SVETILNIK     kulturni občasnik za mlade zanesenjake Gledališče Koper, Pokrajinski muzej Koper, Obalne galerije Piran, Comunità degli Italiani “Giuseppe - Tartini”Pirano, Pokrajinski arhiv Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Knjigarna Libris Letnik IVŠtevilka 2 December 2010 Brezplačni izvod 2 MOJ ODER KATJA PEGAN – PATRIK GREBLO PEPELKA IN JAZ Pravljica z glasbo in plesom REŽISERKA AVTOR GLASBE KOSTUMOGRAFKA OBLIKOVALCA LUČI SVETOVALKA ZA GIB IGRAJO Jaz Pepelka Podganca, Princ Mačeha, Vila Suha presta Glista s piste KATJA PEGAN PATRIK GREBLO ANA MATIJEVIĆ JAKA VARMUŽ, JAKA IVANC FIONA JOHNSON KOCJANČIČ IGOR ŠTAMULAK AJDA SMREKAR GAYNOR JOHNSON MOJCA FATUR ŽANE BAJDA BLAŽ POPOVSKI   foto jaka ivanc Pepelka in jaz  Predragi moji, to ni šala, ta pesem dolgo je v meni spala- Nekoč živela je ...(pazi kompot) Nekoč živela je in še živi, najlepša punca mojih dni.  a prišel je trenutek pravi, da ne ostane le v moji glavi. Ime so dali ji res čudno, za lep obraz in stas preveč odurno. Pepelka je – saj vendar veste , najmlajša sestra tele suhe preste, in tiste gliste z modne piste. Starejši sestri se učita plemiških manir, Kraljevi ples ni veselica, ni prepir. Mačeha, grozna ta matrona je mojstrica visokega bontona.  3 Gledališče GledališčeKoper Koper || www.gledalisce-koper.si www.gledalisce-koper.si MOJ ODER ✎ ilustracije: ana matijević MOJ ODER Baročna oblačila Barok (1640-1709) V  4 obdobju baroka so temeljnim značilnostim renesančnega sloga dodali bujnost in slikovitost. Za baročni slog so bile značilne razgibane linije in čezmerno okraševanje. V tem obdobju so bili priljubljeni težki materiali: taft, saten in brokat. Ženska in moška oblačila so postajala bolj sproščena in udobna, saj so odstranili steznike. Žensko oblačilo je bilo bolj stilizirano, sprednji del dolgega krila je bil razprt tako, da se je videlo spodnje krilo. Na bokih je bilo nabrano in dvignjeno z železnimi obroči. Životec s kostmi je bil čipkast. Kroj je bil kvadraten, sprednji del oblačila je bil bogato okrašen s čipko. Razkošna oblačila v škrlatno rdečih, zelenih, modrih in rumenih tonih so bogato krasili z dragocenimi čipkami, rozetami, trakovi, zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati gležnjarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi barvi. Rdeče pete so bile znak plemenitega stanu. Pričeska je bila večplastna, vsebovala je lasne vložke, uporabljale so se žičnate opore. Moško oblačilo je sestavljal širok jopič, ki je bil konec 17. stoletja okrašen z vezenino in trakovi, rokavi so bili zapognjeni navzgor in razkrivala se je okrašena srajca. Odprt sprednji del jopiča je razkrival do kolen segajoč telovnik. Srajca je imela široke čipkaste zapestnike in ovratnik. Hlače so segale do kolen, nosile so se v kombinaciji s svilenimi, običajno belimi, nogavicami (nujni del te oprave je bila lasulja). Takšno oblačenje moških je postalo temelj za njihovo oblačenje v današnjem času (jakna, telovnik in hlače). LEGENDA BAROK: Izraz barok izhaja iz portugalske besede "barocco", kar pomeni biser nepravilne oblike. TAFT: Gosta svilnata tkanina, kovinskega sijaja in s finim, poudarjenim rebrenjem. SATEN: Gosta, lesketajoča se, lahka tkanina, gladke površi- ne in tkana v atlasovi vezavi. Ime izhaja iz latinske besede "seta", kar pomeni bleščeč, lesketajoč se. BROKAT: Svetleča, razkošna, težka svilnata tkanina iz fine naravne ali umetne svile; tkana z žakarsko tehnologijo. STEZNIK: Je elastično žensko oblačilo, ki stisne predel med medenico in zadnjico. Na spodnjem robu ima podveze, na katere so pritrjene nogavice. Spodnji del je lahko v obliki hlačk. TELOVNIK: Tesno prilegajoč zgornji del oblačila z izrezom. Lahko ima enoredno ali dvoredno zapenjanje z gumbi. Sprednji del je običajno krojen iz enakega materiala kot obleka, zadnji del pa je iz podloge. Izvira iz časa Ludvika XIV., takrat je imel še rokave in enako obliko kot plašč. Sprednji del je bil sijajen in doma so ga nosili kot ogrinjalo. V 18. stoletju so mu odvzeli rokave in ga skrajšali. Del celotne moške obleke je postal šele sredi 20. stoletja. s a m a n t a MOJA GALERIJA V Obalne galerije Piran | www.obalne-galerije.si PREPLETANJE BARV eseli smo, da ste se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu na ogled razstave priznane primorske umetnice Mire Ličen Krmpotić. Učenci 1. razreda OŠ Sečovlje, 1. in 2. razreda podružnice v Sv. Petru ter učenci 2. razreda OŠ Cirila Kosmača Piran, podružnice Portorož so bili nad razstavo in srečanjem z umetnico zelo navdušeni. Objavljamo nekaj njihovih vtisov. Prve dni novembra smo izkoristili za opazovanje toplih jesenskih barv. Jesen nas je s svojo barvitostjo očarala že takoj, ko smo izstopili iz šolske stavbe. Pobarvala je liste kakija, ruja, lipe, akacije in različnih grmičkov. Nekje je listje obarvala, drugje ga je že odpihnila. Z njo smo se pogovarjali ter opazovali rastline okoli nas, morje, nebo in pisano mavrico barv, ki nas je obdajala. Nato nas je kustosinja vodila po razstavnem prostoru, kjer so razstavljene zelo velike slike akademske slikarke in restavratorke Mire Ličen Krmpotić. Odpravili smo se tudi do skladišč soli in v razstavišče Monfort v Portorožu. Tu nas je sprejela kustosinja Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran. 5 6 MOJA GALERIJA Občudovali smo ustvarjalnost in barvitost ter ugotovili, da lahko tudi brez svinčnika in radirke sami upodobimo barve tako, kot jih začutimo. To smo seveda z našim slikanjem tudi dokazali. Presenečenje za nas je bil obisk slikarke. Opazovala nas je pri delu in se z nami pogovarjala. Povedala nam je, da lahko z barvo upodobimo marsikaj: svoje počutje, veselje ali žalost, svoje razpoloženje, z barvo lahko povemo, kaj in kako čutimo. Povedala nam je, kako je ona začela slikati kot majhna deklica. Z barvami lahko komu kaj sporočimo ali pa se ob slikanju z njimi sprostimo. Končali smo z razstavo naših slik in obljubo, da se bomo v galerijo še vračali. Po obisku smo ustvarjali naprej in svojim slikam izbrali naslove. foto: arhiv ogp in mirela flego MOJA GALERIJA Bibliotekarka Nada Leban jim je na prvem delu delavnice predstavila  knjigo z naslovom Kje pa ti živiš?, avtoric dr. Žive Deu in Bare Kolenc ter ilustratorja Damijana Stepančiča. S pomočjo malega Nejca so spoznali različna bivališča, seznanili so se s tem, kaj je dom, pred čim nas ščiti in varuje hiša, kdo hiše načrtuje in izdeluje. Spoznali so tudi sestavne dele, vrste in opremo različnih hiš. Piranski dnevi ARHITEKTURE Obalne galerije vsako leto novembra v Piranu organizirajo mednarodno srečanje arhitektov. Na Piranskih dnevih arhitekture potekajo predavanja, obiskovalci pa si lahko ogledajo arhitekturne razstave. Predavatelji sestavljajo tudi mednarodno žirijo, ki za najboljši projekt podeli prestižno nagrado Piranesi. Ob tej priložnosti Piran obiščejo slovenski in svetovno znani arhitekti, študenti arhitekture in vsi, ki jih arhitektura zanima. Letos je prvič kot spremljevalni dogodek 28. Piranskih dnevov arhitekture v piranski knjižnici na praznični dan slovenskih splošnih knjižnic potekala arhitekturna delavnica za otroke. Delavnice organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v okviru programa Arhitektura in otroci. Delavnice se je udeležilo kar triinštirideset otrok, ki smo jih razdelili v dve skupini. Da pa ni ostalo samo pri besedah, so otroci v drugem delu pod vodstvom študentov Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane sami načrtovali tloris hiše in opremljali stanovanja s pohištvom. Tovrstne delavnice spodbujajo razvijanje prostorske domišljije, estetike in medsebojnih odnosov. Zamisel za delavnico sta pripravili arhitektki Maja Ivanič in Tanja Barle. Namen delavnice je bil razmišljanje o tem, kako nastane hiša, kakšni tipi hiš obstajajo, kakšne želje imajo naročniki, kako arhitekti narišejo načrte in gradbinci sezidajo hišo. Na koncu pa je prišlo na vrsto še razmišljanje o pohištvu in drugi notranji opremi. Bila je že noč, ko so se mladi arhitekti polni novih doživetij vračali v svoje tople domove. besedilo in foto: nada leban 7 8 MUZEJSKI Z AKLADI Dragi muzejski detektivi! b liža se veseli decembrski čas, poln zabave, daril in praznovanj. Včasih pa je teh družab- …. knjižnih kazal in voščilnic. nih dogodkov kar preveč in ni lepšega kot takole ponikniti nekam na samo in se v miru posvetiti svoji najljubši knjigi … ali pa Svetilniku! V tokratni številki nadaljujemo s spoznavanjem portre“Kdo je pomagal Vidku napraviti srajčico?” ta. Preden se lotite nalog, si oglejte fotografije in presmo spraševali otroke iz Vrtca Koper na verite, ali vas bo morda zamikala katera od delavnic v razstavi Stkana preteklost. napovedniku. V okviru razstave Med startom in ciljem so nas uporabniki Varstveno delovnega centra naučili nekaterih svojih spretnosti: izdelovanja vrečk s sivko … Nona Avelina je bila v igrah s kamenčki nepremagljiva. Mali arheologi iz Vrtca Škofije pridno brskajo za zakladi v arheopeskovniku. Famea dei Salineri nam je pokazala igro Am … salam … salamon! Po ogledu razstave smo takole oblekli “manekenki” v stara meščanska in kmečka oblačila. Stare igre so navdušile tudi učence OŠ Antona Ukmarja: Kdo bo razpletel tale vzorec? MUZEJSKI Z AKLADI Sejemo žito na sveto Lucijo V soboto, 11. decembra ob 10.00 uri se bomo na etnološkem oddelku (Gramscijev trg 4/5) spomnili starega običaja sejanja božičnega žita. Pogovarjali pa se bomo še o drugih šegah v adventnem času. Vsak udeleženec delavnice bo svoje žito odnesel domov. Ko umetnine spregovorijo II P O RT RE T Kateri je najpomembnejši del portreta? Upodobljena oseba, seveda! Vendar pa nam o portretirancu veliko povedo tudi njegova obleka, ozadje in predmeti na sliki. Nabrana zavesa, pogled na razburkano morje, knjiga v rokah, medalje, pripete na prsih − vse to so skrivna sporočila, ki čakajo, da jih gledalec dešifrira − kot bi nas upodobljena oseba s temi znaki vabila, naj jo bolje spoznamo. Tem predmetom pravimo atributi. Okrasimo božično drevesce, kot so ga nekoč V soboto, 18. decembra ob 10.00 uri pa vas vabimo v atrij palače Belgramoni Tacco, kjer bomo spoznali okraševanje v preteklosti in izdelali okraske, s kakršnimi so drevesca krasili nekoč. Z njimi bomo potem okrasili smrečico v atriju muzeja. Nagradno vprašanje V Pokrajinskem muzeju Koper hranimo zbirko trinajstih portretov koprske plemiške družine. Predstavniki te družine so se proslavili v službi Beneške republike kot odposlanci in prevajalci na turškem dvoru, literati, skladatelji in vojskovodje. Med njimi je bil tudi vojaški poveljnik Jakob (iz črk SATIRA), ki vam ga predstavljamo na sliki. Za katero družino gre? Pomagate si lahko s prejšnjo številko Svetilnika, v kateri so v rubriki Iz arhivske skrinje predstavljene pomembne patricijske rodbine v Kopru. Najbolje pa bo, da portrete pridete pogledat kar k nam, v muzej, kjer krasijo dvoramno stopnišče, ki vodi v glavno dvorano. KATERI BI BIL TVOJ ATRIBUT? Predstavljaj si svoj portret; s katerim predmetom – atributom bi želel, da te naslikajo? Izberi takega, ki predstavlja to, kar rad počneš; napiši ga na spodnjo črto, lahko pa ga tudi narišeš v okvirček. Kakšno bi bilo ozadje? Odseva naj tvoj temperament (si bolj mirne ali bolj nemirne narave? čustven, bolj ali manj občutljiv? nežen ali gospodovalen?). Obkroži, kaj vse bi se znašlo na ozadju tvojega portreta: SVETLE, TEMNEJŠE BARVE, MORJE, PLANINE, RAČUNALNIK, ŠPORTNA DEJAVNOST, VIHAR, ŽIVALI, LJUDJE, KNJIGE, GLASBILA, NARAVA, AVTOMOBIL, SONČEN DAN, MODNE OBLEKE. Pokrajinski muzej Koper | pokrajinskimuzej-koper.si USTVA RJA L N I C E 9 10 MUZEJSKI Z AKLADI SUDOKU S PORTRETI V sudoku moraš spraviti štiri portrete iz Pokrajinskega muzeja Koper tako, da se vsak portret pojavi samo enkrat v vsakem stolpcu in v vsaki vrstici. Izreži sličice in jih nalepi v ustrezna polja: NAJDI ATRIBUT KAPITANU ZETTU! ATRIBUT je predmet, ki nam nekaj pove o upodobljencu, njegovem poklicu in stanu. Kapitanu Nazariu Zettu pa tak predmet − atribut na portretu manjka. Sledi navodilom in prišel boš do pravega:  b r i g i t a Pojdi 3 korake desno, 2 koraka gor ... START | 3 | 2 | 1 | 1 | 2 | 2 | 2 | 1 | 1| 2 | 1 |   Patricijske rodbine v Kopru 2. del ✎n a d a č i b e j Družina Madonizza je prišla iz Trogirja v Koper in je bila sprejeta v veliki svet, leta 1824 pa jo je kot plemiče potrdil tudi avstrijski cesar Franc I. Dr. Antonio de Madonizza je bil koprski podžupan. Plemiška družina Cadamuro je izvirala iz Treviza; po ženski liniji je kasneje sprejela še priimek Morgante. Marco Cadamuro je prišel v Koper za direktorja kraljeve tobačne uprave.  Družina Favento je bila med koprsko plemstvo vpisana leta 1802, cesar Franc I. pa ji je leta 1824 potrdil naziv.  Družina  Pellegrini je bila v seznam koprskih plemičev vpisana leta 1431 (Bernardus Pellegrini). Med njenimi pomembnejšimi člani je bil Giuseppe Pellegrini, koprski podestat.  Družina GrisoniSabini je stara koprska plemiška družina z naslovom grofov, ki je v moški liniji izumrla leta 1841. Družina De Rin je bila v koprski svet plemičev sprejeta 1424, v seznam pa je bila vpisana z Victorjem de Rinom. Koprska plemiška družina Manzoni je bila v svet plemičev sprejeta leta 1802. Družina Petronio (tudi Petrogna) je spadala med pomembnejše koprske in piranske rodbine. V koprski svet je bila družina De Franceschi sprejeta leta 1802 in je bila vpisana v zlato knjigo, plemstvo ji je potrdil tudi cesar Franc I. Giovanni Battista de Franceschi je bil podestat Umaga. 11 Pokrajinski arhiv Koper | www.arhiv-kp.si IZ ARHIVSKE SKRINJE  12 GIROTONDO S pravljico na izlet T rideset otrok s Tržaškega, Goriškega in Benečije se je udeležilo prvega od petih izletov, ki ga prireja Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb. Enodnevno odkrivanje znamenitosti in zgodb slovenskega Primorja spada v projekt S pravljico na izlet. Njegov namen je, da bi otroci s pomočjo likovnega ustvarjanja ter pravljic spoznavali nove kraje in njihovo različno jezikovno stvarnost. Prvo od petih srečanj se je za otroke začelo v Piranu, kjer so obiskali Tartinijevo hišo. Tam jih je sprejela slikarka in vodja skupnosti Italijanov iz Pirana, Fulvia Zudič. Predstavila jim je življenje italijanskega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija ter zgodbo o njegovem Vražjem trilčku. Nato so se otroci predali ustvarjanju kar na piranskem osrednjem trgu. Po kosilu v Strunjanu so pobližje spoznali, kako so v Obalnih mestih nekoč pridelovali sol, nakar so se v Kopru v palači Gravisi spet potopili v magični svet, tokrat z glasbenikom Marinom Kranjcem, ki jim je predstavil istrsko glasbeno tradicijo. Otroci so tako prisluhnili različnim tonom in zvokom lesenih inštrumentov. Nanje so lahko zaigrali in se preizkusili še v tradicionalnih plesih. Vezna nit prvega pravljičnega izleta sta bili zgodba o solnem kristalčku Ferdu in pripoved sečoveljskega solinarja Bepija, ki je udeležence obdaril s slano knjižico. V njej je vsak lahko našel nekaj informacij o izletu in se preizkusil v preverjanju znanja ter seveda tudi v risarski spretnosti.   Na naslednji izlet se lahko prijavite na sedežu SKGZ, ul. San Francesco 20, Trst, tel. 040368094, od 10. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu S. Gregorčič, ul. Montesanto 84, Gorica, tel. 0481533495, od 14. do 17. ure, ter na Inštitutu za slovensko kulturo, ul. Alpe Adria 69, Špeter, tel. 0432727490. Naslednjič, natančneje 18. decembra, se bodo otroci s pravljico odpeljali v v Ljubljano, na zadnjem izletu, 15. januarja, pa se bodo potikali po tržaških ulicah in iskali sledove gospe Burje.  Projekt Krožka Galeb poteka s finančno pomočjo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom SKGZ ter v sodelovanju z revijo Galeb, ZSKD, Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra, dijaškima domovoma S. Gregorčič iz Gorice in S. Kosovel iz Trsta. PICCOLO GIALLO E PICCOLO BLU - STORIA DI COLORI E DI AMICIZIA V enerdì, 5 novembre, subito dopo merenda ci ha fatto visita l'insegnante Susan Petri. La giornata era uggiosa e di conseguenza pure l'umore di noi bambini era un po' malinconico... Per fortuna l'insegnante Petri ha riportato tra noi tanta allegria e voglia di fare. Dopo averci salutato ci ha fatto accomodare fuori dalla stanza, perché doveva prepararci una bella sorpresa… Quando siamo rientrati siamo rimasti a bocca aperta per lo stupore: la nostra stanza si era trasformata in un bellissimo mondo colorato e l'insegnante Petri era molto diversa, vestita di bianco e con una coloratissima parrucca in testa. In questo contesto ci ha presentato la storia Piccolo Giallo e Piccolo Blu. La storia parla di una bellissima amicizia del colore Giallo e Blu che, giocando insieme, si sono tuffati nell'acqua e hanno creato il colore verde...Con interesse abbiamo assistito alla storia che ci ha fatto emozionare e sorridere, ma soprattutto ci ha fatto scoprire tanti colori e il grande valore dell’amicizia. La storia era così bella che abbiamo chiesto di riascoltarla ma questa volta abbiamo partecipato pure noi come narratori. Terminato il racconto l'insegnante Petri ha preparato per noi un laboratorio artistico, dove abbiamo giocato con i colori lavorando con la colla, con tantissimi pezzi di carta velina di tutti i colori e con la carta trasparente… Il risultato è stato fantastico: i colori si sono mescolati dando origine a nuovi colori e a tante sfumature diverse con un effetto cromatico davvero speciale!! La storia di Piccolo Giallo e Piccolo Blu ha più di cent'anni, ma ci ha fatto divertire tantissimo e ci ha insegnato cose che per noi bambini sono sempre attuali. Anche il laboratorio creativo è stato molto divertente e interessante e ci ha fatto scoprire come si formano tanti bei colori.  scuola dell’infanzia la coccinella lucia il gruppo degli aquiloni e l’insegnante erica ferko 13 Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini Pirano” – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini Piran” | Comunità autogestita della nazionalita Italiana Pirano – Samoupravna skupnost Italijanske narodnosti Piran | www.unione-italiana.org GIROTONDO 14 moja knjižnica Šola na obisku O biskal nas je tretji razred Osnovne šole Gračišče. Učencem smo približali delo knjižničarja in pomen našega Oddelka za mlade bralce. Spoznali in utrdili so knjižnoinformacijska znanja, kako uporabljati knjižnico, ki jih navdušuje za branje in jih seznanja z različnimi vrstami informacijskih virov. Pazljivo so poslušali pravljico Jablana, ki jo je napisala Mira Lobe. Pravljica pripoveduje o sadnem drevju, jablani, ki je najbolj prijazno sadno drevo. V svojem duplu, krošnji, vejah in koreninah gosti živalske prebivalce. Skrbi, da jim je lepo, da so varni drug pred drugim. Od njih zahteva red in disciplino. Preostala sadna drevesa se s tem ne strinjajo in se nanjo jezijo. Ko pa pride v deželo zima, je jablani toplo in prijetno, ker jo polhi grejejo in žgečkajo. Druga drevesa pa so premražena in sama. Po pozornem poslušanju, so otroci poslušali odlomke prebranega in izmed treh odgovorov poiskali pravega. Za konec sta dva učenca zaigrala na klavir in vsi skupaj smo jima prisluhnili. Vrtec na obisku Obiskala nas je skupina otrok iz vrtca Kekec v Kopru. Predstavili smo jim knjige in drugo gradivo, ki ga izposojamo. Povedali smo jim pravljico ter jih popeljali v svet starih in od sonca obsijanih hiš. Le ena najmanjša, osamljena hiša ni vedela ničesar o soncu, saj ni nikoli zašlo na njen košček. V mali hiši ni nihče prebival. Ni vedela, kakšno je sonce, mislila je, da ima krila, in če sveti, je morda videti kot žarnica. Neko jutro pa se je pred hišo ustavil tovornjak in v hišo se je vselila družina. Končno je imela hiša svoje sonce. Ure pravljic V novembru smo najprej povedali pravljico Pazi se velike zlobne ribe! Pravljica pripoveduje o paglavčku, ki bi rad počel vse, kar počne njegova mama. Mama ga posvari, naj se varuje velike zlobne ribe. Zgodbico o neučakanem paglavčku do konca preberite kar sami. Juha, ki iz buč se skuha, je boljša kot vsaka druga juha. Skuha jo muca, ki seseklja bučo, veverička, ki premeša vodo, račka zajame sol in jo ravno prav natrese v veliki lonec. Preberite še vi pravljico Gospod in hruška (Fran Milčinski). V njej nastopa gospod, ki je sedel za mizo in čakal, da se potrese drevo in da hruške popadajo na tla. Hruške pa so še naprej visele na drevesu in se vabljivo smejale. 15 Leto se konča z mesecem decembrom. Kako s starim izrazom poimenujemo zadnja dva meseca v letu? V prazničnih dneh se odločamo za različna darila. Kako s skupnim izrazom poimenujemo dragocen droben nakit iz žlahtne kovine s svetlo rumenim odtenkom? (LISTOPAD, GRUDEN) (ZLATNINA) (ADVENT) Za prehod v novo leto se marsikdo temeljito pripravi. Ženske si omislijo nove pričeske, poleg tega oblečejo slovesne večerne obleke. Kako s splošnim izrazom rečemo taki obleki? Konec koledarskega leta sovpada z začetkom katoliškega cerkvenega leta. Kako imenujemo prve štiri tedne omenjenega cerkvenega leta? Prodajalci daril v predprazničnih dneh privabljajo naključne mimoidoče. Zato privlačno okrasijo velike zastekljene predprostore svojih trgovin, v katerih lepi izdelki vabijo v bogato založeno notranjost. Kako imenujemo ta del trgovine? (TOALETA) Darilo lahko pustimo v kartonski škatli in ga zavijemo v neprozoren papir. Potem ga ovijemo še z okrasnim trakom, ki ga zavežemo tako, da naredimo dve okrasni zanki. Kako imenujemo tako zanko, ki ji v pogovornem jeziku pogosto rečemo kar “mašna”? (PENTLJA) (ARANŽER) Uganke (IZLOŽBA) Kdor bi rad opravljal ta poklic, mora uspešno končati štiriletno srednjo šolo. K njegovemu delu sodi okraševanje izložb, urejanje stanovanj in drugih prostorov. Obiščemo ga, kadar bi radi še posebej izvirno zavili darilo. Kateri poklic smo opisali? Osrednja knjižnica Srečka Villharja Koper | Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria | www.kp.sik.si moja knjižnica 16 VSEVEDNA KNJIGARNICA Libris | www.libris.si ZA PRAZNIK VAM VOŠČIMO D ecember je čas, ko nas obiščejo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, z zvrhanim košem daril. Lepo je, če se med darili znajde tudi kakšna zanimiva, lepa, pa tudi koristna knjiga.  Knjig, ki pripovedujejo o prazničnem času in nam svetujejo, kako naj sami izdelamo darila, spečemo slastno pecivo in se pripravimo na praznovanje, je res veliko. Med njimi pa so tudi take, v katerih so zbrana voščila, ki jih ob božiču ter novem letu zaželimo prijateljem in sorodnikom. Tokrat smo vam natrosili nekaj voščil, ki jih boste lahko priložili k darilcu za svoje najdražje. Saj ni potrebno, da je razkošno, včasih so dovolj le dobre misli in želje. Seveda jih lahko pošljete tudi po smsju ali objavite na Facebooku. Lepo se imejte med prazniki in uživajte ob kakšni dobri knjigi.  ingrid in santina a r h i v l i b r i s Novo leto je nov list v knjigi časa, bel in čist, nanj ti napišem svoje želje: mir, ljubezen, srečo in veselje! Vse dobro, srečno naj bo, kar novo leto prineslo vam bo! Da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilju nasulo bi vam novo leto. Ena snežinka pada zate, drobna, a z mnogo želja, za novo leto naj ti prinese najlepše trenutke tega sveta. SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija OSNOVNA ŠOLA FRANA VENTURINIJA – O Boljunec v Dolini pri Trstu snovna šola Frana Venturinija v Boljuncu v občini Dolina pri Trstu je šola s slovenskim učnim jezikom. V tem šolskem letu jo obiskuje 37 učencev od prvega do tretjega razreda. Četrti in peti razred sta nameščena na istoimenski šoli v Borštu. Naša šola je šola s celodnevnim poukom. Pouk se začne ob 7.50 in se konča ob deset minut pred šestnajsto uro. Ob sobotah ni pouka. Učenci prihajajo v šolo v spremstvu staršev ali s šolskim avtobusom, ki mu pravimo 'šolabus'. Pouk poteka v samostojnih oddelkih v slovenskem jeziku. Del predmetnika sta od 1. razreda dalje tudi italijanščina in angleščina.   šolabus  Naša šola je poimenovana po kulturnem delavcu Franu Venturiniju, ki se je rodil v Boljuncu. V tem šolskem letu bomo praznovali 35. obletnico poimenovanja.  Šola stoji v vasi Boljunec, ki leži na ravnini ob vhodu v sotesko reke Glinščice. Poleg lepega naravnega okolja ima vas Boljunec dobro ohranjene nekatere stare običaje. Pred leti smo na šoli obudili stari vaški običaj koledovanje, ki mu po istoimenski zdravici pravimo "Živi torej". Otroci v šoli oblikujejo voščilnice ter se v predbožičnem času podajo po vasi. S petjem kolednice in drugih božičnih pesmi vaščanom voščijo VESELE PRAZNIKE IN SREČO V NOVEM LETU. 17    18 SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija Med stare vaške običaje spada tudi LUČANJE Z JABOLKI 26. decembra, na dan sv. Štefana. Lučanje poteka tako, da dekleta s seboj na Gorico (glavni trg sredi vasi) prinesejo jabolka. Dekleta se postavijo na desno stran trga in lučajo fante, ki stojijo na levi strani. Vsako dekle cilja fanta, ki ji je všeč. Fant pa pobere jabolko in ga vrže dekletu, ki mu je pri srcu.  BARČ’CA Barč’ca je zaplavala, ljubca je zajokala. Še zna deklica, še zna ljubica, kar ti poje ena ptičica.  Prav na koncu trga na Gorici je stala društvena gostilna, pred katero vaški fantje vsako leto v noči med 30. aprilom in 1. majem postavijo MLAJ. Tri dni pred prvim majem se vaški fantje zberejo in se postavijo v vrste po štiri ter s fantom, ki nosi topolovo vejo, odkorakajo proti Gorici in pojejo vaško himno Barč’ca je zaplavala. Ta pesem je tudi himna naše šole. ✎ anna maria  Sem ti pravil tolkokrat, da sem hodil k tebi rad. Ljubca spletva bele roke in toči frišne solze. Hribčki se ponižajte, dolince se povišajte, da se bo vidlo ravno polje, kamorkoli moj šocel gre. Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al pa suh. Rožmarin ima svoj najlepši duh, naj bo frišen, zelen al pa suh. V TEKSTU POIŠČI IME TEGA STAREGA VAŠKEGA OBIČAJA ___________ IN POBARVAJ SLIKO!  SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija    19  Vljudno vabljeni na ogled otroških predstav v razigranem mesecu decembru … sobota, 4. december, ob 10.30 sobota, 11. december, ob 11. uri sobota, 18. december, ob 10. uri PEPELKA GROZNI GAŠPER PEPELKA …. ter na ustvarjanje v delavnicah za otroke in starše Igram se s starši, ki bodo potekale v:  soboto, 4. decembra, ob 9.30 IZDELALI BOMO BOJNO PERJANICO INDIJANCEV! soboto, 11. decembra, ob 10. uri pa bomo na novoletno voščilnico z vrvico natisnili zimski motiv. Vabljeni! Svetilnik, kulturni občasnik za mlade zanesenjakeLetnik IV, številka IIIzdajajo: Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja Breda Krašna; Obalne galerije Piran, za izdajatelja Toni Biloslav; Pokrajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za izdajatelja Ivan Marković; Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid CelestinaUredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; e info@gledalisce-koper.si), Brigita Jenko (e info@pokrajinskimuzej-koper.si), Tatjana Sirk (e galerija.meduza@guest.arnes.si), Fulvia Zudić (e comunita.italiana@siol.net)Lektorica Alenka Juvan (slovenski jezik)Oblikovanje: (GRUPA)ISSN C506–158XPriprava in tisk Tiskarna Vek KoperNaklada 5.000Koper, december 2010 Na naslovnici Ajda Smrekar, avtor fotografije Jaka Ivanc