimi, če ne
najpomembnejša. S pomočjo sonca so tudi merili
čas, zato lahko rečemo, da je za ljudi že od nekdaj
zelo pomembna. Iz tega so nastali tudi verski
rituali. Različna verstva svetlobo različno obravnavajo, pri vseh pa pomeni nekaj pozitivnega.
Kaj pa senca, tema kot antipod,
nasprotje svetlobe?
Mislim, da jo včasih dojemamo narobe. Tistemu,
kar je v senci, pogosto pripisujemo manj vrednost
mik I 01 I maj 2010 15
mikrofon www.mik-ce.si
Kot uporabniki se ne smemo zapiratI v pasivnost, ampak bivati
aktivno, kar pomeni, da lahko okno odpiramo, zapiramo ali
zasenčimo in s tem reguliramo temperaturo, pa tudi svetlobo in kakovost zraka.
in negativen predznak. Sam mislim, da je ravno
obratno: brez svetlobe ni sence in brez sence ni
svetlobe. Prave svetlobe se razveselimo šele tedaj,
ko smo dlje časa v senci. Šele takrat svetlobo
cenimo in jo tudi bolje razumemo. Poglejmo
samo severna ljudstva oziroma ljudstva, ki živijo
v bližini obeh polov. Imajo mnogo bolj pretanjen
občutek za svetlobo, veliko precizneje jo dojemajo
in bolj cenijo. Obratno je blizu ekvatorja, ko ima
pozitivno vrednost senca kot nasprotje svetlobe,
nasprotje tega torej, česar je preveč.
V vsakdanjem pogovoru pogosto uporabljamo
izraz »lepa svetloba«? Pa lepa svetloba dejan-
sko obstaja, ali gre bolj za svetlobo,
primerno trenutku?
Ljudje v sebi vedno nosimo izkušnjo, impulze
iz preteklosti, spomine na trenutke, ki smo jih
doživeli ob določeni svetlobi. Ko se znajdemo v
podobni situaciji, nam pogosto prav svetloba na
nezavedni ravni prikliče živ spomin na prijeten,
ali pa tudi neprijeten trenutek. »Lepa« ali »grda«
svetloba je tako zelo subjektivna, odvisna od posameznikove izkušnje. Na splošno tako mislim,
da lepe svetlobe same po sebi ni, vedno pride v
kombinaciji. Bodisi z oblaki, s poletjem, sončnim
zahodom … pa tudi v zelo deževnem vremenu.
Takrat ni lepšega kot dramatičen trenutek, ko se v
temnih oblakih naredi luknja, skozi katero posije
sončni žarek.
Se to, da se s svetlobo ukvarjate profesionalno,
pozna tudi v vašem osebnem življenju?
(smeh) Da, seveda se lahko pojavijo tudi
»poklicne deformacije«, vendar sam ob družabnih
priložnostih poskušam delo odklopiti in se posvetiti kakovostnemu druženju. Ljudem ne smeš
vsiljevati svojih pogledov in svoje volje. Tudi
krajev za oddih ne izbiram na ta način, je pa res,
da kamor koli že grem na počitnice, tam iščem
zanimivo, karakteristično svetlobo. Doma pa …
eksperimentiram. (smeh)
Prave svetlobe se razveselimo šele tedaj, ko
smo dlje časa v senci. Šele takrat svetlobo
cenimo in jo tudi bolje razumemo.
16 mik I 01 I maj 2010
mik I 01 I maj 2010 17
mikroskop PIŠI
E-POŠTA
mik@mik-ce.si
besedilo: Petra Mauer
fotografije: arhiv MIK Celje in Shutterstock
Pisano, živahno in drzno
Barvit dom. Kdo si tega ne bi želel? Različne barve poudarijo
osebni slog in individualni značaj, ustvarijo pisano mavrico
svetlečih detajlov in z njihovo pomočjo lahko stopimo
korak bliže k možnosti za uresničevanje kreativnosti
in želje po eksperimentiranju.
A
krilkolor profili so poznani po svojih polnih barvah, med katerimi
lahko izbirate po lastnih željah in
pričakovanjih. Odločitev, kaj boste
izbrali, ni preprosta, saj zahteva precej tehten
premislek. Različne barve namreč v človeku
zbudijo različne občutke.
Veliko prednosti
Akrilkolorne barve so odlične saj ponujajo
mnogo prednosti, ki zagotavljajo njihovo dolgotrajno obstojnost in popoln videz.
V primerjavi z drugimi barvnimi profili se med
nepremičnin, tudi obstojnost barv v neugodnih
vremenskih razmerah, gladek občutek obarvanih elementov, ki jih je lahko vzdrževati, saj se
ne luščijo in tudi umazanija se zlahka očisti,
visoka odsevnost, odpornost na praske in še bi
lahko naštevali, so prednosti, zaradi katerih vse
več ljudi posega po kakovostnih akrilkolornih
barvah. Med drugim so tudi milijoni avtomobilskih zavornih luči dokaz za neznansko
zmožnost trpežnega akrila, ki zmore več let
uspešno kljubovati agresivnemu vremenu. In
katera je prava za vas?
Akrilkolorne barve so čudovite,
saj ponujajo mnogo prednosti, ki
zagotavljajo njihovo dolgotrajno
obstojnost in popoln videz.
drugim ponašajo tudi z odličnimi lastnostmi,
saj omogočajo visok delež odbijanja sončnih
žarkov. Odbijejo namreč kar do 80 odstotkov
sončnih žarkov, kar omogoča večjo izolacijsko
sposobnost in stabilnost. Vsi barvni profili so
bolj odporni proti mehanskim poškodbam,
vremenskim vplivom in UV žarkom. Gladke
površine se prav tako uspešno spopadajo z
umazanijo in prahom, tako da je lupljenje in neprijetno vnovično barvanje le še spomin na preteklost. Vaša okna bodo z akrilkolorno barvo
namreč več let videti sveža in nedotaknjena.
Podjetje MIK Celje na primer ponuja celo 20letno garancijo na obstojnost barve.
Dodana estetska vrednost
Z živahnimi in močnimi barvnimi kontrasti
boste zlahka izvirno izrazili arhitekturo svojega doma ter popestrili svoje domovanje. Ne le
pestrost in posebnost, dodana estetska vrednost
18 mik I 01 I maj 2010
Energična rdeča
Rdeča barva izraža močan značaj, je simbol
dinamike, energije in topline. Privablja pozorFASCINANTNE PREDNOSTI AKRILKOLORNIH BARV
01 odpornost proti agresivnim
praskam in umazaniji
03 kakovostna in obstojna barva
04 visoka sposobnost odbijanja
sončnih žarkov
05 enostavno vzdrževanje; tudi če pride
do poškodbe, jo je mogoče sanirati
z orodjem, ki ga najdemo v vsaki
hiši ali stanovanju
06 možnost velike izbire barvnih nians
07 100-odstotno reciklažni material –
Nevsiljiva rjava
Rjava predstavlja zemeljske odtenke, zato je
videti naravno, deluje nevsiljivo in vzbuja občutke umirjenosti. Simbolizira še skupnost,
čvrstost, trajnost in večnost. Ljudje, ki izberejo
rjavo, so običajno konvencionalni, ne marajo
izstopati in si ne želijo biti ves čas v središču
pozornosti.
Pomirjujoča siva
Če želite doseči občutek miru in če ne želite
pritegniti velike pozornosti, izberite sivo barvo,
ki je precej nevtralna, a v sebi še vedno ohranja
eleganco. Je barva formalnosti, skrivnosti
in ugleda.
Sveža zelena
Želite ustvariti videz narave in svežine? Potem
je zelena barva prava za vas! Pomeni predanost,
samospoštovanje, radodarnost, strast, prav tako
tudi ljubezen do otrok, živali in narave.
vremenskim razmeram
02 odpornost proti odrgninam,
nost od blizu in daleč, zato ni nikoli spregledana. Uporabite živahne detajle, ki bodo razbili
monotonost in pričarali drznost. Barva izraža
tudi preživetje, instinkt, stabilnost, varnost in
pogum.
prijazen do uporabnika in okolja,
v katerem živimo
Igriva srebrna
Srebrna je dokaj hladna barva, a ima v sebi
skrito igrivost in sijaj. Podobna je sivi, le da je
nekoliko živahnejša, simbolizira bogastvo, obilje, glamuroznost in ugled.
Jasna modra
Modra barva deluje hladno, realno in daje vtis
jasnosti. Spominja na morje in nebo, zato bo zagotovo v vas vzbudila pozitivno energijo, prav
tako bo z modrino privlačila mnoge mimoidoče.
Modra je barva inspiracije, odkritosrčnosti, duhovnosti in prijateljstva.
Z živahnimi in močnimi barvnimi kontrasti
boste zlahka izvirno izrazili arhitekturo svojega doma ter popestrili svoje domovanje.
Podjetje MIK Celje je naredilo veliko
revolucijo na področju uporabe vrsto let
pogosto uporabljenih odtenkov barv in v
svoj program vključilo zanimive možnosti
za razbijanje dolgočasnega sivega vsakdana. V PVC stavbno pohištvo je namreč
vključilo raznobarvnost in videz imitacije
ALU. Če imajo proizvajalci oken v Sloveniji in Evropski uniji povprečno med 8 in
10 odstotkov raznobarvnih oken, jih imajo
v MIK-u od 35 do 40 odstotkov. Do živih
barv so ljudje še dokaj zadržani, saj jim
pogosto zmanjka poguma, da bi se
odločali za izrazite in na daleč opazne
nianse. Pri MIK-u se najpogosteje odločajo med odtenki srebrne in rjave barve,
čeprav trend narekuje tudi nakupe bolj
drznih barv.
MIK Celje NA SEJMIH
Sejem SACA
MIK-ovci z oddelka letvic za uokvirjanje slik
so tudi letos obiskali sejem Saca v Bologni.
Cel vikend v mesecu marcu so odkrivali
najnovejše trende na področju materialov
za uokvirjanje slik z namenom, da svojo ponudbo dodatno izboljšajo.
PVC sejem
Tradicionalni obisk sejma PVC stavbnega
pohištva v Nemčiji tudi letos ni razočaral.
Videti je bilo marsikaj, seveda pa je MIKovce najbolj navdušilo podjetje GEALAN
iz Nemčije. To je na sejmu med drugim
predstavilo nov profil, imenovan S 7000
IQ PLUS (debelina 82,5 milimetra), ki ga
v podjetju MIK že uporabljajo za izdelavo
oken.
Proprio
MIK je na prvem mednarodnem sejmu
nepremičnin in investicij v Sloveniji konec
marca na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani predstavil kar tri svoje projekte:
Vojniško gmajno – nadstandardni stanovanjski kompleks, trgovski center C4 v centru Maribora in Pohorske livade.
Dom
MIK-ov razstavni prostor na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani so letos za sejem
DOM zasnovali kar v podjetju. Proizvodna
hala je petčlanski ekipi zaposlenih v proizvodni liniji omogočila, da so zasnovano
idejo spretno izdelali in sejem tudi postavili.
Vanj so ujeli veliko koristnih informacij,
najbolj pa so se posvetili svoji energetski
izkaznici.
mik I 01 I maj 2010 19
polemika www.mik-ce.si
PIŠI
E-POŠTA
mik@mik-ce.si
besedilo: Dušan Matičič
fotografije: Dreamstime in arhiv MIK Celje
Je vaša stavba
potratna ali varčna?
Zmanjšanje porabe in prihranek denarja za ogrevanje in
hlajenje stavb ter ohranjanje naravnih virov bomo dosegli
le z izdatnim zmanjšanjem porabe dragocenih naravnih virov:
premoga, olja, plina.
N
araščajoči stroški za energijo in porazna poraba energije v slovenskem
obstoječem stavbnem fondu zahtevata
tehten razmislek in konkretne ukrepe
na področju energetske učinkovitosti stavb, zato
bodo morali slovenski gradbeniki pospešeno začeti graditi energetsko učinkovite stavbe. K temu
pa jih silijo tudi evropske direktive, kot sta direktiva o energetski učinkovitosti stavb in direktiva
o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah.
Proizvodnja energije terja od nas izrabljanje
dragocenih naravnih virov, kot so premog, olje
ali plin. Premalo pa se zavedamo, da te vire izrabljamo hitreje, kot se ti utegnejo obnavljati, zato
je treba spremeniti naše delovanje na področju
KAJ JE ENERGETSKA IZKAZNICA
Energetska izkaznica je listina, ki podaja informacije o energetski učinkovitosti stavbe
in velja 10 let. Pri tem vključuje energetsko
učinkovitost ovoja stavbe in sistemov za
ogrevanje, klimatizacijo, pripravo sanitarne
tople vode, razsvetljavo in podobno. Pri
obstoječih stavbah je sestavni del energetske izkaznice tudi seznam ukrepov, ki se
jih lahko izvede, da stavba postane energetsko učinkovita.
Predvideno je, da bodo na izkaznici razredi določeni na osnovi potrebne toplote
za ogrevanje, kajti ta podatek je primerljiv
med različnimi vrstami stavb. Ostali podatki
o rabi energije in emisiji ogljikovega dioksida bodo prav tako navedeni na izkaznici.
Predvideno je tudi, da bodo izkaznice za
nove in obstoječe stavbe različne.
nepremišljenega izrabljanja teh virov in začeti
izdatno zmanjševati njihovo porabo. Vzpostaviti
pa moramo tudi kolektivno zavedanje o varčevanju z energijo, saj bomo na ta način pripomogli k
varovanju narave, in še pomembneje, k našemu
udobnejšemu bivanju v čistejšem okolju.
V primeru prodaje ali najema obstoječih stavb mora lastnik energetsko
izkaznico predložiti naj pozneje pred
sklenitvijo pogodbe.
Nujna sanacija energetsko potratnih stavb
V zadnjih letih je zavedanje pomena energetsko
varčne gradnje občutno večje, kar se odraža tudi
na terenu, saj je močno opazno povečanje deleža
graditve nizko energetskih stavb, kar pomeni, da
projektanti in gradbeniki že razmišljajo o energetski učinkovitosti stavb, pri čemer jih seveda
spodbuja tudi zakonodaja.
Bolj kot področje novogradenj pa so alarmantni
podatki o sanaciji starejših stavb, ki so energetsko
neverjetno potratne. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam povedali, da se je v Sloveniji med
leti 1955 in 2000 zgradilo skupaj 83,5 milijona
kvadratnih metrov površin. Stavbe, zgrajene v zadnjih 10 letih, v teh podatkih niso upoštevane, saj
njihova sanacija ni smotrna. Stroški za toplotno
sanacijo stavb, s katero bi izdatno zmanjšali emisijo ogljikovega dioksida v Sloveniji, so relativno
veliki in se gibljejo do skoraj milijarde evrov v
desetih letih. Potencial je predvsem pri stanovanjskih stavbah zelo velik, saj je bilo 38 odstotkov
stanovanjskega fonda v Sloveniji zgrajenega med
leti 1960 in 1980, torej v obdobju energetsko
relativno neučinkovite gradnje in je od njihove
gradnje preteklo že toliko časa, da so te zgradbe
potrebne celovite prenove.
Kaj sploh je energijsko učinkovita prenova?
Vendar je treba poudariti, da prenova sama po
sebi ne pomeni ničesar, če ta ni smiselno izvedena. Učinkovita prenova mora namreč izkazati
vsaj 30-odstotno znižanje porabe energije glede
na trenutno porabo, seveda pa bi morali pri sana-
20 mik I 01 I maj 2010
ciji težiti k temeljiti energetski prenovi objektov.
K temu nas sili tudi zakonodaja, saj bodo morale
biti vse novogradnje do leta 2020 skoraj brezemisijske, za javne stavbe pa bodo veljala še strožja
pravila, saj bodo morale biti do leta 2018 že brezemisijske. Že sedaj pa evropska direktiva nalaga
izračune energijske učinkovitosti stavb ter določa
minimalne zahteve o energetski učinkovitosti
novih in obstoječih večjih stavb, poleg tega pa so
zahtevane tudi študije o izvedljivosti alternativnih
sistemov oskrbe z energijo za večje stavbe in iz-
koriščanje obnovljivih virov ogrevanja in hlajenja,
saj naj bi po Pravilniku o učinkoviti rabi energije
v stavbah (PURES – prenovljena različica začne
veljati julija letos) v vseh stavbah zagotovili najmanj 25 odstotkov energije za ogrevanje, hlajenje,
prezračevanje in ogrevanje vode z obnovljivimi viri
energije.
Energetsko certificiranje stavb
Energetsko certificiranje morajo države članice EU
vnesti v svojo pravno ureditev, zato je Slovenija
z energetskim zakonom v svojo pravno ureditev
prenesla med ostalimi tudi direktivo Evropskega
parlamenta in Sveta iz leta 2002 o energetski
učinkovitosti stavb. Ta je postavila zahtevo glede
energetske izkaznice. Maja letos bo v Evropski
uniji sprejeta in objavljena prenovitev te direktive,
ki podaja še nekaj dodatnih novosti za energetske
izkaznice in jim daje še večjo težo.
Izkaznica je namenjena podajanju informacije o
rabi energije v stavbi (podobno kot na primer podatek o porabi goriva pri avtomobilih). Posredno
pa bodo seveda na trgu v prednosti tisti imetniki
energetske izkaznice, katerih stavbe izkazujejo
majhno rabo energije. V skladu s tržnimi zakonitostmi bo izkaznica, ki bo izkazovala majhno energijo v stavbi, vplivala na povečanje tržne vrednosti
stavbe. Obratno bodo izkaznice, ki bodo izkazovale
visoko rabo energije v stavbi, vplivale na znižanje
njene tržne vrednosti. Energetska izkaznica pa pri
obstoječih stavbah prinaša še dodatno korist, saj so
njen sestavni del tudi predlogi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe.
Proizvodnja MIK-ovih izdelkov poteka v prostorih, ki porabljajo energijo po trenutnih
standardih.
Tomaž Požin, vodja kontrolinga, MIK Celje
»Na področju energetske varčnosti smo
v podjetju MIK Celje naredili ogromno. Že
proizvodnja poteka v prostorih, ki porabljajo
energijo po trenutnih standardih. Tako kot je
bilo pomembno, kako smo zgradili naš objekt, tako se trudimo tudi za svoje stranke,
da jim ponudimo najoptimalnejšo rešitev
za njihove probleme, kajti za stranko je
pomembno, koliko bo z novimi okni prihranila ali koliko bo plačala manj za ogrevanje
z bolj izolativnimi izdelki. Tudi v fazi
montaže zagotavljamo optimalne rešitve
od EKO pa do RAL montaže.«
Energetska izkaznica bo obvezna
Pri novogradnjah bo energetska izkaznica obvezna sestavina projekta izvedenih del in investitor
jo bo moral pridobiti pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Pri prodaji ali najemu
pa bo moral lastnik stavbe kupcu ali najemniku
energetsko izkaznico predložiti najpozneje pred
sklenitvijo pogodbe.
Zakon določa izjeme, v katerih investitorju oziroma lastniku stavbe energetske izkaznice ne
bo treba pridobiti. To bo veljalo za industrijske
stavbe, za stavbe, ki sodijo pod predpise o varstvu
kulturne dediščine oziroma se uporabljajo za
verske dejavnosti, kakor tudi za manjše stavbe in
stavbe, ki se uporabljajo krajši čas.
V primeru prodaje ali najema obstoječih stavb
mora lastnik energetsko izkaznico predložiti
kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe. Stroški izdelave energetske
izkaznice so odvisni od velikosti stavbe in kompleksnosti sistemov za ogrevanje, klimatizacijo,
razsvetljavo, pripravo sanitarne tople vode in drugih sistemov. Po zakonu bodo najvišje cene za izdajo energetskih izkaznic določene v ceniku, ki ga
bo sprejela vlada, vsekakor pa je ceno izkaznice
nemogoče opredeliti brez poznavanja stavbe. Za
izdajo energetskih izkaznic bodo pooblaščeni
usposobljeni izdajatelji izkaznic, vendar pa sta
razpisa, ki bosta osnova za pridobitev licence za
izdajatelja izkaznic, še v pripravi.
Več o energetski varčnosti MIK-ove poslovne stavbe pa v naslednji številki revije Mik.
mik I 01 I maj 2010 21
mikologija www.mik-ce.si
besedilo: Franci Pliberšek
fotografije: arhiv MIK Celje
MIKOV DUH
Spodbujanje
ustvarjalnih
prispevkov
vsakega
sodelavca
Poštenost,
odkritost in
korektnost
Medsebojno
spoštovanje
in skrb za
sodelavce
MIK smo ljudje - takšni in drugačni. Vsak s svojim talentom, znanjem,
vrednotami, slabostim, izkušnjami in dvomi. Dopolnjujemo se in sprejemamo.
V
rednote nadgrajujemo, dvome odpravljamo in težave rešujemo. Ob
vsem tem pa predvsem rastemo. Ne
le kot sodelavci, temveč predvsem
kot ljudje. In prav zadnje me kot direktorja
in pogosto očeta, kot se velikokrat počutim,
najbolj osrečuje. Ko vidim napredek mojih
MIK-ovcev ter vidim srečo in ponos v njihovih očeh, ko premagajo ovire, ki so se morda
zdele njihove meje. Da, rušimo meje. Tako
v poslovnosti kot v medsebojnih odnosih in
osebnostni rasti. Zgradili smo hišico na pravih
temeljih, in ker se zavedamo, da ti temelji niso
samoumevni, jih znamo negovati, spoštovati
in nagrajevati. Prav zato se na sprehodu med
mojimi MIK-ovci vedno znova ustavim ob
mislih, da se mi pravzaprav ni potrebno ničesar
bati. Zavedam se, kje je naše bogastvo, in to
ne kopni, temveč lahko le še raste. Vse drugo
je le logična posledica pravih dejanj in pravih
vrednot. Z MIK-ovim duhom smo lahko le
večni zmagovalci. A razumeti in živeti ga ne
more vsak.
Skrb za samoizpopolnjevanje, Prenos
znanja in izkušenj na
sodelavce
Partnerstvo,
profesionalizem
in strokovnost
Prav zato smo se odločili, da prenovimo našo
revijo in vas vanjo vsrkamo z novim poglavjem
drugačnosti. Morda boste v njeni vsebini našli
inspiracijo ali pa vam bomo popestrili kakšno
popoldne in z nasvetom pomagali rešiti problem. Kdo ve, lahko da prav v moji rubriki,
ki jo bom za vas urejal v vsaki naslednji številki naše revije.
MIK MED NAJBOLJŠIMI ZAPOSLOVALCI V SLOVENIJI
MIK Celje je bil letos nominiran za zlato nit,
ki jo vsako leto prejmejo najboljši zaposlovalci med slovenskimi podjetji. Letošnji
motiv projekta je bil trajnostni razvoj, pri
izboru pa je sodelovalo 8014 zaposlenih, ki
so skozi odgovore izbirali naj zaposlovalca.
Trajnostni razvoj za MIK Celje pomeni 20 let
premaganih izzivov, osvojenih zmag, novih
znanj in 20 let razvoja v smislu človeškega
kapitala ter novih tehnologij in kakovostne
ponudbe njihovim strankam. Pomeni, da se
vsak dan razvijajo, da se ne ustavijo ob ovirah in ne zaspijo ob zmagah.
22 mik I 01 I maj 2010
mik I 01 I maj 2010 23
atomika www.mik-ce.si
besedilo: Tanja Pak
fotografije: osebni arhiv
Zame je steklo čista poezija
Steklo ima v zgodovini in starodavnih zgodbah posebno mesto. Tisočletja nazaj je sprva služilo
le kot cenen nadomestek za drage kamne. Kasneje je bilo dostopno le privilegiranim. V času
Rimljanov je bilo priljubljeno bolj kakor posodje iz žlahtnih kovin, tudi po iznajdbi steklarske
pipe, ki je omogočila cenejšo množično proizvodnjo. Steklo je služilo za vez med božjim in
tuzemskim, omogočalo je utvare in sanje, ko je svetloba prvič prosevala skozi materialno v barvastih oknih srednjeveških katedral. V novem veku je steklena žarnica spremenila svet. Steklo
je postalo material, ki je poganjal civilizacijo. Arhitektura, pametna stekla, računalniki, optična
vlakna, teleskopi. Brez njih si današnjega sveta ne moremo več predstavljati.
A
S svojimi čarobnimi lastnostmi je steklo postalo del mojega
vokabularja, poznam ga v vseh trenutkih njegovega stanja,
vem, kako se obnaša in kako živi, ko prehaja iz vroče v hladno
fazo in prevzema končno obliko.
24 mik I 01 I maj 2010
mpak zame je steklo čista poezija. Je
voda. Je živo, teče, diha. Je kot reka.
Divje, nemirno in leno v počasnem
toku, dokler sredi zime ne zamrzne
in takrat ujame trenutek. Trenutek življenja je za
vedno ujet v formo, ki jo steklo zaobjema, ostale
trenutke, ki so bili pred njim in po njem, slutimo.
Steklo me privlači s svojo neulovljivostjo, spremenljivostjo, daje slutiti tisto, kar je znotraj in za njim,
je kot opna, ki loči tukaj in tam ... in na kateri se
vse sreča. Moje misli in podobe zunanjega sveta,
oboje potujejo vsaka v svoji smeri naprej in se v
svojem majhnem delu odbijejo spremenjene od tega
srečanja tudi nazaj ... Le svetloba je tista, ki steklo
za bežni trenutek lahko ulovi ... Skriva, odkriva ...
Je tukaj in hkrati daleč tam ...
S svojimi čarobnimi lastnostmi je steklo postalo
del mojega vokabularja, poznam ga v vseh trenutkih njegovega stanja, vem, kako se obnaša in kako
živi, ko prehaja iz vroče v hladno fazo in prevzema
končno obliko. Je medij, skozi katerega se izražam,
njegove lastnosti ustrezajo moji izpovedi.
Zgolj njegova bleščeča lepota me ne zadovoljuje,
njegove možnosti iščem drugje. Poskušam posegati
globlje pod površje, dokler steklo ne postane zgolj
nosilec zgodb, metafora, izraz ...
V oblikovanju uporabnih steklenih predmetov
upoštevam zakonitosti materiala in možnosti proizvodnje. Ob tem verjamem v odgovorno oblikovanje,
katerega produkt so izdelki, ki brez odvečne navlake služijo svojemu namenu in katerih oblika ni
podvržena modnim muham, temveč je aktualna v
daljšem časovnem obdobju. Gre za iskanje čim bolj
popolne uravnoteženosti med izdelkom, njegovimi
deli, njegovo funkcijo in uporabnikom.
Skozi desetletja, stoletja in tisočletja požlahtnjena
veščina steklarstva, izkušnje mojstrov, njihova
spretnost, občutek za material, spoštovanje te
zahtevne žareče gmote na koncu steklarske palice
so potrebne, da stekleni mehurček popolno zaobjame formo, ki jo določim, da se svetloba ulovi
vanj, da srce zaigra, ko se dotaknemo kozarca,
da je voda, ki jo pijemo iz njega, bolj bistra, da je
vino žlahtnejše in da rože lepše dišijo … da je dan
prijetnejši in prijaznejši.
Za to navsezadnje gre.
O AVTORICI
Tanja Pak je oblikovalka, ki ima steklo v
krvi. Skoraj dobesedno, saj so se s pihanjem in oblikovanjem stekla v Rogaški Slatini,
od koder izvira, ukvarjali že njen oče, strici
in ded. Od leta 2001 je profesorica, od leta
2008 pa izredna profesorica na Oddelku
za oblikovanje ALUO Univerze v Ljubljani.
Gostovala je na številnih delavnicah v tujini.
Leta 2008 je prejela mednarodno nagrado
za oblikovanje – častno pohvalo Red za
kozarčke Lara, leta 2009 pa za set za
vodo Flow.
Njena dela so objavljena v pomembnih
mednarodnih publikacijah, sodelovala je na
mednarodnih razstavah skulpture v steklu.
Dela v svojem studiu v Ljubljani.
mik I 01 I maj 2010 25
odmik www.mik-ce.si
OBIŠ:I
SALON
IZOLA
besedilo: Nika Logar
fotografije: Zaklop in Shutterstock
Skriti zakladi OBALE
Morje – navadno imamo v mislih le to, ko se iz notranjosti Slovenije odpravimo proti obali. Med lovom na sončne žarke in
okušanjem slanega zraka si le redko vzamemo čas, da bi opazili kaj več od niza barvitih pročelij, ki se nečimrno ogledujejo
v modrem zrcalu. A tistih pravih zakladov tu ne bomo našli.
Ti skromno tičijo v ozkih, zavitih uličicah in šepetajo zgodbe
obmorskega srednjeveškega bisera.
Z
a oči pogosto rečemo, da so ogledalo
duše. Enako bi lahko rekli za okna.
Notranjost hiše povezujejo s svetom
zunaj, po drugi strani pa tistim, ki
vanje pokukajo od zunaj, odkrivajo pogled na
življenje v hiši. In življenja v njej nekoč.
Življenje nekoč …
»Stavbno pohištvo, predvsem okna in vrata, je
kot element fasadnih odprtin tehnično dorečeno
in je bilo do začetka druge svetovne vojne po
vsej Sloveniji bolj enovito kot na primer stavbni
volumen,« pove Živa Deu, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in avtorica vrste
knjig in člankov o ohranjanju stavbne dediščine.
Prevladoval je dvojni okenski okvir – okenska
škatla ali lesen podboj, na katerega so bila vpeta
okenska krila. Na Primorskem je bil bolj kot škatla značilen dvojni okenski okvir – včasih lesen,
še pogosteje pa kamnit. »Okenska škatla namreč
za izdelavo zahteva več lesa, Primorska pa je bila
v tem času z lesom revna, zato so z njim varčevali,« pojasnjuje Deu. Na notranji strani okvirja
so bila z običajno kovinskimi nasadili vpeta krila
z zasteklitvijo, na zunanji pa krila z lesenim polnilom – polknice oziroma naoknice. Med dvema
okvirjema tako nastane zračni prostor, ki je, kadar
so krila zaprta, zelo kakovosten zvočni in toplotni izolator in tako odlična naravna zaščita pred
močno sončno pripeko poleti, pa tudi pred hitrimi
temperaturnimi spremembami.
V drugi polovici 20. stoletja so dvojni okvirji začeli izginjati. Nadomeščali so jih najprej vezana
okna, nato termopan, kot senčila pa predvsem
platneni zasloni. Danes se dvojni okvirji vračajo,
saj so lastniki stanovanj (ponovno) sprevideli, da
je les naraven material, ki daje idealno zaščito
pred soncem.
Za izdelavo polknic in okenskih okvirjev so najpogosteje uporabljali hrast, ki nezaščiten traja
tudi do dvesto let. Z množično gradnjo so se
možnosti za izbiro najboljšega lesa zmanjšale,
zato so Primorci polknice in okenske okvirje, da
delali mojstri, zato so bila krila pogosto umetelno
izdelana – primer je tako imenovano zrcalo,« pojasni Weigl. Na podeželju so krila pogosto izdelovali kar sami, zato so bili izdelki preprosti, robati
in brez vrtljivih letvic za zračenje.
… danes …
Stanje stavbne dediščine na Obali po besedah
sogovornikov danes ni rožnato, a lahko bi bilo
slabše. »Lahko rečem, da ima primorski svet še
zelo razpoznavno stavbno dediščino, ki tudi identitetno odlikuje te kraje,« pravi Živa Deu. Delno
gre zahvala dejstvu, da je glavni gradbeni material
v teh krajih, kamen, precej trdno gradivo, zaslužni
pa so gotovo tudi ozaveščeni lastniki in investitorji. »Naša obala je v nekem obdobju sprejela
velik del intelektualne srenje, ki se bolje zaveda
vrednosti stavbne dediščine,« pojasnjuje Deu.
Weigl pravi, da Obale na splošno ne gre jemati
za zgled; če že, potem je velik korak v zadnjem
času naredila Izola, kjer se stare stavbe in njihovo
stavbno pohištvo obnavlja načrtno. Tudi marsikje
drugje je v teoriji za obnovo stavb dobro poskrbljeno, šepa pa praksa. »V našem prostoru so
normativi jasni, zakonodaja je dobro zasnovana in
zapisana. Tako zakon o varovanju stavbne dedi-
Novejša in bolj dodelana polkna imajo
premične letvice, ki omogočajo reguliranje pretoka zraka.
mag. Igor Weigl, ZVKD
»Obdobje nastanka okna najlaže določimo
na podlagi nasadil in okovij. In to naj bo
vodilo tudi pri obnovi.«
26 mik I 01 I maj 2010
bi podaljšali njihovo življenjsko dobo, zaščitili z
oljnimi premazi. »Pogosto s tistim, kar je ostalo
od barvanja čolna ali barke; Primorci so znani po
varčnosti,« se napol pošali Igor Weigl s piranskega zavoda za varovanje kulturne dediščine.
Med tipi hiš – torej vaško, meščansko ali solinarko – v zasnovi stavbnega pohištva ni bilo velikih razlik, razlikovala pa so se v mizarski izvedbi.
»Polkna, pripeta na premožnejše meščanske hiše,
kakršna še danes vidimo ponekod v Piranu, so iz-
ščine kot zakon o okolju, ki varuje našo stavbno
dediščino v širšem smislu, določata, kako naj se
ohranjajo sledi stavbarstva določene regije, vendar se v praksi ne izvajata. Po eni strani gre za primanjkljaj inšpekcijskih služb, ki bi vršile nadzor,
po drugi pa nam manjka izobraževanja; tako investitorjev, ki stavbo prenavljajo, pa tudi obrtnikov.
Obrtniki so danes namreč vse bolj cenjeni med
ljudmi, ki upravljajo s stavbnim fondom. Ljudje
bodo le redko poklicali zavod, konzervatorja ali
arhitekta. Obrnili se bodo na mojstra in od njegove ozaveščenosti je odvisno, kako bo potekala
prenova,« pojasnjuje Deu.
»Nevarna je tudi prenova stavbne dediščine pri
večstanovanjskih zgradbah, ki so tudi na obali
pogoste,« pravi Deu. »Tu bi morali imeti arbitra,
ki bi določil, da mora biti podoba po prenovi enovita. Pri stavbnem pohištvu gre namreč za zunanjo
podobo stavbe, ki jo vidimo vsi.«
… in jutri
Zavedanje lastne zgodovine in ob tem ohranjanje
kulturne in stavbne dediščine nista domena sivobradih strokovnjakov, zasanjanih nostalgikov
in državnih zavodov. Sta odgovornost in hkrati
privilegij nas vseh. »Mnenje, ki se je močno zakoreninilo med investitorji in lastniki, da s svojo
hišo lahko delaš, kar želiš, je napačno. Vsaka hiša
je namreč tudi del prostora, v katerem stoji,« pravi
Živa Deu. »Le notranjost in uporabnost stavbe sta
lahko last posameznika, zunanja podoba, stavbni
ovoj, pa je last celega sveta.«
Sogovornika se strinjata, da je izobraževanje
posameznikov – tako investitorjev kot lastnikov
dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo
Marko Cigler, vodja službe za meritve,
reklamacije in servis, MIK Celje
»Bivalne potrebe in zahteve se spreminjajo
in nikakor ne mislim, da bi morale stavbe
ostajati enake kot pred stoletji. A obnova
mora biti premišljena.«
»Glede vzdrževanj oken na Obali, predvsem
zaradi vse močnejše burje, priporočamo
redno barvanje in oljenje okovja. Pa seveda
tudi redno čiščenje oken.«
mik I 01 I maj 2010 27
mikrofon odmik
Okna najlaže datiramo na
podlagi nasadil in okovij. Baročno
okovje iz 18. stoletja je značilno
za Obalo, pa tudi za širše območje zaledja slovenske Istre.
Preproste polne polknice so
obešene na kovinska nasadila v
kamnitem okvirju. Z domiselnim
zatičem lahko polknico na pol
pripremo, kar omogoči kroženje zraka in prepreči loputanje
zaradi vetra ali vdor sončnih
žarkov.
– pomembnejše od poostritve nadzora. »Dobri
primeri so, a jih premalo poznamo. Menim, da bi
morali posamezne dobre primere prenove zbrati in
izdati v posebni knjižici, tako kot je to v Angliji,
na Nizozemskem in drugje v tujini, predvsem
na severu,« razmišlja Deu. »Bivalne potrebe in
zahteve se spreminjajo in nikakor ne mislim, da
bi morale stavbe ostajati enake kot pred stoletji.
A obnova mora biti premišljena. Z enim samim
okenskim ali vratnim krilom, ki je nepravilno
oblikovano, lahko namreč uničimo cel videz
stavbnega ovoja, z eno neprimerno prenovo za
vedno izgubimo dragocen del svoje zgodovine.«
Novejša in bolj dodelana
polkna imajo premične letvice,
ki omogočajo reguliranje
pretoka zraka.
Zgodbe o Piranu
V srcu Pirana, kjer se danes razprostira Tartinijev trg, je bilo še v 19. stoletju
pristanišče. Dostop vanj je ladjam omogočal
Stari most (Ponte antico), zgrajen po principu dvižnega mostu. Stari mandrač, kot
so ga imenovali, so zaradi plitvosti, visokih
vzdrževalnih stroškov in smradu leta 1894
zasuli.
Okno hiše ob Tartinijevem trgu.
Letvice so zamaknjene ena
preko druge, a fiksne (ne da se
jih odpreti). Domačini pravijo, da
modra barva polknic od oken
v poletnih mesecih odganja
nadležen mrčes.
V okencu s pogledom na osrednji piranski trg vidimo primer
združevanja načela ohranjanja
kulturne dediščine z individualnim okusom lastnika.
Gotsko okno, spremenjeno v 17.
ali 18. stoletju, ima tipične preproste, a slikovite polknice in značilen sistem odpiranja s palico, ki
učinkovito preprečuje loputanje
tudi ob močni burji.
www.mik-ce.si
Prvi trolejbus pri nas
Med Piranom in Lucijo je v začetku 20.
stoletja vozil prvi trolejbus v Sloveniji, hkrati
prvi na celotnem Balkanu. Ker je bila vožnja
z njim neudobna, poleg tega pa odvisna
od vremenskih razmer (močnejša burja je s
kontaktnega voznega voda snemala odjemnike toka), ga je leta 1912 zamenjal tramvaj.
Ta je s slovenske obale izginil leta 1953.
Zavedanje lastne zgodovine in ob tem
ohranjanje kulturne in stavbne dediščine
sta odgovornost in hkrati privilegij nas
vseh.
Edina pomorska bitka pri nas
Na morju pred Piranom je leta 1812
potekala edina pomorska bitka v slovenskem morju. V njej je britanska mornarica
iz zasede napadla in v dobrih šestih urah
porazila novo francosko vojno ladjo, zgrajeno v beneških ladjedelnicah, in jo skupaj s
peščico preživele posadke zajela in odvlekla
na otok Vis.
Pogled skozi okno iz 18. stoletja z originalnim okovjem za
zapiranje. Pogled od blizu nam
razkrije, da je v okenskih krilih
vrsta »nepravilnosti«.
Kadar investitor pri gradnji ni
potreboval toliko oken, kot jih je
narekovala simetrija fasade, si je
pomagal z gradnjo tako imenovanega slepega okna, fasadnega
elementa, ki posnema podobo
zaprtega okna.
28 mik I 01 I maj 2010
Okna Muzeja solinarstva ob
kanalu Giassi na sečoveljskih
solinah. Solinarske hiše so bile
med redkimi v obalni regiji, ki so
imele okenske odprtine tudi na
severni strani.
mik I 01 I maj 2010 29
mamika www.mik-ce.si
POKLI:I
TELEFON
080 1224
besedilo: Nika Logar
fotografije: Shutterstock
S kisom in šnopsom
»Okna so morala biti brezhibno čista vsaj trikrat na leto – za
veliko noč, žegnanje in vse svete. Da ne bi zmanjkalo časa
za vsa opravila, je v naši hiši veljalo nepisano pravilo, da
morajo biti že ob sv. Jožefu (19. marca) vsa okna očiščena,
zavese pa oprane.«
P
o takšnem strogem režimu je nekoč potekalo čiščenje oken. Vas zanima več?
»Takole nekako je šlo: najprej smo
na starem šporgetu, v katerem se je za
kuho kurilo ves dan, v kotličku segreli vodo in jo
prelili v škaf. Seveda je bilo potrebnih kar nekaj
kotličkov, preden je bil škaf poln. Prva runda
vode je bila namenjena čiščenju lesenih delov –
okenskih polic in okvirjev. Za to opravilo so bile
najprimernejše stare, odslužene dolge gate starega
ata, izdelane iz dovolj kakovostnega blaga, da
se pri drgnjenju dotrajanih lesenih delov v golo
dlan ni zarila kaka trska. Rokavic seveda nismo
uporabljali … Čistila pa kakor kdaj; preden so se
na trgu pojavila specializirana, smo si večkrat pomagali kar s praškom za pranje perila. Malo bolj
si podrgnil, pa je prav tako šlo.
Ko so bili okvirji očiščeni, so na vrsto prišla
stekla. Ker se je včasih kurilo predvsem na les
in premog, so bila okna spomladi zelo umazana,
kar je seveda zahtevalo dve rundi čiščenja in kar
nekaj kotličkov segrete vode. Za odstranjevanje
mastnih madežev in vodnega kamna so vodi dodajali kis, soseda Staška, ki prihaja z Dolenjske, pa
pravi, da so se doma najtrdovratnejše umazanije
na oknih lotili kar z domačim šnopsom. No, pri
nas ga nikoli ni bilo toliko, da bi ga stran metali.
Za pomivanje stekel smo uporabljali toplo vodo
in mehko krpo, ki za seboj ni puščala vlaken; navadno kako odsluženo, pošteno sprano kuhinjsko
krpo ali očetovo dotrajano srajco. Končni sijaj pa
so stekla dobila šele po temeljitem, večkratnem
brisanju in drgnjenju s časopisnim papirjem.
Na koncu smo očistili še okensko okovje. Kovinske kljuke so se namreč morale svetiti prav tako
kot stekla in za to smo poskrbeli otroci, z drgnjenjem s sidolom in mehko krpo.
Modernejša hiša, ki sva jo z možem kupila po
poroki, je imela večja okna. A to, vsaj kar zadeva
čiščenje, ni prineslo prav nič dobrega. Da sem dosegla najvišje predele, sem namreč morala stopiti
na kuhinjski stol, pri čiščenju vmesnih površin
dvojno zastekljenih oken pa mi je moral zaradi
nerodnega sistema, pri katerem si moral okno najprej nagniti do vodoravne lege in nato »razpreti«,
pomagati mož ali starejši sin.«
30 mik I 01 I maj 2010
Nagelj, rožmarin in roženkravt
Tri okrasne rastline, ki danes niso med
najbolj priljubljenimi, včasih pa so s svojim
privlačnim videzom in omamnim vonjem
krasile vsako slovensko okno. S šopki
omenjenih rastlin so dekleta pozdravljala
mlade fante, ki so se iz vojske vračali v vas.
Kako
oken NE
čistimo
01 NE čistite oken v sončnem vremenu!
02 NE uporabljajte krpe za prah!
03 NE zračite in čistite oken hkrati!
04 NE čistite okenskih stekel s kremastimi čistili!
05 NE uporabljajte močnih, agresivnih čistil!
06 NE uporabljajte papirnatih brisač!
07 NE drgnite madežev z golo roko!
Morda to neradi slišimo, a so stvari, ki jih
mame in babice gotovo znajo najbolje.
Konec koncev tudi izkušnje nekaj veljajo.
01
Zasušene kapljice vode s stekla naj-
laže odstranimo s kisom, mastne
odtise rok ali iztrebke insektov
pa z domačim žganjem.
02
Star časopisni papir je za doseganje sijaja prav tako učinkovit kot
najmodernejše krpe, poleg
tega pa mnogo cenejši.
03 Okna so zares čista le,
če so čista stekla, okvirji
in kljuke.
08 NE plezajte na zunanjo stran okna!
09 NE naslanjajte se na steklo!
10 NE pozabite zapreti kanarčka v kletko!
mik I 01 I maj 2010 31
mikrofon dinamik
RK Celje Pivovarna Laško je vodilni klub
v MIK 1. Ligi. Njegovi največji uspehi so:
• evropski prvaki 2004
• zmagovalci Evropskega
superpokala 2004
• 16-kratni državni prvaki Slovenije
• 14-kratni pokalni zmagovalci Slovenije
www.mik-ce.si
Njihov najbolj zvest navijač je duhovnik
Izidor Pečovnik – Dori. Na eni izmed
tekem je, ko je izraelski sodnik tekel mimo
njega, s slovensko zastavo zamahnil tako
močno, da je sodnik padel in drsel po
parketu še nekaj metrov, nato pa vstal
in nadaljeval s sojenjem, saj ni povsem
vedel, kaj se je sploh zgodilo.
Najpogostejše poškodbe pri rokometu
so poleg udarnin in odrgnin poškodbe
ramenskega obroča (strelske roke), zvini
gležnja in poškodbe sprednje križne vezi
(koleno), veliko je tudi poškodb prstov
na rokah. Le trije igralci članske ekipe
niso imeli nobene od teh poškodb, odkar
igrajo v dresu Celja.
Za boljši oprijem žoge se pri rokometu
uporablja smola. Na leto je v klubu
porabijo približno 20 kilogramov.
Igralci imajo pred tekmo - za motivacijo,
za sprostitev ali iz vraževernosti - prav
poseben ritual oblačenja – na primer
obujejo najprej eno športno copato
in nato drugo, poslušajo glasbo, gredo
na kavo. Kaj počnejo po tekmi, pa po
mnenju Uroša Zormana ni za javnost.
Edvard Kokšarov je najdlje v celjskem
moštvu, že 11 sezon. Najnovejši član je
Gašper Marguč, ki se je ekipi pridružil
marca letos.
V letošnji sezoni sta največ golov dala
Renato Vugrinec, 104 zadetki v MIK 1.
Ligi, in Edvard Kokšarov, 54 zadetkov
v Pokalu EHF.
NA TRENINGU Z NAJBOLJŠIMI
32 mik I 01 I maj 2010
mik I 01 I maj 2010 33
mikavno www.mik-ce.si
POKLI:I
TELEFON
080 1224
besedilo: Manja Kovačič
fotografije: Žare Modlic
Morje, valovi,
kapljice in umetnost
Kje je MIK?
»N
težava trg, ki ga ni. Hkrati je tu problem statusa
umetnosti, ki je zelo šibek, tudi odnos do umetnosti je zelo brezbrižen. Morali bi se zavedati,
da nosi umetnina visoko vrednost, s tem tudi
prodajno, le cenjena ni. Gre pa tudi za brezbrižen
odnos do kvalitet in investicij, ki jih umetnik
vnaša v umetnino. Vsak si mora izboriti svoj
»Videnega ne moremo kar prekopirati.
Prenesti videno v slikarski medij – to
je umetnost.«
doživljajev, vezanih na neki kraj, ki postane vir
inspiracije. V njenih prvi letih ustvarjanja je to
bil gozd, zdaj je morje. Svoja dela opisuje kot
subtilna, pravi, da gre za abstraktni impresionizem in akcijsko slikarstvo.
Podcenjena umetnost
Ko je končala akademijo, ni bila prepričana, ali
bo dejansko slikala in imela razstave. Spraševala
se je, kako od tega živeti? »Pri nas je največja
prostor. In če drugi ne uvidijo kakovosti,
mora delati na dokazovanju te toliko bolj,«
pravi slikarka.
Umetniško znanje
Kodermanova meni, da si umetnik mora prizadevati za potrebno znanje, da lahko ustvarja: »Brez
znanja umetnik, umetnica niti ne more povsem
odkrito in dosledno delovati. Pridobljeno znanje
mora nenehno širiti in obnavljati.«
Maribor
Prevalje
Orehova vas
Celjska cesta 55,
3212 Vojnik
Slovenija
Murska Sobota
Ptuj
tel.: 03 428 28 50
fax: 03 428 28 60
e-pošta: mik@mik-ce.si
MIK-ova spletna stran: www.mik-ce.si
Velenje
Laiki bi rekli, da so za slikarstvo pomembni talent in ideje.
Akademska slikarka Alenka Koderman pa pravi, da so
pomembnejše dovzetnost, dojemljivost in inspiracija.
ikoli nisem ustvarjala zaradi
idej, šlo je predvsem za številne zaznavne sposobnosti,
za nenehno učenje, raziskovanje. Videno področje je izjemno široko, mnogo je
odnosov, relacij, tako kot je tudi veliko možnosti
izražanja,« meni Kodermanova. Slika na podlagi
MIK d.o.o. uprava
Vojnik
Celje
Rogaška
Slatina
Kranj
Nova Gorica
Ljubljana
O NJENI RAZSTAVI V MIK-U
V zadnjih letih je njen vir inspiracije morje.
»Nikoli si nisem niti predstavljala, da bom
kdaj slikala morje kot motiv. Potem pa kar
naenkrat spremeniš okolje in se velikokrat
napotiš do obale … iz notranje nuje,« pravi
slikarka.
Slike iz zadnjih dveh ciklov, morja in valov,
ki jih je Kodermanova pred nedavnim razstavila tudi v MIK-ovi galeriji v Vojniku,
so nastale na podlagi številnih opazovanj
morja. Za razstavo v MIK-u pravi, da se ji
zdi preplet delovnega okolja in galerijskega
prostora zelo zanimiv, hkrati pa pojasnjuje:
»Prav pri slikah morja me je zanimala predvsem gibljivost, valovanje, tok, polzenje.
Če hočeš to doseči, moraš biti prepuščen
ustvarjalnemu procesu, biti spontan, odkrit
in doseči gibljivost.« Zadnje slike morja
razume kot nekaj, kjer se šele skozi sam
proces slikanja razkrije, kaj slika pravzaprav
predstavlja: »Velikokrat pa mi je jasno šele
čez čas. Prav nedoločenost tega, kar bo
nastalo, omogoča in daje sliki večjo spontanost.«
Novo mesto
Izola
MIK-OVE POSLOVNE ENOTE:
MESTO
ULICA
POŠTNA ŠTEVILKA
TELEFON
E-pošta
PE Celje
Opekarniška cesta 15b
3000 Celje
0590 82 810
prodaja.celje@mik-ce.si
PE Ljubljana
Jarška cesta 10a in 10b
1000 Ljubljana
01 547 20 20
prodaja.ljubljana@mik-ce.si
PE Kranj
Šuceva 23
4000 Kranj
0590 25 050
prodaja.kranj@mik-ce.si
PE Novo mesto
Seidlova cesta 27
8000 Novo mesto
07 302 10 70
prodaja.novomesto@mik-ce.si
PE Izola
Prešernova cesta 55
6310 Izola
05 640 50 50
prodaja.izola@mik-ce.si
PE Nova Gorica
Erjavčeva ulica 27
5000 Nova Gorica
0590 24 400
prodaja.novagorica@mik-ce.si
PE Maribor
Žolgarjeva 15
2000 Maribor
02 480 01 45
prodaja.maribor@mik-ce.si
PE Murska Sobota
Kocljeva ulica 13
9000 Murska Sobota
02 531 11 50
prodaja.murskasobota@mik-ce.si
Delovni čas MIK-ovih salonov: ponedeljek – petek od 8.00 do 16.00
V MIK-u Celje so letos poleg razstave
akademske slikarke Alenke Koderman
razstavili tudi dela akademskega slikarja
Bogdana Čobala. V Galeriji MIK Ljubljana
pa je svoja dela prvič uradno razstavil
Stane Klančnik.
POOBLAŠČENI ZASTOPNIKI:
PODJETJE
Naslov
TELEFON
GSM
E-pošta IN SPLETNi naslov
ZAVBER, trgovina in storitve D.O.O.
Kidričeva ulica 30
3250 Rogaška Slatina
03 819 09 30
031 659 885
info@zorma-trade.si
www.zorma-trade.si
MOPS-MONTAŽA, LEŠNIK Stanislav s.p.
Mariborska cesta 83
2312 Orehova vas
02 606 52 00
031 572 801
mops.lesnik@siol.net
ŠARM TRGOVINA IN ZASTOPSTVO MIRAN ŠKALIČ, s.p.
Na produ 58
2391 Prevalje
02 823 21 12
051 621 291
sarm@siol.net
www.prodaja-okna-vrata.si
POGLADIČ ANDREJ s.p.
Kidričeva cesta 2B
3320 Velenje
03 897 71 80
041 743 038
GOLOB JANEZ s.p.
Trstenjakova ulica 5
2250 Ptuj
02 771 04 12
040 899 360
MIK-OV PARTNER ODPRL NOV
POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER
MIK-ov pooblaščeni zastopnik MOPS v
Orehovi Vasi je decembra lani odprl nov
poslovno-stanovanjski center na skupni
površini 1.500 kvadratnih metrov. V novih
prostorih se poleg dnevnega lokala, frizerskega salona, agencij in stanovanj razteza
velik MIK-ov razstavno-prodajni salon. La-
stnika Slavko in Branka Lešnik o sodelovanju
s podjetjem MIK Celje pravita: »Ponosna sva,
da lahko zastopava tako kakovostne izdelke,
kot so MIK-ovi, hkrati pa se od MIK-a in ob
njem tudi midva ves čas učiva in razvijava.«
Slike iz zadnjih dveh ciklov, morja in valov, ki jih je Kodermanova pred nedavnim razstavila tudi v MIK-ovi galeriji v Vojniku, so nastale na podlagi številnih opazovanj morja.
34 mik I 01 I maj 2010
mik I 01 I maj 2010 35
mikrofon NOVO - NAJVAR^NEJŠA STANOVANJA V SLOVENIJI
Vojni{ka gmajna, užitek bivanja!
V sredi�~u Vojnika, le korak od gozda, vam ponujamo 50 novih nadstandardnih
stanovanj!
• Odli~na lokacija v mirnem zelenem okolju in neposredni bližini vseh storitvenih
dejavnosti (trgovine, zdravstveni dom, dom za ostarele, center mesta, …)
• Energetsko najvar~nej�i stanovanjski kompleks v Sloveniji (izdelana bo energetska
izkaznica)
• Izjemno var~na okna energetskega razreda A s troslojnimi stekli (0,6 W/m 2K)
• Poskrbljeno za varnost – ograjena in za�~itena okolica
• Nadstandardno opremljena stanovanja
36 mik I 01 I maj 2010
www.mikstanovanja.si
© Copyright 2024