Lepo doživete Božične praznike in srečno novo leto
Pošiljatelj: Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom - Utrip Poliklinika Ljubljana, Njegoševa 4, hodnik D, 1525 Ljubljana. TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale. DECEMBER 2014 - ŠTEVILKA 64 Novoletna Ljubljana Sreča je ! V majhnih stvareh toplih ljudeh v stisnjenih dlaneh. Lepo doživete Božične praznike in srečno novo leto 2015. Predsednica društva Polona Leskovec 1 ZDRAVLJENJE MOTENJ SRČNEGA RITMA MATEVŽ JAN, DR.MED. KLINIČNI ODDELEK ZA KIRURGIJO SRCA IN OŽILJA UKC LJUBLJANA hitrega, nerednega in močnega bitja srca do hujših, kot je občutek težke sape, bolečine v prsnem košu in omotice ter do najhujših, kot je prehodna izguba zavesti. Določeno vlogo pri obravnavi bolnikov z motnjami ritma ima njihovo preprečevanje. Tako lahko preprečujemo atrijsko fibrilacijo in ventrikularne tahikardije pri ishemični srčni bolezni z upoštevanjem načel preprečevanja srčno-žilnih bolezni: zdrava prehrana, primerna telesna aktivnost, zdravljenje arterijske hipertenzije, zdravljenje povišanih krvnih maščob, učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni,... Ključno pri obravnavi motenj ritma je čimprejšnje in učinkovito zdravljenje, kar je tema tega prispevka. Dr. Matevž Jan Uvod Motnje srčnega ritma so pogost vzrok za obisk zdravnika in sprejem v bolnišnico. Spremljajo različne srčne bolezni in so lahko vzrok za nekatera bolezenska stanja. Občasno lahko povzročijo poslabšanje kronične srčne bolezni; primer je poslabšanje srčnega popuščanja ob pojavu atrijske fibrilacije. Motnje srčnega ritma v grobem delimo na bradikardije (počasen srčni utrip, pod 60 utripov na minuto) in tahikardije (hiter srčni utrip, nad 100 utripov na minuto). Tahikardije dalje delimo na atrijske tahikardije, ki izvirajo iz zgornjega dela srca – atrijev, in ventrikularne tahikardije, ki izvirajo iz spodnjega, črpalnega dela srca – ventriklov. Načeloma velja, da atrijske tahikardije, med katere spada tudi atrijska fibrilacija, niso nevarne. To pomeni, da bolnika življenjsko ne ogrožajo. Ventrikularne tahikardije so nevarnejše, saj so lahko vzrok za nenadno srčno smrt oziroma srčni zastoj. Kljub temu da atrijske tahikardije niso nevarne, je pri njihovem pojavu (to zlasti velja za atrijsko fibrilacijo) večinoma nujno zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi, saj ob teh motnjah ritma v srcu lahko nastanejo krvni strdki, ki lahko iz srca potujejo v možgane in povzročijo možgansko kap. Motnje srčnega ritma lahko povzročajo različne težave (t.i. simptome). Razpon težav je od blagih, kot je občutek 2 Bradikardije V osnovi so bradikardije posledica motnje v delovanju sinusnega vozla ali atrio-ventrikularnega vozla. Sinusni vozel je posebna struktura v desnem zgornjem delu srca (v stranskem zgornjem delu desnega atrija), kjer nastaja srčni ritem. Lahko bi rekli, da je sinusni vozel srčni ritem vodič. Kadar je njegovo delovanje moteno, govorimo o bolezni sinusnega vozla, katerega posledica je bradikardija. Atrio-ventrikularni vozel je prav tako posebna struktura, ki se nahaja na meji med atrijema in ventrikloma ter omogoča prevajanje električnih impulzov po srcu. Kadar je moteno njegovo delovanje, govorimo o različnih stopnjah atrio-ventrikularnih blokov, katerih posledica je lahko bradikardija. Načeloma velja, da bradikardije zdravimo kadar so simptomatske, torej kadar povzročajo težave. Velja tudi, da zdravimo hujše oblike okvare sinusnega vozla (ekstremno bradikardijo in pavze med utripi več kot 6 sekund) in hujše oblike okvare atrio-ventrikularnega vozla, kot je npr. popolni atrio-ventrikularni blok, za katerega je značilna popolna odsotnost prevajanja električnih impulzov iz atrijev v ventrikla. Bradikardije zdravimo z vstavitvijo stalnih srčnih spodbujevalnikov. Gre za naprave, ki so sposobne samostojno, s pomočjo notranje baterije, ustvarjati električne impulze, Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si ki jih dovajamo do srčne mišice s posebnimi skozi-žilnimi elektrodami. Srčni spodbujevalniki so običajno vstavljeni v podkožje pod levo ali desno ključnico. Vstavimo jih v lokalni anesteziji. Življenjska doba srčnih spodbujevalnikov je približno 10 let. Po preteku tega časa je potrebno spodbujevalnik zamenjati, skozi-žilne elektrode pa običajno ostanejo iste. Zaradi sledenja stanja baterije srčnega spodbujevalnika in zaznavanja morebitnih okvar le-tega je potrebno letno sledenje v ustrezni ambulanti, ki je namenjena bolnikom s srčnimi spodbujevalniki. Tahikardije Kot je bilo že omenjeno, ločimo atrijske in ventrikularne tahikardije. Atrijske tahikardije V otroštvu, adolescenci in pri mladih odraslih se najpogosteje pojavljajo redne tahikardije različnih oblik. Pri teh tahikardijah je značilno, da je srčni utrip reden, ritmičen. Značilno je še, da jih spremlja zdravo srce. Pri teh bolnikih z raznimi preiskavami srca, kot je npr. ultrazvok ne odkrijemo srčne bolezni. Smiselno je, da čimprej začnemo zdravljenje z različnimi zdravili proti tahikardijam (t.i. antiaritmiki). Dokončno ozdravitev lahko pri teh tahikardijah dosežemo s katetersko ablacijo. Gre za poseg, ki ga opravimo v lokalni anesteziji. Med posegom skozi dimeljsko žilo napeljemo ablacijski kateter v srce in z njim poiščemo mesto, kjer nastaja tahikardija. Ko dosežemo izvor tahikardije, lahko na tem mestu opravimo ablacijo, tako da skozi končni (kovinski) del katetra spustimo nizkoenergijski električni tok, ki segreje tkivo pod seboj in ustvari majhno toplotno poškodbo (opeklino). Če to toplotno poškodbo naredimo na ustreznem mestu, lahko dosežemo prekinitev tahikardije in preprečimo njeno pojavljanje v prihodnosti. Dolgoročna uspešnost takšnega zdravljenja je 80-90%. To pomeni, da takšen odstotek bolnikov nikoli več nima napadov tahikardije. Zapleti so redki, pojavljajo se pri 1-2% bolnikov. Zelo redko gre za resne zaplete. Pri starejših odraslih se pogosteje pojavlja neredna tahikardija, ki jo imenujemo atrijska fibrilacija. Gre za aritmijo, torej za nereden, neritmičen utrip srca. Lahko se pojavlja v t.i. paroksizmalni obliki ali v perzistentni obliki. Paroksizmalna oblika je tista, kjer se aritmija pojavlja v napadih. Perzistentna oblika je tista, kjer je aritmija ves čas prisotna. Za to motnjo srčnega ritma je značilno, da jo spremlja srčna bolezen. Najpogosteje je pridružena okvara srca zaradi dolgoletnega povišanega arterijskega krvnega tlaka. Atrijsko VABILO NA NOVOLETNO ZABAVO Vse članice in člane vabimo na novoletno srečanje, ki bo v soboto, 10. januarja 2015. Zbrali se bomo ob 11. uri v gostilni PORTAL na Zaloški cesti 110 v Ljubljani. Ob prijetni glasbi se bomo zavrteli in pozabili na vse, kar nas je morebiti pestilo v preteklem letu! Prispevek za zabavo je 5€. Prijavite se sestri Miki Mikčević na društveni telefon 031 651 532, od 3. do . 7. januarja, med 19. in 21. uro. Vljudno vabljeni! Predsednica društva Polona Leskovec 3 fibrilacijo zdravimo v prvi vrsti z antiaritmiki, kadar pa ti niso več učinkoviti, se lahko odločimo za zdravljenje s katetersko ablacijo, ki poteka na podoben način, kot je bilo že opisano. Uspešnost kateterske ablacije za zdravljenje paroksizmalne atrijske fibrilacije je nižja kot pri rednih tahikardijah, približno 60-70% v prvem letu po posegu. S časom učinek pojema, tako da je po petih letih učinkovitost le še 40-50%. Pri posegih opažamo zaplete pri 3-6% bolnikov. Pri 2-3% gre za resne, življenje ogrožujoče zaplete. Zdravljenje perzistentne atrijske fibrilacije s katetersko ablacijo je zahtevno ter manj uspešno kot je bilo opisano za paroksizmalno obliko. Zaradi tega se je razvila t.i. hibridna ablacija, kjer gre za združitev minimalno invazivne kirurške ablacije srca s katetersko ablacijo, ki je bila opisana v zgornjem odstavku. Hibridna ablacija je precej učinkovita, saj z njo pri bolnikih s perzistentno atrijsko fibrilacijo dosežemo 75% enoletno uspešnost. Ker gre v določeni meri za kirurški poseg, je nekoliko več zapletov. Zapleti se pojavljajo pri 11% bolnikov. Pri nekaterih bolnikih, kjer presodimo, da zdravljenje atrijske fibrilacije z antiaritmiki in ablacijo ni več smiselno, se odločimo le za urejanje (nižanje) srčnega utripa, ki je pri tej aritmiji pogosto visok. V takšnem primeru govorimo o permanentni (kronični) atrijski fibrilaciji. Pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo je ključnega pomena, da jim, kadar je to potrebno, predpišemo zdravila proti strjevanju krvi. Le na tak način lahko preprečimo nastajanje strdkov v srcu in posledično možgansko kap. Zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi je potrebno tudi, če smo bolnika zdravili z ablacijo, katetersko ali hibridno. Ventrikularne tahikardije Ločimo dve obliki ventrikularnih tahikardij in sicer tiste pri bolnikih brez bolezni srca in tiste pri bolnikih s srčno boleznijo. 4 Kadar ni pridružene bolezni srca, je prognoza za bolnike z ventrikularno tahikardijo načeloma dobra. V takšnem primeru zdravimo predvsem tiste bolnike, ki jim ventrikularna tahikardija povzroča težave oz. je simptomatska. Sprva poskusimo zdravljenje z antiaritmiki, v primeru da ti niso uspešni, pa še s katetersko ablacijo. Uspešnost kateterske ablacije je v takšnih primerih približno 70-80%, zapletov pa je zelo malo. Pri teh bolnikih ni potrebna vstavitev vsadnega srčnega defibrilatorja (za razlago glej naprej) za preprečevanje nenadne srčne smrti. Kadar se ventrikularna tahikardija pojavi pri bolnikih s srčno boleznijo, obstaja možnost pojava nenadne srčne smrti. Takšne bolnike zdravimo z zdravili in s katetersko ablacijo, vendar vedno potrebujejo tudi vstavitev vsadnega srčnega defibrilatorja. Vsadni srčni defibrilator je naprava, ki je podobna stalnemu srčnemu spodbujevalniku, vendar je nekoliko večja. Vstavi se na podoben način. Namen te naprave je, da prepozna ventrikularno tahikardijo in jo prekine ter s tem prepreči nenadno srčno smrt. Prekinitev tahikardije lahko doseže s hitro stimulacijo srčne mišice ali pa z notranjim elektrošokom. Zaključek Motnje srčnega ritma lahko dandanes dokaj učinkovito zdravimo. Pri zdravljenju uporabljamo različna zdravila, predvsem pa si pomagamo z različnimi vsadnimi napravami in ablacijskimi metodami zdravljenja. Kadar gre za »nenevarne« motnje srčnega ritma, kot je atrijska fibrilacija, je cilj zdravljenja predvsem odpravljanje težav (simptomov), ki jih tahikardija povzroča. Kadar gre za »nevarne« motnje srčnega ritma, kot so ventrikularne tahikardije pri bolnikih s srčno boleznijo, pa je cilj izboljšanje preživetja bolnikov. Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si SPOMIN NA 1. SVETOVNO VOJNO Prizadevno vodstvo našega društva nam je v času martinovanja pripravilo izlet na Primorsko z izbranimi vsebinami kot je ogled kobariškega muzeja o 1. svetovni vojni. 8. novembra 2014 se nas je torej kakih štirideset ob zgodnji sedmi uri zbralo na ljubljanski avtobusni postaji. V veselem pričakovanju še enega prijetnega celodnevnega druženja smo se vkrcali na poseben avtobus. Za uvod nam je predsednica Polona nanizala več zanimivih podatkov o znamenitostih, ki so obeležile naš tokratni izlet, sodelavke pa so nas pogostile z malico, ki nam je prišla še kako prav. V prijetnem vzdušju smo po nekaj postankih (težave s kavico v Ajdovščini) pripotovali v Kobarid in vstopili v muzej. Navdušila sta nas vodiča Jože in Andreja. V kobariškem muzeju sem že bil, vendar sta bila tokrat vodiča, vsaj zame, Kobariški muzej Fotografije pripovedujejo Pogled na zgodovino med I. svetovno vojno Kakšna tišina? 5 Del topa Poslušamo kako je potekala ofenziva v Krnskem pogorju nadvse prijetno presenečenje. Zelo poljudno in nazorno sta opisala posebnosti kobariških bojev in obdobje predzadnjega leta 1. svetovne vojne. Letos beležimo stoletnico začetka 1. svetovne vojne, ob čemer ne moremo spregledati, da so vse vojne le dokaz slepote državnih in političnih voditeljev. Po izčrpnem ogledu muzeja smo se ustavili v sirarni, ki nam jo je predstavila strokovna voditeljica Katarina. Ogledali smo si kratek film o pridobivanju mleka, pokusili pa smo tudi več vrst sira. Degustacija sirov in mlečnih izdelkov Veseli del izleta se je odvijal v Črničah, na Kosovelovi kmetiji, kjer so nas postregli prizadevni primorski prijatelji. Na tej kmetiji je bil rojen oče našega velikega pesnika, »gorskega slavčka« Srečka Kosovela. Po kosilu nas je navdušila domača gospodinja, ki je pogumno zaigrala na harmoniko. Pogumno zato, ker ji je sem in tja ušla kakšna tipka, vendar med nami ni bilo nikogar, ki bi ji to zameril. Nasprotno, z navdušenjem smo pozdravili vsako narodno skladbo in tudi zaplesali ob razigranih zvokih. Preden smo se poslovili od Kosovelove kmetije, smo se odpravili še v vinsko klet, kjer smo si privoščili pokušino domačega vina. Pa tudi zapeli smo v vinski kleti, si nazdravili s polnimi kozarci in zaželeli še veliko takšnih lepih dni. Kotel za sirjenje mleka 6 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si Martinova pojedina Ob dobri kapljici smo vedno dobre volje Čas je kar zbežal in nas opomnil, da se moramo posloviti. To je po prijetnem druženju vedno težko, a brez tega ne gre. Polni prijetnih vtisov in v pričakovanju našega naslednjega srečanja smo se vrnili v Ljubljano. Vsem udeležencem, zlasti pa organizatorjem, velika hvala za to kulturno »martinovanje«. Slavko Krušnik Domača gospodinja nas je razvedrila s harmoniko 7 Predvor v jeseni POHOD NA SV. JAKOB NAD PREDDVOROM Za tokratni pohod je bil določen obisk planinske koče Iskra na Jakobu nad Preddvorom. Sedmero pohodnikov se nas je na drugo oktobrsko soboto zbralo v lepem sončnem jutru pri hotelu Bor ob idiličnem jezeru Črnava v Preddvoru. Po kratkem klepetu in prvem skupinskem fotografiranju smo se odpravili na pot, ki ni bila prezahtevna. Do vrha s cerkvico sv. Jakoba in planinsko kočo Iskra na nadmorski višini 961m je bilo potrebno premagati 455 m višinske razlike. Po nekaj sto metrih hoje po asfaltni cesti skozi vas Potoče in mimo Doma starejših občanov Preddvor so nas planinske oznake usmerile do našega cilja. Ves hrib je prepreden z različno dostopnimi, krajšimi ali daljšimi bližnjicami med položnejšo gozdno cesto, ki se v daljših ovinkih vije do vrha. Začeli smo s strmo krajšo potjo, ki je zaradi korenin in kamenja zahtevala več moči, zato smo čez čas zaradi lažje hoje izbrali gozdno cesto in nekoliko daljšo pot. Vse poti vodijo v glavnem čez gozd, ki nam ni razkrival posebnega razgleda, zato pa je bolj prav prišlo malo več veselega klepeta. Po dobri uri hoda smo se ustavili pri bistrem studenčku, se osvežili, nazdravili s šilcem borovničevca ali zdravilnega žganja, se malo odpočili in veselo nadaljevali pot, ki je bila vse do vrha nezahtevna in prijetna. Tako smo po dveh urah hoda prišli do cerkvice in do planinske koče 8 V naravi smo vedno dobre volje Sonce, sveži zrak, lepo vreme, to je veselje Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si Jakob v soncu korak od nje. Dan je bil sončen in topel, z lepim razgledom v dolino proti Preddvoru, Šenčurju in Kranju, ter z uživanjem sončnih žarkov na klopci ob cerkvici pa smo bili nagrajeni za nekaj naporov pri vzponu. Da je sv. Jakob nad Preddvorom ena prijetnejših, ne prezahtevnih planinskih točk, dokazuje tudi lepo število pohodnikov, ki so posedali po klopeh okoli koče in cerkvice. Po dobri uri počitka in nekaj fotografiranj smo se po pretežno položni gozdni cesti vrnili nazaj v dolino. Še nekaj časa smo posedeli ob osvežilni pijači v prijetnem okolju parka ob gradu Hrib iz 16. st. in se zabavali z opazovanjem mladoporočencev. V tem gradu hotel Bor prireja tudi poročne obrede. Zadovoljni s prijetnim druženjem in prehojeno potjo smo se poslovili, nekateri manj, nekateri bolj utrujeni. Vse priznanje za premagovanje nekaterih neprijetnih delov poti zaslužita ga. Marija in ga. Fani, ter rekonvalescentka, predsednica Polona. Jože Krašovec Naj vas življenje očara z lepoto narave Drugi se niso hoteli fotografirati 9 REKREACIJA V VODNEM MESTU ATLANTIS Izvršilni odbor društva UTRIP je sklenil, da svojim članom omogoči nov način rekreacije v termalnih bazenih Vodnega mesta Atlantis v Ljubljani. Prispevek za vstopnico za dve uri za naše člane znaša 4€. Vsak član lahko kupi štiri vstopnice na mesec. Vstopnice lahko dvignete ob uradnih urah na sedežu društva po predhodnem telefonskem dogovoru (031 651 532). Termalni bazen s temperaturo vode 32º C lahko obiščete vsak dan med 9. in 22. uro. Svetujemo vam obisk v času vodene telovadbe, ki je organizirana vsak dan, od ponedeljka do petka, med 10. in 11. uro. Z aerobno vadbo krepimo srčnožilni in dihalni sistem. Proti koncu vadbe se izvajajo tudi enostavne vaje za krepitev mišic ter raztezanje s sproščanjem. S to vrsto vadbe bistveno izboljšamo svoje življenje, ohranimo svoje gibalne funkcije, več energije in vitalnosti. Ne potrebujemo veliko, le odločitev, kopalno opremo in dobro voljo! Polona Leskovec Pogled na drugi bazen Termalni bazen, v katerem je telovadba 10 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si MOŽGANI IN SPOMIN Brez možganov ne moremo preživeti, čeprav se premalokrat zavedamo, da jih imamo. Njihove vloge se zavemo šele takrat, ko nas, denimo, pusti na cedilu spomin ali koncentracija. Naši možgani so velika mišica, ki jo je potrebno krepiti, da ostane vitalna do konca življenja. Saj veste kaj pravijo, kar je dobro za srce, je tudi za možgane. O spominu in demenci se danes vse več govori, s tem pa narašča ozaveščenost ljudi in skrb za lastno zdravje. Kako pa vi krepite možgane? S pomočjo vaj za krepitev možganov urimo različna področja kot so spomin, koncentracija, orientacija, domišljija, logika ali besedno izražanje. Vaje vzpodbujajo tiste živčne povezave in poti, ki so za starostnike zelo pomembne in so pogosto v starosti že šibke. Možgani imajo radi igro in kar hrepenijo po tem, da se česa novega naučijo. Veselite se manjših korakov in napredkov, včasih je uspeh že to da se stanje ne poslabša. Za normalno delovanje možganov je potrebno več dejavnikov; nekaj jih je opisanih v nadaljevanju. Na možgane zelo pozitivno deluje telesna aktivnost. Rekreacija pospeši dihanje in srčni utrip, s tem pa so možgani bolje prekrvavljeni in posledično prejmejo več energije. S hojo pospešimo cirkulacijo krvi po telesu in s tem prenos kisika in glukoze v možgane. Možgane sestavlja kar 80% vode, zato je zelo pomembno, da tekom dneva veliko pijemo. Vsak posameznik naj bi na dan popil 3 cl vode na kilogram telesne teže. Voda ima še to lastnost, da prinaša v telo kisik ter iz njega odplavlja strupe. Zelo pomembna je prehrana, saj možgani, kljub temu da predstavljajo le 2% telesne mase, porabijo 20% energije. Za možgane je koristna hrana, ki vsebuje omega 3 in 6 maščob- ne kisline, antioksidante, vitamini B1, B2, B3, B7, B12 in vitamin E. Naj naštejem nekaj živil: oreščki, zelje, čebulnice, pršut, kvas, ribe, itd.. Če ne spimo dovolj, se ne izločajo toksini in posledično propadajo živčne celice. Tudi preveč spanja ni dobro za možgane, torej tudi tukaj velja zmernost. Če je le mogoče, se izogibajte stresnim situacijam, ki vplivajo na motnje spomina in koncentracije. Ob stresnih trenutkih se izloča hormon kortizol, ki lahko ob večjem izločanju okvari možganske celice. Za zaključek lahko poudarim, da upoštevanje omenjenih napotkov ni jamstvo, da se boste izognili demenci, obstaja pa večja verjetnost, da boste potek bolezni prestavili na kakšno leto kasneje oziroma preprečili poslabšanje stanja. Petra Čelik Delavnica Vsi, ki vas zanima delavnica o krepitvi možganov, se lahko prijavite na društveni telefon (031 651 532) v času uradnih ur, ob torkih med 15. in 16. uro. Delavnico bomo izvedli v letu 2015. Polona Leskovec 11 PROGRAM OBNOVITVENE REHABILITACIJE ZA ČLANE DRUŠTVA UTRIP TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE, 1. 3. DO 8. 3. 2015 Kot posebno temo smo v našo ponudbo dodali Delavnice za izboljšanje spomina. V njih bomo spregovorili o možganskih spremembah, ki spremljajo zdravo staranje in nekatere bolezenske motnje spomina. S posebnimi vajami se bomo dotaknili procesov pomnjenja, izvajali bomo vaje za sprostitev in koncentracijo, s pomočjo miselnih iger pa pokazali pot k uspešnemu vsakodnevnemu treningu spomina tudi doma. Tej temi se bomo posvetili tudi v delavnicah zdrave prehrane. V osnovnem programu dosledno izvajamo vsebine doživljenjske rehabilitacije, ki jih priporoča slovenska kardiološka stroka: • Izvajanje posebne vadbe za koronarne bolnike po težavnostnih skupinah, ki se redno izvaja v vašem društvu; • Dnevno vsaj tri vodene in koronarnim bolnikom primerne aerobne telesne vadbe (hidrogimnastika, nordijska hoja ali vodeni sprehodi); • Prehranske delavnice z osebnim svetovanjem in s praktičnim tečajem kuhanja. Tudi letos bomo udeležencem programov nudili možnost izvedbe obremenitvenega testiranja po posebni ceni 25,00 eur. S pomočjo testiranja trenutne kardiovaskularne zmogljivosti in osebnim svetovanjem o priporočenih srčnih frekvencah pri vadbi bodo lahko posegli tudi po intenzivnejših oblikah vadbe. polpenzioni v dvoposteljni sobi polni penzioni v dvoposteljni sobi V zvezi z izvajanjem fizioterapevtskih storitev na napotnice oz. delovne naloge vam bomo tudi v letu 2015 posredovali natančne informacije o možnosti njihovega koriščenja v času vašega bivanja v zdravilišču. Od uvedbe elektronske čakalne knjige moramo vnesti vanjo vsako prispelo napotnico oz. delovni nalog z vsemi točnimi podatki, torej tudi številko napotnice. Elektronska knjiga je na intranetu, vsem na vpogled in pod stalno kontrolo. Obveščali vas bomo o trenutnih čakalnih dobah in postopkih naročanja oz. vpisa v čakalno knjigo. Naša ponudba tako vključuje: • namestitev v dvo- in enoposteljnih sobah hotelov Šmarjeta **** ali Toplice****, kopalne plašče v sobah, polne ali polpenzione z varovalno prehrano za koronarne bolnike, • 6x vaje v telovadnici (po težavnostnih skupinah, posebne vaje za koronarne bolnike), • dnevno tri različne oblike aerobne vadbe, prilagojene koronarnim bolnikom (hidrogimnastika, nordijska hoja ali vodeni sprehodi), • delavnica zdrave prehrane z osebnim svetovanjem in praktičnim tečajem kuhanja, • bogat večerni animacijski program, organizacijo izletov po željah društva, • 10 % popusta na vse zdravstvene storitve, • možnost obročnega odplačila programa (5 obrokov) s plačilno kartico (Maestro), • brezplačni avtobusni prevoz v zdravilišče ter nazaj. 7 dni 296,80 € 352,80 € 10 dni 424,00 € 504,00 € Cene veljajo na osebo, turistična taksa ni vključena v ceno (1,02 EUR na dan na osebo). Doplačilo za 1/1 sobo je 8 eur na dan, število enoposteljnih sob je omejeno. 12 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si DELAVNICE ZA IZBOLJŠANJE SPOMINA Spomin je temelj našega ravnanja in osebnosti. Težave s spominom niso vedno povezane samo z biološkim staranjem, pogoste so tudi zaradi bolezenskih procesov, ki vplivajo na naše možgane. Sodobna nevroznanost ugotavlja, da miselna aktivnost, ki presega vsakdanjo rutino in monotonijo, izboljša spomin in druge spoznavne sposobnosti. Prav tako pa lahko varno in preprosto prek miselnega treninga spreminjamo možgane (učenje, vaje za vadbo spomina in pozornosti). Prvi ukrep za ohranjanje miselnih sposobnosti je zdrav način življenja. Spodbujanje k spremembam za bolj zdrav življenjski slog je temelj celotnega programa obnovitvene rehabilitacije in se izvaja v delavnicah zdrave prehrane, različnih oblikah telesne vadbe, predavanjih strokovnjakov… Letos pa smo vsemu temu dodali še praktične delavnice za ohranjanje spomina. V delavnicah bomo spregovorili o možganskih spremembah, ki spremljajo zdravo staranje in demenco, o vzrokih zanje ter o razlikah med obema procesoma. S posebnimi vajami se bomo dotaknili procesov pomnjenja, izvajali bomo vaje za sprostitev in koncentracijo, s pomočjo miselnih iger pa pokazali pot k uspešnemu vsakodnevnemu treningu spomina tudi doma. Organizirali bomo brezplačni avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo 1. 3. 2015 ob 14. uri z avtobusne postaje Ljubljana, peron št. 29. Tudi letos bo društvo prispevalo 20€ vsem tistim, ki boste odšli na rehabilitacijo, seveda če boste poravnali članarino do 1. marca 2015. Prijave in rezervacije: TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE na recepciji hotela tel.:07 384 34 00 in 07 384 35 00 13 EGIPTOVSKE MUMIJE IN ATEROSKLEROZA Srčnožilne bolezni, ki jih povzroča ateroskleroza, so še vedno vodilni razlog obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Ali je ta bolezen, ki povzroča zožitev arterij, krvne strdke in nenadno srčno smrt, res pridobitev modernega načina življenja z visokim holesterolom in epidemijo debelosti? Ameriško združenje za srce je predstavilo rezultate študije egipčanskih mumij, starih 3500 let, pri katerih so ugotovili zanesljivo aterosklerotično spremenjeno ožilje srca in telesa. Faraon Merenptah, ki je umrl leta 1203 pred n.št., je imel aterosklerotično spremenjeno ožilje. Podobno tudi devet od 16 mumij, ki so jih preiskali. Kako je to mogoče? Teoretična razlaga bi lahko bila, da je višji sloj Egipčanov jedel preveč mastno meso govedi, rac in gosi ter uporabljal veliko soli zaradi konzerviranja hrane. Toda rezultati študije nakazujejo, da je potrebno ugotoviti še druge dejavnike, poleg znanih rizičnih faktorjev, da bi lahko povsem razumeli to bolezen. Privoščimo si skok v paleopatologijo. Vsem znani ledeni mož Ötzi - neolitski človek, ki so ga našli 19. septembra 1991 v ledeniku v Italiji (Ötztalske Alpe), je umrl nasilne smrti pred 5300 let. Ugotovili so tudi, da je imel hudo aterosklerozo in slabo stanje dlesni, kar povezujejo s povečanjem deleža škroba v prehrani takratnih ljudi. Zanimivo se je vprašati, kdaj smo kot civilizacija začeli biti pozorni na zožitev oziroma na bolezni koronarnih arterij, na aterosklerozo. Znano je, da je Leonardo da Vinci (1452-1519) proučeval koronarne arterije. William Harvey (1578-1657), zdravnik Kralja Charlesa I., se je proslavil z odkritjem, da se kri premika po žilah iz desnega prekata srca skozi pljuča v aorto in periferne arterije telesa in nato nazaj v pljuča. Kasneje je profesor in kardiolog Fri14 edrich Hoffman (1660-1742) z Univerze v Halleju opazil, da se koronarna bolezen začne z »zmanjšanjem pretoka krvi skozi koronarne arterije«. Angina pektoris, stiskajoča bolečina prsnega koša, kot opozorilo srčne bolezni je bila nerešljiv problem 18. in 19. stoletja. Leta 1768 so prvič opisali angino pektoris in jo povezali s pretokom krvi skozi koronarne arterije. Nekateri so menili, da angina pektoris ni nevarna. William Osler (1849-1919) je definiral angino pektoris kot skupek simptomov in ne kot bolezen samo. James B. Herrick (1861-1954) je leta 1912 definiral srčni napad (heart attack). Leta 1900 so v Ameriki ustanovili Združenje za preprečevanje in lajšanje bolezni srca, ki se je nato leta 1924 preimenovalo v Ameriško združenje za srce (American Heart Association). Nato so sledila leta intenzivnega iskanja kvalitetnega prikaza, diagnostike in terapije koronarne bolezni. Pri tem so orali ledino portugalski zdravnik Egas Moniz (18741955), nemški zdravnik Werner Forssman (19041979) in pediatrični kardiolog Mason Sones (19181985) s Clevelandske klinike. Leta 1948 se je pod okriljem Nacionalnega inštituta za srce začela prva večja študija za proučevanje in razumevanje bolezni srca, t.i. Framinghamska študija. Leta 1949 pa so aterosklerozo že vključili v mednarodno klasifikacijo bolezni. Leta 1950 je John Gofman (1918-2007) s kalifornijske univerze identificiral dve vrsti holesterola: low-density lipoprotein in high-density lipoprotein HDL. Odkril je tudi, da ima bolnik z izraženo aterosklerozo visok LDL in nizek HDL. Nato je ameriški znanstvenik Acel Keys (1904-2004) ugotovil, da imajo Mediteranci in Japonci manj arterioskleroze zaradi prehrane z manj maščobami. Vse to je vplivalo na priporočila glede zdrave prehrane. Leta 1960 se je pričela kirurška revaskularizacija srca z obvodi. Pionirji te tehnike so bili ameriški kardiokirurg Robert. H. Goetz (1960), ruski kardiokirurg Vasilij Kolesov (1964) in argentinski kardiokirurg Rene Favaloro (1967). Leta 1964 je interventni radiolog Charles Dotter pričel z angioplastiko perifernih arterij z balonskim katetrom brez operacije (PTA - perkutana transluminalna angioplastika). Leta 1977 je Andreas Gruenzig metodo uspešno prenesel še na koronarno ožilje (PCTA - perkutana koronarna transluminalna angioplasika). Metoda se je izkazala za zelo uspešno. Leta 1980 se je izenačilo število posegov s perkutano transluminalno angioplastiko (PTCA) z operativno revaskularizacijo srca z obvodi (CABG). Leta 1987 so angioplastikam dodali še notranje žilne opornice, stente. Danes znamo razširiti zožene arterije s številnimi metodami, ki tekmujejo v uspešnosti podaljševanja in predvsem izboljšanja kvalitete življenja. Veliko vemo o rizičnih faktorjih, dietah, načinih aktivnega življenja, o tem, kako upočasniti bolezen. Toda egipčanske mumije nam govorijo, da še vedno ne vemo vsega. Žal je arterioskleroza še vedno neozdravljiva bolezen. Zato nam ostaja tolažba, da je bolje preprečiti kakor zdraviti. (Po internetnih virih, AB) Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si NOVOLETNA KRIŽANKA 15 ZA DOBRO VOLJO Polde v prošnji za zaposlitev ni navedel letnice rojstva, zato mu vodja kadrovske službe reče: »Vidim, da imate rojstni dan 27. novembra. Katerega leta?« »Hja, vsako leto.« Zastopnik stanovanjskega podjetja sprašuje stanovalca: »Kdaj ste ugotovili, da pušča streha?« » Pri kosilu. Skoraj tri ure sem porabil, da sem pojedel juho.« Možak, ki je imel res trdno voljo, da bo shujšal, je izvedel za prav poseben recept: »Slecite se in jejte pred ogledalom, pa boste jedli veliko manj.« Ni šlo. Po nekaj grižljajih so ga namreč vrgli iz restavracije. Lekarnar ošteva svojega pomočnika: »Le kako si mu mogel dati namesto sirupa proti kašlju odvajalno sredstvo?« »Zakaj pa ne? Poglejte ga, tamle zunaj je. Sploh si ne upa zakašljati!« Rešitev septembrske križanke: Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom - Utrip Njegoševa 4, 1525 Ljubljana Davčna številka: 77607538 Ureja uredniški odbor. Uradne ure: Vsak torek od 16. do 17. ure na Polikliniki, Njegoševa 4, Ljubljana (pri ambulanti za kirurgijo srca in ožilja) tel.: 031 651 532 E-pošta: utrip.dss@telemach.net Spletna stran: www.drustvo-utrip.si Članarina je 15 € Uredniški odbor: prim.mag. Aleš Brecelj, dr. med, Miha Leskovec, Miljana Nikčevič, Polona Leskovec Vodoravno: OKTOBER, KORNATI, OLE, RAK, ROPOT, VESELO, NALET, LEV, PARANOJA, IDO, PREPIS, NONIJ, IVO, TAJNICA, TITO, LEO, IK, AMZ, LEE, MAJI, LEONID, KALA, OTROK, TRST, PI, NA, RAT, PČ, AČ, EN, SVILAR, TASTER, AKANT, IRA, COPRANJE. Transakcijski račun Društva Utrip: SI56 0204 5001 1657 263 Grafična priprava za tisk: Oblikovalnica Sokler, Sokler Urška TELESNA VADBA NA SLOVANU Vsi člani, ki bi se nam želeli pridružiti ste vljudno vabljeni vsako sredo ob 10. uri v dvorani Slovan, Ljubljana – Kodeljevo (pri gostilni Jovo). Tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale TELOVADBA Vse člane društva obveščamo, da telovadba poteka vsako sredo ob 10. uri na Slovanu, v dvorani za namizni tenis. ATLANTIS Koliko moči imamo? Kdo bo koga? Omogočamo vam nov način rekreacije, plavanje v Atlantisu, vsak dan od 9. 22. ure. Vstopnice lahko dvignete ob uradnih urah na sedežu društva, po predhodnem dogovoru. POHODI Druga oziroma tretja sobota v mesecu (odvisno od vremena) je namenjena pohodom v sredogorje. Kam, kdaj in kje se dobimo, bo objavljeno na naši spletni strani. Za podrobnosti pokličite na številko društvenega telefona (031 65 15 32) dva dni pred izletom. Tudi odmor je potreben. 16 Ravnanje hrbtenice Vsi člani se naših aktivnosti udeležujejo na lastno odgovornost. Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si
© Copyright 2024