1. No category

k o l o f o n
Uredniški odbor:
Bernarda Jevšnikar,
odgovorna urednica
Franjo Šauperl,
glavni urednik
in članice
Marija Lončarič,
Vilma Majerje,
Karolina Merc
Jezikovni pregled:
Vilma Majerle
Izdajatelj:
Krajevna skupnost Limbuš,
Ob Blažovnici 41,
2341 Limbuš
Oblikovanje in tisk:
UPRINT d. o. o., Limbuš
Naklada: 1000 izvodov
Kataloški zapis:
C501-2759
Limbuš, december 2014
Glasilo je za krajane in simpatizerje Limbuša brezplačno.
-
v s e b i n a
Krajevna skupnost
BESEDA GLAVNEGA UREDNIKA K 41. ŠTEVILKI GLASILA ................ 2
SKLEPNO POROČILO PREDSEDNIKA SVETA KS
ZA MANDAT 2010-2014.................................................................................. 3
PONOVNO NA ZAČETKU Z NOVIM SVETOM KS.................................... 5
VOLITVE LOKALNE SAMOUPRAVE IN NOVA SESTAVA SVETA KS.... 6
SVET KS ZA MANDAT 2014 – 2018 V SLIKI IN S FUNKCIJAMI.............. 7
NAGRAJENCI KRAJEVNE SKUPNOSTI LIMBUŠ ZA LETO 2014........... 8
SOKOLJE OKO NAD LIMBUŠEM BDI......................................................... 9
Vzgoja in izobraževanje
IZ VRTCA SPOROČAJO................................................................................ 10
OSNOVNA ŠOLA RADA ROBIČA LIMBUŠ KJER JE ŠOLA,
JE TUDI MLADOST ….................................................................................. 12
PROTESTNI SHOD NEKOLIKO DRUGAČE.............................................. 15
SOŠOLKE IN SOŠOLCI OSNOVNE ŠOLE LIMBUŠ,
GENERACIJA 1954, ZBRANI PO 60-TIH LETIH........................................ 17
Knjižničarstvo v kraju
V 40. LETU NOVA IN LEPŠA KNJIŽNICA PEKRE.................................... 18
Društvena dejavnost
TURISTIČNO DRUŠTVO LIMBUŠ.............................................................. 19
POROČILO PROGRAMSKEGA SVETA TD LIMBUŠ................................ 20
ANSAMBEL ŠALJIVCI KOT SEKCIJA TD SLAVI PETO
OBLETNICO DELOVANJA........................................................................... 21
KULTURNO DRUŠTVO PEKRE - LIMBUŠ................................................ 22
NOGOMETNI KLUB LIMBUŠ - PEKRE V LETU 2014............................. 23
NEKAJ O DELU KARATE KLUBA LIMBUŠ V LETU 2014...................... 23
DRUŠTVO TABORNIKOV MAISTROV ROD V LETU 2014.................... 24
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LIMBUŠ - PEKRE V LETU 2014................. 25
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV ZA
VREDNOTE NOB LIMBUŠ - PEKRE.......................................................... 27
IZ DEJAVNOSTI KO ZB ZA VREDNOTE NOB.......................................... 28
Humanitarna dejavnost
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK LIMBUŠ V LETU 2014........................ 28
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PEKRE V LETU 2014............ 30
ŽUPNIJSKA KARITAS LIMBUŠ.................................................................. 32
ŽUPNIJA LIMBUŠ IN KOLPINGOVA DRUŽINA V NJEJ ......................... 33
CIVILNA INICIATIVA »NAŠ LIMBUŠ«...................................................... 34
Krajani se predstavljajo
ANICA ZAFRED - VAŠA NOVA KRAJANKA............................................. 36
DANICA NAGODE........................................................................................ 36
GOMBOC IVAN............................................................................................. 37
V letu 2015 se spominjamo ........................................................................... 38
Gospodarska dejavnost
DA BI BILI OTROCI BOLJ POMEMBNI .................................................... 39
KOT »PLEH« NA ŠTIRIH KOLESIH
GIBANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V KS....................................... 39
USPEŠNA GOSTINSKA DEJAVNOST – RESTAVRACIJA VNUKEC....... 39
MESNICA MARKO KOREVEC.................................................................... 40
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V KRAJU.................................................... 41
In memoriam
MARICA KOKOL .......................................................................................... 42
NA[ KRAJ 1
KRAJEVNA SKUPNOST
KRAJEVNA SKUPNOST
BESEDA GLAVNEGA UREDNIKA
K 41. ŠTEVILKI GLASILA
Malo je primestnih krajevnih skupnosti, ki bi jim uspevalo
izdajati neprekinjeno dobra tri desetletja svoje lokalno krajevno glasilo. V KS Limbuš je to po prizadevanju entuziastov uspelo in pred vami, spoštovani krajani ter drugi bralci,
je 41. zaporedna številka »Našega kraja«, ki prihaja k vam
34. leto zapovrstjo. Več namenov ima to glasilo, ki je nepogrešljivi vir za proučevanje naše polpretekle zgodovine, saj
so v njem zapisana v večini primerov vsa dogajanja v kraju in med ljudmi, v vrtcu, šoli in v društvih, predstavljene so
gospodarske, razvojne, vzgojno izobraževalne in druge dejavnosti, v njem najdemo preproste domačine in za kraj zaslužne krajane. Glasilo ima najprej redno letno informativno
funkcijo, je mesto, kjer predstavljamo dosežke in probleme
kraja, v njem se lahko predstavljajo pravni subjekti in posamezniki, zabeleženo je društveno dogajanje, zelo malo se pa
na lokalnem nivoju ukvarjamo s politiko, saj sedanji strankarski sistem ljudi, žal, bolj razdvaja, kakor pa povezuje v
prizadevanjih za skupni boljši jutri.
Tako naj bo tudi v prihodnje in novemu sestavu Sveta KS
bi kot dolgoletni aktivni udeleženec v krajevni samoupravi priporočal nekaj skupno spoštovanih pravil ali zapovedi, in sicer:
SKLEPNO POROČILO PREDSEDNIKA SVETA KS
ZA MANDAT 2010-2014
Franjo Šauperl –
glavni urednik
KO VLADARSTVO NOVO SE POSTAVI
Ko sadjar drevo posaja in mu zdravo rast želi,
sadiko najboljšo si izbere in jo v zemlji utrdi,
da rojevala za časa bi življenja sadov obilo,
in da vreme bi primerno vselej jo krepilo.
Ko volivci vladarstvo novo si izvolijo,
po besedah kandidatov vsakega presodijo
in želijo si iskreno vsi, da najboljše bi izbrali,
1. DELAMO prizadevno in vsak po svojih sposobnostih.
glas za najbolj prepričljive radi bi predali.
2. IZOGIBAMO se politiki pri našem delovanju.
Da besede z vladarstvom dejanja bi postala,
3. PODPIRAMO enotno vse, kar je koristno za KS.
da razvoj in blagor bi v kraju se poznala,
4. POSLUŠAMO potrebe krajanov in jih skušamo uresničiti.
in da znali z oblastjo občinsko umno bi krmarit,
5. SPOŠTUJEMO zaupan nam kraj in krajane.
brez politike v kraju v splošno dobro gospodarit.
6. STORIMO kar se da za skupno zadovoljstvo v KS.
Naj se za obljube vsi z močjo borijo,
7. URESNIČUJEMO dobronamerne koristne predloge.
naj po pameti in složno skupno stvar gojijo,
8. VERJAMEMO v razvoj kraja.
da ko mandat poteče, sadov primernih bo nabrano
9. ZAHTEVAMO uresničitev nujno potrebnega.
in volivcem dosežkov kraja po pričakovanjih bo predano.
10.ZAVZEMAMO se za skupno dobro in sožitje vseh generacij.
Če tako vladarstvo novo delalo bo ves mandat,
Prepričan sem, da bosta s takim delovanjem, kljub izjemno
težkim časom in kroničnemu pomanjkanju denarja, uspevala razvoj kraja in složnost tudi v prihodnjem mandatnem obdobju, ki se je pričelo. Naj nas tudi v prihodnjem letu neprestano spremlja upanje na boljše in zavest, da smo složni ter
medsebojno povezani v soseščini, med kraji v KS in krajani ter v ustanovah in društvih, dovolj močni za premagovanje mnogih ovir.
moralo sadov njih delo bi dovolj za kraj podat,
2
NA[ KRAJ
lahko s podporo Sveta nadaljeval začete projekte. Glavni moto moje kandidature pa je bil do danes neuresničen
projekt kanalizacije in vodovoda v zaselku Ob železnici. Skupaj z Andrejem
Šauperlom, podpredsednikom Sveta KS, sva se takrat dogovorila, da poskušam pripeljati projekt do točke realizacije.
Vsem krajanom in drugim bralcem našega glasila želim v
imenu Uredniškega odbora in osebno, srečno, zdravo in upanja polno NOVO LETO 2015.
da končno v kraju bi razvoj hitreje šel naprej,
saj problemov na rešitev čaka še brez mej.
Franjo Šauperl
Sklepna misel: nagrada za sedemnajst
izpeljanih projektov v obdobju 8-ih let
v KS Limbuš, od katerih je »petnajst
zaključenih«, krajani so pa s Civilno
iniciativo Naš Limbuš dobili želene
spremembe v sestavi Sveta KS.
Tudi brez mene (nezaupnica sokrajanov ob nedavnih volitvah) in še koga
bo v našem kraju demokracija še naprej. Prepričan pa sem, da toliko uresničenih projektov, truda in časa, vloženega v to, še hitro ne bo kdo dosegel,
kot sem uspel doseči sam v obdobju
osmih let. Ta priznanja mi dajejo tudi
tisti, ki sem jih leta nadlegoval in jih
prosil za pomoč. Seveda, vse za dobro
sokrajanov.
Začel sem v obdobju 2006‒2010 v
Svetu KS, na čelu katerega je bil takrat
Danilo Šilec. Bil je veliko službeno
odsoten, zato sem ostal sam na področju komunale. Svet mi je takrat podelil polna pooblastila, da sem se lahko verodostojno pogovarjal na MOM
z ustreznimi službami. Spomnim se,
da sem na seje vabil g. Franja Šauperla kot predsednika Nadzornega odbora, da sva bila skupaj bolj prepričljiva.
Ker nobeden od naju ni bil član Sveta, mi je ob strani stal takratni župan g.
Kangler in direktorica Mestne uprave,
ki se jim moram ob tej priliki zahvaliti.
V letu 2010 sem kandidiral v Svet KS,
na čelu katerega sem bil uspešna štiri leta. Bil sem tudi v vlogi predsednika Komisije za komunalo in tako sem
Ob zelo zahtevnih projektih mi je
uspelo skupaj uresničiti 17 projektov,
od katerih je 15 končanih in se lahko
pod njih mirno podpišem. Ostala sta
še dva projekta, ki sta v sami fazi realizacije. To je projekt kanalizacija v
zaselku Ob železnici, za katerega imamo projekte, gradbeno dovoljenje, odkupljena zemljišča za prečrpališče in
izbranega izvajalca za prvi sklop. To
je zame drugi najzahtevnejši projekt
in potrebno bo veliko truda in volje,
da se izpelje do kraja. Upam samo,
da se bo našel junak, ki bo tega zmožen. Ostaja tudi projekt ob Blažovnici za dvanajst priključkov kanalizacije. Tudi tu je pripravljeno vse, razen
izbire izvajalca in denarja. Denar …
denar, to je večna tema in vse obljube
ne pomenijo nič, če se s svojim znanjem in trudom ne dokoplješ do njega.
Tu pa je potrebna podpora tistih, ki na
MOM kaj veljajo, vključno s podporo
Mestnega sveta.
Kot predsednik Sveta KS sem deloval
tudi na drugih področjih in najzahtevnejši projekt je bil »bazna postaja Mobitel na Meranovem«. Na žalost sem
po smrti Aleša Škofa iz MOM ostal po
enem letu sam. V veliki borbi s tremi
ministrstvi v Ljubljani, z razpaseno birokracijo, ki ni imela posluha za moje
in naše želje, sem ob pomoči nekaj
uslužbencev le uspel pripeljati projekt
do konca v 4 letih. Marsikdo pod Meranovim in v Ulici nadvojvode Janeza se sploh ne zaveda, kaj mora storiti
človek, da pomaga sočloveku pri pridobivanju signala za mobilno telefonijo. Nikoli nisem slišal besede hvala. Pa
saj je ne rabim, a se bi mi zdelo lepo.
Slišiš pa lahko kritike, kaj je potrebno
še narediti in to je tipično slovensko.
Skupaj smo uspeli uresničiti projekt
žarnega zidu s predhodno betonsko
ograjo okrog pokopališča. Kot ste seznanjeni, se denar, pobran od najemnin
in pogrebov, zbira na računu KS in se
vrača z investicijami nazaj na samo
pokopališče. Zbrali smo ga toliko, da
smo lahko pričeli s postopki pridobivanja projektov in zbiranja ponudb.
V veliko pomoč nam je bila tajnica
KS Karolina Merc, ki je orala ledino
pri pripravljanju dokumentacije. To ni
lahka naloga, saj nihče od nas ni pravnik in službam na MOM moraš predati pripravljeno gradivo, katerega pregledajo in dodajo kako vejico. Seveda
so pripravljeni z nasveti, a kaj, ko vse
ostalo čaka tajnika KS. Izvedli smo tri
razpise, od katerih je prvi padel zaradi tolmačenja o drobljenju projekta na
tri dele, drugi, ki je bil sicer voden preko javnih naročil na portalu, je padel
zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev ponudnikov. Sporne so bile tudi
zahtevane bančne garancije, ki so projekt bistveno podražile. Po informacijah druge občine poslujejo z meničnim
zavarovanjem, ki je bistveno cenejše.
Naša MOM pač ima taka pravila in se
jih je potrebno držati. Letos smo pripeljali projekt do konca in v naslednjem
letu se nadaljuje z manjšimi dodatki, ki
bodo sam objekt dopolnili in polepšali.
Pri projektu smo vseskozi sodelovali
z Ernestom Robnikom kot predsednikom Komisije za pokopališko dejavnost in izvajalci, s tem pa pripomogli,
da nismo imeli kasnejših težav, saj smo
NA[ KRAJ
3
KRAJEVNA SKUPNOST
jih sprotno reševali. Na svoji zadnji seji Sveta smo določili ceno žarne niše, ki je za enojno nišo 600 €, za dvojno pa
1000 €. Čakamo še na potrditev cene s strani Mestnega sveta in lahko gremo v prodajo. Več informacij pa je pri tajnici KS Limbuš.
Kot primestna Krajevna skupnost smo bili leta zapostavljeni in uresničili smo le del tega, kar potrebujemo v kraju.
Vesel sem, da smo skupaj s prejšnjim županom Kanglerjem uresničili projekt: »Voda in elektrika v vsako gospodinjstvo«. Marsikdo ne ve, da se na Mestni občini projekti
delijo na svoja področja in se za njih posebej zagotavljajo
sredstva.
Tako imamo področje:
- zelene površine (košnja javnih površin, obcestna vegetacija, urejanje javnih zelenic);
- ceste (asfaltiranje, rekonstrukcije, vzdrževanje in projekti);
- javna razsvetljava (postavitev novih luči in vzdrževanje);
- komunalna hidrotehnika (izgradnja kanalizacije in vodotoki);
- komunalna energetika (izgradnja plinovoda);
- oporni zidovi, plazovi v cestnem svetu (sanacija plazov
z opornimi zidovi).
Za vsa ta področja so zadolženi uslužbenci na Uradu za
komunalo, ki so tudi skrbniki odobrenih sredstev za posamezne projekte. Sam projekt še ni uresničljiv, ko ga potrdi
Mestni svet in tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje ne zadostuje. Uresničljiv je takrat, ko so na razpolago denarna
sredstva, ki pa jih zopet lahko razporedijo drugam in zopet
čakamo in čakamo … Navajeni smo, da se plani prepisujejo
iz leta v leto in danes smo zelo veseli, ko katerega ni treba
ponovno pisati, ker smo ga uresničili.
Naštel bom 15 zaključenih projektov, pod katere sem
podpisan ter dva, ki sta pripravljena za pričetek del:
1. izgradnja mostu pri železniški postaji leta 2009 in priključek kanalizacije na desnoobrežni kolektor čistilne naprave
s svečano otvoritvijo v prisotnosti podžupana Roka Pečeta;
2. cesta na Grajski grič s pričetkom leta 2007 in končanje
leta 2009 s svečano otvoritvijo v prisotnosti podžupana
Roka Pečeta;
3. plinovod in celotna asfaltna zaplastitev Lackove ceste
od Peker proti Limbušu in svečana otvoritev z rezanjem
traku v letu 2010 v prisotnosti župana Kanglerja in direktorja MV Danila Burnača, ki je najbolj zaslužen za
realizacijo projekta;
4. javno parkirišče pri pokopališču v letu 2010 s svečano
otvoritvijo v prisotnosti župana Kanglerja;
5. luči od parkirišča pod Meranovim do Meranovega na
Prinčevem vrhu v letu 2010;
6. asfaltiranje ceste z regulacijo potoka ob Lazniškem potoku 2011;
7. izgradnja vodovoda proti Prevorčiču ter do Petričev in
Škrinjarjev v letu 2011;
8. postavitev nove ograje okrog pokopališča v letu 2011;
9. izgradnja 11 kanalizacijskih priključkov ob Blažovnici
4
NA[ KRAJ
KRAJEVNA SKUPNOST
pri Povšiču 2011‒2012;
10.postavitev luči proti Potočniku pod Meranovim 2012;
11.bazna postaja MOBITEL je po 4 letih zagledala luč leta
2013;
12.asfaltiranje dela Ulice Mihe Zidanška proti Škodniku;
13.kanalizacija in vodovod na Deržaničevi poti, svečana
otvoritev v prisotnosti župana Fištravca v letu 2014;
14.plinifikacija nekaj ulic: Ul. Lackovega odreda, Drine
Gorišek in Na Kosmate;
15.asfaltiranje in odvodnjavanje ceste Ob Blažovnici proti
Oničem.
izvajalec del. Se pravi, da ostaja velik del projekta s sekundarom, ki ga bo treba pripeljati do kraja v nekaj letih, »če
bodo na razpolago sredstva«. Projekt se ne financira iz kohezijskih sredstev in jih mora zagotoviti občina. Pripravljen
je tudi projekt še manjkajoče kanalizacije ob Blažovnici in
čaka na realizacijo v naslednjem letu.
Novim svetnikom želim veliko veselih uric in spopadanja z
birokrati na MOM.
Počaščen sem, da sem deloval v taki ekipi svetnikov v Svetu KS, ki so me podpirali pri skupnih projektih, saj je bil
vsak od nas zadolžen za svojo komisijo. Želim jim vse dobro. Sam pa upam, da si bom končno odpočil in namenil več
časa za dom in obrt. Zato hvala sokrajanom, da me niso izvolili v drugi mandat. Zahvaljujem se tudi vsem na MOM,
ki so nas podpirali.
Alojz Kraner,
predsednik Sveta KS v obdobju 2010‒2014
PONOVNO NA ZAČETKU Z NOVIM SVETOM KS
Problem kanalizacije in vodovoda v zaselku Ob železnici je
bil kriv, da sem ponovno kandidiral, saj smo uspeli pripraviti projekte, odkup zemljišča za prečrpališče, pridobiti gradbeno dovoljenje in izpeljati javno naročilo za izvedbo izgradnje prvega dela prečrpališča s primarom. Izbran je tudi
Spoštovane krajanke in krajani Krajevne skupnosti Limbuš,
za nami je burno štiriletno obdobje,
ki je bilo zaznamovano z mariborsko vstajo in odstopom župana Franca
Kanglerja, izvolitvijo dr. Andreja Fištravca za novega župana in se je nekako končalo z letošnjim »turbo« volilnim letom, ko smo na volišča odšli
kar trikrat. Izvolili smo nove poslance
v evropski parlament, prav tako novo
sestavo slovenskega državnega zbora
ter nazadnje še novo vodstvo v lokalnem okolju, torej nov Mestni svet Mestne občine Maribor in nov Svet krajevne skupnosti Limbuš. Dr. Andrej
Fištravec je zaupanje Mariborčanov in
Limbušanov obdržal in tako ostal župan za nadaljnja štiri leta.
Po letošnjih lokalnih volitvah se je
skoraj povsem spremenila sestava
Sveta krajevne skupnosti Limbuš, ki
je v mandatnem obdobju 2014–2018
sledeča: Bernarda Jevšnikar, Marijanca Karmel, Terezija Lesjak, Marija
Lončarič, Viljem Očko, Ivan Senekovič, Andrej Šauperl, Matjaž Tomažič
in Magda Žezlina. Svet KS Limbuš se
je 17. novembra 2014 sestal na konstitutivni seji, na kateri so svetniki potrdili mandate izvoljenim ter za predsednika Krajevne skupnosti Limbuš
soglasno imenovali Andreja Šauperla, za podpredsednico pa prav tako soglasno Bernardo Jevšnikar. Na tej seji
so imenovali tudi predsednike komisij, ki delujejo v okviru Krajevne skupnosti Limbuš, in sicer: Komisijo za
komunalo, promet in okolje bo vodil
Andrej ŠAUPERL, Komisijo za kulturo, šport in prireditve bo vodila Marija LONČARIČ, Komisijo za socialo
in zdravstvo bo vodila Magda ŽEZLINA, Komisijo za priznanja in zahvale
bo vodil Matjaž TOMAŽIČ, Komisijo
za poravnavo sporov bo vodila Terezija LESJAK, Komisijo za informiranje
bo vodila Bernarda JEVŠNIKAR, Komisijo za pokopališko dejavnost pa bo
vodil Ivan SENEKOVIČ.
Žal tudi v tem mandatnem obdobju v
Mestni svet Mestne občine Maribor ni
bil izvoljen nihče iz naše krajevne skupnosti. Zakon o lokalni skupnosti določa, da so sveti krajevnih skupnosti
in mestnih četrti le posvetovalni organ
župana, torej je naša moč v odločanju
zelo pičla. Zanašamo se lahko le na
posluh in razumevanje župana ter mestnih svetnikov, s katerimi smo skupaj
nastopali na minulih lokalnih volitvah
in upamo, da ne bodo prehitro pozabili
vseh predvolilnih obljub in zavez.
Dogodki minulih štirih let ter gospo-
darska kriza, ki ves ta čas pretresa našo
državo, so seveda vplivali tudi na življenje v naši krajevni skupnosti. Brezposelnost, socialne stiske in odhajanje
za delom v tujino je žal vsakdanjik ne
le v Mariboru, ampak tudi v Limbušu. Le vztrajnosti in upornosti nekaterih posameznikov se lahko zahvalimo, da se je v tem minulem obdobju v
našem kraju nekaj stvari le premaknilo tudi na bolje, predvsem na komunalnem področju. In prav na tem področju
nas čaka ogromno dela tudi v prihodnje. Naj omenim samo nekaj najbolj
perečih problemov, kot je kanalizacija v zaselku Ob železnici, katere prva
faza izgradnje bi se morala začeti te
dni, saj je gradbeno dovoljenje izdano
ter na javnem razpisu izbran izvajalec,
ki je pogodbo z Mestno občino Maribor tudi že podpisal. Čakamo le še na
podpis župana. S to kanalizacijo bo rešen problem odvajanja fekalnih vod iz
Laznice, Robičevega naselja in zaselka Ob železnici, čistejša bo reka Drava
in prenehala bo nevarnost onesnaženja
pitne vode v vodnjakih mariborskega
vodovoda. Ob tem bodo z ustreznimi
zamenjane še salonitne cevi, po katerih v limbuške domove sedaj priteka
pitna voda. Ne nazadnje bo s tem odpravljena tudi krivica, ki jo čutijo nekateri krajani in izhaja še iz časov samoprispevkov …
Drugi tak problem je priklop dvanajstih objektov na obstoječo kanalizacijo v centru Limbuša, kar bi se moralo
zgoditi že letos, pa je za to v mestnem
proračunu žal spet zmanjkalo sredstev.
Tako se bodo fekalne vode še nekaj
časa pretakale po obcestnih jarkih centra Limbuša in tekle v Blažovnico.
NA[ KRAJ
5
KRAJEVNA SKUPNOST
KRAJEVNA SKUPNOST
Iz dneva v dan večji problem za varnost krajanov in drugih
udeležencev v prometu predstavlja cesta v Vrhov Dol, ki jo
Mestna občina Maribor ne le zelo slabo vzdržuje, omahuje tudi pri pripravi potrebne tehnične dokumentacije za rekonstrukcijo te ceste in izgradnjo nujno potrebnega pločnika. Nekoliko bolje »se godi« cesti do železniške postaje, saj
prav te dni strokovne službe Mestne občine Maribor pripravljajo projektno dokumentacijo, potekajo pa tudi pogovori z
lastniki nekaterih zemljišč ob cesti. V prvi fazi je predvidena izgradnja pločnika, medtem ko bo asfalt na vozišču obnovljen šele po izgradnji kanalizacije v zaselku Ob železnici. Gradnja kanalizacije bo namreč precej povečala tovorni
promet po tej cesti in tako je obnova cestišča smiselna šele
po zaključku del na kanalizaciji.
Velik zalogaj, ki čaka na reševanje, stoji sredi Limbuša –
Medgeneracijski dom. Častitljiva in markantna stavba, v
kateri trenutno deluje le Turistično društvo, je potrebna temeljite obnove, za katero pa v proračunu Mestne občine
Maribor nikakor ni možno najti sredstev oziroma za to ni
prave volje. Ob tem pa so potrebe po ustreznih prostorih za
delovanje društev in različnih skupin naših krajanov iz dneva v dan bolj pereče, saj razen sejne sobe v Domu kraja-
nov in dveh majhnih pisarn, v katerih se stiskajo upokojenci
s svojimi številnimi sekcijami, taborniki, šahisti, glasbeniki itd., drugih prostorov za druženje, kulturno in društveno udejstvovanje krajanov, nimamo. Še posebej je žalostno
dejstvo, da je mladini v Limbušu za druženje na voljo le nekaj gostinskih lokalov, kajti drugih možnosti nimajo. Veliko krajanov je pri reševanju te problematike pripravljeno
prostovoljno sodelovati, marsikaj znamo in zmoremo narediti sami, Mestna občina Maribor pa bi morala zagotoviti nekaj sredstev in predvsem ustrezno podporo svojih strokovnih služb.
Limbuš je del Mestne občine Maribor in krajani Krajevne skupnosti Limbuš povsem enako prispevamo v mestni
proračun kot ostali občani Mestne občine Maribor. Ali smo
enakopravni tudi pri črpanju teh sredstev, pa je že drugo
vprašanje, vprašanje, ki smo ga izvoljeni v Svet krajevne
skupnosti Limbuš dolžni zastavljati županu in mestnim svetnikom. Dogovorili smo se, da bomo pri tem vztrajni in neizprosni.
Sestav volilnih enot v KS Limbuš in udeležba na volitvah
je naslednja:
Podatek
Območje
Volilna enota 01
zahodni del zaselka Ob železnici in
Laznica
Število
volivcev
Število
oddanih
glasovnic (%)
Število neveljavnih glasovnic
Število veljavnih glasovnic
Volilna enota 02
vzhodni del zaselka Ob železnici in center Limbuša
494
731
Volilna enota 03
zaselek Lackovega
odreda, Hrastje,
Vrhov Dol in zgornji
del Limbuša ob
Blažovnici.
945
207
(41,9 %)
302
(41,3%)
378
(40,0 %)
5
15
14
202
287
364
Za svet KS je kandidiralo skupno 32 kandidatov, in sicer v
volilnih enotah 01 in 02 po 8 ter v volilni enoti 03 kar 16
kandidatov. Predlagatelji kandidatov so bili za tri NSi, za
6
NA[ KRAJ
ne skupnosti Limbuš in krajanov v naši Krajevni skupnosti.
Franjo Šauperl – glavni urednik
SVET KS ZA MANDAT 2014 – 2018
V SLIKI IN S FUNKCIJAMI
ANDREJ ŠAUPERL
predsednik Sveta KS in
Komisije za komunalo,
promet in okolje
Andrej Šauperl,
predsednik Krajevne skupnosti Limbuš
VOLITVE LOKALNE SAMOUPRAVE
IN NOVA SESTAVA SVETA KS
V oktobru letošnjega leta so potekale volitve župana MOM,
kjer je v drugem krogu zmagal dr. Andrej Fištravec, svetnikov MOM, kamor se iz naše KS ni uspelo prebiti nikomur
in v Svet KS, v katerega smo krajani v treh volilnih enotah
izvolili 9 članov.
Novemu Svetu KS želi Uredništvo glasila »Naš kraj« obilo
zagnanosti in doseženih rezultatov za skupno dobro Krajev-
enega DeSUS, za pet SD, za tri LPR, za štiri SMS, za enega
SMC, za enega Županova lista in za 13 kandidatov posamezniki s podporo volivcev.
BERNARDA JEVŠNIKAR
podpredsednica Sveta
KS in Komisije
za informiranje
MARIJANCA KARMEL
članica Sveta KS
TEREZIJA LESJAK
predsednica Komisije za
poravnavo sporov
MARIJA LONČARIČ
predsednica Komisije
za kulturo, šport in
prireditve
VILJEM OČKO
član Sveta KS
IVAN SENEKOVIČ
predsednik Komisije za
pokopališko dejavnost
MATJAŽ TOMAŽIČ
predsednik Komisije za
priznanja in pohvale
MAGDA ŽEZLINA
predsednica Komisije za
socialo in zdravstvo
V Svet KS je bilo izvoljenih 9 kandidatov, in sicer 1 po predlogu DeSUS, 2 po predlogu NSi, 3 po predlogu SD in 3 po
predlogu Toneta Partljiča s skupino volivcev.
Rezultati volitev so naslednji:
Volilna
enota
01
02
03
Izvoljen
Predlagatelj
TEREZIJA LESJAK
MAGDA ŽEZLINA
VILJEM OČKO
MARIJA LONČARIČ
BERNARDA JEVŠNIKAR
MATJAŽ TOMAŽIČ
NSi
DeSUS
SD
SD
Tone Partljič in
skupina volivcev
Tone Partljič in
skupina volivcev
NSi
SD
ANDREJ ŠAUPERL
MARIJANCA KARMEL
IVAN SENEKOVIČ
Tone Partljič in
skupina volivcev
Število Odstotek
glasov glasov
73
36,14
63
31,19
57
28,22
89
31,01
79
27,53
72
25,09
107
86
29,40
23,63
69
18,96
Na konstitutivni seji 17. 11. 2014 so bili potrjeni vsi mandati, člani Sveta KS pa so izvolili Andreja Šauperla za predsednika in Bernardo Jevšnikar za podpredsednico Sveta KS.
NA[ KRAJ
7
KRAJEVNA SKUPNOST
KRAJEVNA SKUPNOST
NAGRAJENCI KRAJEVNE SKUPNOSTI LIMBUŠ
ZA LETO 2014
Tudi februarja 2014 je Svet KS Limbuš krajane pozval, da
podajo predloge za priznanja krajevne skupnosti posameznikom, društvom in organizacijam, ki s svojim delom dajejo življenju v kraju poseben pečat. Svet KS Limbuš je
predloge pregledal in podelil naslednja priznanja Krajevne
skupnosti Limbuš:
Veliko plaketo Krajevne skupnosti Limbuš je prejel Nogometni klub Limbuš - Pekre.
Nogometni klub Limbuš - Pekre je v letu 2013 praznoval
40 let delovanja. Danes šteje več kot 250 aktivnih članov,
od igralcev, trenerjev do aktivnih članov v raznih odborih.
Člani se udeležujejo tekem po vsej Sloveniji, mlajše ekipe pa tudi turnirjev v sosednjih državah. V poletnih mesecih organizirajo priprave ekip s športnim centrom Pohorje.
Na igrišču v Limbušu so trenirale in igrale ekipe iz Cipra,
Hrvaške, Srbije, Poljske, Slovaške, Ukrajine in Rusije. NK
Limbuš - Pekre skrbi za prepoznavnost kraja in skrbi za urejenost okolja pod Grajskim gričem.
Malo plaketo so prejeli g. Boštjan Potočnik, ga. Metka
Kovačič in Karate klub Limbuš
G. Boštjan Potočnik je zvest načelom svojega pokojnega
očeta in tako nadaljuje s prostovoljnim in nesebičnim delom v Krajevni skupnosti Limbuš. Vedno je na razpolago
pri zimskem pluženju, ki ga opravlja zelo vestno. Med drugim vsako leto daruje božično-novoletno drevo, s katerim
polepšamo center Limbuša. V veliko podporo je krajanom
Vrhovega Dola, ki jim nesebično pomaga. S svojim delom
na kmetiji, ki je turističnega značaja, prispeva k prepoznavnosti kraja.
Ga. Metka Kovačič se je takoj po zaposlitvi v trgovskem
centru v Limbušu vključila v krajevne aktivnosti v organizaciji Sveta za kulturo in rekreacijo ter Sveta za varstvo
človekovega okolja. Aktivno je sodelovala pri vseh akcijah
urejanja in vzdrževanja »Doma nabrežje«. Kot članica Turističnega društva Limbuš je bila zadolžena za pohodništvo.
Bila je pobudnica in organizatorka projekta Pečke, moja inspiracija in ga tudi 15 let uspešno vodi. Letne programe Turističnega društva je povezala s področjem varstva okolja,
saj ni bilo akcije čiščenja kraja brez njene udeležbe, aktivno pa sodeluje tudi pri izvedbi programov drugih sekcij in
društva kot celote.
Karate klub Limbuš je bil ustanovljen na pobudo Stanka
Pohorca leta 1970. Člani so v naslednjih letih predstavljali
lepote karateja na raznih telovadnih akademijah. V začetku
leta 1976 se je s študija v Ljubljani vrnil Primož Debenak
in prevzel treninge ter ostal strokovni vodja vse do danes.
V vseh teh letih so klub in njegovi člani uspešno delovali doma in izven naših meja. Menjavale so se generacije in
tako je veliko mladih in danes že starejših krajank in kra-
8
NA[ KRAJ
janov spoznalo lepoto karateja. Danes je karate predvsem
šport mladih, vendar se v klubu še vedno srečujejo tudi tisti,
ne več tako mladi, ki v karateju in predvsem druženju najdejo svoje zadovoljstvo in rekreacijo.
pravljalna dela za izvedbo društvenih prireditev. Bil je član
nadzornega odbora, nekaj časa je opravljal funkcijo podpredsednika, sedaj pa je društveni gospodar.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pekre smo se krajani Krajevne skupnosti Limbuš s pisno zahvalo zahvalili za
dolgoletno dobro sodelovanje, za vzorno opravljeno delo
ter za njihov hiter in kakovosten odziv na probleme, ki se
SOKOLJE OKO NAD LIMBUŠEM BDI
Zaradi letošnjega slabega vremena, da ne bi imel preveč namočenih kril, sem veliko manj krožil nad Krajevno skupnostjo, ampak kljub temu mojemu sokolskemu očesu ni menda nič ušlo. Solzile so se mi oči, ko sem februarja ždel nad
z žledom obdanimi drevesi in poslušal pokanje drevja in sedaj vem, da so imeli stari ljudje prav, ko so pripovedovali,
kako je včasih od mraza drevje pokalo.
Pisno priznanje so prejele ga. Stanka Krajnc in Ljudske
pevke »Spominčice«
Ga. Stanka Krajnc, višja medicinska sestra, deluje na področju Limbuša in Peker že 30 let. Ni družine v kraju, kjer
ni bila prisotna Stankina roka. Dela na področju patronažne
službe, pri otrocih, bolnih ljudeh in starejših krajanih. Je
mentorica študentom Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Aktivno sodeluje v projektu Starejši za starejše in vodi
skupino za samopomoč. Ga. Stanka je v letih 1992‒1993 sodelovala tudi pri ustanovitvi Župnijske Karitas Limbuš.
Ljudske pevke »Spominčice« že 25 let zbirajo in prepevajo ljudske in narodne pesmi ter s tem ohranjajo kulturno in
pevsko izročilo našega kraja. V teh letih so imele veliko nastopov, saj brez njihovega nastopa skoraj ne mine prireditev
v domačem kraju, pohvalijo pa se lahko tudi z nastopi v širši okolici, med drugim tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so nastopile v okviru projekta »Starejši za starejše«.
Obiskujejo domove upokojencev ter različne pevske revije.
Letno tako opravijo do 25 nastopov. Za svoje delo so prejele številna priznanja, zahvale in plakete, ki krasijo njihovo vadbeno sobo.
Pisno zahvalo sta prejela g. Stanko Križanec in Prostovoljno gasilsko društvo Pekre
G. Stanko Križanec se je takoj po preselitvi v Limbuš aktivno vključil v družbeno življenje v kraju, posebej še pri
urejanju okolja. Kot član Hortikulturne sekcije Turističnega društva Limbuš je bil organizator čistilnih akcij v kraju, sodeloval pri zasaditvi drevoredov in izdelavi opreme v
»Domu nabrežje«. Posebej je zaslužen za usposobitev društvenih prostorov Turističnega društva v objektu Ob Blažovnici 51, kjer je bil s strokovnim delom in zagnanostjo
izredno delaven član gradbenega odbora. Opravljal je pri-
pojavljajo v naši krajevni skupnosti. Še posebej smo se jim
zahvalili za požrtvovalnost ob letošnjem žledolomu.
Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo in se jim
zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo v naši krajevni skupnosti.
Andrej Šauperl,
podpredsednik Sveta KS v preteklem mandatu
Ko sem slišal, da so končno premagane vse birokratske ovire za izgradnjo kanalizacijskega prečrpališča in povezovalnega primara pod zaselkom Ob železnici, sem skoraj vsak
teden poletel na to območje, da bi videl začetek del na prečrpališču, o čemer so občinarji 100 % zagotavljali našemu
predsedniku Sveta KS, pa se ni vse do pozne jeseni nikjer
nič premaknilo. Sem pa videl obupano družino v tem zaselku, ko jim je zaradi tega, ker ponikalnica ne uspeva več požirati, udarila vsa nesnaga iz greznice po nevidnih poteh nazaj v klet, saj sta bili greznica in ponikalnici, kljub dragemu
Nigradovemu črpanju štirinajst dni nazaj, v kratkem času
zopet polni in nekam zadeva pač mora teči na silo, če kanalizacije nikakor ne dočaka. Videl sem celo, da imajo nekateri tamkajšnji krajani že celo po dve ponikalnici ter kako vsi
z bojaznijo čakajo, kdaj ponikalnice ne bodo več sposobne za ponik odpadnih voda. Sedaj upajo na novo oblast na
mestni občini, saj so v predvolilnem času veliko obljubljali
tudi za manjkajočo kanalizacijo v Limbušu.
Sem gledal že pred časom zrigolane površine v limbuški
dolini, pripravljene za posaditev vinske trte, kako globoke
jarke izpodjedene zemlje je naredila meteorna voda ob tolikem deževju. Spomnil sem se starejšega, že pokojnega kra-
jana, kako je po vsaki nevihti s košem nosil k hiši nanešeno zemljo nazaj v nezatravljen vinograd, da se ne bi delala
še večja škoda.
Z veseljem sem opazoval mlade študente s Fakultete za
kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, ki so prevzeli v obdelavo par vrst vinograda in prizadevno izvajali
vsa potrebna dela vse do vina, da bi si prislužili nagrade Lidla, ki jim jih je ta trgovska organizacija namenila za kakovostno pridelana in donegovana vina.
Tudi na klopotčevanju na Meranovem je bilo, tako kot vselej, letos lepo druženje, ko so lahko obiskovalci prisluhnili kulturnemu programu, nastopu outarja, vinogradniki so
se veselili ob podeljenih priznanjih za kakovostna vina lanskega letnika, višek pa je bila postavitev klopotca tik preden se je pošteno vlilo. Pa vam moram povedati, da imam
poleg ostrega vida tudi izostren sluh, a me niti najmanj ni
nikoli motilo klopotanje klopotca, slišim pa, da gre nekim
ljudem sorazmerno daleč proč od Meranovega, kljub njihovemu slabotnemu sluhu v primerjavi z mojim, to klopotanje
na živce. Ja kakšne živce le imajo naši krajani?
Najbolj se razveselim nad otroki v vrtcu in šoli, ko vidim
njihovo radoživost, ustvarjalnost in učne ter tekmovalne športne in še kakšne uspehe, zato dajem vse priznanje
vodstvu, vzgojiteljem in učiteljem ter tehničnemu osebju
za skrb za našo nadebudno mladino. Vem, kako težavno je
delo z mladino, saj vsako leto tudi sam poskrbim za uspešen
novi rod mojih potomcev.
Ni mi ušla izpred očesa nobena športna, kulturna, turistična
ali upokojenska prireditev in nehal sem šteti srečne obraze
udeležencev teh prireditev, saj gre njih število v stotine in
stotine. Vse priznanje organizatorjem in entuziastom.
So me neki ljudje spraševali, kaj pomeni neka spominska
plošča na Lackovi cesti 232, pa sem jih poučil, da je v tej
hiši nekaj svojega otroštva preživel veliki gledališki in filmski igralec Polde Bibič, ki v Mariboru še menda nima svojega obeležja, zato se mu je v našem kraju oddolžilo naše
Turistično društvo s kronogramsko spominsko ploščo, načrtujejo pa še po njem imenovano pohodniško turistično pot.
Lepo, saj je Bibič enkratno umestil Limbuš in njegove mladostne spomine nanj tudi v svoje pisne stvaritve, še posebej
NA[ KRAJ
9
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
KRAJEVNA SKUPNOST
v knjigo »Spominjarije«.
Tudi aktivnosti »penzionistov« nisem spregledal, še posebej sem se zanje zanimal, ko sem tudi pri sebi zaradi nezainteresiranosti občinarjev za medgeneracijski center v
Limbušu, ta projekt pospravil pod zgornjo grčo mojega domovanja visoko na drevesu, pa sem videl, da so naenkrat
pričeli za Domom krajanov vihteti krampe, žage, sekire,
kladiva in kar je še potrebnega orodja, voziti les in graditi lep nadstrešek, ki so ga nekateri poimenovali »srečevališče«, ker se kanijo upokojenci in vsi drugi srečevati pod to
novo streho ob kavici, klepetu, šahiranju, igranju kart, pikada in še česa. Kapo dol, Milan Robnik in cela ekipa prostovoljcev ter darovalcev materiala. Spomladi pridem gledat,
kako se bo »srečevališče« prijelo in vsaj malo nadomestilo
propadlo zasnovo medgeneracijskega centra.
Kot jara kača se je vlekel projekt kanalizacije in asfaltiranja
Deržaničeve ceste, a je vendarle v maju prišel župan MO,
da sta s predsednikom Sveta KS prerezala trak in ob kulturnem programu odprla cesto v veselje tamkajšnjim stanovalcem in obiskovalcem. Sem pa kmalu po otvoritvi nekaj slišal, da kanalizacija ni uporabna, ker je kdo ve kdo napačno
povezal fekalni in meteorni vod, tako da bi fekalije pobegnile tja, kamor sodi meteorna voda in obratno. Kdo ve, če
je krivec že odkrit, če je krivec že odkrit, zadeva pa je bila
po močnih prizadevanjih predsednika KS pol leta po otvoritvi urejena. Dobro so skriti tisti, ki bi morali po mojem sokolskem mnenju za tako »šlamparijo« krepko odgovarjati,
jaz bi jih še pa malo nakljuval in popraskal, da bi vedeli za
drugič.
Tri leta sem gledal žalostno na pokopališče, ko ni in ni hotelo biti začetka gradnje žarnega zidu, pa se je po mnogih,
meni nedoumljivih, peripetijah to letos vendarle zgodilo. Gledal sem številne nadzorne preglede ožjega članstva
predstavnikov investitorja s predsednikom Komisije za pokopališko dejavnost Ernestom Robnikom na čelu in danes
je v večinskem delu žarni zid urejen, pridobljenih je 96 žarnih grobnih mest, kar bo bistveno omililo nastajajoče pomanjkanje za klasične grobove. Projekt, izveden izključno
z denarjem iz pokopališke dejavnosti, oviran z mnogimi občinskimi birokratskimi posegi, je danes kraju in lepemu pokopališču v ponos.
Med prebiranjem tega dokumenta so se mi peruti posušile, posijalo je sonce, mi vlilo optimizma in sem poletel še
en krog nad mojim Limbušem, preletel vrvenje ljudi na bazarju sredi vasi in kljub vsem težavam, ki pestijo mojo ptičjo dušo in krajane naše KS, vseeno spoznaval, da se da,
ne oziraje se na kronično pomanjkanje občinskega denarja,
vseeno z entuziazmom, vztrajnostjo, še posebej dosedanjega predsednika Sveta KS in ožjih sodelavcev ter s številnim
prostovoljstvom v društvih, mnogo storiti za skupno dobro.
Lep sokolski pozdrav iz limbuških višav!
Sokol – Branko Biser
IZ VRTCA SPOROČAJO
Pevski zbor v vrtcu Limbuš
Z vključevanjem otrok v pevski zbor vsestransko vplivamo na otrokov razvoj. Pri dejavnosti otrokom ponudimo
več, kot lahko to storimo v sami skupini, seznanijo se z drugačnim načinom dela, spoznajo veliko novih pojmov, predvsem pa pridobivajo in ohranjajo veselje do petja.
Otroci v oddelkih poslušajo glasbo, se nanjo gibalno odzivajo, prepevajo pesmi, se seznanijo in igrajo na lastne in
male ritmične instrumente itd. Pri sodelovanju v pevskem
zboru pa doživijo drugačen način dela, kjer sprva spoznajo osnovna pravila delovanja le-tega, predvsem pa razvijajo glasbene sposobnosti, izvajalske spretnosti, pozitivno
samopodobo, vztrajnost … S petjem pesmi razvijamo melodični in ritmični posluh, občutek za ritem, oblikovanje
otrokovega glasu, glasbeno pomnjenje, slušno pozornost
…). Z glasbenimi dejavnostmi vplivamo na otrokov estetski razvoj, glasbeni razvoj in oblikovanje otrokove osebnosti. Prav tako gre za močan vpliv na otrokov umski, telesni
in moralni razvoj. (Voglar, 1973). Glavni cilj pri dejavnosti
je pridobiti in ohraniti veselje do petja. Otrok zato nikoli k
petju oz. sodelovanju ne silimo. Zborovodja mora poskrbeti
za pravilno intonacijo, izbrati ustrezno pesem.
10
NA[ KRAJ
Končno sledi prepevanje pesmi. Pomembno je, da otroci
pesem doživijo. Včasih za motivacijo poskrbim s krajšo
zgodbo. Pojemo ljudske in umetne pesmi v obsegu otrokovega glasu. Pri petju se otroci srečujejo s spremembami v
tempu ali hitrosti pesmi, s spremembami v dinamiki pesmi
(tonska glasnost), z dikcijo. Glede na to, kaj nam pesem
ponuja, upoštevamo spremembe v tempu ali dinamiki pesmi in tako otroci spoznajo, da lahko pesem zapojemo tudi
malo drugače in zato zveni lepše, pestrejše in stremimo k
jasni, razumljivi izgovorjavi. Pri učenju pesmi poskrbim
za menjavo metodičnih postopkov, da otroke motiviram.
Pogosto uporabim lastne ali male ritmične instrumente,
občasno tudi melodične instrumente, kar otrokom predstavlja dodatno motivacijo. Slednje včasih uporabimo tudi na
nastopu.
Ko se otroci seznanijo z odrom, torej ko nastopajo za publiko, se odzivajo zelo različno. Ob prvem nastopu so včasih
zmedeni, pade jim koncentracija ali iščejo svojce, ne gledajo dirigenta … Starejši pevci, ki so pričeli prepevati že pred
letom ali dvema, so zanesljivejši in so zgled mlajšim. Ko
otroci »usvojijo« oder, se kmalu počutijo sproščeno, ob nastopanju pa doživljajo veselje, ugodje in kar je velikega pomena, razvijajo pozitivno samopodobo in samozavest.
Načrtujemo več nastopov skozi šolsko leto. To so nastopi
za starše, ob sodelovanju s krajevno skupnostjo, turističnim
društvom, osnovno šolo v našem kraju, na zaključni prireditvi našega vrtca »Studenček zapoj in zapleši z menoj« ter na
odmevni prireditvi »Ciciban poje in pleše« v Slovenskem
narodnem gledališču Maribor.
»Pesem nas razveseljuje, pomirja, združuje. In ko pride iz
ust ljubega otroka, je lepša, kakor pesem slavčka«.
Nina Križanec,
dipl. vzgojiteljica
Literatura:
Denac, O.; Ilič, O. (1993). Ko pojem, plešem. Radovljica: Didakta.
Voglar, M. (1973). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Druženje z Arčijem
Pa smo ga dočakali. Obisk Arčija in gospe Cvetke Kolbl namreč. Ne poznate? Gre za terapevtski par slovenskega neprofitnega društva Tačke pomagačke, ki združuje člane/-ice
vse od leta 2007. Ti s svojimi psi prostovoljno nudijo pomoč
pri osveščanju, rehabilitaciji in izboljšanju počutja otrok,
mladostnikov, starostnikov in oseb s posebnimi potrebami.
Številna znanstvena dognanja namreč potrjujejo, da terapija
oziroma stik z živalmi na človeka vpliva izredno pozitivno.
Arči nas v Vrtcu v Limbušu obiskuje že drugo leto zapored. Letos so se imeli otroci vseh oddelkov možnost z njim
družiti v tednu otroka (med 6. 10. in 12. 10. 2014). Z gospo
Kolbl sta nam pripravila zanimiv program, v sklopu katerega so se otroci osveščali s pravilno nego, skrbjo za psa, kako
se pravilno odzvati, če srečamo psa, ki ga ne poznamo, otroci pa so ves čas aktivno sodelovali ‒ božanje, česanje dlake,
vodenje psa na povodcu, dajanje priboljškov, izvajanje vaj
na poligonu ipd. Opaziti je bilo, da so bili otroci zelo spro-
Obogatitvena dejavnost pevski zbor poteka v Vrtcu Limbuš
enkrat na teden, v dopoldanskem času. Med petjem otroke
spremlja s klavirsko harmoniko pomočnik vzgojitelja Davorin Repolusk. Možnost sodelovanja imajo vsi otroci drugega starostnega obdobja, glede na interes, govorne sposobnosti otrok …
Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa se poslužujem osnovnih prvin (cilji, vsebine, metode in oblike dela,
sredstva, metodični postopek). Pevske vaje vselej pričnem
s krajšim razgovorom, da otroci spoznajo posamezne pojme (dirigent, dirigiranje, pevci, oder, publika, dihalne vaje
in pomen le-teh …). Nadaljujemo z dihalnimi vajami, ki
potekajo skozi igro. Zelo pomembne so tudi vaje za razvoj
govornega aparata, zato vselej vključim vsaj eno vajo (vživljamo se v različne vloge). Ob jezikovnih igrah se otroci zabavajo, doživljajo veselje, ugodje. Nato sledijo vaje
za opevanje, ki so raznolike in trajajo relativno kratek čas.
Ob opevanju se pogosto tudi gibamo (zibanje, gibanje rok,
zgornjega dela telesa …).
Otroci se nastopov zelo veselijo in nenehno sprašujejo, kdaj
bodo nastopali. Ko so deležni bučnih aplavzov svojih staršev in drugih svojcev, ko premagajo tremo in strah pred nastopanjem, jim vsak nastop predstavlja posebno doživetje.
Zborovodje v vrtcih se trudimo, da otroke motiviramo in
uresničujemo zastavljene cilje z vztrajnostjo, doslednostjo,
predvsem pa z lastnim zgledom, da otroci ob prepevanju
doživljajo ugodje in veselje.
ščeni in so radi sodelovali, ob zaključku druženja pa spraševali, kdaj spet prideta
Ena izmed pozornosti, s katerimi smo se zahvalili za prijeten in koristen obisk, je bila med drugim deklamacija, ki
smo jo v zahvalo za prijeten obisk posvetili Arčiju in njegovi Cvetki.
NA[ KRAJ
11
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
OBISK ARČIJA
Vsi nestrpno si želimo,
obiska res se veselimo,
Arči pride spet med nas,
to zares bo pravi špas.
Rad pokaže vse kar zna,
nato s priboljški se sladka,
svileno, mehko dlako ima,
z veseljem z nami se crklja.
Obvlada trike še in še,
vse dokler ne utrudi se.
Obožujemo ga vsi,
vse nas vedno razvedri.
Njegova Cvetka krasna je,
na povabila prijazno odzove se.
Zahvaljujemo se mi,
radi vaju imamo vsi!
Saša Krefl
V vrtcu v Limbušu se nenehno trudimo sodelovati s številnimi zunanjimi sodelavci (ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo), saj smo prepričani, da lahko s tem le še obogati-
mo naše delovanje, na tak način prispevamo k še boljšemu
počutju otrok ter ustvarjanju nepozabnih spominov vseh sodelujočih.
Saša Krefl, vzgojiteljica
OSNOVNA ŠOLA RADA ROBIČA LIMBUŠ
KJER JE ŠOLA, JE TUDI MLADOST …
Spet obračamo leto. Je bilo uspešno, z nami prijazno, srečno, veselo?
Vse to smo si namreč zaželeli pred letom dni in vse se nam
je dogajalo skozi vso iztekajoče se leto. Bili smo žalostni,
bili smo veseli, naše srce je morda prekipevalo od sreče in
veselja, morda pa je bilo preteklo leto vsaj včasih tudi prijazno. Če nam je pretekli čas prinesel vsaj nekaj zadovoljstva,
lahko rečemo, da je bil del naših želja izpolnjen.
Šola je zavod, kjer srečujemo mladost. Morda tudi zaradi
tega mi, učitelji, ne zaznavamo, da nam leta bežijo. Na šoli
so vedno enako stari otroci, ko dopolnijo 15 let, nas zapustijo. Zapustijo nam spomin na lepe, prijetne trenutke z njimi,
morda včasih kakšno grenko izkušnjo, vendar … Z otroki
12
NA[ KRAJ
je vedno prijetno in hvaležno delati, še posebej, če so odprti in sprejemljivi za pomoč, ki jim jo nudimo. Želimo pomagati, želimo jim olajšati odraščanje, želimo jim čim manj
boleče doživeti prehod v puberteto. Želimo jim dopovedati,
da smo na njihovi strani, da razumemo njihova spreminjajoča se razmišljanja. In da smo predvsem zelo veseli, ko jim
kaj zelo dobro uspe, ko so uspešni na različnih tekmovanjih.
Na šoli je bilo v preteklem šolskem letu (2013/14) 371 otrok
v 18 rednih oddelkih in 4,36 oddelkih podaljšanega bivanja.
Šolo je zapustilo 38 devetošolcev, trije otroci drugega razreda pa razred ponavljajo. Sicer pa so nam spet oklestili ure v
podaljšanem bivanju, tako da še logistično komaj zmoremo
usklajevati prehode otrok iz skupin v skupino. Da bi ob tem
razmišljali in izvajali poslanstvo podaljšanega bivanja, pa je
ta trenutek nemogoče. Število učiteljev se je v začetku tega
šolskega leta malo spremenilo. Ostajamo v glavnem v isti
sestavi, razen nove specialne pedagoginje (Tamara Šiftar),
ki pokriva sistemizirane ure po odločbah za otroke s posebnimi potrebami. Tehnična ekipa je že leta in leta konstantna, tako da lahko delo teče nemoteno in uspešno. Posebnih
posegov v zgradbo ni bilo, bomo pa do zaključka koledarskega leta zamenjali še vse stare (40 let in več) radiatorje.
Obeta pa se nam rekonstrukcija kotlovnice, saj bomo s kurilnega olja prešli na pelete. S tem bomo zmanjšali stroške
na eno tretjino današnjih stroškov. Prepleskali smo jedilnico, uredili nekaj malenkosti v okolici šole, več pa ni bilo
mogoče, saj nam je država vzela zajeten delež naših sredstev (zaslužek telovadnice) za izplačilo tretje četrtine usklajevanja plač po kolektivni pogodbi. Pravzaprav se je zgodilo prvič, da država ni bila sposobna zagotoviti finančnih
sredstev za zakonsko opredeljene potrebe. Prav tako nam je
zmanjšala sredstva za normalno delovanje, tako da varčujemo na vseh koncih in krajih. Zaenkrat še zmoremo, kaj pa
nas čaka v prihodnosti, nihče ne ve. Bolje zagotovo ne bo.
Tekmovanj je bilo tudi v tem letu zelo veliko. Tako v znanju
kot na športnih igriščih. Želel bi posebej pohvaliti in izpostaviti nekatere uspešne učence.
V tekmovanjih iz znanja je bila ponovno zelo uspešna devetošolka Neja Strmšnik, ki je osvojila srebrna priznanja
iz angleškega jezika, zgodovine in biologije. Rene Pernek
Acker je prejel srebrno priznanje iz matematike, Zala Primorac srebrni priznanji iz angleškega jezika in slovenskega jezika. Zlato in srebrno priznanje iz angleškega jezika sta
prejela Klemen Kekec in Zala Šeško, ki je bila srebrna tudi
pri matematiki in fiziki, srebrno iz angleščine je prejel še Simon Marčič, Nina Kotnik in Maša Čačić sta bili srebrni iz
slovenskega jezika, pri matematiki sta bila srebrna Sara Žunič in Rok Valentan, Nina Kotnik in Ana Marie Podgoršek
sta bili srebrni iz fizike in Nejc Filip Svenšek iz nemškega
jezika. Zelo veseli pa smo bili zlatega priznanja Katje Kokalj iz Vesele šole in srebrnih Neje Flogie, Alje Krajnc, Larise Mihajlovič, Izidorja Musila, Lane Leskovar, Lane Banjanin, in Ane Štritof. Vsi omenjeni učenci so prejeli tudi
bronasta priznanja, in sicer iz slovenskega in angleškega jezika, matematike, kemije, biologije, zgodovine, geografije,
fizike, vesele šole, astronomije in nemškega jezika – vseh
bronastih je bilo 228. Učenke/-ec devetega/sedmega razreda so se udeležili tudi tekmovanja iz prve pomoči, kjer so
bili na občinskem tekmovanju prvi, na regijskem pa peti.
Prav tako so bili učenci uspešni na triindvajsetih športnih
tekmovanjih.
V ekipnih športih so bili rokometaši (mlajši in starejši fantje
ter dekleta) kar štirikrat občinski in dvakrat področni prvaki,
v odbojki na mivki dekleta občinske prvakinje, v mali odbojki dekleta druga na občinskem in področnem tekmovanju,
ekipno v teku na smučeh in bordanju na občinskem tretji, v
gimnastiki ekipno prvi v prvi triadi in drugi v drugi in tretji
triadi, v nogometu mlajši dečki drugi na občinskem in tretji
na področnem prvenstvu, posamično pa Nika Tomšič občinska prvakinja in druga na državnem tekmovanju, Zala Žuran
prva v badmintonu na občinskem in druga na področnem prvenstvu, v teku na smučeh Tina Tomšič občinska prvakinja v
svoji kategoriji, Trina Križe prva v plavanju v svoji kategoriji, Nika Turk druga na občinskem prvenstvu v gimnastiki,
v atletiki pa so bili prvi Natalija Hočevar, Nina Kotnik, Zala
Šeško, štafeta deklic, Niko Korošec, v bordanju David Horvat na občinskem prvi in še bi lahko našteval. Bilo je še veliko drugih in tretjih mest v ekipnih in posamičnih športih. Vse
čestitke športnima pedagogoma in ostalim mentorjem za motivacijo in vodenje otrok na vseh tekmovanjih.
Z različnimi subvencijami (občina, ministrstvo, fundacije
in šola) smo v preteklem šolskem letu subvencionirali malico 149 otrokom in kosilo 74 otrokom. Prav tako smo omogočili 33 otrokom (subvencionirali del stroškov) udeležbo
v šoli v naravi. Preko CSD in Rotary klubov Slovenije smo
podarili 54 otrokom šolske torbice s potrebščinami za pouk.
Nabavili smo nekaj novih projektorjev in zaključili nabavo interaktivnih tabel, ki jih imamo 17, zmontiranih in zelo
uporabljenih v različnih razredih.
Konec oktobra smo vrnili obisk našim prijateljem iz Srbije.
Pet dni smo bili gostje OŠ Živana Marićića iz Žiće. Otroci
so bili gostje svojih vrstnikov in prepričan sem, da so se vrnili s čudovitimi občutki.
Šola je pripravljala tudi različne prireditve, ki ste jih imeli
možnost doživeti tudi vi, krajani, ne samo starši. Veseli smo
bili vašega obiska. S tem pokažete vaše zadovoljstvo z delom šole in posredno dajete priznanje vsem, ki te prireditve
pripravljajo. Skušamo biti prisotni v “dihanju” kraja. Če je
le možno, smo pripravljeni pomagati in organizirati dogodek, ki je vsem v korist in veselje. Vemo, da je trenutna situacija vse prej kot rožnata, zategujemo pasove, iščemo čim
ugodnejše rešitve. Skupaj je vse veliko lažje. Tega se pravzaprav premalo zavedamo. Morda se počasi vračajo časi, ko
bomo spet našli pot do sosedov, ko bodo učenci spet pripravljeni pomagati drug drugemu, doma, starejšim, v okolju,
kjer živijo. Morda bomo spet pripravljeni poslušati in pomagati tistim, ki jih je življenje odrinilo na obrobje. Vse statistike kažejo, da je vedno več ljudi pod eksistenčnim minimumom. Smo jim pripravljeni pomagati? Smo pripravljeni
pomagati najbolj ranljivim med njimi – otrokom?
Mi v šoli to poskušamo že dolgo in do sedaj nam v glavnem
tudi uspeva. Toda, kot že rečeno, če stopimo skupaj, bo vse
lažje. Poskusimo prisluhniti tistim, ki potrebujejo našo pomoč.
Otroci so naša bodočnost. Tega se moramo zavedati. In naj
jim bo vsaj mladost prijazna. Kot radi rečemo, brezskrbna …
V letu, ki prihaja, pa vse dobro. Predvsem zdravja. To vam
vsem skupaj želijo učenci in delavci OŠ Rada Robiča Limbuš.
Ravnatelj: Rado Wutej
NA[ KRAJ
13
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
»Poleteli smo v vesolje«
V sredo, 5. novembra 2014, smo se v zgodnjih popoldanskih urah prepoznani nadarjeni učenci od 5. do 7. razreda, v spremstvu mentoric Andreje Cvetko in Katice Vezjak, odpravili v vesolje. Da ne boste v dilemi, ali smo se
res odpeljali v vesolje, vam povemo, da smo se odpravili v
Vitanje ter obiskali KSEVT (Kulturno središče evropskih
vesoljskih tehnologij). Že sam pogled na stavbo nam je povedal, da smo prišli v poseben kraj, ki ima poseben prostor.
V KSEVT-u nas namreč v dobrih dveh urah res popeljejo
v vesolje, in sicer od prvih začetkov do danes. Prijazna vodička nas je popeljala skozi razstave in nam povedala veliko stvari o Hermanu Potočniku Noordungu, ki je bil eden
izmed vizionarjev na področju poletov v vesolje. Spoznali
smo delo še enega slovenskega raziskovalca vesolja, in sicer smo zvedeli, da je bil dr. Anton Mavretič eden vodilnih
pri razvoju programa Voyager. V živo smo tudi videli, kako
dneve v vesolju preživljajo astronavti, s čim se prehranjujejo, kako skrbijo za higieno in rekreacijo …
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
bili mnenja, da bi moral pouk potekati na takšen način.
Naša šola kot soorganizatorica vsako leto v sodelovanju z
Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Maribor in Zvezo kulturnih društev Maribor pripravi in izvede slikarsko
delavnico za osnovnošolce »Acin memorial«, ki po navadi poteka v mesecu aprilu v okolici Limbuša. Spomladi smo
izvedli že 16. mednarodno slikarsko kolonijo, ki je zaradi
pomanjkanja denarja potekala samo en dan. Z učenci drugih šol iz Maribora in njene okolice ter učenci iz Avstrije in
s Hrvaške smo na Limbuškem nabrežju ustvarjali na temo
»Na mariborskem morju«. Druženje je bilo zelo prijetno
in ustvarjalno, vendar prekratko. Nastali so zelo lepi otroški izdelki, ki so bili razstavljeni na hodniku v Karanteni ter
razstavnih prostorih različnih osnovnih šol v Mariboru, nazadnje na OŠ Malečnik, kot spremljevalna razstava ob odprtju 30. mednarodne kiparske delavnice.
Kot udeleženci 30. mednarodne kiparske delavnice smo s
tremi učenkami dva dni ustvarjale v lesu. Za Ane Mari, Tinko in Zalo so bile to popolnoma drugačne ustvarjalne izkušnje, kot so jih bile navajene do sedaj. Kiparsko dleto in
leseni bat za klesanje, brusilka … niso mačji kašelj za mlada dekleta. Prav tako ne teža in trdota lesa. Toda s skupnimi močmi se vse da. Nastala je izredno domiselna skulptura, ki so jo deklice poimenovale »Obrni mi glavo!«. Zakaj?
Glava ima dva obraza, veselega in žalostnega, nataknjena
je na deblo bukve, ki predstavlja telo in jo lahko vrtimo,
tako kot želimo. S tem so deklice ustvarile gibljivo skulpturo, ki z naslovom in svojim izgledom pritegne prav vsakega gledalca. Trenutno je razstavljena v Ljubljani v razstavišču Kult 3000.
Po raziskovanju vesolja
Po vsem tem potovanju skozi zgodovino in sedanjost vesoljskih poletov smo se spustili na Zemljo ter nekaj od tega,
kar smo izvedeli na našem popotovanju, preizkusili tudi
sami. V parih smo izdelali avtomobilčke ter v napeti tekmi
preizkusili enega izmed Newtonovih zakonov, ki govori o
akciji in reakciji. Nekaterim je uspelo, drugim malo manj,
vsi pa smo bili zmagovalci, ker smo se odločili za to kratko popotovanje in pri tem izvedeli veliko novega in zanimivega.
V imenu mentoric zapisala Andreja Cvetko
Likovno ustvarjalni na naši šoli
Učenci naše šole so vsako leto likovno aktivni na različnih področjih. V manjših skupinah so vključeni v likovne
delavnice za nadarjene učence, ki se izvajajo v različnih
oblikah. V lanskem in letošnjem šolskem letu so učenci na
dvodnevnem taboru za nadarjene učence v naravi slikali z
akrilnimi barvami na platno. Bili so pravi mali slikarji, njihovi izdelki pa prave male mojstrovine. Vsi udeleženci so
14
NA[ KRAJ
Ustvarjalke s skulpturo »Obrni mi glavo«
Naši učenci pa niso dejavni in uspešni samo na likovnih delavnicah. Ustvarjalni so tudi pri pouku likovne umetnosti,
kjer nastane veliko zelo lepih in likovno kvalitetnih izdelkov. Nekatere med njimi pošljemo tudi na razpisane likovne natečaje, na nekatere pa nas organizatorji k sodelovanju povabijo. V lanskem šolskem letu nas je k sodelovanju
že drugič povabil Lions klub Piramida iz Maribora. Gre za
mednarodni natečaj na temo Plakat miru. S sodelovanjem
na 26. mednarodnem likovnem natečaju PLAKAT MIRU
2013 – »Naš svet, naša bodočnost«, ki je potekal v organizaciji Lions kluba Slovenije, se je poleg ostalih sodelujočih
učencev najbolj izkazala naša osmošolka Iva ARNEJČIČ
(sedaj učenka 9. r.). S svojim likovnim izdelkom je izmed
127 poslanih izdelkov na državnem nivoju navdušila in se
tako uvrstila med 24 finalistov v državi. Iva je bila povablje-
na na odprtje razstave finalnih likovnih izdelkov učencev in
podelitev nagrad na Brdo pri Kranju, kjer sta razstavo odprli guvernerka Lions Distrikt 129 Slovenija Alenka Marter in
znana ilustratorka Jelka Reichman.
Fotka 3: Plakat miru 2013 ‒ Naš svet, naša bodočnost
K sodelovanju smo bili povabljeni tudi spomladi 2014 in z
veseljem lahko povem, da so bili naši učenci uspešni tudi
tokrat. Na 27. mednarodnem natečaju PLAKAT MIRU
2014 – »Mir, ljubezen, razumevanje« je bila najbolje uvrščena Sara HARTMAN, ki se je prav tako kot Iva uspela
uvrstiti v finalni izbor najlepših 24 plakatov v Sloveniji. Na
podelitev priznanj bo odšla v Izolo, in sicer v aprilu 2015.
Čestitke!
Mentorica Jasna Antolinc
PROTESTNI SHOD NEKOLIKO DRUGAČE
V petek, 25. aprila, smo tudi na naši šoli počastili prvi maj,
praznik dela. Dogodek smo poimenovali Protestni shod –
nekoliko drugače. Že nekaj dni pred tem datumom so na
»shod« vabili majhni plakati z vabilom: »Bodite tam!« Začetek je namesto slovenske himne oznanila intonacija nekdaj delavske himne, ki se je prelila v hrupno glasbo – začetek udarne pesmi skupine Niet. Deklici – plesalki, ki sta
začudeni opazovali projekcijo plakata, ki vabi na shod, sta
prestrašeni zbežali, na sceno pa je s piščalkami, trobljo in
ragljo prišla majhna skupina »protestnikov«, vzklikajoč parole obupanih, jeznih delavcev. Že kar kmalu so razkrili, da
ne gre za shod, da pa so sporočila, ki jih nosijo parole, že
nekaj časa del naše stvarnosti, ko ne moremo več govoriti o
delavskih pravicah in blaginji, ki bi jo uživali vsi. Prisotne
so poučili o dogodkih, ki so sprožili ta delavski praznik, in
se v imenu novinarke Vesne Žist vprašali, ali ga ima še smisel praznovati, glede na to, da je brezposelnost vse večja.
Prelistali so članek Vesne Žist, se dotaknili drobca iz članka
Vasje Jagra, spomnili so se demonstracij leta 2009, nekaterih revolucionarnih pesmi znanih glasbenih skupin – Revolucije, Janija Kovačiča, Bogatuna, skupine Niet, skladbe Reux, ki jo izvaja skupina Čompe in ki poziva v boj za
pravice ponižanih in razžaljenih. Znova smo citirali novinarko Vesno Žist, ki pravi, da se ponoči, ko premika zvezde iz enega vogala neba v drugega, ko torej v svojih mislih
ureja svet, zaveda, da lahko spremenimo le sebe. Da s svojo notranjo naravnanostjo vplivamo na zunanje dogodke.
Da pa ob misli na ogoljufane delavce želi prijeti za koso,
srp in zaklicati k revoluciji. Tudi naša skupinica »protestnikov« se je vprašala – revolucija – da ali ne? Odgovorili so
s pesmijo Ritem življenja, skupine Niet, ki opozarja na ponavljajoč krog, ki mu je človeštvo priča po vsaki revoluciji. Prinese sicer novo oblast, ta se vzdržuje s policijo, policija pomeni orožje v rokah, to prinaša nasilje, nasilje rodi
upor, upor preraste v revolucijo, le ta prinese novo oblast,
nova oblast pa …
Nadaljevanje zgodbe poznate. Zato smo si izposodili zvezde Vesne Žist in zaključili takole: Zato – premikajte zvezde
z enega vogala neba na drugega in nazaj. Sijoče, bleščeče,
tople kot so lahko tople najlepše misli, želje, hrepenenje. S
svojo notranjo naravnanostjo pritegnite dobre zunanje okoliščine. Poglejte v nebo – katera zvezda je vaša?
»Protestniki« so drug za drugim pobrali svojo zvezdo in jo
dvignili proti nebu, ki se je svetlikalo na projekciji, ter svojo zvezdo poimenovali:
Resnica Pravica Enakopravnost
Ponos Spoštovanje Solidarnost
Dostojanstvo Ustvarjalnost
Sodelovanje Moč
Upanje
Parole, s katerimi smo zaključili shod – nekoliko drugače.
Darja Medved
NA[ KRAJ
15
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE«
Proslava ob dnevu državnosti
Skrbimo za zdravo prehrano
Sobotno potepanje
Zadnji šolski dan ni bil prazničen le zaradi zaključka šolskega leta, temveč tudi zaradi proslave dneva državnosti.
Skupaj z učenci smo znova sodelovali učitelji Goran Marić,
Stojan Lukman, Boštjan Vrecl in Darja Medved.
Skrb za zdravo prehrano je poglavitnega pomena za vse nas.
Tudi na naši šoli skrbimo, da bi se učenci prehranjevali kar
se da zdravo.
Vključeni smo v projekt Shema sadja, v okviru katerega
se z ukrepom kmetijske politike Evropske unije enkrat tedensko ponudita učencem brezplačna sadje in zelenjava.
Seveda je treba zato na šoli izvesti določene aktivnosti.
Tako smo se drugošolci odločili, da v okviru tega projekta izvedemo naravoslovni dan, kjer smo pripravili sadno
solato. Učenci so se v pripravo vključili zelo aktivno. Prinesli so različno sadje ter z veseljem in delovno vnemo
pristopili k delu. Spoznali so, da sleherno delo potrebuje
svoj čas, saj tako jabolka kot hruške ni preprosto olupiti
in razrezati. Dodali smo še ostale sadeže, nekaj kompotov,
se pogovorili o njihovi vitaminski vrednosti in pomenu za
naše zdravje. Vse smo zmešali v sadno solato, ki je zaradi zdravja nismo dodatno sladkali, zaradi videza smo jo le
nekoliko okrasili s sladko smetano. Trud se je izplačal, saj
to, kar narediš sam, vedno najbolj tekne. To se je pri naših
učencih res izkazalo.
Res pisana druščina je v soboto, 14. junija 2014, spoznavala slovensko Primorje. Na potep smo se odpravili majhni in
veliki, fantje in dekleta, kratkolasi in dolgolasi, zaljubljeni
in tisti, ki to niso. Veselo je bilo vse od jutranjih ur pa do poznih večernih ur, ko smo ponovno pozdravili naš Limbuš.
Da se res bližajo počitnice (eni pa jih že imajo), smo spoznali, ko smo zagledali morje, ko smo se sprehajali po solinah in z ladjo pluli iz Portoroža do Pirana. Le-tega nismo
mogli zapustiti, ne da bi si ogledali akvarij, se sprehodili do
Tartinijevega trga in se povzpeli do cerkve sv. Jurija.
Bili smo na morju, zato se je bilo treba tudi kopati. Veliko je
bilo pogumnih in ohladitve z vodo so bile dobrodošle, saj so
bile temperature prav poletne. Nekateri pa so se hladili kar s
sladoledom, saj Portoroža ne smeš zapustiti, ne da bi poskusil sladoled v slaščičarni Cacao. Povemo vam, da je to res.
Da čas teče zelo hitro, smo spoznali, ko smo bili kar naenkrat ponovno na poti proti Ljubljani in proti domu. Vsi ve-
Šolska prireditev ob Dnevu državnosti
V prostoru, ki mu rečemo tudi hram učenosti, smo postavili simboličen oltar. Oltar je sicer značilen za sveti hram, namenjen opravljanju daritev v religiozne namene. Vendar pa
si v obeh prostorih – v svetem hramu in v hramu učenosti –
prizadevamo za popolnost in v obeh častimo človeka. Torej
je oltar pravšnji prostor, na katerega kot posamezniki kjerkoli polagamo najdragocenejše, kar imamo. In kaj bi lahko bilo dragocenejše od predanosti, ustvarjalnosti, ljubezni?
Počastili smo posameznike, ki ustvarjajo v hramu učenosti,
dali smo jim priložnost, da spregovorijo o sebi, zlasti o tistem, kar izpolnjuje njihovo življenje. Predstavili so se pevci, športniki, jahalka, plesalci, baletke, glasbeniki, slikarke
… Vsak izmed njih je na koncu svoje predstavitve na oltar
položil nekaj, kar je značilno za njegovo dejavnost: mikrofon, čelado, žogo, baletni copatek, sliko, instrument …
Slastna sadna solata
Si predstavljate, da vsi ljudje v tej deželi opravljajo to, čemur so se zavezali, predano, odgovorno, vztrajno, odločno, pogumno? Da širijo radost in upanje? Da dajejo drugim
najboljše, kar imajo? Da se povezujejo drug z drugim v naši
deželi in izven njenih meja? Da podobno kot umetniki nastavljajo ogledalo družbi in opozarjajo na napake? Ne da bi
drug drugega onemogočili. Da bi skupaj našli rešitev, ki bi
bila dobra prav za vsakogar?
Sončni pozdrav s sobotnega potepa
seli in zadovoljni smo zaključili dan, ki je bil poln zanimivosti, veselja in smeha.
V imenu »potepajočih« zapisala
Andreja Cvetko
SOŠOLKE IN SOŠOLCI OSNOVNE ŠOLE LIMBUŠ,
GENERACIJA 1954, ZBRANI PO 60-TIH LETIH
Osnovna šola ostane učencem, ne oziraje se na to, kako je
bila preživeta in s kakšnimi rezultati, v doživljenjskem nepozabnem spominu. Generacija, ki je naš dom učenosti obiskovala v obdobju 1946–1954, je bila deležna osnovnega in
nižje gimnazijskega programa, vsakega po štiri leta. Močna
generacija otrok, rojenih leta 1939, nas je boječe prestopala
šolski prag, saj je bila učiteljica prvega razreda zelo huda,
pa šibo je imela vedno na katedru in zaradi porednosti je delila tudi »packe« s šibo po iztegnjeni dlani ali prstih. Pa ni
na kraj pameti komu prišlo, da bi to doma povedal, ker bi
marsikateri dobil še ponovitev od staršev. Pa se je nasmehnila sreča in smo v drugem razredu dobili učiteljico, dobro
kot mamica, ki nas je potem spremljala vse do zadnjega ra-
zreda nižje gimnazije. Z menda prvo mini valeto se nas je
18 nižjegimnazijcev (4 fantje in 14 deklet) junija leta 1994
zahvalilo učiteljskemu zboru in se poslovilo od te naše limbuške šole.
Takšni smo bili še v II. r. Nižje gimnazije
Srečanje generacije Nižje gimnazije 1953/54 po 60-tih letih
Življenje nas je poneslo po domovini in tudi v tujino. Prvič
smo se srečali po 40-tih letih, drugič po 50-tih letih in junija letos po 60-tih letih od slovesa v letu 1954. V Okrepčevalnici Jelka v Pekrah je bila pripravljena mini razstava
slik izpred 60, 50 in 40 let. Zbralo se nas je deset od dvanajstih še živečih. V spominih smo se pomudili pri šestih
pokojnih sošolcih in pri vseh nam znanih pokojnih učiteljih, prav posebej še pri prej opisani učiteljici iz drugega
Spomnili pa smo se tudi učiteljev, ki vsak dan z učenci vstopajo v ta prostor. Predano in odgovorno opravljajo to, čemur so se zavezali, polni vere v mladi svet.
Nazadnje je g. ravnatelj podelil priznanja najboljšim.
Koliko darov domovini na oltar!
V imenu organizatorjev
Darja Medved
16
NA[ KRAJ
Lupimo in režemo
Razredničarki 2. a in 2. b
Majda Dajčman in Anita Ranc
NA[ KRAJ
17
DRU[TVENA DEJAVNOST
KNJI@NI^ARSTVO V KRAJU
razreda, s katero smo bili nekateri v navezi vse do njene
častitljive starosti, ki je bila z nami ob 40. obletnici in ki
smo jo trije njeni učenci obiskali še v njenih 90 letih.
Na letošnjem srečanju smo v spominih poleteli v mladostne
šolske dni, obujali naše zgode in nezgode, lepote in težave,
primerjali stanje na šoli v našem času in v času naših vnukov, pa tudi tistih prvih nežnih zaljubljenosti nismo obšli.
Ponosno smo se pa hvalili tudi s tem, da za nami hodi naših
21 že zdavnaj odraslih otrok, prek 20 pa lahko naštejemo
tudi vnukov. V prijetnem vzdušju smo nazdravili in si zaželeli pogostejša srečanja, sošolcu v daljno Kanado pa poslali
pozdrave in fotografijo srečanja.
Franjo Šauperl,
učenec NG 1953/54
V 40. LETU NOVA IN LEPŠA KNJIŽNICA PEKRE
Iztekajoče se leto je za Knjižnico Pekre jubilejno. V okviru praznovanj 65-letnice Mariborske knjižnice, pod katero
spada, je ta kulturni hram pod Pohorjem zabeležil 40 let
svojega delovanja.
Vsled temu prazniku je skozi vse leto tekla vrsta prireditev
za mlade in odrasle bralce. Trudim se, da bi iz tega okolja
poiskala ljudi, ki tu živijo in ustvarjajo. Ta prostor je prav na
področju kulture izredno bogat in raznolik.
V začetku leta smo gostili čebelarja Tomaža Šauperla. Z
razstavo čebeljih izdelkov in čebelarskega orodja je »odišavil« našo knjižnico. S »čebelico« Elo, »metuljčico« Majo in
seveda navihanim medvedom Tevžem je navduševal otroke
iz vrtca Pekre in Limbuš, ki so prireditev z razstavo in degustacijo medu z navdušenjem sprejeli.
la razstavo še o igralcu Poldetu Bibiču, ki je v »žabji » vasi
preživel in v knjigi Spominjarije zapisal najlepša leta svojega otroštva. V sodelovanju s Turističnim društvom smo
ob Pravljičnih veselih počitnicah, kjer je 40 otrok uživalo v
»žabjih« zgodbah in razstavi, zaključili svoje dopoldne ob
odkritju spominske plošče na hiši Bibičevih starih staršev,
le streljaj stran od knjižnice Pekre.
V naš prostor želim povabiti tudi ljudi, ki jim tretje življenjsko obdobje teče v Domu pod Pekrsko gorco. Na njihovo
povabilo sem z njimi, ob pravljicah in druženju, preživela čudovito popoldne. Trdno upam, da bomo vezi, ki smo
jih spletali, pletli še naprej, tudi v našem novo nastajajočem
kulturnem hramu.
V našem prostoru smo gostili domačinko mag. Vlasto Kuster, ki v širšem slovenskem prostoru vodi tehnike tapkanja.
Uspešno sodelovanje smo vse leto negovali z vrtcem Studenci, enotami Radvanje, Pekre in Limbuš, ki so skrbeli, da
je bilo naše razstavišče razgibana mavrica barv in domišljije. Arhitektka in ilustratorka Manica Klenovšek Musil
je na ogled postavila barvite izvirne ilustracije. Rajali smo
skozi pravljične ure v knjižnici in pri njih »doma«, podeljevali priznanja ob zaključku Palčka bralčka pridnim »bralcem«, uživali ob scenski postavitvi in dramatizaciji pravljice M. Voglar Grad gradič, ki so jo z vzgojiteljicami
domislili otroci iz pekrskega vrtca, v jesenskem času smo
skupaj praznovali Dan slovenskih splošnih knjižnic, pa še
bi lahko brskala po arhivih. Kaj pa z odraslimi? V velikonočnem času smo v različnih tehnikah poslikave pirhov in
priložnostne dekoracije z obiskovalci dodobra napolnili
knjižnični prostor.
Ob 65-tih obrazih Mariborske knjižnice, s katerimi smo v
naši ustanovi beležili ljudi, ki s svojim delovanjem zaznamujejo kulturni prostor delovanja, je bil naš gost g. Franjo
Šauperl.
Z njim se je pogovarjala direktorica Mariborske knjižnice, ga. Dragica Turjak. Oba prebivalci Limbuša in okolice
prav gotovo poznajo. V rdeči niti sem izbrskala in postavi-
18
NA[ KRAJ
Ups, pa mi je ušlo, še preden sem prišla do konca. V teh
dneh se pred mojimi očmi, na 300 kvadratnih metrih prostora bivše trgovine na Bezjakovi ulici v Pekrah, poraja
nova knjižnica. Prostorna, lepa, dostopna tako za mlajše,
kot za težje gibljive starostne skupine. V novi opremi, v
svetlih barvah. Trdno upam, da jo boste vzeli za svojo in
bo postala prostor vseživljenjskega druženja za mlade in
za odrasle.
predstavitvijo knjige Sebastjan in most v naše nove prostore vstopil avtor Tone Partljič.
Z otvoritvijo, ki bo 3. decembra, bomo vstopili v niz decembrskih prireditev, ki jih bodo 6. decembra nadaljevali otroci iz pekrskega vrtca z dramatizacijo zgodbe Mali in veliki in ustvarjalno delavnico. 16. decembra pa bo s premierno
Pripis uredništva: Knjižnica je odprta v ponedeljek in sredo od 13.00 do 19.00 in v petek od 10.00 do 15.00. Telefon:
02/330 47 27, e-naslov: enota.pe@mb.sik.si, spletna stran:
http://www.mb.sik.si
Kaj pa nas vse čaka v prihajajočem letu? Malha je polna
idej. Povabljeni!
Z veseljem vaša knjižničarka Metka
Metka Lipnik, knjižničarka v knjižnici Pekre
TURISTIČNO DRUŠTVO LIMBUŠ
Turistično društvo je v letu 2014 organiziralo številne prireditve in aktivnosti. V nadaljevanju tega prispevka jih podrobneje predstavlja vodja programskega sveta, gospa Marija Lončarič. Poleg same organizacije in izvedbe prireditev
pa je za delovanje društva potrebno postoriti še marsikaj.
Dvomesečno, pa tudi pogosteje, smo imeli seje UO s prisotnostjo članov NO, na katerih smo na predlog Programskega
sveta potrjevali načrte za izvedbo prireditev. Ob torkih so se
gospodar društva in prostovoljci dobivali za urejanje okolja društvenega doma in popravilo inventarja, člani upravnega odbora pa smo od 17. do18. ure dežurali v društveni
pisarni. Redno smo se udeleževali sej UO in odborov Občinske turistične zveze Maribor. Bili smo prisotni v Qlandiji
na prireditvi Štajerske turistične zveze »Spoznavanje našega kraja«. Na njej je gospa Jelka Žvegler predstavila svojo
»kuharsko knjigo« Recepti tete Pepe, gospod Gorazd Osrajnik pa svojo zbirko sodarskega orodja in glažutarstva. Promovirali smo martinovanje in ponudnike storitev iz našega
kraja. Bili smo tudi v Portorožu na srečanju predsednikov
turističnih društev v organizaciji Turistične zveze Slovenije s tematiko »Novi izzivi in nove priložnosti za mlade ljudi«. Poslušali smo predavanje o pomenu prostovoljstva in
sodelovali v delavnici na temo Šumenje slovenskih gozdov.
Za prireditve, kjer pričakujemo večje število udeležencev,
moramo pridobiti soglasje lastnika prireditvenega prostora,
pisno obvestiti lokalno skupnost – KS o shodu in podati prijavo na policijo ter poskrbeti za varovanje in finančno pokritje. Tudi SAZAS zahteva predhodno prijavo za prireditve
z glasbo. Na osnovi podrobnejše opredelitve (števila udeležencev, vstopnin, honorarja nastopajočim in liste zaigranih komadov) zaračunava za avtorske pravice preko 120,00
EUR, kar ni malo za društvo, ki prejme nekaj nad 900,00
EUR občinske dotacije. Za našo osrednjo prireditev »martinovanje« smo se prijavili na razpis Turistične zveze Slovenije. Po točkovanju smo pridobili 912 EUR, ki pa smo jih
morali opravičiti z računi in dokaznim materialom za promocijo. Kljub visokim stroškom smo z dotacijo OTZ Maribor, prispevki vinogradnikov ter sredstvi slovenske zveze
prireditev zaključili pozitivno.
TD v Qlandiji
Nova knjižnica Pekre
TD v Qlandiji
Zahvaljujemo se gasilcem PGD Pekre za varovanje, dostavo sedežnih garnitur na prireditvenih mestih in postavitev
šotora na lokaciji krsta mošta. Prav tako gre zahvala Benediktinskemu prioratu za darovana jabolka za prikaz prešanja in vsem prostovoljcem, ki so bili navzoči pri prešanju in
zbiranju prispevkov. Zahvalo si zaslužita tudi »župan obNA[ KRAJ
19
DRU[TVENA DEJAVNOST
DRU[TVENA DEJAVNOST
Jesen je potrkala na vrata in zopet je bilo potrebno pripraviti jesensko tržnico, saj je bila letina, kljub deževnemu vremenu, zelo dobra. Tržnica je bila dobro obiskana, k čemur
je pripomoglo pravo poletno vreme. Po tržnici smo pripravili za naše člane piknik, udeležilo se ga je več kot polovico
članov. Veselo je bilo do večera.
čine Vrhov Dol« – g. Franjo Šauperl, ki je vodil obred krsta mošta in »ovtar« za skrbno varovanje vinogradov, da so
imeli vinogradniki kaj pospraviti v kleti.
Na predlog Komisije za priznanja so za aktivno večletno
delo v društvu, organizacijo prireditev, delo v sekcijah in za
prostovoljstvo prejeli:
− Priznanje Turistične zveze Slovenije – gospod Anton Kovačič,
− Priznanji Občinske turistične zveze (srebrni znak) – gospa Marica Potočnik in gospa Ljubica Toplek,
− Društveno priznanje za dolgoletno delo v društvu pa gospod Jože Podpečnik; za urejenost okolja – Ekološka in
izletniška kmetija Tikva, družina Brbre, družina Boršič in
gospod Jože Venta.
Vsem prejemnikom priznanj čestitamo.
Brez predanih članov društva, prostovoljcev, drugih društev (gasilci, ribiči), podmladka vrtca in šolarjev ne bi mogli organizirati marsikatere prireditve oziroma akcije. Zato
Naši podmladkarji – vrtec in šolarji – ter krajani so se poveselili ob pustovanju na limbuškem trgu. Bilo je veselo, veliko pustnih šem in še kurenti so nas razveselili. Članicam
društva smo za njihov praznik omogočili ogled gledališke
predstave v Pekrah. Organizirali smo prvo spomladansko
tržnico, kjer so lahko krajani kupili prvo zelenjavo, sadike
za na vrt in rožice za lep videz hiše in okolice. Pa je bil že
30. april in 1. maj. Postavljali smo majsko drevo, zvečer zakurili kres, naslednji dan pa nas je obiskala ruška godba z
mažoretkami, opravili smo tudi pohod na Pečke.
Slika 17: Urejanje skalnjaka
Približevalo se je praznovanje krajevnega praznika, kjer
smo z našo novo prireditvijo oz. s tekmovanjem v kuhanju »limbuške kisle župe« popestrili praznovanje. Nekoliko
kasneje so pri Kramerjevih organizirali Dan klasične glasbe, vrtnic in vina. Obiskovalcev je bilo veliko in uživali so
v objemu glasbe in šumenju potočka. Prva polovica leta je
bila tako za nami, pričeli so se dopusti, a TD je bilo še vedno aktivno, saj je v juliju treba postaviti klopotec za dobro
letino grozdja in pripraviti kulturni program, v okviru katerega je Vinogradniška sekcija TD podelila nagrade vinogradnikom. Vinogradniki delajo celo leto, da nam pripravi-
20
NA[ KRAJ
Člani TD skrbimo tudi za okolje, saj je bilo letos veliko
košnje, zato so bile akcije čiščenja kar pogoste. Naš trg in
skalnjak sta urejena in spremenjena – od lepih cvetočih rož,
do novega nasada zimskega cvetja.
Vidimo se naslednje leto, v vodstvu TD pa vsem krajanom
in članom želimo, da bi se dobro počutili v našem kraju in
lepo ter mirno preživeli lepe praznike v krogu svojih najdražjih.
Komisija za ocenjevanje okolja je čez leto slikala najlepše hiše in njihovo urejenost, zato bomo prvim trem pode-
Marija Lončarič,
predsednica Programskega sveta TD
vsem iskrena hvala z željo, da se v naslednjem letu ponovno srečamo v dobrobit kraja in zadovoljstvo krajanov. Skupaj zmoremo veliko in še več.
POROČILO PROGRAMSKEGA SVETA TD LIMBUŠ
Leto je naokrog in že spet so vidni rezultati našega dela.
Omenila bom prireditve, ki so privabile veliko krajanov.
Ugotovili smo, da se v vedno večjem številu udeležujejo
naših prireditev. Načrtovano delo, ki smo ga zapisali v našem Informatorju, je bilo realizirano 90 %, 10 % pa nam je
pokvarilo slabo vreme in žled. To so bila tekmovanja v sankanju in v teku na smučeh.
Jesenska tržnica
Vendar še ni konec leta, zato nas čaka še nekaj prireditev, in
sicer naslednje:
- na koncu novembra je na vrsti bazar s prižigom novoletnih jelk pri Krajevni skupnosti Limbuš in pred domom
Turističnega društva;
- škratovanje;
- božični pohod na Pekrsko gorco in s tem zaključujemo
leto 2014;
- prvo soboto naslednje leto ne pozabite na Hubertov pohod.
Naslednje leto bomo spet sedli za okroglo mizo in načrtovali delovne akcije in prireditve. V lanski številki sem zapisala o slabem obisku naših krajanov na akcijah in prireditvah.
Letos se je stanje izboljšalo, česar smo zelo veseli, vendar
si želimo, da bi se obisk povečal pri mladih družinah, ki bi
otrokom pokazali dogajanja v našem kraju.
Prejemniki priznanj
Lojze Dovnik,
predsednik TD
jo v jeseni dobro kapljico. Zato že v spomladanskem delu
režejo vinsko trto, kar prikažejo tudi zainteresiranim krajanom, pripravijo predavanje z interno pokušino vin, potem
so na vrsti trgatve, »prešanje« in seveda tradicionalno martinovanje, ki je bilo kljub kislemu vremenu dobro obiskano.
Skupaj z našimi glasbeniki Šaljivci, ki so letos praznovali
5-letnico prepevanja in igranja, smo naslednji dan pripravili
srečanje harmonikarjev. Bilo jih je čez trideset. V sobotnem
dopoldnevu so nam dali veliko glasbenih užitkov. Istočasno
smo še imeli »bolšji sejem«.
lili priznanja na občnem zboru. Limbuške žene nas razveseljujejo z domačimi dobrotami, da se lahko posladkamo
in delamo mjammjammjam… Dobro sodelujemo s pevsko
skupino DU »Spominčice«, ki nas z izborom petja ljudskih
pesmi razveseljujejo in spravljajo v dobro voljo.
ANSAMBEL ŠALJIVCI KOT SEKCIJA TD SLAVI
PETO OBLETNICO DELOVANJA
Ansambel Šaljivci delujemo od leta 2009. Smo petčlanska
zasedba, štirje fanti in dekle. Sedež našega ansambla je v
Limbušu in delujemo kod Glasbena sekcija TD Limbuš. V
tem času smo posneli več lastnih pesmi, za katere je napisal
melodije naš harmonikar Primož Krajnc.
Udeležili smo se kar nekaj festivalov najvišjega ranga po
Sloveniji in dobili tudi nekaj nagrad. Na festivalih smo bili
v Cerkvenjaku, kjer smo dobili nagrado strokovne komisije za najboljšo skladbo z naslovom »Ne grem s teboj«,
v Šoštanju smo osvojili tretje mesto, v Italiji v Števerjanu
smo prišli v finale in še na Graški gori smo dobili »srebrnega pastirčka«.
Zelo smo ponosni na našo peto obletnico, ki smo jo tudi
obeležili z velikim koncertom v Limbušu pri osnovni šoli
pod velikim šotorom. Na koncertu so poleg nas nastopili še
ansambli Mladi Dolenjci, Poskočni muzikanti, Nemir, Opoj
in humorist Uroš Raner. Moderator je bil Vinko Šimek.
Frajtonarji na obletnici ansambla Šaljivci
Prejšnji dan pa so Šaljivci imeli izvrsten koncert, kjer so se
zvrstile že znane glasbene skupine. Prireditev je povezoval
znani Vinko Šimek.
Ansambel Šaljivci
Članica in člani ansambla »Šaljivci« se že veselimo desete
obletnice, do takrat pa bomo še naprej razveseljevali naše
občinstvo od blizu in daleč.
Ivan Mergeduš,
vodja ansambla
NA[ KRAJ
21
DRU[TVENA DEJAVNOST
DRU[TVENA DEJAVNOST
KULTURNO DRUŠTVO PEKRE - LIMBUŠ
Že osmo leto pekrski gledališčniki gojimo svojo lastno kulturno ustvarjanje in dajemo okolju, v katerem živimo in delamo, svojevrsten pečat. Z Molierovo komedijo »Zdravnik
po sili«, ki smo jo avgusta odigrali na Festivalu Letni oder
Ruše, smo uspešno končali igralno sezono 2012/2013; deset
predstav na domačem odru, šest na gostovanjih. Povabljeni
smo bili na Festival komedije Pekre, na Festival Rdeči revirji v Hrastnik, nastopili smo na območnem Linhartovem
srečanju gledaliških skupin in se s to predstavo uvrstili na
regijsko srečanje. Priznanje regijskega selektorja, ki ga podeljuje Javni sklad RS ob dnevu kulturnih društev, je prejela igralka Anica Jurkovič za stransko vlogo Jacqueline, dojilje, v predstavi »Zdravnik po sili«.
Člani Dramske sekcije smo bili aktivni še na mnogih drugih področjih. Nastopili smo na proslavi ob slovenskem
kulturnem prazniku, ki jo je zasnoval Tone Partljič. Znova
so se vabilu odzvali učenci umetniške gimnazije Konzervatorija Maribor. O Prešernu, pesniku za vse čase, je govoril
Tone Partljič. Gost večera je bil dramski igralec in dobitnik
Borštnikovega prstana – Peter Ternovšek.
ogledati. Društvo je pripravilo literarni večer s Tonetom
Partljičem. Pogovor je usmerjala Anica Jurkovič. V sodelovanju s knjižnico Pekre smo gostili še Založbo Litera s
Tonetom Partljičem, ki je predstavila novi avtorjev roman
Pasja ulica.
Z jesenjo se je v pričakovanju nove igralne sezone 2013/2014
v igralcih spet prebudil ustvarjalni nemir. Na prvo bralno
vajo smo se vsi odzvali in bili veseli, da bomo spet na odru.
Čeprav smo vedeli, da nas čakajo trije meseci napornega
dela in odrekanja, se je igralska družina veselila ponovnega
druženja. S komedijo Toneta Partljiča »Da te kap« smo se
vrnili k domačemu humorju in aktualnim slovenskim problemom. Naš režiser in komediograf je posebej za nas napisal novo komedijo. Zato je bila premiera s krstno izvedbo,
ki je bila 25. januarja 2014, nekaj posebnega. Na domačem
odru smo doslej odigrali enajst predstav, dve sta bili dobrodelni – za Vesno, klub za enake možnosti in za Štajerski regionalni klub policijskega združenja (IPA). Gostovali smo v
Staršah in Račah, obiskali pa bomo še druge kraje: Kamnico, Ruše, Hrastnik, Senovo …
V mesecu kulture je OŠ Rada Robiča v okviru »projekta
273« povabila krajane šolskega okoliša, ki se ukvarjajo s
kulturo, da so predstavili del lastnega ustvarjanja. Na povabilo smo se odzvali tudi člani Dramske sekcije. Danila Vozelj se je srečala s prvošolci in skupaj so tudi brali iz zelo
starih Cicibanov. Anica Jurkovič je drugošolce popeljala v
svet pravljic in igre. Z Jožetom Grudnom in Dragom Koletnikom so se osmošolci in devetošolci podali v svet igre
– od nastanka do izvedbe. Na prireditvi Noč branja se je
učencem pridružil Tone Partljič.
Kulturno društvo je ob šestdesetletnici delovanja v spremljevalni program prireditev krajevnega praznika uvrstilo
premierno projekcijo dokumentarnega filma »Oder na robu
mesta«, ki prikazuje štiri generacije kulturnega ustvarjanja v krajih Pekre in Limbuš od leta 1953, ko je bil zgrajen Dom DPD Svoboda, danes Dom kulture Pekre. Na premierni uprizoritvi je imel pozdravni nagovor župan Mestne
občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Slavnostni govornik
mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih društev Maribor, je izročil Jožetu Černelču Plaketo ZKD Maribor, to je
priznanje za uspešno vodenje društva.
V sodelovanju z Mariborsko knjižnico, knjižnico Pekre je
bil ob predstavitvi filma Kultura na robu predstavljen še
spletni portal Kamra, na katerem si je ta film že možno
22
NA[ KRAJ
Da te kap
Tudi letos je Tone Partljič zasnoval umetniško prepričljivo
proslavo slovenskega kulturnega praznika. Nastopili so člani dramske sekcije, Mešani pevski zbor DU Limbuš - Pekre
pod vodstvom zborovodje Emila Vezjaka, dramska igralka
Nataša Sirk, glasbenik in pevec Marko Grobler in pevka dr.
Inge Breznik. Na proslavah kulturnega praznika smo gostili
že marsikatero znano osebnost. Tokrat je bila z nami Ivanka Mežan, ne le nosilka Borštnikovega prstana, ampak tudi
članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem
ozemlju, ki je že pred sedemdesetimi leti igrala v tem edinstvenem gledališču.
Anica Jurkovič
NOGOMETNI KLUB LIMBUŠ - PEKRE V LETU 2014
Kako sem postal nogometni vratar
Že pri štirih letih sta me ati in mami vpisala v NK Marles
hiše Limbuš - Pekre, prav tako imam bratranca Aljaža, ki
trenira nogomet in me je navdušil za okroglo usnje. Pri teh
letih sem se predvsem učil brcati žogo in spoznavati osnove
nogometa. Z leti je postal nogomet moja velika strast. Sčasoma so treningi postali vedno bolj zahtevni. Ker smo se
pričeli udeleževati raznih turnirjev, smo potrebovali vratarja. Takrat sem se odločil, da bom tudi jaz postal vratar, nepremagljiva ovira za nasprotnike. Moja naloga je zahtevna,
saj sem zadnji člen ekipe, od katerega je v veliki meri odvisna zmaga ali poraz. Moj trener vratarjev in velik prijatelj je
Mirko, ki me bodri in mi vliva novih moči pri napornih vratarskih treningih. Tako včasih dnevno opravim dva treninga, najprej vratarskega in nato še s celotno ekipo pod vodstvom trenerja Emina.
V nogometnem klubu sem spoznal veliko zelo dobrih prijateljev. Trenutno sem vratar skupine U13 in zastopamo NK
Limbuš - Pekre v MNZ, v ligi mlajši dečki. Udeležujemo
se turnirjev doma in v tujini, predvsem v Avstriji. Nogomet
zelo rad treniram, tudi če ni treninga ali tekme, smo s prijatelji na igrišču, bodisi na umetni travi v Pekrah ali na šolskem igrišču pri OŠ Rada Robiča v Limbušu. Vsi imamo
velike vzornike v svetu nogometa, kot so Ronaldo, Messi,
Ibrahimović … Moj vzornik je vratar Manchester Uniteda
in španske reprezentance David de Gea.
Zelo sem potrt, ko doživimo poraz, vendar mi to ne vzame
volje in želje po napredovanju, saj vem, da pride tudi naš čas
veselja in seveda zmage. Vsi v klubu si želimo, da bi lahko
trenirali v normalnih pogojih, tudi ko je slabo vreme. Ker je
Mladi nogometaši
igrišče bolj v senci in je letos kar dosti deževalo, smo imeli
probleme z razmočenim terenom. Upamo, da bomo tudi mi
imeli v bližnji prihodnosti vsaj nekaj metrov igrišča z umetno travo in drenažo, da nam slabo vreme ne bo kvarilo razpoloženja in nam onemogočalo normalno vadbo. Seveda pa
je to vse odvisno od denarja, ki pa ga, po pripovedovanju
starejših, za takšne stvari nikoli ni dovolj ali pa ga sploh ni !!
Mogoče pa se bo našel kdo, ki bo to željo igralcev in ostalih
v NK Limbuš - Pekre lahko tudi pomagal uresničiti.
Vsem lep pozdrav izpod Grajskega griča in vabljeni v našo
družbo, ob treningih in tekmah vseh ekip, od veteranov do
najmlajših, tudi v letu 2015.
Blaž Jagodič,
mladi nogometni vratar
NEKAJ O DELU KARATE KLUBA LIMBUŠ V LETU 2014
Leto, ki ga uspešno zaključujemo, je bilo znova obeleženo
z marljivim delom naših mladih članov in vztrajnostjo člansko-veteranske vrste. Zaključek spomladanske sezone, konec junija, smo tudi letos obeležili z izpiti za pasove. Letos je
bilo še posebej slavnostno. Mojstrski izpit sta namreč uspešno opravila Vika Breznik in Denis Selčan. Postala sta najmlajša nosilca črnega pasu v klubu. Oba že od rane mladosti
zavzeto trenirata v našem klubu in za njima je tudi uspešno
tekmovalno obdobje. Sledilo je tradicionalno družabno druženje staršev in otrok. Uspešno in prijetno je bilo za vse.
Letos se je klubskemu trenerju g. Hermanu Vocovniku pri
delu pridružil njegov sin Žiga. S svojo mladostjo, znanjem
in talentom je dal novo svežino treningom naših tekmovalcev. Na sodniškem področju se je sodnikoma Primožu Debenaku in Mladenu Kutnjaku pridružil Vojko Prajnc, prof.
Karate klub
telesne vzgoje, ki v klubu pomembno prispeva h kakovosti
dela. Sicer pa sta bila Debenak in Kutnjak na mednarodnem
področju znova zelo aktivna. Po evropskih prvenstvih, ki
so bila na Portugalskem, Finskem in v Turčiji, sta se vrnila
iz Nemčije s svetovnega prvenstva. Primož Debenak pa je
NA[ KRAJ
23
DRU[TVENA DEJAVNOST
tudi vodil vrsto sodniških seminarjev po evropskih deželah.
V letošnjem letu sta Herman Vocovnik in Marjan Lederer
obnovila trenersko licenco, Sašo Geč pa je uspešno opravil
izpit za vaditelja karateja.
Zadovoljni smo nad prizadevnostjo mladih, med katerimi je
veliko takih, ki so “odrasli” v klubu. Vadba karateja je individualna in je zahtevna. Vadbi dodajamo tudi različne vaje
za čim boljši telesni razvoj mladih. Danes je znano, da so
mladi in tudi ne več tako mladi “žrtve” različnih računalniških tehnologij in prehranjevalnih navad. Debelost, slaba telesna drža in slaba psihofizična kultiviranost so danes
že skoraj nekaj vsakdanjega. Žal. Zato želimo v klubu mlade motivirati za šport, jih vzgajati v tem duhu, vzpodbujati
medsebojno tovarištvo in spoštovanje.
Ponosni smo na priznanje Mala plaketa KS Limbuš, ki nam
je bilo podeljeno ob letošnjem krajevnem prazniku.
Znova smo bili tekmovalno aktivni. V tekmovalni sezoni
DRU[TVENA DEJAVNOST
2013/2014 smo se udeležili tekmovanj v organizaciji Karate zveze Maribor. Aktivni smo bili v vseh krogih osnovnošolske lige v Lenartu, Selnici ob Dravi in Benediktu. Udeležili smo se tudi mednarodnega tekmovanja Maribor Open in
tekmovanja v počastitev praznika Mestne četrti Tezno. Rezultati so bili različni. Včasih dobri, včasih slabši.
Tekmovali smo tudi v disciplini kat. Tekmovanj so se udeležili člani Jernej Pušnik, Nik Bratuša, Rok Poštrak, Gal
Majcen, Grega Roškar in Denis Selčan. Največ uspeha je
imel Jernej Pušnik, saj je dvakrat zapored osvojil prvo mesto v katah na tekmovanju v počastitev praznika Mestne četrti Tezno. Tretje mesto sta osvojila tudi Nik Bratuša in Grega Roškar. Denis Selčan je osvojil drugo mesto v katah na
mednarodni tekmi Maribor Open. Ekipa Karate kluba Limbuš je na tekmi osnovnošolske lige v Selnici ob Dravi osvojila tretje mesto ekipno v katah.
Primož Debenak
DRUŠTVO TABORNIKOV MAISTROV ROD
V LETU 2014
Taborništvo ne ponuja le spoznavanja in vključevanja v naravo, temveč skozi igro in delo razvija otrokovo osebnost,
da bo nekoč lahko odgovoren do sebe in drugih, da bo znal
samostojno razmišljati in odločati. Skozi aktivnosti spoznava bližnjo in širšo okolico, nove ljudi in njihove običaje. Koliko lepih trenutkov lahko prebije otrok v naravi med
enako mislečimi prijatelji na izletu, taborjenju ali le na sprehodu, ve vsak starš, ki je bil ali še je tabornik.
Taborniški Maistrov rod Limbuš je bil ustanovljen l. 1954,
torej praznuje letos svoj 60. rojstni dan. Neprekinjeno je rod
deloval do l. 2008, pred dvema letoma pa smo člani kluba Srebrni fazan sklenili obuditi taborniško življenje kluba in med otroki. V ta namen smo v maju popeljali otroke
na potep po limbuških gričih, kjer so med potjo iskali skriti zaklad, streljali z lokom in fračo in si kar v naravi spekli palačinke in bezgove krape. V juniju smo pri šoli izvedli
dvodnevni propagandni tabor za učence 3. razreda. Postavili smo šotore, otroci so vezali vozle, izvedli lov na lisico
in se pomerili v spretnostnih igrah. Seveda so tudi prižgali
taborni ogenj in ob spremljavi kitare zapeli. Ogenj in zastavo so čuvali vso noč.
Od septembra nadaljujemo delo z otroki na mesečnih sobotnih srečanjih, kjer se sedaj še majhna skupinica »medvedkov in čebelic« (6 do 11 let) druži z naravo in spoznava
taborniške veščine, kakršne pač mora poznati vsak tabornik. Postavljali so bivake, ognje, vezali vozle, si ogledali limbuške znamenitosti in spoznavali njihovo zgodovino.
Že sedaj razmišljamo o poletnem taboru na Pohorju ali v
Gornjem gradu. Upamo, da se bo tej skupinici mladih tabornikov pridružilo še nekaj dogodivščin željnih otrok.
24
NA[ KRAJ
Ob tabornem ognju
Tudi v klubu starejših tabornikov (grče) ne počivamo. V svoj
program dela smo vključili sodelovanje s TD Limbuš. Tako
smo v aprilu skupaj izvedli čistilno akcijo, sodelovali smo na
spomladanski mali tržnici, ob postavljanju majskega drevesa
in na bolšjem sejmu smo skuhali golaž. V maju smo izvedli
pohod na Urban in popeljali naše otroke po limbuških gričih.
V juniju smo uživali v lepotah Bistriškega vintgarja, julija pa
v okusih pohorskega piskra na Ruški koči. Septembra smo
limbuškim vinogradnikom pomagali na trgatvah in se v oktobru poveselili na klubskem kostanjevem pikniku.
18. 10. smo se v počastitev 60-letnice rodu pridružili planincem PD Planika Maribor na tradicionalnem Maistrovem
pohodu Maribor‒Zavrh in se še enkrat podali na potep po
limbuških gričih.
Nekdanja množičnost limbuškega taborništva se verjetno
ne bo več ponovila, želimo pa si, da bi se naši organizaci-
ji pridružilo čim več ljubiteljev narave in prijetnega druženja, predvsem mladine, katerim je organizacija pravzaprav
namenjena. Vabljeni!
Biti tabornik pomeni način življenja.
Z naravo k novemu človeku!
Špela,
tabornica grča
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LIMBUŠ - PEKRE
V LETU 2014
UPOKOJENCI TUDI LETOS NISMO V POKOJU
Ob spremljanju dogajanj v naši državi in družbi nasploh,
pa tudi izven slovenskega prostora, ugotavljamo težko ekonomsko, gospodarsko in socialno stanje. Prav gotovo se
tako stanje odraža še posebej pri nas upokojencih, ki spadamo med najbolj ogrožene družbene skupine. Ob tem, da
nam zmanjkuje denarja za zagotavljanje najnujnejših življenjskih pogojev (streha nad glavo, ogrevanje, prehrana
…), seveda zmanjka še bolj sredstev za zagotavljanje potreb višje kvalitete (kultura, izobraževanje, rekreacija, zdravo življenje, druženje …). Takšen uvod sem napisal lansko
leto v prispevek o nas upokojencih. Za letos lahko ugotavljamo, da se stanje v ničemer ni spremenilo na bolje, nasprotno, na mnogih področjih je še slabše. Nikjer v uradnih
ukrepih ni zaslediti vsaj minimalne sledi »židovske« logike, ki tako poenostavljeno pravi približno takole: »Ne izčrpaj stalne stranke-klienta tako, da jutri ne bo več v takem
stanju, da bi še lahko bil tvoja stranka«.
Tudi nova koalicija v Vladi RS je v nasprotju s predvolilnimi obljubami strank, ki so v koaliciji, že začela s staro obrabljeno pravljico o potrebi varčevanja in zategovanja pasu
– predvsem pri tistih, ki so že v skrajni revščini ali pa na
njenem robu. Nikjer pa ne zasledimo intenziviranja njenega delovanja na področju zakonodaje, ki bi preprečevala in
vrnila sredstva iz divjega lastninjenja in privatizacije, pri kateri so sodelovali vsi, tako levi in desni. Nadalje ni zaslediti pospešenega dela za poenostavljanje administrativnih ovir
za tuje in domače vlagatelje. Nikjer ni zaslediti ukrepov za
spremembo načina obremenitve in ustrezne prerazporeditve
bremen v družbi, ki bi morali temeljiti na notranji družbeni solidarnosti. Še zmeraj bomo dokapitalizirali banke, ki so
vreča brez dna, s svojim delovanjem ne spodbujajo razvoja
in uspešnosti gospodarstva ter s tem odpravo nezaposlenosti in posledično tudi večje prispevke v proračun. Verjamem,
da je lažje sprejeti zakon o povišanju davkov in neposrednih
prispevkov, kakor pa obvladati interese lobijev, ki preprečujejo sprejetje zakonodaje, ki bi bolj obremenila ozke skupine finančno in drugače vplivnih posameznikov. Stranke v
koaliciji vse bolj popuščajo že omenjenim lobijem na škodo
socialne države, zato se bojim, da bo moj komentar tega področja v naslednjem letu še bolj črn. Pokojnine še naprej realno padajo, pod vprašajem je tudi že tako okleščen upokojenski regres, da o socialnih »posojilih« sploh ne govorim.
Tudi združevanje v naša društva in boj za pravice v našem
Združenju na nivoju države ne prinaša bistvenih sprememb.
Skrbi nas vse močnejše poseganje politike preko DESUS-a
v naša društva in naše Združenje, kar ni dobro in v bodočnosti po mojem mnenju prinaša bolj slabosti kot pa koristi
za nas upokojence, združene v naših društvih. Skozi delo in
z javnim delovanjem bolj ali manj uspešno branimo naše interese in aktiviramo člane, da ostajajo aktivni in ustvarjalni
tvorci našega vsakdana. Z druženjem pa v vse večji meri zagotavljamo potrebe naših članov za interesne dejavnosti, ki
vsaj malo dvigujejo kvaliteto življenja upokojencev in tudi
na ta način razbremenjujemo družinske člane neposredne in
vsakodnevne skrbi za nas, čeprav je v premnogih primerih
ta skrb dvosmerna.
Med drugim tudi 25. obletnica prepevanja naših pevk ljudskih pesmi kaže na potrebo po druženju upokojencev in zadovoljevanju njihovih skupnih potreb, saj brez te nevsiljene
potrebe ne bi mogle ostati vesele toliko let. Seveda smo ta
jubilej skupaj z njimi označili tudi z jubilejnim koncertom
v Domu kulture v Pekrah in z nastopom naših pevk v Cankarjevem domu v Ljubljani na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.
Proslava 25. obletnice Ljudskih pevk »Spominčic«
Verjamem, da je primerno tukaj omeniti tudi našo pridobitev, kateri v tem trenutku še nismo našli dovolj odmevnega imena in jo za sedaj imenujemo »Srečevališče«, kar bi
naj po vsebini tudi postala. »Srečevališče« je nadstrešek, ki
smo ga upokojenci zgradili na svojo iniciativo, z odobritvijo
NA[ KRAJ
25
DRU[TVENA DEJAVNOST
Sveta KS, z delom in sodelovanjem naših članov in mnogih
krajanov ter nekaterih ustanov, ko smo pospravili ropotarnico – garažo, ki je stala prej na tem mestu. To srečevališče bi
naj služilo kot klubski prostor upokojencem, nadalje vsem
krajanom in tudi načrtovanim uporabnikom iz obeh KS, ko
bodo prosti termini. Za sedaj bo ta prostor predvsem odprt v
pozni pomladi, poleti in zgodnji jeseni, morda pa se v bodoče še dogovorimo, da ga uredimo tako, da bo uporaben celo
leto. Prav to »srečevališče« pa je po našem prepričanju lahko zametek dolgo pričakovanega Medgeneracijskega centra. Tukaj moram posebej omeniti in se zahvaliti predsedniku gradbenega odbora, gospodu Milanu Robniku, ob njem
pa še vrsti članov naše organizacije, krajanov in organizacij
v obeh krajih. »Medgeneracijski dom« ostaja še naprej nerešen, ali bolje rečeno, na tem področju ni bilo nikakršnega
napredka, zato upam, da bomo, iz zasnov delovanja v nadstrešku na našem dvorišču, uspeli z novoizvoljenima Svetoma obeh krajevnih skupnosti prekiniti stagniranje in premakniti dogajanje na tem področju na nov in uspešnejši nivo.
DRU[TVENA DEJAVNOST
Nadaljevali bomo že začeta usposabljanja naših članov na
področju računalništva, ki pa ga bo letos organizirala Kolpingova družina s svojo krovno organizacijo Kolpingovo
združenje Slovenije, v sodelovanju z našim društvom in z
OŠ R. Robiča Limbuš. Organizirali bomo en tečaj, na katerem se bo voditeljica skupaj s sodelavci prilagajala individualnim potrebam tečajnikov.
Ob tej aktivnosti, kjer nam izdatno s svojo pomočjo pomaga
OŠ R. Robiča Limbuš, moram omeniti še pomoč pri delovanju Mešanega pevskega zbora našega društva, zato se želimo še posebej zahvaliti vodstvu in OŠ R. Robiča Limbuš.
Še eno redno aktivnost bi želel omeniti – to je obdaritev starejših krajanov, starih nad 80 let, ki jo bomo izvedli skupaj
z vodstvi obeh KS, RK Limbuš, RK Pekre in ZZB Limbuš
- Pekre.
V tem letu so redno in zelo aktivno delovale, ob že omenjeni Sekciji ljudskih pevk »Spominčice«, ki so v sestavu Ročnodelske sekcije DU Li-Pe v Limbušu in jo je vodila gospa Nada Ramšak, tudi vse naše standardne sekcije,
kot so:
- Ročnodelska sekcija v Pekrah, ki jo že nekaj časa vodi
gospa Lea Dominikovič;
- Ročnodelska sekcija »Spominčice« v Limbušu, ki jo
vodi gospa Jožica Koletnik;
-Kegljaška sekcija, ki jo vodi gospod Tone Riedl, ki je
obenem tudi eden od dveh podpredsednikov našega društva. Kegljaška sekcija je letos poleg vseh rednih aktivnosti, od organizacije turnirjev do tekmovanja v ligi, organizirala tudi izbirni turnir za ZPZDU ZP Maribor za
udeležbo na državnem prvenstvu;
Srečevališče
Danes bi želel naše društvo prikazati tudi s številkami. Naše
društvo združuje (do 15. nov.) 560 članov, in sicer 360 žensk in 200 moških. Od navedenega števila je vključeno 558
starostno upokojenih članov in dva, ki sta upokojena zaradi
invalidnosti. V letošnjem letu smo se poslovili od 12-ih članov. Naša stalna aktivnost je, poleg načrtovanih letnih aktivnosti, tudi kadrovanje in vključevanje novih, predvsem
mladih članov in tako smo na novo vključili 16 članov. Posebej pomembne so seveda naše aktivnosti v sekcijah, ki
jih je bilo do letos osem, vendar bi želeli v naslednjem letu
ustanoviti vsaj dve novi sekciji, in sicer Klub upokojencev, ki bi opravljal tudi vlogo upravljavca »Srečevališča«
in Sekcijo za pikado, morda pa tudi tretjo, in sicer Likovno sekcijo, če bo med članstvom dovolj zanimanja. V solidarnostni sklad za primer smrti je vključenih 285 članov, od
tega so 3 novi v letošnjem letu.
Posebej želim tukaj omeniti tudi naše delovanje v Projektu »Starejši za starejše«, ki je zaživel znotraj društva z vso
močjo in zagonom. Brez teh vztrajnih in skrbnih članov bi
mnogi upokojenci ostali osamljeni in pozabljeni od svojcev
in družbe.
26
NA[ KRAJ
Zmagovalna ekipa kegljaške sekcije
-Izletniška sekcija, ki jo vodi gospod Drago Koletnik,
prav tako eden od dveh podpredsednikov našega društva
in mnogokrat tudi nadomešča predsednika;
-Šahovska sekcija, ki jo vodi gospod Ivan Šalamon. Ta
sekcija je letos poleg vseh rednih aktivnosti organizirala
tudi izbirni turnir za ZPZDU ZP Maribor za udeležbo na
državnem prvenstvu;
- Rekreacijska sekcija pod vodstvom gospe Marte Hamer
skrbi za to, da ostajajo naši članice in člani mladostni, vitalni in gibki;
- Mešani pevski zbor, katerega predsednik in organizacijski vodja je gospod Jože Podpečnik, ki skrbi, da lahko
člani društva, ki imajo veselje do zborovskega petja, prepevajo, pa ne le ljubiteljsko, ampak kakovostno in na vseh
večjih prireditvah v društvu, obeh KS in tudi drugod. Letos je na srečanju upokojenskih pevskih zborov dobil zbor
priznanje in zelo visoke ocene za izvedbo programa, pri
čemer gre seveda zasluga nepogrešljivemu in prizadevnemu pevovodju g. Emilu Vezjaku, ki z izjemno voljo ter
sposobnostmi daje ton uspehom zbora.
Ne nazadnje moramo omeniti tudi prostovoljce, ki skrbno
delajo s starejšimi v programu »Starejši za starejše« in jih
vodi gospa Anka Onič. Ti prostovoljci so, tako kot vedno
do sedaj, popestrili in polepšali mnoge dni našim starejšim
članom in tudi krajanom, ki so osamljeni ali potrebni kakršnekoli pomoči.
Spoštovani sokrajani in bralci, dovolite mi, da vam ob koncu izrečem zahvalo za vaše razumevanje in pomoč v preteklem letu ter vam in nam zaželim sreče in nadaljnjega uspešnega dela ter sodelovanja v letu 2015.
Franc Ošljak, predsednik DU Li-Pe
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV
ZA VREDNOTE NOB LIMBUŠ - PEKRE
Spominjamo se članice Anice –
Ančke Roškar, rojene Lobnik
Letos smo praznovali 60. krajevni praznik Limbuša in Peker in prav je, da ob tem jubileju omenimo prav Ančko Roškar, starejšim generacijam znano družbenopolitično aktivistko.
Rodila se je 16. julija 1920 v Limbušu. S starši je najprej živela na Meranovem, od koder se je družina preselila v središče Limbuša, v hišo ob rondoju, ki so jo pred leti porušili. Tu si je z možem Ljubomirjem, hčerko Nušo in sinom
Ljubom ustvarila topel dom. Kot mlado dekle se je zaposlila v gostilni družine Robič v Limbušu. Imeli so jo radi, saj
je bila pridna, delovna, poštena in vedno dobre volje, ki jo
je delila z vsemi, ki so jo obkrožali. Tudi zaupali so ji, saj je
vedela, da so bili Robičevi zavedna slovenska družina, ki se
je skupaj z mnogimi takoj ob začetku druge svetovne vojne
uprla sovražniku.
V posebni sobi gostilne so se Robičevi fantje, Vlado, Srečko in Rado, večkrat sestajali in še z drugimi aktivisti načrtovali odhod v partizane. Tu so tudi organizirali tajni sestanek in 30. maja 1941 ustanovili odbor Osvobodilne fronte
v Limbušu, o čemer je bila Ančka informirana med prvimi.
Vojna vihra je zahtevala žrtve in tudi Robičevi družini ni
bilo prizaneseno. Robičevi fantje so odšli v partizane, kjer
je sin Rado padel, mamo Pavlo pa so izgnali v nemško koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrla. Mlado Ančko, z
ilegalnim imenom Luna, so zaradi tajnega delovanja v odboru OF zaprli v zapor v Mariboru, kjer je ostala od oktobra
1941 do februarja 1942. Imela je srečo, saj jo je iz zapora
rešil gospod Kaudek iz Ruš. Zaposlil jo je v svoji gostilni.
Pri njem je tudi živela in kot kurirka prenašala pošto, hrano
in sanitetni material ter ostalo pohorskim partizanom, tudi
Pohorskem bataljonu.
Po vojni se je vrnila v Limbuš in se zopet zaposlila v Robičevi gostilni. Z možem sta od Vlada Robiča kupila hišo
nasproti gostilne, jo nadgradila in uredila. V njej živi mladi
rod Roškarjev še danes.
Ančka Roškar
Njeno delo se je ves čas odvijalo v prid krajanov Limbuša
in Peker – v mnogih organizacijah in društvih na kulturnem
in športnem področju. Naj jih nekaj naštejem: Rdeči križ,
krvodajalstvo, skrb za socialne stiske krajanov, Telovadno
društvo Partizan, kjer je kot načelnica in vodnica s svojimi skupinami nastopala z izvirnimi akademskimi sestavami
doma in širše ter žela uspehe in pohvale. Na odru Sokolskega doma in Doma DPD Svoboda Pekre
je skupaj z igralsko skupino odigrala mnoge karakterne
vloge. Nepozabna so krajanom ostala taborjenja v Kaštelih, kjer je mnogim generacijam pripravljala okusne obroke
hrane in delila nasvete mladim zaljubljencem.
NA[ KRAJ
27
DRU[TVENA DEJAVNOST
Do njene prerane smrti je bila aktivna članica organizacije
Zveze borcev Limbuš - Pekre. Za svoje bogato vsestransko
delovanje je prejela številna pisna in ustna priznanja mnogih organizacij, med njimi »medaljo za hrabrost« in »orden
zaslug za narod«.
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
Takšna je bila naša Ančka. Premalo je prostora, da bi napisala kaj več. Mogoče sem tudi kaj pozabila, a to naj ostane
za kdaj drugič.
Danila Vozelj
IZ DEJAVNOSTI KO ZB ZA VREDNOTE NOB
Moja lučka pomeni LJUBEZEN,
moja lučka pomeni SLOVO,
moja lučka pomeni SPOMIN,
naše lučke povedo, da se zavedamo KORENIN.
S temi besedami in prižganimi svečkami so učenke in učenci Osnovne šole Rada Robiča Limbuš zaključili letošnjo
prireditev ob Dnevu spomina na mrtve, ki jo organizira
Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Limbuš - Pekre, skupaj s Krajevno skupnostjo Limbuš. Tople besede spomina so iz otroških ust izzvenele čutno in iskreno. V govoru je predsednica KO ZB
NOB Limbuš - Pekre poudarila pomen vsakoletnega poklona spominu na vse žrtve vojn in nasilja ter željo, da na svetu zavlada mir in sožitje med narodi za večno. Ljudske pevke SPOMINČICE so zapele dve čudoviti pesmi, in sicer
KAJ TI JE DEKLICA in PREČUDEN CVET. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Limbuš Pekre pa je zaključil
spominsko prireditev z dvema pesmima: NA LIPCI ZELENI in PADEL JE PADEL. Ob spomeniku ja stala častna skupina gasilcev in praporščaki PGD Pekre, ZB NOB, DU Li-Pe, ZSČ Limbuša in Peker in taborniki. Letos je prispevala
cvetlični aranžma nova cvetličarna LUMIJA. Okolico spomenika in nasad pa so uredili Branko, Marička in Danila.
Iskrena hvala vsem. Posebej pa si zasluži zahvalo požrtvovalna tajnica KS Limbuš, ga. Karolina, ki nam nesebično
pomaga reševati logistične probleme. Hvala tudi predstavniku ansambla Šaljivci za ozvočenje.
Krajevna organizacija ZB NOB Limbuš - Pekre je tudi v letošnjem letu nadaljevala s svojim delom po programu. Naj-
Komemoracija
večja skrb je bila posvečena ohranjanju zgodovinskega spomina in vrednotam NOB. Udeležili smo se več prireditev:
Festivala miru in Šarhovega pohoda pri Treh Kraljih, prireditve Pekrski dogodki, zaključne prireditve na Pokljuki,
prireditve taboriščnic v Portorožu in Dobrniču, kjer je bil 1.
kongres protifašistične zveze žensk. Posebno prijetno pa je
bilo na družabnem srečanju v Mariboru za Dan borcev. Takšnih druženj si še želimo.
Na žalost je vse več bork in borcev ostarelih in bolnih. V
letu 2014 smo se poslovili od Mire Kukovec, Martina Šulca in Jovanke Simonovič. Ohranili jih bomo v trajnem spominu.
Majda Cvetanovski,
predsednica KO ZB NOB
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK LIMBUŠ V LETU 2014
Plan dela si postavimo vsako leto na podlagi analize dela v
preteklem letu. Pri svojem delu v celoti upoštevamo načela
RK, kot so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost.
Aktivnosti, ki smo jih izvajali v minulem letu, so:
-krvodajalstvo,
- skrb za starejše krajane,
28
NA[ KRAJ
- pomoč krajanom,
- organizacija meritve tlaka, kontrolo sladkorja, holesterola
in trigliceridov,
- sprejem mladih članov na OŠ Rada Robiča v podmladek
RK,
- sodelovanje z društvi in organizacijami v KS in izven nje,
- izvajanje nalog po navodilih in usmeritvah OZRK
Maribor.
Ugotavljamo, da se število krvodajalcev počasi veča. V tem
letu se je udeležilo odvzema krvi v UKC Maribor 65 krvodajalcev. Ponosni smo na »Viteza krvodajalstva«, to sta
Ivan Šalamon in Boris Pavalec.
V okviru krajevnega praznika povabimo krajane, starejše
od 75 let, na srečanje v OŠ Rada Robiča. V letošnjem letu
se je vabilu odzvalo 50 krajanov, otroci iz vrtca in šole pa
so pripravili lep kulturni program. Z lepo slovensko pesmijo so prireditev popestrile tudi pevke ljudskih pesmi »Spominčice«.
Populacija starejših narašča. Najstarejša krajanka je ga. Vera
Petek, ki je dopolnila 97 let, sledi ji ga. Danijela Fabjan s 96
leti. Med 90 in 95 let starih je dvanajst krajanov. Ob rojstnih
dnevih jih obiščemo z majhnimi darili in cvetjem.
Precej krajanov se obrača po pomoč, tako smo 70 krajanom razdelili pakete iz RK Slovenije in EU. Nezaposlenim krajanom, ki so se obrnili na nas, smo pomagali s plačilom položnic. Vsake štiri mesece organiziramo meritve
tlaka, kontrolo holesterola, sladkorja in trigliceridov. Seznam udeležencev skrbno vodi upokojena med. sestra, ga.
Anka Onič, ki na nekatera vprašanja tudi svetuje ali napoti k zdravniku.
Ob krajevnem prazniku organiziramo skupaj z učiteljicami
sprejem mladih članov v RK. Ob tej priliki pripravijo otroci kulturni program, organizacija RK pa jim podeli spominska darila.
Sodelovanje z društvi in organizacijami v Limbušu poteka
zgledno in zadovoljivo. Redno sem vabljena na seje Socialne komisije, saj skupaj rešujemo probleme socialno ogroženih družin in posameznikov. Dobro je tudi sodelovanje z
DU LI-PE. Skupaj načrtujemo in organiziramo obiske krajanov, ki so v Domu Danice Vogrinec. Tako kot mi, tudi DU
posveča posebno skrb starejšim, bolnim in onemoglim krajanom.
Dobro sodelujemo z OZ RK Maribor, katere sestavni del
smo. Redno se udeležujemo letnih konferenc, izpolnjujemo zahtevne naloge in zadolžitve v določenem roku. Izredno dobro sodelujemo z KO RK Pekre in KO RK Bistrica
ob Dravi.
Ob zaključku mi dovolite, da se iskreno zahvalim za dolgoletno sodelovanje vsem aktivistom našega IO, posebej
še naši računovodkinji ge. Marijanci Karmelj za vzorno in
skrbno vodenje finančnega računovodstva. Zahvale izrekam vodstvu KS za sodelovanje, vodstvu OŠ, učiteljicam
in ostalim delavcem šole, vzgojiteljicam vrtca, posebno še
vodji enote v Limbušu, patronažni sestri, predsednici ZB,
DU LI-PE, vodstvu KO RK Pekre in Bistrica ob Dravi, Župnijskemu Karitas, PGD Pekre ter vsem ostalim organizacijam, s katerimi občasno sodelujemo.
VZPODBUDNO ZA NAŠE DELO JE, DA OPRAVLJAMO VELIKO POSLANSTVO, PLEMENITO DELO, KI
NI PLAČANO, JE PA KORISTNO, HUMANO IN PO
VSAKEM DOBRO OPRAVLJENEM DELU SMO V
SRCU BOGATEJŠI!
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala in zahvala za sodelovanje!
Nada Ramšak,
predsednica KO RK Limbuš
Krvodajalstvo v Limbušu
Na podlagi razporeda, ki ga vsako leto pripravi referentka
za krvodajalstvo na OO RK Maribor, ga. Tatjana Žižek in
UKC Maribor – Transfuzijski oddelek, v RK Limbuš, skupaj s krvodajalci RK Pekre, organiziramo dve krvodajalski
akciji na leto. V naši organizaciji beležimo 65 krvodajalcev,
ki se redno ali izredno udeležujejo odvzema krvi.
Spomini pa nam segajo v preteklost, ko smo na srečanje krvodajalcev povabili okrog 90 članov. Naša druženja so bila
prisrčna, organizirali smo šaljive igre, srečelov in za sprostitev ples ob glasbi. Ob teh priložnostih smo podelili priznanja za večkratno darovanje krvi. Žal so ti trenutki minili,
saj Zakon o delovnih razmerjih ne dopušča več dveh prostih
dni ob odvzemu krvi. Mnogi vestni krvodajalci so presegli
starostno mejo 65 let in krvi ne morejo več dati.
Boris Pavalec, vitez krvodajalstva
V naši sredi imamo tudi »Viteza krvodajalstva«, to je g.
Ivan Šalamon, 8. 5. 2014 pa se mu je pridružil in se med viteze krvodajalstva vpisal še en naš član, stotnik Boris Pavalec, pripadnik 74. pehotnega polka. Je prvi zaposleni v
Slovenski vojski, ki se lahko pohvali s tem humanitarnim
dejanjem, saj je prav tako 100 krat daroval kri. Pri odvzemu
so prisostvovali: predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor – dr. med. ga. Lidija Lokar, predstavniki OZ RK Maribor in predsednica RK Limbuš – ga. Nada
Ramšak. Prav ob tej priložnosti mu je bil podeljen naziv
»Vitez krvodajalstva«. Predstavniki RK Slovenije so ob tem
dogodku izrekli zahvalo vsem pripadnikom Slovenske vojske, ki darujejo kri – del sebe za soljudi. Stotnik Boris Pavalec s tem dejanjem predstavlja vzor človeka, ki mu ni vseeno za soljudi.
Nada Ramšak,
predsednica KO RK Limbuš
NA[ KRAJ
29
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PEKRE
V LETU 2014
Gasilke in gasilci Peker smo leto pričeli tako kot vsa leta
poprej. Najprej s pripravo 3. številke »Pekrskega gasilca«
in pripravami na 124. občni zbor društva. V pričakovanju
umirjenega začetka leta je prišel zadnji dan v januarju z rahlim dežjem in sprva nič ni kazalo, da nas čaka katastrofa
v obliki naravne nesreče. Mila zima, skoraj brez snega, ki
bi povzročil težave predvsem v prometu, vreme, ki ni kazalo, da nas čakajo hude ure v obliki ledu in polomljenih dreves. Rahel dež, ki se je ob zmrzali začel oklepati vej dreves, daljnovodov in samih objektov, je v trenutku velik del
Slovenije oklenil v leden oklep. Čeprav se je žled pojavil
že v preteklih letih, pa je bil letošnji katastrofalen. Prihajalo je do lomljenja in padanja dreves na objekte, daljnovode, električne žice, telefonske kable. V trenutku je bil velik
del države brez elektrike, telefonskih povezav, omejene ali
prekinjene so bile železniške povezave, zaradi izpada električnega toka ni bilo možno ogrevanje velikega dela stanovanjskih objektov . Polnih 8 dni smo se gasilci izpostavljali na terenu pri odstranjevanju podrtega drevja na objekte in
cestišča, s svojimi ekipami smo omogočali prehodnost in
dostopnost do zaselkov, posameznih objektov, opravljali čiščenja vodotokov, v katere so padala obtežena drevesa. Čeprav je bilo na področju mariborske občine hudo, pa je bilo
najhuje na področju Notranjske.
vanih gasilskih vozil, na srečo pa ni bilo hujših poškodb pri
delu med gasilci. Največ škode so doživeli gozdovi, železniška in električna infrastruktura. Po osmih dneh žleda se
je stanje začelo umirjati in življenje se je povrnilo v normalne tokove.
124. občni zbor smo izvedli v soboto, 15. februarja. Podana so bila poročila o delu preteklega leta in program za leto
2014. Pred nami so bili novi izzivi, od tekmovanj na državnem gasilskem tekmovanju v Ormožu, tekmovanja Gasilske zveze Maribor, do priprave, organizacije in izvedbe 2.
tekmovanja za Pokal Peker, ki se je odvijalo 17. maja na našem poligonu. Opravili smo vsakoletno pobiranje podporne članarine med našimi krajani. Dva mladinca sta odšla na
mladinski tabor v Punat, ki ga je organizirala GZ Maribor.
V okviru programa obnove gasilskih domov smo obnovili
strop dvorane gasilskega doma, postavili zaporo pred vhodom na dvorišče gasilskega doma, predvsem zaradi nekontroliranega parkiranja osebnih vozil. Trudimo se, da bo gasilski dom Pekre vzor in ponos samega kraja še naprej.
Čeprav smo se temeljito pripravljali na državno tekmovanje, nam ni uspelo tako, kot smo pričakovali. Svetla točka so bile naše članice, ki so dosegle najboljši rezultat v
zgodovini društva, in sicer 5. mesto v kategoriji članic A.
Nanje smo lahko ponosni z razlogom, saj so celo zimo zavzeto vadile v garaži gasilskega doma. Članski ekipi A in B
ter veterani, smo dosegli rezultate v sredini, med 30. in 34.
mestom, priznamo, da je bil to za nas neuspeh. Pričakovali smo več, a preveč je bilo napak in trenutne nerazpoloženosti. Tekmovanje Gasilske zveze Maribor je pokazalo, da
nismo pozabili tekmovati, da je bil neuspeh na državnem
tekmovanju le slab dan. Ponovno smo v vseh štirih kategorijah članic, članov in veteranov dosegli 1. mesto in ponovili uspeh iz leta 2013. Drugo tekmovanje za Pokal Peker je
potekalo na našem poligonu, udeležilo se je 13 tekmovalnih
enot iz drugih gasilskih društev. Sami na tem tekmovanju
ne tekmujemo, temveč damo možnost drugim ekipam, da se
pomerijo med seboj. Tekmovanje smo izvedli v pričakovanih okvirih in v zadovoljstvo vseh sodelujočih.
nja, a naš namen postavitve obeležja je bil podan z razlogom. Dr. Otmar Reiser II. je ustanovitelj Gasilskega društva
Pekre leta 1890, iz tega izhaja naš namen in izvedba, da se
nekako oddolžimo prednikom, ki so postavili temelje Prostovoljnega gasilskega društva Pekre.
Postavljanje obeležja
Tekmovanje za Pokal Peker
Državno tekmovanje Ormož ‒ gasilci
Žled
V Mariboru je bilo najhuje v Kamnici, Rošpohu, Brestrnici,
Laznici, Limbušu, tudi sam Maribor s parkom in Stražunski
gozd niso bili izvzeti. Gasilci Peker smo bili na terenu vse
dni, tudi po 10 ur na dan, čeprav so se ekipe zamenjevale,
je bila utrujenost proti koncu velika. Ponovno se je izkazalo, da smo gasilci tisti, ki v najkrajšem času pridemo na kraj
nastanka nesreče in po svojih močeh pomagamo ljudem v
stiski. Veliko je bilo uničene opreme, tudi močno poškodo-
30
NA[ KRAJ
Državno tekmovanje Ormož ‒ gasilke
26. aprila smo postavili majsko drevo v Pekrah in 31. maja
v Limbušu. Postavljanje majskega drevesa v Pekrah je že
dolgoletna tradicija pekrskih gasilcev, zadnja leta ga postavljamo še na prošnjo TD v Limbušu in Radvanju.
Slika 35: Postavljanje majskega drevesa v Limbušu
Program dela za leto 2014 je zajemal tudi postavitev zapuščenega nagrobnega obeležja rodbine REISER na Kordiku.
Že nekaj zadnjih let smo si prizadevali to obeležje obnoviti,
letos nam je končno uspelo. Skupaj s KS Pekre smo na mestu, kjer je bil pozabljen spomenik, pripravili teren, Gradbeništvo Vocovnik je opravilo betoniranje nosilne plošče
ter sidranje in postavitev obeležja, za kar jim gre posebna zahvala v imenu Gasilskega društva Pekre. Ob odkritju obeležja so bili prisotni člani rodbine Reiser (g. Hans Fischer in Elmer Kordik z družinami). Ob postavitvi je bilo v
Pekrah nekaj polemike, zakaj je to potrebno. V gasilskem
društvu Pekre smo se zavedali, da bodo tudi tu nasprotova-
Odkritje spomenika
Operativni člani in članice so se udeleževali teoretičnega in
praktičnega usposabljanja, ki ga je pripravljala GZ Maribor
in društvo. Oktober, mesec požarne varnosti, nam je naložil še dodatne obveznosti, to je organizacijo sektorske vaje,
NA[ KRAJ
31
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
ki je potekala na Domu kulture v Pekrah, v vrtcu Pekre in
Limbuš smo izvedli vajo evakuacija otrok. Članice-gasilke
so se udeležile 2. regijske gasilske vaje v Bistrici ob Dravi in pokazale, da so tako kot člani usposobljene za operativne intervencije. V organizaciji Gasilske zveze Maribor
je bilo gasilstvo predstavljeno v trgovskem centru EUROPARK, tam smo bili zastopani z našo opremo, prav tako so
naše članice v živo predstavile gasilsko tekmovalno disciplino. Predstavitve in prikaz opreme ter izvedba praktičnih
vaj za občanke in občane na objektu starih zaporov, so bili
sprejeti pozitivno. Ljudje vidijo, da potekajo naše aktivnosti
celo leto in niso vezane samo na intervencije, temveč tudi
na teoretično in praktično usposabljanje.
Gasilska služba je po Zakonu o gasilstvu »Obvezna javna
služba«, za katero je odgovoren v prvi vrsti župan in mestni
svet. V letih pred 2006 je bilo kaj malo posluha za gasilstvo, predvsem z vidika potrebnega financiranja. Leta 2006
smo prvič vstopili preko lokalnih volitev v mestni svet in
ugotovili, kako pomembno je, če smo prisotni pri odločanju o sistemu varstva pred požari v mestni občini in seveda tudi pri financiranju posameznih panog. Tako kot kultura, šport, komunala je pomembna tudi požarna varnost v
mestu in primestju Maribora. Lahko trdimo, da se je požarna varnost v teh osmih letih zelo izboljšala, zato smo letos
ponovno izvedli postopek evidentiranja in kandidiranja za
mestni svet. Ponovno nam je uspelo, volivci so nam dodelili glasove, s katerimi smo dobili dva sedeža v Mestnem
svetu MOM. Zasedata ga Samo Robič, poveljnik GZ Maribor in član PGD Pekre ter Karmen Obrul, predsednica PGD
Kamnica. Gasilci verjamemo, da bosta zastopala gasilstvo
v Mariboru, s tem pa zagotavljala, da bo požarna varnost in
ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah na primernem nivoju, tako z opremo kot z usposobljenim kadrom.
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
V okviru programa GZ Maribor smo bili organizator Gasilskega kviza za pionirje, mladino in pripravnike, ki je potekal v Izobraževalnem centru Pekre. Veterani so se udeležili tekmovanja v Kranjski Gori, skupina članic in članov se
je udeležila srečanja pobratenih gasilskih društev Sp. Kungota, druga skupina pa otvoritve novih gasilskih prostorov
pri gasilski enoti Trenta, ki spada pod okrilje PGD Bovec.
Največje povpraševanje in potrebe so denarne, potem v hrani in ostalih gospodinjskih pripomočkih. Naši denarni prihodki so zelo skromni, tako da finančno krijemo razne stroške v glavnem samo otrokom in invalidom, odraslim pa
samo v skrajnem primeru. Prostovoljci, sodelavci ŽK, si
skupaj z Nadškofijsko Karitas Maribor prizadevamo, da tistim v največji stiski lahko nudimo pomoč za preživetje.
Do konca leta nas čaka še nekaj sprotnih obveznosti, ki so
že ustaljene, predvsem raznašanje božično-novoletnih koledarjev, skupaj s Turističnim društvom Pekre pa pripravljamo za najmlajše obdaritev otrok v Kulturnem domu Pekre.
Razdelili smo krepko čez 8 ton hrane. Februarja je bila dostavljena zadnja pošiljka evropske hrane. Delili smo še hrano iz intervencijskih zalog Slovenije, hrano, ki smo jo zbirali prostovoljci v trgovinah Hofer, delili smo tudi hrano, ki
so jo zbirali otroci v šoli in hrano oz. ozimnico, kar so darovi kmetov oz. pridelovalcev hrane. Vsem tem se v imenu
prosilcev in sodelavcev Župnijske Karitas iskreno zahvaljujemo. ŽK Limbuš je živa Karitas s številnimi prostovoljci in
opravljenimi akcijami, od srečanja bolnih in invalidnih, zbiranja darov, izdelovanja presmecev, adventnih venčkov, do
inštrukcij in še česa.
INTERVENCIJE V LETU 2014
1. Požar električnega droga (Pekre) 14. 01. 2014, sodelovalo 7 gasilcev
2. Žled od 1. 02. do 9. 02. 2014 (Hrastje, Vrhov dol, Limbuš, Pekre, Laznica), sodelovalo 86 gasilcev
3. Dimniški požar (Vrhov dol), sodelovalo 10 gasilcev
4. Požar v objektu (Pekre, Lackova c.), sodelovalo 11 gasilcev
5. Odstranjevanje drevesa, ki je ogrožalo hišo (Hrastje),
sodelovalo 7 gasilcev
6. Dimniški požar (Pekre, Bezjakova ul.), sodelovalo 7 gasilcev
7. Pomoč v Kamnici in Rošpohu po neurju s točo, sodelovalo 7 gasilcev
Spoštovane krajanke in krajani KS Limbuš, pekrski gasilci
vam bomo vedno v pomoč, ko bosta naše znanje in oprema
potrebna, da zavarujemo življenja in materialne dobrine.
Na pomoč! Jože Žohar,
predsednik PGD Pekre
ŽUPNIJSKA KARITAS LIMBUŠ
POŽIVITEV DOBRODELNOSTI IN SPODBUDA K SOLIDARNOSTI
– SLUŽITI Z LJUBEZNIJO – KARITAS DANES, JUTRI
Ljubezen vedno zmaga, četudi se včasih zdi premagana od
raznih pritiskov, preračunljivosti … Dejansko pa ljubezen s
svojim tihim delovanjem in obzirnostjo prinaša bogate sadove.
Ljubezen. Marsikaj se skriva pod to besedo. Pomislimo tudi
na družino. Letošnja poslanica v tednu Karitas je namenjena prav ohranjanju družine – V DRUŽINI SEM, SMO
DOMA. DRUŽINA V HARMONIJI URESNIČUJE TROJSTVO POTREB: materialne dobrine, čustvene in duhovne.
Danes, v času gospodarske krize, je prav to izjemen napor,
ko je več kot 100.000 brezposelnih, ko mladi nimajo pogojev za življenje, ko se zaradi tega krhajo odnosi. Biti človek
z veliko začetnico, to je človek v dialogu – odnos s seboj,
bližnjim, otrokom, partnerjem … Na tem odnosu je potrebno graditi. Družina kot želja z nastajanjem osebnosti. Naloge družine so številne: zagotavljanje materialnih dobrin,
32
NA[ KRAJ
čustvene varnosti, ohranjanje generacijske meje, učenje odnosov, reševanje konfliktov, se ljubezen res imenuje spolnost in obratno, vzgoja za vrednote, duhovno življenje in
še marsikaj.
Ob tej poslanici v tednu Karitas bomo tudi pregledali delo
naše Župnijske Karitas, dobrodelnost in prostovoljstvo. Srečujemo se z velikimi stiskami ljudi. Javna občila nam vsak
dan poročajo o stečajih, krivicah, ki se dogajajo, o stiskah
mnogih ljudi. V Župnijski Karitas opažamo, da se število prosilcev za pomoč v hrani, oblačilih, raznih gospodinjskih pripomočkih veča iz meseca v mesec, tako da imamo
v obravnavi že krepko čez 500 posameznikov ali že več kot
210 družin in kar nekaj posameznikov. Vsi upravičeno. Koliko jih pa je še upravičenih v kraju, pa morda ne vedo, da si
lahko pomagajo iz stiske in pridejo na ŽK.
Zelo dobro sodelujemo z OŠ Rada Robiča. Vodstvu ter delavcem na šoli in seveda otrokom se zahvaljujemo za vso
zbrano hrano in oblačila. Nekaj otrok je tudi aktivno vključenih kot prostovoljci v Karitas. Z našim delom prostovoljcev smo se predstavili tudi učencem na šoli.
Z RK Limbuša in Peker sodelujemo na vseh področjih.
Sodelovanje je vzorno, skupaj rešujemo težave, ki se pojavljajo na področju sociale. Vzorno sodelovanje je tudi s
patronažo, ki dobro pozna socialne stiske svojih pacientov.
Sodelujemo tudi s prostovoljci v projektu »Starejši za starejše«. Veliko pozornost posvečamo izobraževanju. Slovenska Karitas organizira vsako leto dvodnevno izobraževanje.
Letos je bilo posvečeno družini. Zanimivo je bilo eno od
teh izobraževanj v izvedbi NŠKM z dr. Jožico Gamse o boleznih, s katerimi se pogosto srečujemo pri svojem delu in
izobraževanja oz. pogovori ob sodelovanju z g. župnikom
Andrejem Firbasom, ki je tudi duhovni vodja Dekanijske
Karitas Maribor.
ŽK Limbuš se zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki nam v
vseh akcijah priskočite tako ali drugače na pomoč. Le s pomočjo vas lahko izpeljemo vse, kar načrtujemo, ne v dobro
nas, ampak v dobro tistih, ki nas potrebujejo. To je ljubezen, ne pa samo prazne fraze, brez dejanj. Ljubezen je tudi,
ko dvignem telefon in podarim 1,00€ za šolske potrebščine,
poplavljence ipd., da namenimo del dohodnine za pomoč
ljudem v stiski za ŽK Limbuš. Ljubezen je, da ne kritiziram
in obrekujem, ampak pomagam.
Poklic prostovoljca, karitativnega delavca, je sprejemanje
in dajanje. Zavedamo se, na kakšen način izvrševati poslanstvo karitativnega dela, razdajati svojo ljubezen, čas in različne darove. Ni težko, to zmore vsak v svojem okolju, kjer
živi in dela. Potrebna je samo dobra volja in seveda malo
časa.
Terezija Lesjak,
voditeljica Župnijske Karitas Limbuš
ŽUPNIJA LIMBUŠ IN KOLPINGOVA DRUŽINA V NJEJ
Cerkev v Limbušu ima dominantno mesto v svoji okolici.
Čeprav ne stoji na kakšnem hribčku ali vzpetini, je vidna z
vseh strani. Popotnika že od daleč pozdravi, pa naj si bo to
iz mariborske ali ruške strani. Tudi s pohorske strani in celo
s kobanske je že od daleč vidna. Je nekako simbol kraja
Limbuša, ki že stoletja vabi vernike v svoje svetišče.
Namen tega prispevka ni prikazati njene zgodovine, ker to
lahko dobi vsak zainteresirani pri g. župniku Andreju Firbasu ali pri g. Franju Šauperlu, velikemu poznavalcu zgodovine Limbuša in okolice, pač pa prikazati vsaj majhen delček
delovanja limbuške župnije in Kolpingove družine, ene izmed številnih delujočih skupin v župniji.
Seveda vse te skupine delujejo na različnih področjih z namenom služenja človeku in delovanja župnije. Te skupine
so: skupina ministrantov, pevski zbori Ars Musicae, Kolpingov in otroško-mladinski pevski zbor ter Karitas, Kolpingova družina, molitveni skupini Prenova v duhu in Ciril
Metodova, mladinska skupina … Kar lepo število pa je tudi
veroučencev. Vse skupaj je torej kar številna združba, ki ob
Župnijskem pastoralnem svetu in ključarjih ter ostalim župnijskim občestvom tvorijo razgibano in pestro delovanje v
župniji. To občestvo, skupaj z g. župnikom, pa pri svojem
delu ni neopazno izven cerkve, v samem domačem kraju,
pač pa deluje tudi širše.
Posebne zasluge pri tem ima prav gotovo župnik Andrej
Firbas, ki je v kraju spoštovan in priljubljen. Opravlja tudi
funkcijo prodekana za Dekanijo Maribor. Z vsakomer zna
vzpostaviti korekten in spoštljiv odnos, ne glede na to, ali je
ta vernik ali ne. Posebno dobro sodeluje z ravnateljem domače osnovne šole.
Zasluge domačega župnika pa so velike tudi na področju
izgleda samega kraja Limbuš. V času nekaj čez dvajset let
njegovega službovanja v limbuški župniji je lepo obnovil
zunanjost župnijskega doma, cerkve, zgradbe za Karitas in
župnijskega dvorišča, da urejenosti notranjosti teh objektov
sploh ne omenjamo … Kako velik prispevek je to za sam
kraj, lahko vsak takoj opazi, mnogi so pa tudi obiskovalci
in občudovalci lepote baročne notranjosti cerkve iz širše domovine in tujine. Še na državniška obeležja ni pozabil. Na
dvorišču na visokih drogovih vedno plapolata slovenska in
evropska zastava. Ob njiju pa ob cerkvenih praznikih še zastava Vatikana. Seveda ne zato, da bi bila cerkev ločena od
države, pač pa dokaz, da je cerkev del države, le njeni deNA[ KRAJ
33
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
javnosti sta ločeni.
Zasluga g. župnika Andreja Firbasa pa je tudi, da je dobila
Kolpingova družina svoje mesto v domači župniji. Vseskozi jo spodbuja, posebno pri organiziranju izobraževalnih večerov vsak drugi četrtek v mesecu, od septembra do maja.
Ta izobraževanja so namenjena za vse župljane in tudi širše,
saj se dotikajo vsakega človeka.
V jesenskem ciklusu so bila na sporedu že tri. V septembru
je g. Andrej Šauperl zanimivo prikazal romarsko Jakobovo pot do Santiaga de Compostela v Španiji. S svojo ženo
Blanko sta namreč to poletje velik del te poti (skoraj 1000
kilometrov) prepešačila. S številnimi posnetki nam je uspel
prikazati, kakšne napore je zmožen premagati človek.
HUMANITARNA DRU[TVENA DEJAVNOST
Pravkar poteka, v sodelovanju z Društvom upokojencev Li-Pe in osnovno šolo, računalniško usposabljanje za starejše,
s ciljem medgeneracijskega socialnega mreženja.
Prav je tudi, da se omeni majski izobraževalni dan, ki smo
ga Kolpingovci posvetili zdravi domači prehrani, uživanju lepot narave in še duhovno smo se obogatili. Zato smo
najprej obiskali Oljarno GEA v Slov. Bistrici, kjer so nam
prijazno prikazali proizvodne procese njihovih priznanih
izdelkov, nato smo se ustavili v Mestinju, v znanem Trgovskem centru Jager, kjer smo bili pogoščeni s kavico in povrhu je še vsak prejel darilo. Iz Šmarja pri Jelšah smo se po
znani poti »križevega pota« povzpeli na hrib do cerkve Sv.
Roka, kjer nam je domači župnik najprej podal zgodovino
tega bisera, nato pa smo v njegovi kleti še okušali sadove
narave. Sledilo je kosilo v zidanici med vinogradi sredi hriba pod Bočem, kjer smo občudovali pridnega lastnika te zidanice, ki se je ves predal obdelovanju 20 tisoč trt. Na poti
domov smo si ogledali še muzej na prostem pri Rogatcu in
pa v cerkvi v Cirkovcih opravili šmarnične pobožnosti, kjer
nam je Kolpingov pevski zbor s svojim petjem lepo popestril zaključek dneva.
Izobraževalni dan Kolpingove družine
Še nekaj aktivnosti je imela Kolpingova družina na področju sociale, izobraževanja, pomoči v župniji, sosedske pomoči in drugo. Seveda pa, če tudi vse to seštejemo, lahko
hitro ugotovimo, da ne dovolj. Dalo bi se narediti še več. Če
pa smo že kaj naredili, pa to ne sme biti zaradi poveličevanja sebe, pač pa le kot delček prispevka, namenjenega malemu človeku, ki je v stiski, ki je osamljen, ki je žalosten …
Franc Mulec, ključar limbuške župnije
in predsednik KD Limbuš
CIVILNA INICIATIVA »NAŠ LIMBUŠ«
Kaj je civilna iniciativa?
Je ljudska pobuda. Definicija bi se glasila nekako tako: je
nestrankarska in neregistrirana skupina prostovoljcev, ki
hoče v domačem kraju aktivno sodelovati pri skupnih stvareh, kot so okolje, zdravstvo, kultura, šolstvo ... Pri tem jih
34
NA[ KRAJ
Naša druženja so postala debate tudi o tem, zakaj smo v našem kraju pasivni. Že leta gledamo, kako se na določenih
področjih nič ne premakne, vendar ničesar ne storimo. Čakamo na druge in pričakujemo, da bodo oni nekaj storili, a
tudi tisti »drugi« le čakajo. Da ne bomo krivični, nekateri redki posamezniki se še borijo z birokratskimi mlini, a ti
meljejo počasi. Nameljejo pa nič. Nekateri mline celo postavljajo ... A večina nas le tarna, kako je vse narobe, storimo pa bore malo.
Ugotavlja se, da je nedejavnost v bistvu strinjanje z obstoječim. Ali se torej strinjate s tem, proti čemur vsakodnevno govorite?
Kmalu smo v civilni iniciativi »Naš Limbuš« prišli do spoznanja, da Limbuš potrebuje AKCIJO. Priključili smo se
dogajanju lokalnih volitev in uspeli. Dobili smo priložnost,
da udejanjimo naša prizadevanja. S tem smo naredili prvi
korak. Naslednje korake bi radi hodili skupaj z vami! Skupaj bomo lažje začeli z reševanjem problemov, ki se kopičijo že leta.
Izobraževalni večer
V oktobru nam je g. Franjo Šauperl pripravil predavanje z
naslovom ‘’Za kraje limbuške župnije pomembni ljudje’’.
Uspel nam je prikazati, kako pomembni ljudje so nekoč živeli v teh krajih. In to graščaki, veleposestniki, učitelji, duhovniki … Med duhovniki so posebej velik pečat zapustili
župniki: Jakob Pilat z najdaljšim stažem (53 let) v Limbušu,
Franc Cvetko, ki je dal postaviti cerkvico na Pekrski gorci (Slovenska Kalvarija), Anton Lah, ki je ustanovil prvo
Družbo za branje slovenskih bukvic in postavil temelje, s
pravili določenega knjižničarstva, Alojz Jesenek, ki je uspel
zadržati rušitev cerkvice na Pekrski gorci (zaradi graditve
skakalnice) …
V novembru je bilo predavanje o slovenskem misijonarju
škofu Baragi, ki je v prvi polovici 19. stoletja deloval med
severnoameriškimi Indijanci. Za njih je takrat napisal slovnico, slovar in še mnogo knjig.
Kolpingova družina je na zahvalno nedeljo, 9. novembra,
organizirala srečanje zakonskih jubilantov. Kolpingova
družina namreč daje velik poudarek družini in družinskemu življenju.
druženje Limbušanov. Ugotavljamo namreč, pa ne samo
mi, da naša vas, kot živo jedro, izumira. Postajamo satelit
mesta in zgolj spalno naselje. Ljudje se medsebojno ne družimo, z izjemo nekaterih društev, šole (kjer smo v to primorani) in upokojencev, ki edini ostajajo gonilo kraja. Vsi mladi in srednja generacija preživljamo svoj prosti čas izolirano
za svojimi ograjami (tudi miselnimi), v virtualnih svetovih
in tavamo po raznih komercialnih centrih, kjer upamo, da si
bomo kupili srečo ...
ne vodijo osebni nagibi, kar pomeni, da delujejo povsem
brezplačno in družbeno korist postavljajo nad osebno.
Kaj počnemo?
Delovanje naše skupine je osredotočeno na naš kraj. Sprva
smo se srečevali z namenom vzpostaviti medgeneracijsko
Radi bi: zaključili zgodbo o kanalizaciji v spodnjem Limbušu, očistili Blažovnico, dokončali pločnike, uredili ceste,
razsvetljavo, uredili medgeneracijski center, igrala za otroke, prostore za mlade, uredili limbuško nabrežje, vzpostavili stalno turistično pot, uredili kolesarske poti, rekreacijske kardio steze, povezali lokalne obrtnike in jih vključili v
lokalna dela, povezali otroke osnovne šole ter vrtca, njihovo nadobudnost, s starejšimi krajani in njihovimi izkušnjami, vzpostavili preventivno brezplačno zdravstveno mrežo,
športno dejavnost, vzpostavili medsebojno sosedsko pomoč
in pomoč onemoglim, vzpostavili občutek za lep, urejen
kraj, vzpostavili prost dostop do informacij ...
Verjetno sem še mnogo izpustila. Tukaj je vaša priložnost,
da dopišete.
Verjamemo, da se vsak najde v nečem izmed zgoraj napisanih ciljev. In če se najdete, vas vabimo, da se nam pridružite. Postanimo začetek sprememb na boljše!
Kako se nam pridružite?
Sestajamo se vsak petek ob 17. uri v prostorih Turističnega društva Limbuš ali v prostorih krajevne skupnosti. Naše
delovanje je odprto in brezplačno. Oglašujemo na spletnih
straneh facebooka: Naš Limbuš.
Kako se povezujejo in delujejo civilne iniciative v naši
občini?
V mariborski občini MOM imamo enajst mestnih četrti in
šest krajevnih skupnosti. Civilne iniciative devetih mestnih
četrti so se medsebojno povezale v mrežo »INICIATIVA
MESTNI ZBOR«. Povezane so s cilji, ki so hkrati tudi cilji
Civilne iniciative »NAŠ LIMBUŠ« (http://www.imz-maribor.org/Specificni-cilji.html):
1Kot prebivalke in prebivalci MOM se najlažje udejstvujemo in smo dejavni na lokalni ravni prek različnih oblik
samoorganiziranja. Zaradi dobrega poznavanja družbenega okolja in političnih situacij in zaradi našega neposrednega stika s tem okoljem imamo skupaj večji vpliv in
pomembnejšo vlogo tudi na regionalni in državni ravni.
2Najprej moramo prav na ravni četrtnih in krajevnih skupnosti prepoznavati stiske ljudi v lastnem okolju in odpravljati krivice, ki jih nad njimi izvajata kapital ali oblast s
političnimi in drugimi pritiski. Kadar je potrebno, se moramo, če ne gre drugače, na krivice odzvati z ljudsko nepokorščino, saj ne moremo biti poslušni in ubogljivi do
oblasti, ki nas zatira.
3Sproti moramo iskati in prepoznati lokalne šerife, samodržce, plenilce, jim odvzeti legitimnost njihove funkcije
in jih, če ne drugače, pripeljati tudi pred sodišče.
4Sproti moramo prepoznavati uničujoče ali zatiralske
ukrepe, ki ne omogočajo blaginje vseh, na njih opozarjati
in jih preprečevati.
5Krepiti zavedanje, da predvsem lokalna skupnost dovolj
hitro prepozna probleme, prednostno problematiko in razvojne politike skupnosti ter določa smernice za prihodnje
delovanje. Vsakršno čakanje na posredovanje občinskih
ali državnih oblasti se je doslej izkazalo za neučinkovito,
saj smo dolga leta zaman čakali, da bi oblast slišala in prepoznala potrebe ljudi ter jih uresničila.
6Za vse to je treba budno spremljati tekoče posle, projekte,
načrte, programe v lastnih krajevnih in četrtnih skupnostih ter širše v svojem mestu in državi. Na to se je treba
tudi dejavno odzivati. Tako pri tem, da se dobre strani teh
projektov, načrtov ipd. uresničijo, kakor pri tem, da zavržemo ali celo nemara preprečimo izvajanje izključevalnih
oziroma slabih strani teh istih projektov, načrtov ipd.
7Iz celotnega političnega udejstvovanja, ki ga je sposobna ustvariti krajevna ali četrtna skupnost, je treba določati konkretne smernice delovanja, ki so jih ljudje sposobni
in pripravljeni uresničevati (soupravljanje mesta, končni
cilj: samoupravljanje mesta).
Zaključimo s citatom: »V življenju obstajata dve osnovni
izbiri: sprejemamo stanje, ki obstaja, ali pa sprejemamo odgovornost za njegovo spremembo.« (Konfucij)
Bernarda Jevšnikar
JAVNA ZAHVALA – Civilna iniciativa »Naš Limbuš« se zahvaljuje Turističnemu društvu Limbuš za izkazano gostoljubje v njihovih prostorih!
NA[ KRAJ
35
Krajani se predstavljajo
NA[I STAREJ[I KRAJANI
Anica Zafred - vaša nova krajanka
Rekli so mi: »Daj, napiši ti nekaj o našem kraju za glasilo.« Presenečena nisem vedela, kako naj sploh začnem.
Trikrat sem začela, a pero ni steklo
tako, da bi bilo vredno branja. Po nekaj
stavkih sem končala. Kako naj pišem o
kraju in ljudeh, če sem komaj dobrih 8
mesecev krajanka Limbuša.
Ne morem trditi, da Limbuša kot kraja nisem poznala že od prej. Ko sem
bila še otrok, sem veliko časa v počitnicah s svojimi starši in kasneje s prijatelji preživela tukaj ob Dravi, na čolnarni.
S starši smo se pripeljali s kolesi, tako
kot veliko drugih ljudi, na čolnarne, ki
so bile urejene. Urejene so bile poti v
gozdu, igrala, bazeni in na razpolago
so bili čolni. Danes je drugače, gozd
je zanemarjen, čolnarne, kar je še ostalo od njih, so v privatnih rokah in razen
ene, kjer se trudijo, da bi se povrnil stari blišč, ne služijo prvotnemu namenu.
V Limbuš smo se vedno pripeljali skozi Studenški gozd, mimo Lesarske
šole, čez železniško progo ali po urejenih poteh ob Dravi. Še danes so ceste
enake, še vedno ni pločnikov, asfalt je
pa še v slabšem stanju kot nekoč.
Kot srednješolka sem bila prvič na Meranovem in to na ekskurziji. Pripeljali
smo se z vlakom iz Maribora v Limbuš, kar je bilo posebno doživetje. Od
postaje smo šli peš do središča Limbuša, nato ob Blažovnici rahlo v hrib. Pot
se nam je zdela dolga, saj veste, mladostniki vedno nergajo, ko je potrebno
hoditi v naravi, vse je predaleč. A spomnim se, da smo ostrmeli, ko smo prispeli na cilj. Panoramski razgled, ki se
ti za vedno vtisne v spomin, je fantastičen še danes in tak bo ostal za vedno.
Energija lepote te kar ponese po poti
nazaj v dolino, mimo vinogradov in
skrbno urejenih kmetij in hiš ob poti.
Od moje mladosti do sedaj je minilo
veliko let in kaj dosti se ni spremeni-
lo, morda je samo naseljeno bolj, kakor je bilo.
Še vedno se ne zavedamo bogastva lepote, ki ga imamo na tem malem koščku zemlje, še vedno se ne znamo povezati v celoto in ponuditi tudi drugim
to, kar imamo. Vsi gledajo skozi denar,
zato izgubljamo. Nič ne ostane tako
kot je, če za to ne skrbimo in ne negujemo tega, kar imamo. Limbuš ima
Dravo, zalive, obrežja, polja, vinograde, potočke, gričke, ki poljubljajo Pohorje. Neizmerno bogatstvo narave.
Ali dovolj cenimo to?
Zdaj, ko sama živim tukaj, vidim in
spoznavam ljudi, ki so rojeni v tem lepem kraju, ki ljubijo svoj kraj in želijo
kakovostno in bogato življenje, ki želijo, da se povrne tisto lepo, kar so nekoč že imeli. Zato je potrebno povezovanje med starimi in novimi prebivalci
kraja, uporabiti stara in nova znanja,
da bomo vsi zadovoljni in srečni, da
bomo imeli kraj za svoj dom, v katerem radi živimo. Odločitev, da se preselim v Limbuš, je bila moja dobra odločitev v življenju.
Vaša krajanka
Anica Zafred
Danica Nagode
Obiskala sem gospo Danico Nagode v
Domu Danice Vogrinec, Enota Tabor.
Ob vstopu v dom sem jo zagledala ob
mizi s še drugimi varovankami, kako
»srka« kavico. Počakala sem, da popi-
36
NA[ KRAJ
je kavico in želela, da odideva v njeno
sobico, kjer se bova lahko v miru pogovorili. Pa je želela, da se kar tam pogovoriva. Povedala je, da si je sama želela
v dom za ostarele, kjer bo imela družbo
in vso oskrbo.
Do odhoda v dom je živela s sinom Silvom, ki je lepo skrbel za njo. Bila pa je
veliko sama, saj je Silvo hodil v službo.
Tudi dela v hiši in njeni okolici ni mogla več opravljati. Spominja se, da si je
že tisti večer ob prihodu v sobico doma
zapela. Njena velika »ljubezen« je bilo
petje. Takoj se je vključila v pevski
zbor, s katerim so nastopali v domu in
okolici. Šli so tudi na Ptuj. Rada je prepevala z gospodom Trnovškom, s ka-
terim sta ob njegovem prihodu v dom
postala prijatelja in skupaj prepevala.
Pravi, da nista mogla drug brez drugega, družila ju je pesem. Žal je gospod
Trnovšek preminil. Tudi sama je prenehala prepevati, saj ji glasilke ne služijo
več tako dobro. Sama ne more verjeti,
da je dosegla častitljivih 96 let, saj ji v
življenju ni bilo lahko. Ko je bila stara 33 let se je mož smrtno ponesrečil in
ostala je sama s tremi majhnimi otroki.
Ni se predala. Postala je prava borka za
preživetje družine. Poročila se je znova
in tudi drugič postala vdova.
Pa sva se vrnili od spominov nazaj v življenje v domu. Pove, da ji je »dobro«
in se nasmehne. Noge jo počasi zapu-
ščajo in pri hoji po sobici uporablja palico. Kadar pa se poda iz sobice, jo popeljejo na vozičku, da je bolj varno. Tudi
med najinim pogovorom je varno sedela v njem. V sobici prebiva z deset let
mlajšo sostanovalko. Pomagata si druga drugi, bolj mlajša njej. Tudi »spričkata« se, kot se pač ženske. Mlajša so-
stanovalka tudi želi, da prižge televizor
samo zato, da nekaj »žubori«. Sama ga
ne gleda več veliko. Otroci in vnuki jo
redno obiskujejo. Največkrat sin Silvo, ki prihaja vsak drugi dan. Hčerka iz
Ljubljane enkrat na mesec. Prav danes
jo pričakuje. Vesela je vsakega obiska.
Tudi aktivisti Rdečega križa jo vsako
leto obiščejo ob njenem rojstnem dnevu in novem letu. Ob vprašanju, kako
naprej, pa se zopet nasmehne. Hotela je
povedati tisto »končno« besedo, pa sva
ob slovesu rekli, da bi le bilo tako še naprej. Zaželela sem ji zdravja in obljubila, da se letos še vidiva.
Danila Vozelj
Gomboc Ivan
Alojz Gomboc živi v majhni vasici Laznici. Rojen je bil 9. 4. 1923 v Topolovcu, pošta Cajnkova. Bil je nezakonski
sin, vsepovsod zavržen » pankrt«, kot
so ga mnogi klicali. Njegova mama je
odšla na delo v Francijo, njega pa pustila odraščati pri tetah brez vsake družinske ljubezni. Osnovno šolo je končal v Cankovi ter šolanje nadaljeval v
Murski Soboti. Izučil se je za čevljarja. V domačem kraju ni bilo dela, zato
se je leta 1941 napotil na delo v Avstrijo. Delal je v tovarni papirja. Hudo
je zbolel, ker je več denarja zapravil
za cigarete kot za hrano. Odpeljali so
ga v bolnico, kjer je pobiral »čike« po
tleh, da bi ublažil potrebo po cigaretah. Opazil ga je primarij in ga udaril,
kar ga je zelo prizadelo in ga spravilo
v jok. Potolažila ga je gospa, ki je prišla na obisk k svojemu sinu, s katerim
je bil v isti sobi. Sedla je k njemu in mu
dala pol zavojčka cigaret, da jih ne bi
pobiral po tleh. Objela ga je in mu prijazno svetovala, naj neha kaditi, ker to
škodi njegovemu zdravju. Njen objem
je čutil kot pravo materinsko ljubezen
in je nehal kaditi za zmeraj.
Iz Avstrije je odšel na delo na Madžarsko, da se je izognil vojaščine. Prebival
je v samostanu s še z drugimi Slovenci
in odhajal na delo v gradbeno podjetje.
Ko se je končala druga svetovna vojna,
se je vrnil domov in odslužil vojaščino kot graničar v Dravogradu in Šentilju. Po odsluženi vojaščini si je našel delo v Železarni Jesenice kot valjar
pločevine. Po naključju je prišel v stik
z gospodom Lilekom, ki je prišel iskati delavce za Tovarno okovja Bistrica
pri Limbušu. Takoj se je odločil in prišel delat v tovarno TOBI. Tu je spoznal
svojo bodočo sopotnico. Zaljubila sta
se, se poročila in se leta 1952 preselila
v Laznico 112. Hiša je bila last tovarne TOBI, leta 1973 sta jo odkupila, dogradila in obnovila. V njej še danes živita z njim hčerka Marija in sin Danilo
z družinama.
V tovarni TOBI je opravljal dela nastavljača orodja, skladiščnika in nazadnje programerja. Dela je z veseljem
opravljal, rad je hodil v tovarno, kjer je
vladalo tovarištvo, medsebojna pomoč
in poštenost. Nekaj časa je bil predsednik sindikata, 33 let pa je vodil strelsko družino. Udeleževali so se strelskih tekmovanj in bili uspešni. Žal mu
je, da je po prenehanju njegovega vodenja strelske družine, vse zamrlo. Delal je tudi na humanitarnem področju v
Krajevni organizaciji Rdečega križa v
Bistrici. Bil je vodja krvodajalcev, organiziral akcije odvzema krvi in tudi
sam večkrat nesebično daroval kri.
Po upokojitvi leta 1983 se ni predal
brezdelju. Urejal je okolico svoje hiše
in pomagal tudi drugim. Gojil je domače zajce in skupaj z družino urejal vrt
ter tako pomagal pri samooskrbi pre-
hrane za družino. Lani je praznoval visok jubilej ‒ 90 let. Takrat sva ga obiskali s predsednico KO RK Limbuš,
gospo Nado Ramšak, mu čestitali in ga
obdarili. Obiska se je zelo razveselil.
Jubilej je praznoval tudi s svojo družino. Razveselil se je obiska deset let
mlajše svakinje, ki ga je vprašala, kaj si
želi. Hudomušen kot je, ji je odgovoril,
da si želi, da pride na njegov stoti rojstni dan. Dneve mu polepšata tudi vnuk
in vnukinja, ki mu v njegovo življenje
prinašata nekaj mladostne svežine. V
pogovoru pa se nisva mogla izogniti
žalostnem dogodku letošnjega junija,
ko je za vedno zaspala njegova ljubljena žena. Oba sva imela solzne oči, saj
je boleče izgubiti ljubljeno osebo, s katero si je skoraj 65 let delil dobre in slabe trenutke. Ob pomoči hčerke in sina,
ki mu stojita ob teh težkih trenutkih ob
strani, mu je lažje.
V prostem času prebira časopis in rešuje križanke. Morda je prav zato tako
bistrega uma, da bi lahko napisal knjigo o svojem življenju, ki je bilo pestro in polno žalostnih in veselih dogodkov. Tako visoko starost je dočakal
tudi zato, ker je na življenje gledal pozitivno. Pri ljudeh je vedno cenil delavnost, poštenost, spoštovanje in dobroto. Teh vrednot se tudi sam drži še
sedaj, zato mu želim še veliko zdravja,
poguma, humorja in moči za uresničitev skritih želja.
Prijetno je bilo kramljati z njim, navdušil me je njegov način pripovedovanja in živ spomin. Želim si ponovnega
srečanja z njim, saj čutim, da mi lahko
pove še veliko več o svojem življenju.
Danila Vozelj
NA[ KRAJ
37
SPOMINJAMO SE
V letu 2015 se spominjamo:
• 835 let, odkar je nastala Vojvodina Štajerska, v katero je
pripadalo tudi naše limbuško območje;
• 750 let od prve omembe Laznice kot Lvnstric;
• 715 let od izgradnje cerkve sv. Jakoba, podružnice župnije sv. Magdalene na Bregu;
• 540 let od divjanja Turkov po Limbušu;
• 530 let od ustanovitve beneficiata pri cerkvi sv. Jakoba z
Baltazarjem iz Radovljice kot prvim beneficiatom (trajno
ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki zlasti iz
nepremičnin);
• 390 let, odkar se je ruška podružnica izločila iz limbuške
župnije;
• 385 let od nastanka dokumenta Urbar Anno 1630, s popisom gospostva Lembach;
• 335 let, odkar je po Limbušu in okolici razsajala kuga in
je bil postavljen kužni križ pod staro lipo v Laznici, kjer
danes stoji vaška kapela;
• 245 let od postavitve Marijinega oltarja v levi stranski kapeli limbuške cerkve in od prve upodobitve sončne ure na
južni zunanji strani te cerkve;
• 275 let od začetka šolstva v Limbušu in od začetka pisanja šolske kronike;
• 265 let od velikega požara v Limbušu;
• 255 let od velikega požara v Limbušu;
• 230 let, odkar je bila cerkev sv. Bolfenka na Pohorju izločena iz statusa cerkvenih objektov;
• 185 let od obiska cesarja Franca I. v Limbušu in na Meranovem ter od ustanovitve Sklada za nagrajevanje ostarelih in siromašnih viničarjev;
• 180 let od dokončanja in blagoslovitve na novo pozidane
cerkve Žalostne matere Božje na Pekrski gorci kot podružnice limbuške župnije;
• 165 let, odkar je imel Limbuš svojega »zdravnika« - ranocelnika po imenu Janez Bouvier;
• 160 let, od ar je dobilo vino z Meranovega »Johannisberg
Riesling« v Parizu visoko nagrado »medaille I’er Classe«;
• 150 let od poslikave prezbiterija cerkve Žalostne matere
Božje na Pekrski gorci;
• 145 let od posvetitve cerkve sv. Jakoba po veliki prenovi;
• 130 let od smrti Anne Plohl, grofice Meranske, žene nadvojvode Janeza;
• 125 let od ustanovitve Požarne brambe v Pekrah;
• 85 let od ustanovitve Sokolskega društva Limbuš;
• 80 let od izgradnje in slovesne otvoritve Sokolskega doma
v Limbušu;
• 65 let od izgradnje Zadružnega doma, sedaj poimenovanega Dom kulture Pekre, za potrebe kulturne dejavnosti
Peker in Limbuša;
• 60 let od rušenja kapel v Limbušu in v Pekrah;
• 55 let od pričetka obratovanja lesarstva, kasnejšega Marlesa;
• 30 let od ustanovitve Društva upokojencev Limbuš-Pekre;
• 25 let od priključitve KS Limbuš v skupno občino Maribor;
38
NA[ KRAJ
GOSPODARSKA DEJAVNOST
• 15 let od urejanja cest z asfaltno prevleko izpod Pohorja
proti centru KS;
• 10 let od rušitve objektov v centru Limbuša za urejanje
krožišča ter obnova struge Blažovnice skozi vas.
Če še ne veste, boste po prebiranju naslednjih novic zdaj
vedeli:
• da je zbiratelju zgodovinskih listin naših krajev uspelo
pridobiti kopijo Urbarja limbuške gospoščine, v tedanji
lasti benediktincev iz Šentpaula iz leta 1679 in dragocen,
s strani župnika Andreja Bračiča skrivoma voden zvezek
s popisom vseh hiš po krajih v naši župniji, s hišnimi številkami, lastniki zgradb s hišnimi številkami iz leta 1914,
vojaškimi obvezniki ter vpoklicanimi vojaki v I. svetovno vojno ter s podatki, kaj se je na frontah posameznikom
dogajalo;
• da je bilo v I. svetovni vojni iz naših krajev naslednje stanje hiš, ljudi in udeleženih v vojni:
H i š n i h Vojaških
V p o k l i - Ujeti
številk
obveznikov
canih
Limbuš
81
74
68
6
2
2
1
Bistrica
45
26
26
-
-
-
-
Laznica
32
22
22
-
2
4
-
Vrhov Dol*
128
84
80
5
6
5
4
Pekre
63
38
38
2
7
2
-
SKUPAJ
349
244
234
13
17
13
5
Kraj
Umrli Padli Pogrešani
Udeleženi v frontah in vojaških dolžnostih
Kraj
Soška Italijan. Tirolska Balkanska Galicijska Ruska Ostalo Skupaj
fronta fronta
fronta
fronta
fronta
fronta
Limbuš
6
25
3
4
20
4
23
85
Bistrica
2
8
1
1
5
3
15
35
Laznica
3
3
4
2
6
-
20
38
Vrhov Dol* 6
28
3
2
30
9
43
121
Pekre
4
16
4
3
13
5
19
64
SKUPAJ
21
80
15
12
74
21
120
343
* Hrastje je bilo v času I. svetovne vojne vključeno v naselje in občino
Vrhov Dol
• da se je 9. septembra t. l. ob Drava Centru v Limbuškem
nabrežju prikazal izjemno redek turistični obiskovalec naših vodnih površin – bober Joško in se istega dne pokazal tamkajšnjim gostom v vodi kar dvakrat, na facebooku, kjer ga je bilo moč videti v njegovem plavalnem slogu
na video posnetku pa je bilo pripisano, da je vsem nejevernim lepo pokazal tudi svoj rep - nov prebivalec našega
kraja, pa da bi tu tudi ostal, saj bi bil lepa turistična atrakcija v našem domačem vodnem in obvodnem svetu;
• da lahko vse stvari v zvezi s problematiko v KS ali v
zvezi s pokopališčem ter pogrebi, urejate v Tajništvu
KS Limbuš, kjer deluje tajnica Karolina Merc v času
uradnih ur v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
12.00 in dodatno v sredo od 14.00 do 16.00, dosegljiva je pa tudi na telefon 02/613-12-00 ali po e-mailu:
karolina.merc@maribor.si.
DA BI BILI OTROCI BOLJ POMEMBNI
KOT »PLEH« NA ŠTIRIH KOLESIH
Tako je med ostalim zapisala v Večeru 26. 9. 2014 spoštovana novinarka Zlatka Rashid v rubriki Žlehtno, a žlahtno.
Pa je ta članek bil v razmislek tudi ljudem v Limbušu, ko
najdemo tudi pri nas avtomobilski »pleh« na pločniku levo
in desno pred šolo, ob Domu DTV, nasproti Sladolednice,
na nekaterih lokacijah ob Blažovnici, na pločniku pri železniški postaji, na pločniku Lackove ceste in še kje, da o avtobusnih postajališčih ne govorimo, otroci in starejši pa se
morajo zaradi tega podati s pločnika tudi na nevarno cestišče. Zato povzemamo tudi za Limbuš pomemben odstavek
iz zapisa ge. Rashid: Čakam na dan, ko bodo otroci končno
vendarle bolj pomembni kot »pleh« na štirih kolesih. Če je
avto le malo popraskan, že kličemo policijo in tečemo v zavarovalnico, če mora otrok v šolo po cesti, ker pločnik zaseda avto, smo pa slepi in gluhi. Ja, tudi v Limbušu smo za
take, posebej za otroke nevarne »plehe«, slepi in gluhi. Pa
tudi dirkanja po cesti skozi vas, proti Pekram, po limbuški
dolini in proti železniški postaji Limbuš je daleč preveč, še
posebej za otroke na teh odsekih. Ko se kaj zgodi, je prepozno opozarjati!
(zapisano v uredništvu glasila na osnovi pobude
Ivana Šalamona)
GIBANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V KS
Samo pet let je poteklo od izdaje zbornika Limbuš in Pekre v ogledalu časa, kjer je opisano takratno stanje gospodarstva v kraju, pa je že po tem kratkem času zaznati velike
spremembe. Mnoga mala in srednja podjetja so zaprla svoja
vrata, mnoga so jih odprla na novo, marsikatero od njih je
po kratkem času prenehalo s poslovanjem. Dokaj nemirni,
težavni in nesigurni so sedanji podjetniški časi.
Trenutno delujejo v industrijski coni Marles naslednja podjetja (podatki iz usmerjevalnega panoja): MARLES HIŠE,
MARLES PSP, FEMA TRADE, PLANET KUHINJ, AROSA MOBILIA, PROSIGMA, IZOELEKTRO, PROMOTION, DOBIT, PRVA FINANČNA AGENCIJA, VISTA,
LAPP GROUP, LEDO SLOVENIJA, WIRE, M. RAHTEN
IN SINOVI, LIBRO, FRUDENBERG, PACK SERVICE,
HIKO TRADE, BIO LINE, ABRAGO, SALON PARKETOC ASPIS, BLAŽIČ – ROBNI TRAKOVI, JAMNICA,
PALLET KRAFT in OKREPČEVALNICA. Pred petimi leti
je bilo tu 28 evidentiranih podjetij, od katerih jih je sedaj še
samo 16, 11 pa je novih.
Tudi na ostalih območjih KS se je zgodilo kar nekaj sprememb: Trgovina MAXIMA je zaprla svoja vrata že pred
leti, nato je prevzelo osnovno preskrbo v trgovskem centru
podjetje Klasek, ki sicer še dela pri nas, a s franšizo Mercator. Na Bezeno se je preselilo Lončarstvo Lorna&Črt, v
njihove prostore se je umestilo podjetje NARO za pohištvo
po naročilu. Dejavnost Mesnice Črešner je pred tremi leti
zamenjala Mesnica Marka Korevca. Spremembe so nastale
tudi na področju gostinske dejavnosti na vasi. Kar nekaj ponudnikov hrane in pijače se je zvrstilo za sorazmerno kratek
čas v nekdanjem lokalu Cafe bar Matrix. Ob odlični ponudbi Sladolednice Lastovka, ki je med nami drugo poletno sezono, je v novembru odprla vrata, s pestro ponudbo pekovskih izdelkov in pekovskega peciva, še Pekarna AROMA.
Z delovanjem sta prenehala Limbuška kavarna in Bar Beza.
Za spremembe pri tako imenovanih samostojnih podjetnikih posameznikih in enoosebnih d. o. o., pa je sledenje ustanavljanja in prenehanja kar težko spremljati.
Podatke zbral Franjo Šauperl
USPEŠNA GOSTINSKA DEJAVNOST –
RESTAVRACIJA VNUKEC
V mesecu novembru, pred dvanajstimi leti, je odprla svoja
vrata RESTAVRACIJA VNUKEC, v kateri je lastnik Sašo
Vnuk začel pisati uspešno kulinarično zgodbo. Lokacijo je
našel na Podpohorski vinski turistični cesti Ob Blažovnici 17, natančneje v limbuški dolini v smeri poti na Meranovemu. V svoji kratki, a uspešni karieri v gostišču Hugo na
Limbuškem nabrežju, si je nabral odlične izkušnje ter spoznal ogromno ljudi in s tem tudi bodoče obiskovalce njegovega lokala. Z izbrano ekipo nudijo v lokalu odlične, slastne
jedi ter z vini lokalnih proizvajalcev in vinarjev iz cele Slovenije širi dober glas restavracije in razpoznavnost našega
kraja daleč naokrog. V prijetnem ambientu vas Sašo in zaposleni prijazno pričakajo in razvajajo z bogatim izborom
jedi med tednom od 11. ure naprej za:
- zahtevne (ribje pojedine),
- lačne (domača kuhinja tradicionalnih in
družinskih receptov),
- drugačne (vegetarijanske in moderne jedi).
NA[ KRAJ
39
GOSPODARSKA DEJAVNOST
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V KRAJU
Za krajane naše KS so v kraju na razpolago naslednje zdravstvene in z njimi povezane storitve:
Zasebna ambulanta splošne medicine dr. Jelka
Polh, Lackova c. 259, 2341 Limbuš, telefon 02/614 02 96,
e-pošta; jelka.polh@siol.net, splet: www.dzdravje.si/polh,
ordinacijski čas: v ponedeljek, četrtek in petek od 7.50 do
14.00 ter v torek in sredo od 13.30 do 20.00.
Novost so tudi »babičine jedi na žlico«, katere lahko med
tednom od 11. ure pojeste v restavraciji ali pa tudi naročite
za domov! Kot dodatno storitev pa v podjetju izvajajo pogostitev na terenu (catering), kjer vas s kompletnim servisom pogostijo, tako doma kot v službi za različne priložnosti.
Ob sobotah in nedeljah pa od 12. ure dalje nudijo že vrsto let izvrsten bogat samopostrežni bife, s katerim je naredil pravi »bum« v gostinski ponudbi na področju Maribora in okolice.
Odličnim kuharjem je v pomoč seveda mama Zdenka, ki z
dragocenimi izkušnjami pomaga pri pripravi okusnih slaščic in peciv, katera vas nikoli ne razočarajo.
V podjetju Sašo Vnuk s. p. je redno zaposlenih 6 oseb, v
sodelovanju s Srednjo gostinsko šolo Maribor pa omogočajo pridobivanje znanja in izkušenj dijakom, ki si želijo
opravljati obvezno praktično delo. Za prijeten občutek ob
obisku lokala in urejenost ter videz okolice pa je odgovoren oče Ivan, ki je aktiven član ekipe, čeprav je v zasluženi
»penziji«. Kot aktiven član in podpredsednik sekcije gostincev na OOZ MARIBOR je Sašo z mnogimi udeležbami na
različnih dogodkih doma in tujini naredil odlično promocijo
lokala in »našega Limbuša«, v katerem živi več kot 30 let.
Zaposlene v podjetju cenijo in spoštujejo, saj se trudijo, da
imajo prijateljske odnose, da vladata zaupanje in razumevanje, vedeti pa se mora, kdo je šef ... Čeprav se kriza pozna tudi v gostinstvu, se po svojih močeh trudijo, da delajo
uspešno tudi v bodoče.
Pri »Vnukecu« so in bodo veseli obiska gostov od drugod,
predvsem pa domačih ljudi, ki so prav tako prispevali k širjenju dobrih priporočil uspešnega lokala!
Vabljeni in dobrodošli!
MESNICA MARKO KOREVEC
Mesnica Marko Korevec s. p., Limbuška cesta 52, Limbuš, je uspešno zaključila tretje leto poslovanja v Limbušu in lastnik mesnice je ob tem jubileju
postal še srečen očka novorojenke
Saše. Oboje je združil in priredil srečanje s pogostitvijo za sorodnike, prijatelje, znance in za svoje zveste stranke. Srečanja se je udeležilo veliko ljudi,
kar mu je v veliko zadovoljstvo. Druženje je bilo prijetno in zabavno, saj je
trajalo pozno v noč. V prihodnje si želi,
da ga ponovno obiščemo in poskusimo
njegove dobrote. Tako je sporočil in se
podpisal »kot naš mesar Marko«.
40
NA[ KRAJ
Sašo Vnuk
dr. Jelka Polh
Zdravnica je Medicinsko fakulteto v Ljubljani končala leta
1984. Osemnajst let je delala v Ambulanti splošne medicine v Zdravstvenem domu Maribor skupaj z medicinsko sestro Almo Troha, ki je njena sodelavka tudi v Zasebni ambulanti Limbuš, ki obratuje s koncesijo od decembra 2001.
Zdravnica ima licenco na področju splošne oz. družinske
medicine. Obe z medicinsko sestro se redno strokovno izpopolnjujeta, obvladata pa tudi veščine terapevtske komunikacije, kar je zelo dobrodošlo pri obravnavi psihosomatskih motenj, ki so v porastu. Zdravnica redno volontira
v Ambulanti Karitas v Mariboru, kamor zahajajo bolniki
brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Poleg splošne koncesijske preventive in kurative izvaja dr.
Jelka Polh tudi preventivne preiskave za zgodnje odkrivanje ateroskleroze in krajane takole nagovarja:
- Ste starejši od 40 let?
- Kadite?
- Imate zvišan krvni tlak?
- Imate povečano telesno težo?
- Imate diabetes?
- Imate zvišan holesterol?
- Ali med hojo občutite stiskajočo bolečino v mečih?
Če ste vsaj na eno izmed vprašanj odgovorili z DA, vam
priporočamo preventivno preiskavo – merjenje gleženjskega indeksa, ki pravočasno odkriva in nakazuje stanje periferne arterijske bolezni, še preden čutite kakršnekoli težave. Merjenje gleženjskega indeksa je preprosta, neboleča
in hitra preiskava. Izvaja jo zdravnica Jelka Polh, dr. med.,
ki se z vami pogovori tudi o vaših težavah in vam glede na
rezultat preiskave ustrezno svetuje o nadaljnjem zdravljenju. Preiskavo priporočajo: Slovensko združenje kardiologov, Društvo za zdravje srca in ožilja, Evropsko združenje
kardiologov in Ameriško društvo kardiologov.
Zasebna zobozdravstvena ambulanta Prelog-Dental, d. o. o., Lackova cesta 269, 2341 Limbuš, telefon:
059/928 918, e-pošta: zasebna.z.a.z.p.d.d.m@siol.net, ordinacijski čas: ponedeljek in četrtek od 12.30 do 19.00 ter
v torek, sredo in petek od 7.30 do 14.00.
Zobna ambulanta za odrasle s koncesijo. Samoplačniško
po dogovoru.
Opravljamo stomatološke preglede, posvete in načrte zdravljenja, bele zalivke, keramične zalivke (inlay-onlay), fiksne in snemne protetične storitve (porcelanski mostički,
polnokeramične prevleke, luske, proteze), oskrbo na implantatih, puljenje zob, endodontsko (koreninsko) zdravljenje, čiščenje zobnega kamna, zdravljenje obzobnih
tkiv, peskanje in poliranje, estetsko zobozdravstvo, lokalno
anestezijo, vzdrževanje ustne higiene.
Trudimo se izvajati čim manj boleče posege. Redno se izobražujemo na strokovnih seminarjih in delavnicah v Sloveniji in tujini.
Naročanje je neposredno v ambulanti v ordinacijskem času
ali po telefonu. Naročeni pacienti imajo prednost pred nenaročenimi pacienti. Izven ordinacijskega časa poteka obveščanje o terminu naročanja in ostalih oblikah naročanja
preko avtomatskega telefonskega odzivnika.
Zasebna fizioterapija Brigita Koprivnik v. fth,
Lackova cesta 242, 2341 Limbuš, telefon, 02 614 22 50, e-pošta fizo.bk@siol.net. Pacient se lahko uvrsti na čakalni
seznam po telefonu ali preko e-pošte in osebno ob predložitvi delovnega naloga od ponedeljka do petka od 7.30 do
14. ure. Čakalna doba za poškodbe in akutna stanja (hitro)
do 30 dni. Čakalna doba za kronična stanja (redno) do 90
dni. Ordinacijski čas: koncesija – od ponedeljka do petka
od 7.30 do 14. ure, samoplačniki po dogovoru.
Odgovorna oseba za izvajanje fizioterapevtskih storitev in
vodenje čakalnega seznama je Brigita Koprivnik, ki zasebno fizioterapevtsko dejavnost na podlagi koncesije in
sklenjene pogodbe z ZZZS opravlja od leta 1996. Fizioterapevtske storitve je mogoče koristiti z veljavnim delovnim nalogom izbranega zdravnika ali specialista po čakalni knjigi oz. kot samoplačniki po dogovoru.
Program fizioterapevtske dejavnosti je namenjen vsem z
bolečinami akutnega ali kroničnega značaja na kostno-mišičnem in živčnem sistemu ter z oslabljenim oz. porušenim
funkcionalnim ravnovesjem zaradi bolezni ali poškodbe.
V izvajanju so naslednje možne fizioterapevtske storitve:
- elektroterapija: diadinamski tokovi (DD), interferenca z
vakuumsko enoto (IF), TENS in elektrostimulacija;
NA[ KRAJ
41
IN MEMORIAM
- termoterapija: toplotne obloge, IR obsevanje in parafin-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
ske obloge;
diatermija (globinsko obsevanje);
laserska terapija in terapija z ultrazvokom;
kinesio-taping (tehnike lepljenja elastičnih trakov);
krioterapija: obloge in kriomasaža;
kinezioterapija: individualne terapevtske vaje (aktivne,
asistirane, pasivne), po metodah PNF, sklepna mobilizacija, Mulligan, Aleksander tehnika, pilates vaje pri
osteoporozi, meritve gibljivosti sklepov in mišični status;
ročna terapevtska masaža z obravnavo miovascinalnih-proilnih točk;
manualna terapija miofascialnih – prožilnih točk;
ročna limfna drenaža po poškodbah, pri oteklinah in
stresu;
aparaturna limfna drenaža.
MARICA KOKOL
Žalostni ugotavljamo, da se vrste aktivistov RK Limbuš počasi redčijo. Ne
dolgo tega smo izgubili tri aktivistke
... Med slednjimi smo se oktobra letos poslovili od Marice Kokol. Bila je
predana svojemu delu kot prostovoljka, rada je obiskovala starejše krajane,
bodisi doma ali v domovih za ostarele. Njene tople besede, nasmeh in dobra volja so bili njeni spremljevalci. Za
vsakega od nas aktivistov je imela prijazno besedo, s svojim humorjem nas
je znala razveseliti in marsikaj dobrega
v šali povedati.
Marica ni bila predana samo RK, ampak je bila aktivna tudi pri Župnijski
Karitas v Limbušu. Kjer je bila potreba po pomoči, je rada priskočila in vedno pomagala. Rada se je udeleževala
izdelave butaric za veliko noč, pomagala pri pletenju adventnih venčkov…
Naša druženja ob teh delih so bila prisrčna in polna smeha.
Toda vse to je minilo, njena življenjska
pot se je končala. V naših srcih je ostala praznina in bolečina, ki jo je težko
izraziti z besedami, lahko jo je le grenko občutiti. Naj bo izrečena zahvala za
vse, kar je dobrega storila za naš kraj
in krajane. Počivaj v miru, draga naša
Marica!
Nada Ramšak,
predsednica KO RK Limbuš
LETOJ d. o. o.
Metelkova ul. 28, 2000 Maribor
Poslovna enota:
UREDNIŠTVO GLASILA
vam želi prijetne in zadovoljne božične praznike
ter srečno in uspešno novo leto 2015!
42
NA[ KRAJ
PEKARNA AROMA
Ob Blažovnici 45/a, 2341 Limbuš
Jadranska c. 24, 2000 Maribor
Limbuška cesta 49, 2341 Limbuš
e-pošta: uprint@siol.net
IDEJA
-
OBLIKOVANJE
PRIPRAVA ZA TISK - DIGITALNI TISK
OFFSET
TISK
-
DODELAVA
www.uprint.si