1. No category

20z vami
let
Oktober, november 2014 • Letnik 20 • št. 202
Tema meseca 4
Jesenske cvetlične posode
Matic Sever
Vse o ... 8
Vse o razlogih za propad rastline v vrsti
Nevenka Breznik
Ekološko vrtnarjenje 16
Obvezno posadimo česen
Dragan Žnidarčič
www.facebook.com/KlubGaia
www.klubgaia.si
Gaia predstavlja
Kar narava veleva Gaia razodeva!
Tema meseca
4
Jesenske cvetlične posode
Uporabni okrasni vrt
6
Lepo in okusno tudi jeseni
Vse o ...
8
Veselja in
spoštovanja
vsem
Vse o razlogih za propad rastline v vrsti
Strokovnjak odgovarja članom
11 Sajenje trte za brajdo, jesenske čebule in
sadnega drevja
Ali poznate?
12 Nenavadna navadna barvilnica
Izziv v vrtu
13 Prezimna fuksija
Ekološko vrtnarjenje
14
16
18
24
26
27
Jesen v Gainem vrtu
Obvezno posadimo česen
Resnica o aloji
Kaj delamo v Gainem sadnem vrtu
Ekološko pridelane sadike
Novosti v sadnem vrtu
Naša častna članica, ga. Štefka Kučan, ki je z
nami vseh 20 let, resnično uživa ob branju in
delu na vrtu, nas je razveselila z lepimi željami in skrbno izbrano ročno
izdelano planiko za spomin.
Klub Gaia 20 let z vami
19
20
21
22
23
28
Predavanja in prijavnica
Izlet članov v Varaždin in Zagreb
Naredivrt.si - spletni prvaki
Gaini kuponi popustov
Jesensko srečanje članov Kluba Gaia
Gaini natečaji
Zelenjavni vrt
28 Urbani vrtovi z aplikacijo
34 Posadimo aronijo
Gaia na obisku
30 Vrt na Lopatniku nad Velenjem
Oblikovanje vrta
32 Ne pozabimo na jesensko rez
Dom brez mrgolazni
35 Letos je poplava miši in podgan
Koledar del
38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu oktobru, novembru in decembru
Klub Gaia
Strokovno-izobraževalna revija
glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.
Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: gaia@klubgaia.com
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR.
Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 10. decembra 2014.
Ugani, kaj je na naslovnici!
?
Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali
vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki
Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje
podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do
25. novembra pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: jesenska vetrnica, anemone
Nagrajenka: Alojzija Tavčar, Dutovlje
www.klubgaia.si
3
Okrasni
Tema
meseca
vrt
Jesenske cvetlične posode
Znova je napočil čas za jesenske zasaditve loncev, košar in cvetličnih korit. Nikar se
zasajanja ne lotevajmo kot nujno zlo in s kislim nasmeškom, ker se vrtnarska sezona
približuje h koncu, pač pa z navdušenjem in obilo kreativnosti. Tudi letos nam vrtnarije in
vrtni centri ponujajo široko, barvito paleto jesenskih lepotic, tako da bo kaj izbrati.
Med splošnimi vodili zanje so: zasaditev
naj bo čim bolj bujna, uporabimo rastline raznolike oblike rasti, barvno pa se
omejimo na dve do tri barve in dajmo
raje več poudarka na raznolikost odtenkov.
Medtem, ko bomo verjetno mnogi vsaj
nekaj cvetličnih posod zasadili z bujno
cvetočimi mačehami, jesensko vreso,
krizantemami in ciklamami, si lahko
nekaj posod rezerviramo samo za trajnice. Vse jesenske lepotice sadimo v visokokakovostno pet komponentno
zemljo plantella balkonia. Seveda obstaja nešteto možnosti kombiniranja
obeh skupin rastlin, tako da si tu le pustimo proste roke. Pa še nekaj besed o
posodah. Da ne bi vedno posegali le po
Mačje mete so sicer poleti cvetoče aromatične trajnice, a če jih po cvetenju krepko
porežemo, bomo imeli obilo cvetja še globoko v jesen. Nepeta racemosa 'Grog' s
svojimi nežno vijoličastimi
cvetovi in malce sivkastimi
listi lepo narekuje bolj
umirjeno in ubrano pretežno
vijoličasto vzdušje.
Da zasaditev ne bi izpadla
pretemna, ji dodamo še
kanček rumene. Okrasni
kolmež; Acorus gramineus
'Ogon' s svojimi zimzelenimi
rumeno-zelenimi listi kar žari
v kontrastu z vijoličastimi
odtenki. Če nam je
živahnosti premalo, dodamo
še kakšno drobnocvetno
rumeno mačeho.
Morda se komu okrasno zelje
zdi preživeto in samo po sebi
neprivlačno, a v pravi družbi
se pokaže v povsem novi luči.
Sivkasti odtenki, ki se iz
zelene prelivajo v vijoličasto,
se zelo lepo povežejo s
cvetovi mačje mete.
4
www.klubgaia.si
klasičnih loncih in koritih, si morda tokrat privoščimo še kakšno »modno« košaro ali nekaj barvitih loncev, da še
učinkoviteje poživimo sive dni. Seveda
bomo ob tem pazili, da ne bomo pretiravali s preveč različnimi barvami.
Pa si poglejmo nekaj predlogov, ki so
vredni posnemanja ali zgolj navdiha:
Temnolistna hermelika
Sedum 'Jose Aubergine' z
rubinastorožnatimi
socvetji prav elegantno
izstopa iz soseščine.
Podobno velja za
temnolistne iskrivke
Heuchera 'Binoche', ki s
svojimi žametnimi
zimzelenimi listi mirno
lahko počaka do
spomladanske sezone.
Seveda pa ne sme
manjkati tudi kakšna
povešava rastlina. Čez
rob se prerašča okrasna
deteljica z znanstvenim
imenom Trifolium repens
'Petaphyllum'. Ta ne
prinaša le sreče, pač pa
tudi zelo dekorativne
liste, ki so obarvani bolj
ali manj rdeče-rjavo.
Če imamo na voljo
kakšen večji lonec ali
drugo cvetlično posodo,
se nikar ne odrecimo
višjim okrasnim travam.
Kitajski trstikovec
Miscanthus sinensis
'Cabaret' je v končni
razrasti sicer za lonce
previsok, a preden ga
posadimo v vrt, je kot
naročen za tako rabo.
Da bomo teksturno
uravnotežili zasaditev,
uporabimo še bergenijo
z velikimi, celorobimi
listi; Bergenia cordifolia
in sorte. Na soncu bodo
ti kasneje pordeli in še
dodatno obarvali
zasaditev.
Košare iz naravnih materialov so zagotovo najbolj
romantična izbira za jesensko zasaditev. V sredini
kraljuje oranžno-oker obarvana hojhera sorte
'Sweet Tea'. Nežni barvi listov se lepo podajo
vijoličasta socvetja mačje mete.
Če potrebujemo bogato razrasle »grmičke« je
mandljevolistni mleček Euhorbia amygdaloides
'Purpurea', kot naročen. Navadni zimzelen s svojimi
poganjki, polnih bleščečih se listov, lepo zakrije rob
košare.
Jesenske vetrnice
ali anemone so
bile do pred nekaj
let trajnice, ki so
se zaradi višine
sadile izključno v
grede. Nižje sorte,
jih sedaj lahko
mirno
vključujemo tudi
v okrasne lonce.
Pazimo le glede
zalivanja, saj so
občutljive na
sušo.
Vrtni centri nas jeseni dobesedno zasujejo s
ponudbo jesenskih aster. Za vrtove bomo raje
kupovali v specializiranih vrtnarijah, kjer
ponujajo preverjeno dobre, prezimne sorte.
Za belo-srebrno kombinacijo poskrbi sledeč
trio: zimzeleni šaš Carex 'Silver Sceptre', na
sredini neprezimni kalocefalus Calocephalus
brownii in ob robu okrasni blazinasti pelin
Artemisia schmidtiana.
Precej kompaktno zasaditev prav prijetno
omehčajo nežni listi kahonske trave. Od trav
smo tu uporabili
še najmanjšo od
sort perjank
Pennisetum
alopecuroides
'Little Bunny', ki v
novembru zlato
porumeni.
Za nekaj
dodatnega
cvetja
uporabimo
katero od
homulic ali
manjših sadik
hermelik.
Na sredini kraljuje zanimiva sorta slamnika Echinacea
'Secret Joy', ki se s svojo kremnorumeno lepo ujame z
rumenečimi listi hoste 'Sum and Substance. Namesto te
velike hoste bi lahko uporabili tudi manjšo 'August Moon'.
Hubrichtova vrbica Amsonia hubrichtii se s svojimi
junijskimi svetlo modrimi cvetovi sicer ne bi najbolje
ujela z ostalimi trajnicami, a jeseni se njeni čudoviti
poganjki obarvajo v rumene in oranžne odtenke. Vrbica
tako predstavlja krasen prehod od rumenolistne
materine dušice Thymus 'Lemon Variegated' k ognjeno
rdeči okrasni travi Imperata cylindrica 'Rubra'.
Matic Sever
oktober, november 2014
5
Uporabni okrasni vrt
Lepo in okusno tudi jeseni
Jesen se s svojim razkošjem barv in pridelkov postavi na ogled. Toda, žal letos pri
marsikomu od nas ni tako. Z žalostjo smo opazovali svoje poplavljene vrtove, hiše nam je
zalila voda. Toda Gaiani smo optimisti in vemo, da za vsakim še tako močnim dežjem
posije sonce.
Ravno zaradi teh neugodnih vremenskih
razmer je zelo praktično, če imamo kje v
bližini kuhinje zelenjavo, do katere je enostavneje priti. Ko pa zelenjavo poberemo,
pa na prazno mesto posadimo rastline, ki
zdržijo tudi zimski mraz. Tako je naš nasad
najprej uporaben in cvetoč, potem pa
nam je tudi v veliko veselje skozi hladnejše vreme.
bar
pred vrati
1Solatni
Jeseni je pot do vrta mnogokrat blatna, mi
pa bi radi jedli vitamine iz sveže solate. V
sredini velike posode raste motovilec, ki
ga obdajata vresa in astra na drugi strani.
Sredino tvori listni česen, ki lepo belo cveti
in so cvetovi užitni, družbo pa mu delajo
rumeni kobuli kopra. Barvasta kislica na
levi strani da solati zelo svež okus, pa še
listi so nadvse dekorativni. Zadaj desno
raste nekaj sadik solate, ena na levi pa gre
v cvet. Kar pustimo jo. Solatni bar dopolni
še zelje in kitajsko zelje, kapucinke zadaj
pa so tudi v solati nadvse okusne in deko-
1
rativne. Sladki krompir spredaj pa v zemlji
tvori debele sladke plodove, ki jih lahko izkopljemo. Tudi motovilec bomo verjetno
hitro pojedli in na to mesto lahko posadimo mačehe, in nasad bo lep in uporaben še dolgo v zimo.
2
Oranžna
se predstavi
2
6
www.klubgaia.si
Temu nasadu močno oranžno barvo
da snack paprika in
kompaktne lepo
oranžno cvetoče kapucinke, bučka hokaido pa si je kar
sama izbrala udoben sedež. Temna
hojhera oranžno
barvo samo še poudari. Za nežno
spremljavo se nad
nasadom boči listni
česen z belim cvetom in bela krizan-
tema, ki nasadu da jesenski pridih. Iz tega
nasada lahko skuhate okusno oranžno prilogo, ki vas bo v hladnejših jesenskih dneh
ogrela in nam s svojo barvo dvignila razpoloženje.
ju pozna?
3Kdo
V tem nasadu je lepo razraščen zelen kodrolistni ohrovt, ki zares dominira. Na
desni mu družbo dela soja, ki ima obilico
LJUTOMER
• sadike rož za balkone in okolico,
• sadike zelenjave, tudi cepljene,
• bio sadike zelenjave s certifikatom,
• bio pridelana zelenjava
041 211 918, 041 319 207
vrtnarstvo.alt@gmail.com
www.vrtnarstvo-alt.si
4
drobnih strokov, ki jih skuhamo kar neoluščene, malce ohladimo in potem izluščimo drobna in nadvse okusna zrna, ki jih
lahko tudi zamrznemo. Soja bogati tla
tudi z dušikom, zato je v vrtu nadvse koristno, če jo posadimo.
Pink astra in hojhera pa sta medse sprejeli
prav zanimivo solato z nazobčanimi rdečimi listi. Kodrolistni ohrovt zimo preživi
zunaj, njegove liste lahko trgamo neprestano, ko pa nastopijo slane, pa se ob robovih listov naredijo zares enkratni
kristalčki, vredni občudovanja.
4
Okusen ton
v tonu
Kodrolistni ohrovt, mačehe, krizantema
ter astra se nam predstavijo v vijoličasti
barvi, ampak vsaka v drugačnem odtenku,
kakor so listi na jesensko obarvanem drevesu.
5
Hojhera in barvasta kislica pa sta enake barve,
razlikujeta pa se v obliki
listov, kar zasaditvi
vdihne nekaj dodatne živahnosti.
Kodrolistni
ohrovt je zares okusen
presen, lahko se ocvre kot
pomfrit ali pa duši z raznimi dodatki…
in oranžna
v sožitju
5Črna
V tem nasadu bleščeče oranžno papriko
malce umirja črna hojhera, ki je posajena
zraven nje. Na nasprotni strani pa črne
plodove mini jajčevca poživlja oranžna
hojhera. To tekmovanje med črno in oranžno umiri mačeha v pastelni barvi na sredini, ampak živo oranžna kapucinka zopet
pritegne pogled s svojo barvo. Za umiritev
pa nastopi listnati česen z belim okusnim
cvetom, origano z obilico zelene barve pa
to tekmovanje prekine.
Tudi v obroku se ti barvi lepo povežeta,
čisto vse sestavine iz tega nasada lahko
pripravite kar v enem loncu. Razen mačehe in hojhere, seveda. Vsi nasadi so po-
3
sajeni v plantella univerzalno vrtno zemljo, ki smo ji primešali organsko gnojilo
plantella organik, ki poveča pridelek kar
za 30%. Rastline so bile oskrbovane z vitaminskim kompleksom bio plantella vita,
ki okrepi rastlinski imunski sistem.
Anka Alt, vrtnarstvo Alt,
Pristava pri Ljutomeru
Recept: Čips iz kodrolistnega ohrovta
Liste ohrovta temeljito operemo, posušimo in natrgamo na kose, velike približno 5x5 cm. Čips je lepši, če natrgamo le zunanje dele listov, ki so bolj nakodrani.
Olje segrejemo, pravilno temperaturo pa določimo čisto enostavno – leseno
kuhalnico pomočimo v olje in če se ob robu delajo mehurčki, je prave temperature. Kose listnega ohrovta položimo v olje samo eno plast. Ko postane
temne barve, takoj
vzamemo iz olja
in odcedimo na
papirnati brisači.
Pri cvrenju moramo biti hitri, da
se ne prežge.
Pred serviranjem
jih lahko še malo
posolimo. Jemo
lahko samostojno
ali pa kot prilogo
k ostalim jedem.
Zelo tekne z jogurtovo omako.
oktober, november 2014
7
Vse o...
Vse o razlogih za
propad rastline v vrsti
Včasih opazimo, da nam je na vrtu med množico rastlin iste vrste in
sorte propadla samo ena sadika ali dve. Velikokrat se to zgodi z
rastlinami v živi meji, na okrasnem in zelenjavnem vrtu, včasih pa
tudi med balkonskimi ali sadnimi rastlinami. Zakaj se to zgodi in
kako si lahko pomagamo?
stajanja vode v glinenih nepropustnih
tleh, visoke podtalnice ali preglobokega
sajenja, zaradi česar v območju korenin
primanjkuje kisika.
Kakovost sadik
Okrasni vrt
Med sadnimi drevesi je odmrlo samo
eno.
Ko propade samo ena sadika ali manjše
število rastlin v množici enakih, lahko sklepamo, da je bil pri propadlih sadikah za to
kriv stres, ki pa je navadno trajal daljši čas,
včasih že od sajenja naprej. Če je bil propad nenaden, brez predhodnih simptomov, to nakazuje na ekstremne razmere v
tekoči rastni sezoni. Če ugotovimo, da je
propadla celotna rastlina, gre po vsej verjetnosti za poškodbo korenin. To lahko
nastane zaradi izsušitve koreninske grude,
preveč intenzivnega gnojenja z mineralnimi gnojili ali svežim hlevskih gnojem, za-
8
www.klubgaia.si
V okrasnem vrtu je prvi razlog, zakaj propade samo ena sadika ali manjši delež
rastlin iste vrste in sorte v kakovosti
sadik. Pogosto pride do težav, kadar so
rastline uvožene iz drugih držav z drugačnim podnebjem kot je pri nas. Veliko
sadik prihaja npr. iz Nizozemske, kjer so
zime milejše kot v Sloveniji in temperature
le redko padejo pod -5 stopinj C. Če je kakšna sadika poleg tega še šibkejša in plitveje posajena, spregledana pri zalivanju…
, se npr. po bolj ostri zimi velikokrat posuši.
Kadar sadimo rastline z golimi koreninami
ali koreninsko grudo, ki so bile presajene
iz grede v drevesnici, se velikokrat zgodi,
da se korenine nekaterih rastlin potrgajo
ob izkopu. Takšne rastline imajo že ob začetku presajanja težave, saj potrebujejo
čas, da si najprej opomorejo. Zato slabše
rastejo in ob težjih zunanjih pogojih najšibkejše tudi propadejo. Pri sajenju takih
rastlin smo pozorni predvsem na to, da jih
čim prej posadimo, redno zalivamo in jim
dodajamo tudi naravni vitaminski kompleks bio plantella vita na osnovi b-vitaminov, amino in huminskih kislin ter
ogljikovih hidratov.
Vrtnine
Tudi pri zelenjavi velja, da nam dobra zelenjavna sadika zagotavlja zgoden in obiPomembno je, kako globoko sadimo.
Oslabljena dalija je propadla zaradi
posledice prevelike vlage.
len pridelek. Rastline morajo imeti čim
večjo koreninsko grudo, saj je tako presaditveni šok manjši. Sadike morajo biti
kompaktne, zdrave, ne smejo biti pretegnjene in morajo imeti dobro razvite korenine. Sadike kapusnic in solate naj imajo
največ pet pravih listov, če je kakšna sadika preveč razvita, se lahko po presajanju
posuši. Paradižnik pa mora biti dovolj razvit, močan, s kratkimi in debelimi stebli,
včasih tudi že s cvetnimi nastavki. Podobno velja za papriko. Sadika kumare naj
ima čim večjo koreninsko grudo in vsaj 23 prave liste.
Če je sadika šibkejša in je ne zalijemo
dobro ali pustimo še malo na soncu, bo po
presajanju odmrla, saj bo šok zanjo prevelik.
Vroče ideje
Sadno drevje
Tudi pri sadnih rastlinah so šibke sadike
marsikdaj
vzrok propada posamezne rastline.
Sadika mora biti
zdrava, močna, z
dozorelim lesom in
brsti v mirovanju.
Koreninski sistem
naj ima najmanj tri
daljše korenine z
gosto razraščenim koreninskim sistemom, ki so zvezdasto razporejene. Skupna višina enoletnih sadik
naj bo približno 1,5 m.
Včasih rastlina propade zaradi neustreznega prevoza sadik, saj se korenine pri
tem lahko poškodujejo ali izsušijo. Zato jih
je potrebno zaščititi s prekrivnim materialom, bodisi agro kopreno, slamo, vrečevino… Sadike je najbolje čim prej posaditi
ali pa jih shraniti na primernem mestu v
zemlji, vlažnem pesku, kjer ni podtalnice
ali škodljivcev.
Privezovanje sadik drevnin
Marsikatera sadika lahko začne propadati
zaradi nepravilnega privezovanja ob
oporo. Za privezovanje je priporočljivo
uporabljati naravne materiale, kot so:
kokos, sisal, rafija … Rastlino h kolu privežemo v obliki osmice. Najpomembneje je,
da oporo, ko se sadika vraste, odstranimo.
Nepravočasno odstranjevanje lahko povzroči, da vezni material poškoduje kambij
in rastlina zaradi tega propade. Če je preveza premočna in je med rastjo ne rahljamo, lahko sadiko dvigne, da se pojavijo
zračni žepi okoli korenin. Tudi zato lahko
korenine odmrejo in rastlina propade.
Klimatski dejavniki
Ostre zime
Velikokrat ravno spomladi opazimo, da se
je kakšna sadika okrasne rastline, npr. v
živi meji, posušila. Najpogosteje se to
zgodi z zimzelenimi rastlinami. Sposobnost rastline, da preživi zimo je odvisna od
temperature, vlage v tleh, vetra in tal. Na
prezimnost rastlin vpliva tudi celotna vegetacijska doba, to pomeni kakršnikoli dejavniki, zaradi katerih bi lahko rastlina
oslabela in bila manj odporna na nizke
temperature. Odpornost na mraz je povezana tudi s tem, od kod prihaja rastlina, pri
čemer je potrebno upoštevati tako rastišče in pogoje na tem mestu kot tudi
nadmorsko višino. Kadar je jesen dolga in
topla, poletje pred tem pa sušno, je lahko
obdobje mirovanja moteno, zaradi česar
rastlina ni sposobna preživeti nizke temperature. Pri tem bodo najprej propadle
rastline, ki so bile že tako šibkejše in so
med vegetacijo utrpele kakršnokoli pomanjkanje.
Pozimi največ rastlin propade zaradi suše
oz. pomanjkanja vode. Pri tem so najbolj
prizadete zimzelene rastline na sončni
legi, ki jih ne zalivamo. Če je kakšna rastlina ob tem še izpostavljena vetru, kar
povzroči hitrejše izhlapevanje vode, je
propad še hitrejši.
Zimzelena rastlina, ki je posajena na odprti legi s celodnevnim soncem, bo prej
propadla kot rastlina, ki je vsaj malo osenčena. Tako lahko opazimo, da je v vrsti
enakih rastlin propadla samo ena ali dve,
ki sta bili bolj osončeni kot ostale, pa čeprav so bile vse rastline enako oskrbovane.
Poletna suša in vročina
Tudi na poletno sušo in vročino so bolj
občutljive rastline, ki so že v osnovi šibkejše, rastejo na slabši legi ali so nepravilno oskrbovane. To velja tako za okrasne
rastline kot tudi za sadno drevje in vrtnine.
Tla
Tla niso nikoli popolnoma enaka na neki
površini, pravzaprav se zelo razlikujejo
tako po količini humusa kot tudi količini
mikroelementov, makro elementov, vlage,
strukture in še marsikaj. Tako so lahko talni
pogoji za rast v neki živi meji ali vrsti nasajenih rastlin različni praktično od rastline
do rastline. Če je sadika slabše kvalitete,
že prej poškodovana ali morda preplitvo
posajena, lahko v neustreznih tleh ob različnih vremenskih stresnih pogojih zelo
hitro propade. Zato je bistveno, da rastlinam zagotovimo dobro pripravljena tla z
dovolj humusa, kar omogočimo z dodajanjem kvalitetnega organskega gnojila,
razkuženega proti bolezenskim klicam in
plevelom plantella organik.
Če imamo
2min0ut
Poškropite trto pred
zimo
Po trgatvi poskrbimo, da trto
razkužimo z bakrenim
pripravkom vivera cuprablau-z (30
g/ 10 litrov vode/100m2). Tako ukrepamo
proti peronospori, pegavosti ,
ter ostalim glivam in
bakterijam, ki so za trto
škodljive in s tem predstavljajo
morebitno nevarnost.
Škropimo predvsem mlajše
liste in zalistnike, ki so najbolj
občutljivi bolezni.
Če imamo
1min5ut
Razkužite in
pognojite čebulnice
V drugi polovici oktobra je
zadnji čas za sajenje narcis,
hijacint, žafranov, tulipane lahko sadimo še
v novembru oziroma vse do takrat, ko
zemlja ni zmrznjena. Čebulice pred
sajenjem za 10 minut
namočimo v pripravek
vivera proplant (3 ml/ 1
liter vode), ki
preprečuje gnitje.
Gredico pa
pognojimo z
organskim
gnojilom v
obliki pelet
plantella
organik.
Če imamo
5
1
in
m ut
Zaščitite balkonske
rastline pred zimo
Pred selitvijo balkonskih
rastlin v notranje prostore jih
preventivno
poškropimo s pripravkom
vivera quadris (1 ml/1 liter
vode/ 10 m2). Tako
preprečimo razvoj vseh
glavnih bolezni (rje,
plesni, pepelaste plesni,
…). Na ta način rastline
ohranimo zdrave tudi
med zimskim počitkom.
oktober, november 2014
9
Vse o...
V živi meji pušpana je
propadla samo ena
sadika.
Bolezni in
škodljivci
Sajenje
Včasih se zgodi, da posamezna sadika propade tudi zaradi nepravilnega sajenja.
Za drevnine, ki jih sadimo večinoma iz loncev velja, da jih posadimo tako globoko,
kot so rasle v loncih. Lonček previdno odstranimo, da ne potrgamo korenin. Sadilno jamo pripravimo že pred tem. Ko je
sadika v jami, ji lepo razporedimo korenine, nanje stresemo nekaj kvalitetne
plantella specialne zemlje za okrasne rastline in dodamo organsko gnojilo. Nato zasipamo z zemljo, rahlo potlačimo in
zalijemo. Po potrebi dodamo zastirko.
Zelenjavne sadike so navadno vzgojne v
vtisnjenih prstenih kockah, za sajenje uporabimo sadilno lopatko ali manjšo motiko.
Pred sajenjem jih zalijemo, nato pa posadimo skupaj z zemeljsko grudo, malo globlje kot so rasle prej. Sadike solate sadimo
enako globoko, zeleno pa plitveje, drugače ne tvori gomolja.
10
www.klubgaia.si
Včasih se zgodi, da
škodljivci ali bolezen
napade le posamezne
rastline iste vrste. To so
praviloma rastline, ki
so bile že prej kakorkoli prizadete zaradi
klimatskih pogojev,
mehaničnih poškodb
ali pa so rasle na neugodnem rastišču. Pogoste so npr. bolezni koreninskega sistema, pri čemer se
oslabljena rastlina praktično čez noč posuši. Pri drevninah in vrtninah pa je za propad sadike kriv tudi voluhar, zlasti v težjih
tleh, kjer si lažje dela rove. Najrajši ima
sadno drevje na šibkih podlagah, pa tudi
vrtnine mu gredo v slast. Od sadnega
drevja se tako lahko posuši samo ena sadika, pri vrtninah pa npr. nekaj rastlin ali
kar cela vrsta.
Tudi domači ali sosedovi ljubljenčki so
lahko problem, saj je marsikatera sadika
žive meje poškodovana zaradi pasjega
urina. Za odganjanje domačih živali uporabimo odganjalec psov in mačk plantella
repel, ki vsebuje odvračalo.
Kako preprečimo propad
rastlin
Glede na to, da vedno najprej propadejo
rastline, ki so bile že predhodno oslabljene, je potrebno poskrbeti, da do
tega sploh ne bo prišlo. Kupujemo ali
vzgojimo torej krepke, zdrave in ne
pretegnjene sadike, tla dobro pripravimo s kvalitetnim 100% organskim
gnojilom plantella organik v obliki
pelet, iz katerega se hranila sproščajo
počasi v odvisnosti od temperature
vsaj 6 mesecev. Organik izboljša strukturo tal, kar omeni, da v glinenih tleh
poveča prepustnost vode, v peščenih
tleh pa preprečuje prehitro odtekanje
vode in hranil. Obenem tla optimalno
obogati z naravnimi organskimi hranili. Sadike pravilno posadimo, ob sa-
jenju in stresih zaradi vremena dodamo vitaminski kompleks bio plantella vita , ki
vsebuje vitamine iz skupine B za večjo odpornost, aminokisline, huminske kisline in
ogljikove hidrate , ter pripomore k večji
odpornosti rastlin. Zagotovimo pa tudi
preventivno varstvo rastlin proti boleznim
z naravnimi varovalnimi sredstvi na osnovi
sojinega lecitina bio plantella super-f. ki
naredi ovoj okoli rastline in tako prepreči
vdor bolezni, ali njivske preslice bio plantella natur-f, ki okrepi celične stene rastline in ravno tako prepreči, da bi ta
zbolela. Takoj ko opazimo prve škodljivce,
rastline poškropimo z naravnim insekticidom bio plantella kenyatox verde ali flora
verde na osnovi naravnega piretrina iz dalmatinskega bolhača ali naravnim insekticidom in akaricidom bio plantella aktiv na
osnovi kalijevih soli maščobih kislin, ki
učinkovito deluje na uši, tripse in pršice.
Učinkovitost bio plantella izdelkov je izredno visoka, saj so ti izdelki edini na trgu
registrirani za zaščito rastlin pred insekti
in boleznimi in je že pogoj za registracijo
teh naravnih izdelkov visoka oz. primerljiva učinkovitost kakor pri kemičnih fitofarmacevtskih izdelkih. Pomembno pa je,
da rastline dobro opazujemo in hitro ukrepamo ob vsaki spremembi. Rastlinam spomladi in jeseni dodajamo zastirko, da
vzdržujemo enakomernejše rastne pogoje
in preprečujemo rast plevela. Ne pozabimo na zalivanje v sušnem poletnem ali
zimskem obdobju.
Nevenka Breznik
Propad tuje v živi meji.
Strokovnjak odgovarja članom
?
Rad bi posadil trto za
brajdo. Zanima me, kdaj je
najbolj primeren čas za
sajenje in katero gnojilo naj
uporabim?
Milan in Ljubljane, član Kluba
Gaia
Sadike trte lahko sadimo v jesenskem ali
spomladanskem času. Optimalni čas za
sajenje trte spomladi je mesec april, jeseni pa konec oktobra in november. Pri
jesenskem sajenju se med koreninami
trsa in zemlje ustvari zanesljivejši stik zaradi sesedanja zemlje skozi zimo, tako
lahko spomladi pričakujemo zgodnejši
začetek rasti. Če spomladi nastopi zgodnja majska suša, je jesensko sajenje trt
bolj priporočljivo. Sadilna jama naj bo široka in globoka cca. 50 cm, tako mlada
trta do rodnosti pod zemljo razvije
dober koreninski sistem. Sadiko postavimo tako, da je cepljeno mesto 2 do 3
cm nad površino zemljišča. V jesenskem
času je treba cepljeno mesto trte zagrniti, da jih obvarujemo pred pozebo. Zaščitimo tudi parafinirane cepljenke. Del
zemlje iz izkopane sadilne jame ob sajenju obogatimo z organskim gnojilom v
obliki pelet plantella
organik (1 kg/sadiko).
To bogato zemljo
zmešamo z zemljo iz
sadilne jame, trto posadimo v ta substrat
in rahlo potlačimo.
Tako pripravljena tla
bodo lahko zadržala
več vode, ostala zračna, bogata s hranili,
kar je zelo pomembno za dober razvoj
mlade trte.
?
Kdaj in kako je najbolje
saditi čebulo v jesenskem
času? Zanima me tudi
kolobar.
Tanja iz Polhovega Gradca,
članica Kluba Gaia
Čebulček za prezimljanje sadimo
konec septembra in
skoraj ves oktober,
ko se zemlja že dovolj ohladi. Čebuli
ne ugaja gnojenje s
hlevskim gnojem in
pretirano gnojenje s kompostom, zato
priporočamo, da ju pognojite z organskim gnojilom v obliki pelet biogrena (1
kg/10m2), ki vsebuje veliko število mikroorganizmov za oživitev tal. Čebulček
v vrsti sadimo približno 10 cm narazen,
razdalja med vrstami naj bo dobrih 30
cm. Čebulo jeseni v domačem vrtu običajno sadimo za paradižnikom, ajdo. V
spomladanskem času jo sadimo za
ozimnimi žiti, ki jih jeseni sejemo za zeleno gnojenje. Treba je paziti, da je ne
sadimo za česnom, šalotko, porom,
drobnjakom, stoletno čebulo in drugimi
čebulnicami. Čebula zahteva širok kolobar, priporočljiv presledek med pridelovanjem posameznih čebulnic na istem
mestu je pet let. Najkrajši še sprejemljiv
presledek pa je tri leta. Manj ugoden
predposevek sta krompir in pesa, zaradi
možnega napada ogorčic in metuljnice.
Po čebuli dobro uspevajo skoraj vse
vrtnine, razen stročnic. S čebulo običajno kombiniramo solato, pastinak in
korenček.
?
Kako in kdaj pričnem s
sajenjem sadnega drevja v
jesenskem času?
Drago iz Polzele, član Kluba Gaia
Sadno drevje sadimo v pozni jeseni, ko
v naravi odpade vse listje. To obdobje
običajno nastopi konec oktobra ali v začetku novembra. Pred sajenem izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo globoka
okrog 40 cm. Na dno dodamo plantella
specialno sadjarsko gnojilo in ga pokrijemo z zemljo. Nato pred sajenjem sadike v sadilno jamo položimo mrežo, ki
jo bo ščitila pred voluharjem. Takrat
skozi luknjo na sredini
postavimo kol za
oporo, možna je tudi
postavitev kola za
oporo ob mreži pri zasipavanju sadike. Na
mrežo dodamo nekoliko zemlje, nato pa sadiko
zasipamo
z
mešanico plantella univerzalna vrtna
zemlja in tiste, ki smo jo izkopali ob oblikovanju sadilne jame. Nad območje korenin gnojimo še z organskim gnojilom
v obliki pelet plantella organik (1 kg/sadiko) in zadrgnemo mrežo proti voluharju. Po tem sadiko zasipamo do vrha
sadilne jame. Najboljše je, da sadiko sadimo 3 do 5 cm više, saj se bo sadilna
jama, ki smo jo zasuli s svežo zemljo nekoliko posedla. Cepljeno mesto naj bo
za pest nad nivojem tal, tako korenine
ne odženejo iz nadzemnega dela (cepič)
in drevo ne podivja v rasti.
oktober, november 2014
11
Ali poznate?
Nenavadna navadna barvilnica
Res je nenavadna: zdravilna in užitna, a
hkrati strupena. Lepa in dekorativna, a hkrati
nadležen plevel. Kot opisuje kitajsko znamenje
jin – jang, v vsakem dobrem je malo slabega
in v vsakem slabem je nekaj dobrega.
V vrt ponavadi pride sama. Svoje prvo srečanje z njo si boste zagotovo zapomnili za
vedno – če ne zaradi oblike in velikosti, pa
zaradi zanimivih barvitih plodov. Iz severne Amerike, od koder izvira, se je razširila po vsem svetu. Na Kitajskem jo že več
kot tisoč let poznajo kot zdravilno rastlino.
Zraste do 3m v višino, starejše rastline so
tudi tako široki grmi. Pravzaprav je trajnica, saj njen olistan nadzemni del skupaj
z zelenimi ali rdečimi stebli jeseni odmre.
Listi so veliki, enostavni in imajo neprijeten vonj. Iz globoke srčaste korenine, ki se
široko razveja pod površjem tal, vsako pomlad rastlina na novo odžene. Večja in debelejša kot je korenina, večja in bolj
razvejana rastlina bo zrasla iz nje. Korenina
je najbolj strupen del rastline. Toksine, kot
so alkaloidi in saponini, vsebuje domala
vsa rastlina. Najmanj jih je v mladih po-
Navadna barvilnica med slezenovcem
in pokovcem; težko je verjeti, da gre
pravzaprav za neolesenelo trajnico, ki
po velikosti dosega grmovnice.
12
www.klubgaia.si
ganjkih in listih ter v
zrelih plodovih. Zato
so se ti deli rastline v
preteklosti pogosto
uporabljali za prehranjevanje. Živobarvni
plodovi se razvijejo iz drobnih, belih socvetij. Prve cvetove lahko na rastlinah najdemo že maja. Na rastlini so hkrati cvetovi,
zeleni in zreli plodovi v temno vijoličastih
odtenkih na živo roza pecljih, kar naredi
res enkraten prvi vtis na opazovalca. Plodovi so tudi odlična hrana za ptice.
Pogoji za rast
Navadno barvilnico boste našli na skoraj
vsakih tleh, pogosto se zaseje na obrobe
gozdov ali gred, uspeva tudi pod drevesi.
Je tolerantna na različne tipe tal. Rada ima
vlažno in odcedno podlago, ob morju je
ne boste srečali, saj ne mara soli. Pogosto
jo najdemo tudi na ruderalnih rastiščih. Z
lahkoto prenaša hude zime, kadar je varno
spravljena v korenini. Lahko se zgodi, da
mlade poganjke osmodijo pozne spomladanske pozebe, vendar bo brez težav ponovno odgnala. Preživi tudi požar, saj jo
pred vročino in ognjem varuje globoka,
mesnata korenina. Razmnožujejo jo ptiči,
saj že pognojena semena odlagajo na ‘primerna mesta’. Če bi želeli poskusiti s setvijo, lahko to storite v lončke ali na prosto,
stratifikacije ne potrebuje. Jeseni ali spomladi lahko posebej lepe primerke razmnožujete z deljenjem. Vsak kos
korenine naj ima vsaj en poganjek. Če bi
se navadne barvilnice v vrtu radi znebili,
Drobni belo-zeleni cvetovi, ki so v
socvetju hkrati z zelenimi nedozorelimi
plodovi in tudi z dozorelimi temno vijoličastimi plodovi na roza pecljih.
Plod navadne barvilnice je še posebej
privlačen za ptice, ki rastlino tudi
razširjajo.
bo potrebno nekoliko več potrpljenja. Z
vsakim koščkom korenine, ki ostane v tleh,
dobimo novo rastlino. Poganjke še mlade
tretiramo s pripravkom na osnovi glifosata vivera touchdown. Če jo boste obdržali, lahko iz soka njenih plodov
naredite zanimivo roza barvilo/črnilo, s
kakršnim so Američani podpisali svojo
prvo ustavo. Iz na koščke narezane in kuhane korenine lahko izdelamo milo, dokazana pa je tudi njena koristnost pri
zatiranju polžev. Proti polžem boste zagotovo uspešni s pripravkom bio plantella arion +. V prihodnosti navadna
barvilnica obljublja izboljšave solarnih sistemov.
Meta Šepic
Izziv v vrtu
Prezimna
fuksija
Prezimna fuksija cveti tja do novembra, če je
jesen lepa. Je pa zelo občutljiva na nizke
temperature in hitro pozebe. Nadzemni del dobi
poškodbe zaradi nizkih temperatur pri -4 °C, listi
so poškodovani pri 0 °C, podzemni del (koreninski vrat in korenine) pa preživijo do -15 °C.
Prezimnost rastline je seštevek vseh stresov okolja (nizka temperatura, vlaga v tleh, veter, mesto sajenja) in odziva rastline
nanje.
Vrste, ki so odporne in primerne za našo klimo, so:
Fuchsia magellanica in sorte
Spada med najbolj na mraz odporne vrste. Zraste v naši klimi
170-180 cm, listi so ovalni cca 3-5 cm dolgi in 1-2 cm široki,
temno zelene barve. Cvetovi, povešeni in razporejeni na lokastih vejah. Sorte, nastale s križanjem, spadajo med najodpornejše.
Fuchsia procumbens
Cvetovi, čeprav jih je na posamezni rastlini veliko, so zaradi
plazeče rasti manj vidni. Oprašeni cvetovi naredijo temno vijoličast mesnat plod, ki je sladek in sočen, torej užiten. V naši
klimi je prezimna, če jo pozimi zaščitimo.
Fuchsia regia
Vrsta prihajaja iz Brazilije, vendar je odporna na našo klimo.
Posamezne podvrste (ssp.) se med sabo razlikujejo po višini
rasti, barvi in obliki cvetov. Vse tri podvrste v vrtu rastejo že
več kot 10 let in so preživele vse zime.
Sorta F. Borrneman beste
Poleg opisanih vrst so prezimne še : F. bracelinea, F. brevilobis,
F. campos-portoi F. glazioviana in Fuchsia hatschbachii. V vrtu
so posajene že kar nekaj let in so v fazi preizkušanja ter testiranja na našo klimo.
Za vse vrste in križance prezimnih fuksij velja nekaj preprostih
pravil:
• Sajenje na stalno mesto naj bo vsaj 2, še bolje pa 3 mesece
pred nastopom nizkih temperatur.
• Potrebujejo prepustna odcedna tla, kjer se ne zadržuje stoječa voda.
• Sadimo globlje v tla, kar zagotavlja več možnosti za preživetje.
• Pred prvo zimo jih z zastirko zaščitimo pred mrazom.
• Zaščita se uporablja samo za prvo zimo, potem zaščita ni več
potrebna. Kot zaščito v prvi zimi sam uporabljam smrečje ali
borove veje.Posušene veje odstranimo spomladi.
• Gnojimo skozi vegetacijo s počasi topnimi gnojili. Vse fuksije
imajo rade dobro gnojena tla.
• Večina prezimnih fuksij potrebuje svetlobo, vendar polsenčno mesto.
• Značilnost prezimnih fuksij je, da imajo na koreninskem
vratu veliko spečih brstov.
• Odmrle dele rastlin porežemo spomladi, ko pričnejo
brsteti. Porežemo do živih brstov, 2-3 cm nad zemljo.
V vrtu Rifnik je možen ogled sort fuksij (okoli 40 sort in
nekaj vrst) ob predhodnem dogovoru. Več o tem lahko najdete na spletni strani www.rifnik.si.
Gorazd Mauer
Živa meja
iz fuksije fuchsie
magellanice.
1x pognojim,
vse leto uživam!
Ekološko vrtnarjenje
Jesen v Gainem vrtu
Letošnjo pridelovalno sezono si bomo vsi zelo dobro zapomnili po vlažnem in hladnejšem
poletju. Že v poletnih mesecih se je zdelo, da smo zakorakali v jesen, saj je vrt kazal že take
znake, še preden je prišla koledarska jesen ob koncu septembra. Nenavadno poletje je postreglo
z mnogimi posebnostmi, kot so: težave s polži, propadanje posevkov zaradi mokrega vremena
in posledično pojava bolezni, kakovostno slabšimi in nižjimi pridelki zelenjave.
Jesenske listnate
zelenjadnice
Novozelandsko špinačo smo vršičkali
in obrtgovali mesnate liste
Polži, polži ...
Prekomerna vlaga, obilo dežja in vmes
še pojav toče so nas privedli do manj kakovostnih pridelkov zelenjave. Kljub
vsem pripomočkom za uspešno ekološko pridelavo (namakalni sistem, rastlinjak, prekrivanje s koprenami, sajenje
vzgojenih sadik zelenjave, sredstva za
krepitev in varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, ekološka gnojila, ….)
smo se vseskozi trudili in poskušali pridelati primerne pridelke. Tako smo imeli
obilo težav s pojavom polžev. V ta
namen smo po robovih vrta, poteh in
ob robovih posameznih gredic potresali
sredstvo bio plantella arion+. Z njegovo
pomočjo nam je dobro uspelo zaščititi
posevke solatnic, kapusnic, plodovk,…
in zdi se, da tudi v jesenskem času ne bo
zmanjkalo težav s polži.
14
www.klubgaia.si
Težave zaradi repne
grizlice (Athalia rosae)
Poleg polžev so nam v septembru na
posevkih rumene kolerabe (kavle), repe
in črne redkve škodo povzročale pagosenice repne grizlice. Te so 15 mm
dolge, črne in z belo sivo črto na boku
in osmimi pari zadkovih nog. Pagosenice so objedale listje omenjenih križnic
vse od vznika naprej. Nevarne so zlasti
dokler križnice ne oblikujejo štiri dobro
razvite liste. Ker so zelo požrešne, lahko
posevek v nekaj dneh popolnoma objedejo, smo jih sproti odstranjevali s pobiranjem. Posevke repe, kavle in črne
redkve smo tudi redno pregledovali,
pleli in redčili (pulili slabše razvite rastline) in s tem omogočili optimalni razvoj rastlin, ki bodo primerne za spravilo
pozno jeseni.
Pridelek pora iz
poletne saditve bo dober
Jeseni je v vrtu zaradi večkratnih setev
in sajenja različnih vrst zelenjadnic
preko poletja uspelo zrasti nekaterim
solatnicam in špinačnicam. Tako smo
izmed solatnic pospravili že drugo sajenje endivije in krhkolistne solate, prve
pridelane glavice glavnatega radiča ter
večkratne rezi (košnje) radiča solatnika.
Kljub neurju v začetku septembra, ko je
padala tudi toča in se je najbolj poznala
na nežnih listih glavnatega radiča, smo
pospravljali zelo lepe glave radiča sorte
‘Palla rosa’. Z velikimi pričakovanji smo
spremljali tudi rast in razvoj dveh sadik
novozelandske špinače, ki smo jih redno
vršičkali in iz rastlin trgali mesnate liste,
tako da sta se obe sadiki lepo razrastli in
se bujno košatita ter ponujata nove liste
in poganjke za celotno jesen, vse tja do
prve resnejše zmrzali, ki bo sadike novozelandske špinače ustavila v rasti. A računamo
na
njeno
značilnost
s semenom motovilca na septembrski
delavnici.
Bogatost jesenskih
pridelkov iz našega vrta
Špinačo smo na delavnici
ponovno sejali
samosevnosti, ko bodo letos razvita semena v pazduhah listov odpadla in
bodo iz njih naslednjo pomlad vznikale
nove rastline. A v vrtu smo se srečali tudi
s težavami zaradi tega, ker posejana semena solate posavke in navadne špinače niso vzkalila. Zaradi tega smo obe
zelenjadnici v septembru sejali ponovno, z upanjem da nam končno uspe.
Motovilec je zakon
Na delavnici v mesecu avgustu smo na
četrti poljini zasnovali gredico z motovilcem, kamor smo sadili vzgojene sadike te jesensko-zimske zelenjadnice. V
mesecu septembru so posajene sadike
lepo rastle in se razvijale, saj jim je menjajoče se deževno in toplo vreme ter
vedno krajši dan zelo ustrezali. Zato
lahko že sedaj pričakujemo, da bo poskus zasnove s sadikami motovilca uporabna in uspešna novost v pridelavi za
prihodnje. Za hitro in enostavno spravilo motovilca bomo tako porabili manj
časa kot iz direktne setve, zato lahko potrdimo misel, da bo tako vzgojen motovilec vrhunski. Na preostali del gredice
smo prazen prostor povprek zasejali še
Poleg že omenjanih solatnic in špinačnic smo v jesenskem času z vrta pospravljali še iz druge setve stročji fižol in
por, ki smo ju sadili po zgodnjem krompirju. Pulimo tudi drugo setev mesečnih
redkvic in korenčkov. V rastlinjaku smo
pospravili še zadnje plodove paradižnika, na njegovo mesto pa posadili sadike solate in čebulčka. V rastlinjaku še
vedno rastejo paprika in jajčevec, ki jih
redno obiramo. Na tretji poljini smo pospravili glave poznega zelja, režemo
liste blitve in peteršilja. Počasi se bliža
tudi čas za spravilo brstičnega in listnega ohrovta.
Vabilo na delavnico
V petek, 17.10.2014, ob 16. Uri, vas vabimo na tematsko delavnico: Pridelava
prezimnih zelenjadnic – sajenje zim-
Pagosenice repne grizlice so zelo
požrešne
skega česna. To bo delavnica, s katero
bomo že snovali vrt za leto 2015. Vrt se
nahaja v neposredni bližini »stare šole«
na Poligonu sonaravnih vrtov, na lokaciji
Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita. Obvezne so prijave na naslov
info@lavita.si ali sms 040-203-055.
Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,
KGZS - Zavod CE
DOMAČI GAIN TABASKO
Sestavine:
O 400 g svežih rdečih čilijev
O 400 ml belega kisa
O 2 žlički soli
Priprava:
O Čilije operemo, jim odstranimo peclje
in jih skupaj s semeni drobno sesekljamo. Stresemo jih v kozico, prilijemo
kis in vse skupaj dobro premešamo. Kozico pristavimo na kuhalnik in zmes počasi segrevamo. Vmešamo še sol in na
zmerni temperaturi kuhamo 5 minut.
Kozico odstavimo in počakamo, da se
zmes nekoliko ohladi. O Ohlajeno zmes
prelijemo v kuhinjski mešalec in zmeljemo v gladek pire. Čilijev pire vlijemo v kozarec za vlaganje, ki ga zapremo in za 2
tedna shranimo v hladilniku. O Po 2 tednih kozarec vzamemo iz hladilnika in pire
precedimo skozi gosto cedilo ter tekočino po potrebi razredčimo s kisom. Pripravljen tabasko vlijemo v majhne stekleničke, katere dobro zapremo in shranimo.
Patrick Aškerc
Ekološko vrtnarjenje
Obvezno posadimo česen
Česen sodi med najstarejše in po okusu brez dvoma
»najmočnejše« kulturne rastline, cenjen pa je tako v
kulinariki kot v ljudski medicini. Vsebuje več kot 200
zdravilnih snovi, in sicer vitamine (A, B1, B6, K in C),
minerale (kalij, železo, jod, kalcij, selen in fosfor),
aminokisline, encime, flavonoide ... Česen štejemo za
naravni antibiotik, saj številne raziskave potrjujejo njegovo
antivirusno, protibakterijsko in fungicidno delovanje. Prav
tako je tudi močan antioksidant, ki krepi imunski sistem.
Cele rastline po puljenju sušimo na gredi.
Pri nas je v zadnjih dvajsetih letih predvsem zaradi prenizke cene pridelava
česna močno nazadovala. V trgovskih
centrih ga najpogosteje nadomešča kitajski česen, ki je navadno večji in cenejši od domačega, žal pa je tudi
sumljive kakovosti. Kitajski česen namreč obsevajo ali pa ga »impregnirajo« v kemikalijah, da
preprečijo razvoj glivičnih
obolenj.
Pogoji uspevanja
Česen, ki je čebulnica, ni toplotno
zahtevna rastlina in veliko laže
prenaša mraz kot čebula, ker
ima čvrste luskoliste in vsebuje več suhe snovi. Rasti
začne že pri 3 oC, zato ga je
mogoče jeseni saditi, dokler
ne zmrzuje.
16
www.klubgaia.si
Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj
bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima
tudi česen rad tla, ki so dobro založena
z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi
za sajenje najboljše dodati organsko
gnojilo plantello organik (0,5 kg/10 m2):
za prst gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma. Poleg
tega česen ne mara prekisle zemlje –
lahko se zgodi, da rastlinice na njej
sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je
mogoče postaviti po robu s sredstvom
za odpravljanje kislosti tal – plantello
kalcivitom, ki ga potresemo po površini
tal že ob sajenju predhodne vrtnine, saj
ga ne uporabljamo sočasno z organskimi gnojili. Ker česen za rast potrebuje
močno osvetlitev, ga posadimo na sončnem in pred vetrom zaščitenem delu
vrta, prav tako tudi ni primeren kot
vmesni posevek, še zlasti ne med više
rastočimi rastlinami. Pri tem je eden od
nujnih pogojev
za to, da se
bodo česnovi
stroki lepo razvili,
tudi dolg dan.
Zato česen sadimo jeseni (po
15. oktobru)
Bio plantella
natur-fr
prepreči rjo
na listih.
Že v Vedah, svetih knjigah indijske
kulture, so česen poimenovali sveta
rastlina in zdravilo.
ali zelo zgodaj spomladi, tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo
dnevi daljšati, pa se oblikujejo stroki.
Tudi zamujanje s pobiranjem pridelka
nam lahko povzroči težave: dan se
začne krajšati in listi ter korenine začnejo ponovno odganjati, posledica
tega pa je zmanjšanje suhe snovi v strokih.
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da
ima česen skromne potrebe po vodi,
moramo za enakomerno vlažnost tal
poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer
bomo dobili maloštevilne stroke
skromne teže. V času dozorevanja pridelka pa je priporočljivo, da so tla čim
bolj suha, kar v praksi pomeni, da česen
prenehamo zalivati približno dva tedna
pred spravilom.
Čas saditve
Ker v naših razmerah česen ne naredi
semena, ga razmnožujemo izključno s
Črni česen, ki ga pridobivajo s fermentacijo in je pravi hit v elitnih
restavracijah, ima sladek, blag okus in
je brez vonja.
sajenjem strokov, ki smo jih shranili od
pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo
od glavic šele tik pred sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v
zemljo dva do tri centimetre globoko in
dobrih deset centimetrov narazen. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s
priostrenim koncem navzgor. Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski
ali Jesenski Anka) bo praviloma večji,
ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od
tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi
(na primer Ptujski spomladanski). Po
drugi strani pa ima spomladanski česen
drobnejše glavice z več stroki, ki bolje
prenašajo shranjevanje od jesenskih
sort.
Pri sajenju zašiljeni del stroka obrnemo
navzgor.
Kolobar in oskrba
Želeni predhodni posevki pri česnu so
kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetuje pa se sajenje
česna po fižolu, grahu, kapusnicah in seveda čebulnicah. Na isto mesto česna
tudi naj ne bi posadili prej kot v štirih
letih. Ker česen zapusti gredo že poleti,
so njegovi dobrodošli nasledniki endivija, repa, koleraba, solata ali motovilec.
S česnom, medtem ko raste, nimamo
veliko dela. Predvsem moramo skrbeti,
da gredo redno plevemo, najbolje
ročno, da ne poškodujemo glavic. Ob
skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim vitaminskim kompleksom bio plantella vita (30 ml v 2 do
5 l vode/10m2 pri zalivanju ali 30 ml v 5
do 10 l vode/100 m2 pri škropljenju po
listih). Če se rastline zelo razrastejo, jih
podpremo z vrvico, napeto med količke.
Težave pri gojenju česna
Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih obilnih padavin, kot je
bilo letošnje, rada napade rja. Te glivične
bolezni se najlaže ubranimo, če rastline
po vsakem večjem deževju poškropimo
z naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella natur-fr. V deževnem
poletju se rada pojavi tudi peronospora,
pri kateri na listih opazimo sive prevleke.
Okužena čebula v skladišču močno
gnije. Tla naj bodo
odcedna, pri gnojenju z dušikom pa
ne pretiravajmo.
Ne zalivajmo po
rastlinah, temveč
jih redno enkrat
tedensko krepimo
z naravnim varovalnim sredstvom
na osnovi preslice
bio plantella naturf. Na česnu je pogosta
tudi bela gniloba, kjer listi rumenijo in
propadajo od zgoraj navzdol. Zunanji
listi tudi gnijejo. Preventivo rastline varujemo s pripravkom natur-f. Med najpogostejšimi škodljivci, ki napadajo
česen, so čebulna muha, porova zavrtalka, tripsi, nematode in pršice. Čebulna muha se pojavi spomladi, v aprilu
in maju. Po napadu tega škodljivca se
začnejo srčni listi rastline zvijati in rumeneti. Napad muhe zmanjšamo z nastavitvijo bio plantella rumenih plošč,
posevek pa prekrijemo z agrokopreno
ali gosto mrežasto tkanino.
Drugače pa pri česnu velikokrat opazimo rumenenje listov, kar ni nujno
samo posledica bolezni. Tako se rastlina
lahko odzove na različne zunanje stresne dejavnike, kot so npr. ostra zima, obdobje otoplitve, ki sledi zmrzali,
neravnovesje makro ali mikrohranil,
preveč ali premalo vode… Če gre za
take fiziološke odzive, navadno ni potrebno preveč skrbeti, saj rastlina zaradi
tega ne bo propadla. Pomembno je
redno opazovanje, saj le tako lahko preprečimo kakšne hujše težave.
Pobiranje in shranjevanje
Ne glede na čas saditve česen pobiramo
v juliju ali avgustu, takrat namreč začnejo stebla in listi rumeneti in se upognejo. Z izkopom ne smemo odlašati,
saj lahko začnejo česnove glavice ponovno odganjati.
Rastlin ne pulimo, ker tako poškodujemo stebla, stroki pa lahko začnejo
gniti. Najboljše je, da rastline iz zemlje
previdno dvignemo z vilami. Če je le
mogoče, pustimo glavice z listi vred ležati na gredici, da se osušijo na soncu.
Če to ni mogoče, pa česen za nekaj dni
razprostremo v suhem in zračnem prostoru. Na kvadratni meter površine
lahko pričakujemo do poldrugi kilogram pridelka.
Glavice česna, podobo kot čebulo, shranjujemo v mrežastih vrečah, običajno
pa jih povežemo v šope ali spletemo v
kite. Stroki ostanejo uporabni do deset
mesecev, odvisno od sorte in razmer
shranjevanja.
Česen seveda gojimo zaradi močno dišečih strokov, ki vsebujejo žveplove
bioaktivne snovi, kot so: aliin, salilcistein
ali alicin. Tako ljubitelja česna včasih
spoznamo že na daleč – po značilnem
vonju sape in znoja; vendar je hkrati
treba vedeti, da je v naravi zdravilno vse,
kar ima oster okus in intenziven vonj.
Neprijeten vonj česna (zanj je kriv alicin)
se lahko ublaži z uživanjem svežih listov
peteršilja ali mete, z uživanjem jabolk,
mleka ali limon. Vonj lahko omilimo tudi
tako, da še neolupljen česen na hitro segrejemo v mikrovalovni pečici.
Dragan Žnidarčič
september 2014
17
Ekološko vrtnarjenje
Resnica o aloji
Alojin gel vsebuje nad sedemdeset različnih
učinkovin. Kljub močni razredčenosti učinkovitost
pripisujejo sinergiji vseh sestavin. Bogastvo sestavin
in njihova uravnoteženost dajejo alojinemu gelu
posebno mesto med pripravki za krepitev zdravja, a
vrednosti so omejene zgolj na prvo pomoč.
Sukulente ali sočnice so skupina rastlin, ki imajo okrasno, pa
tudi zdravilno vrednost. Pa ne gre le za kaktuse in agave, ki
sta posebni skupini med sočnicami, ampak tudi za tolstičevke
(z netreski in homulicami), euforbije ali mlečkovke, tolščakovke in druge. Med njimi so najbolj znane aloje, ki botanično
spadajo med lilijevke (Liliaceae). V novejši botanični literaturi
opisujejo več kot 500 vrst. Njihova skupna lastnost je, da v
Èkatere od njih imajo v gelu zdravilne učinkovine. Take so
Aloe vera (A. barbadensis), Aloe arborescens, Aloe ferox, Aloe
vulgaris in Aloe indica. V zdravilne namene najpogosteje gojijo prvi dve.
Aloe vera in arborescens
Za A. vero je značilno, da nima stebla in mesnati sivkasto zeleni suličasti listi tvorijo navidezno rozeto. Na površini listov
so običajno svetlejše pege. A. arborescens ima steblo in listi
so nekoliko ožji, večinoma imajo izrazit valovit rob z izoblikovanimi bodicami. Listi se pogosto rahlo uvijajo. Kar se tiče
uporabe želatinoznega dela listov, je uporaba soka pri obeh
vrstah podobna. Uporaben je zunanje in notranje. Gel aAoe
vere pogosteje uporabljajo tudi v različnih kozmetičnih in higienskih pripravkih. Ponujajo ga tudi kot prehransko dopolnilo in dodatek jogurtom, sokovom in drugim živilom. Druga
skupina učinkovin, ki je prisotna zlasti v zelenem ovoju sočnih
listov in
v koreninah A.
vere, je
alojin, ki
Aloe vera
deluje
predvsem kot močno odvajalo. Obe opisani vrsti aloj je mogoče
gojiti tudi pri nas kot lončnici. Najbolje uspevata na sončnem
mestu, vendar ne smejo ves dan biti izpostavljene neposredni
sončni svetlobi. Kljub obljubam v literaturi okrasne aloje zadostujejo le za rešitev kakšne praske ali pika žuželke in so
uporabne predvsem za prvo pomoč. Za zdravljenje priporočajo uporabo standardiziranih pripravkov.
Netreski so ji podobni
Strokovnjaki so ugotovili, da tudi sok netreska vsebuje zelo
podobne sestavine kot alojin gel, vendar v manjših koncentracijah. To potrjuje tudi tradicionalna uporaba soka netreska
za zdravljenje vnetih ušes, pikov žuželk ali manjših odrgnin in
opeklin. Prav tako kot alojin gel ima tudi sok netreska hladilni
učinek in krči tkivo. Novejše raziskave so potrdile učinkovitost
netreska pri vzpodbujanju delovanja imunskega sistema.
Spet pa moramo poudariti, da niso uporabni vsi netreski. Poznavalci priporočajo sok iz navadnega netreska.
Prezimovanje
Aloa arborescens je priporočljiva
kot dodatek v napitkih in namazih.
18
www.klubgaia.si
Alojam je treba zagotoviti prostor,
kjer temperature ne padejo pod 5
stopinj Celzija in zadosti svetlobe. Z
razliko od nekaterih drugih trajnic
aloje dobro prezimijo tudi v stanovanju, kljub centralnemu ogrevanju, ki izsuši zrak. Zagotoviti jim je
treba le zadosti svetlobe. Pomembno je tudi, da jih ne zalivamo prepogosto, saj v tem času počivajo.
Dr. Janko Rode
Netresk
20z vami
let
Gaina jesenska predavanja in delavnice
V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in
vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje
predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje
izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih
(vsaj 10 poslušalcev).
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki
Pirešici, Velika Pirešica 1
17. oktober, ob 16. uri, plačljivo
(vstopnina za člane Kluba Gaia: 5
EUR, za ostale: 10 EUR), delavnica,
Igor Škerbot,
Zima je pred vrati, pridelava
prezimnih zelenjdnic
NAKLO, Biotehniški center,
Strahinj 99
15. oktober, ob 17. uri,
predavanje, Loreta Vlahović,
Grobovi za enostavno
vzdrževanje
ZAGRADEC, Kulturni dom,
Zagradec 20
16. oktober, ob 19. uri,
predavanje, Loreta Vlahović,
Cvetoča jesen in urejeni grobovi
vse leto
TREBNJE, Veliki Gaber,
prostori KS,
22. oktober, ob 19. uri,
delavnica, Ksenija Filipčič,
Aranžmaji za grobove
ŽALEC, Stara OŠ v Veliki
Pirešici, Velika Pirešica 1
14. november, ob 16. uri,
plačljivo (vstopnina za člane Kluba
Gaia: 5 EUR, za ostale: 10 EUR),
predavanje, Igor Škerbot,
Skladiščenje zelenjave, kisanje
zelja, repe
NAKLO, Biotehniški center,
Strahinj 99
19. november, ob 17. uri,
predavanje, Nevenka Breznik,
Kako vrtnariti za samooskrbo
(naredivrt.si)
NAKLO, Biotehniški center,
Strahinj 99
17. december, ob 17. uri,
predavanje, Loreta Vlahović,
Enostavno do lepih sobnih
rastlin
Akcija za novo članstvo
Dragi zvesti člani!
Za 2 nova člana, katerih imena sporočite
najkasneje do 10. decembra 2014,
vas obdarimo z lepo spominsko,
jubilejno majico 20 let Kluba Gaia.
Člani so darovali Gaio za rojstni dan
naslednjim novincem:
• Rozi Zupančič, Primskovo • Dragica Sterle-Lupše
• Helena Tomažin, Kranj • Danica Polič, Ptuj
Gaina prijavnica – 20. Obletnica Kluba Gaia:
• Metka Romih, Novo Mesto • Marija Virant, Ljubljana •
Marina Pufek, Nova Gorica
Zvestoba se splača, Gaia jo poplača:
Valentina Lazovski, Nova Gorica • Marinka Košiček, Dol Pri
Ljubljani • Hedvika Kragl, Boštanj • Alenka Čeak, Vrhnika •
Marija Matjašec, Turnišče • Nada Strašek, Celje • Cvetka
Draksler, Mavčiče • Marica Oblak, Radeče • Slavica
Tomkiewicz, Ljubljana - Črnuče • Zorislava Baloh, Dob
oktober, november 2013
19
20
let
z vami
Izlet članov
v Varaždin
in Zagreb
Zaključek poletja je v Klubu Gaia zaznamovalo prijetno in
vsebinsko bogato potepanje po okolici Varaždina in
Zagreba. V zanimivih vsebinah in čudovitem soncu je
užival poln avtobus Gaianov.
Prijetno potovanje k bližnjim sosedom
nam ni vzelo veliko časa za vožnjo, zato
smo si lahko privoščili res obilico zanimivih
vsebin, a je kljub temu med člani bilo slišati,
da je »premalo časa«. Vodnica Darja je v
imenu organizatorja podjetja Komptur
znala povsod najti ravno pravo raven, ki je
zadovoljila vse prisotne.
Cepljenje kaktusov
Že na slovenski strani blizu Rogaške Slatine
nas je ga. Lučka Lipnik, skrbnica vrta kaktusov navdušila s predstavitvijo cepljenja
in oskrbe kaktusov v vrtu kaktusov s preko
1.700 različnih kaktej in sukulent, ki so bile
do leta 2003 zasebna lastnina Zvonka
Čoha, ki je zbiral te bodeče in mesnate lepotice celih 50 let. Kaktuse lahko razmnožujemo s semeni, iz potaknjencev poleti in
s cepljenjem.
Simonove vrtnice
Pravo doživetje je bil obisk vrtnarije Jelene
in Simona Škorjanca, ki sta znana slovenska
20
www.klubgaia.si
strokovnjaka za vrtnice in okrasne rastline,
a sta se v zadnjih letih preselila na domačijo
blizu Varaždina in se usmerila v gojenje
vrtnic ter drugih okrasnih rastlin. Po toplem
sprejemu in bogati pogostitvi nas je g.
Simon popeljal na ogled polj z vrtnicami. Z
razlago o oskrbi in opisu vrtnic nas je tako
navdušil, da smo mnogi začutili potrebo
imeti vsaj nekatere od predstavljenih
vrtnic. Da je Simon strokovnjak iz prakse,
dokazuje tudi njegovo delo in rast proizvodnje, ki letos predstavlja že 12.000 sadik.
Kdor želi, lahko svojo vrtnico naroči direktno na telefon: 051 631 566.
Exotic King je podjetje, ki na različnih lokacijah po hrvaški goji eksotične rastline, ki
jih izvaža po vsej Evropi. Med rastlinami so:
bodeča kumara Kiwano, pasijonke, razne
eksotične buče, goji jagode, asimine, ingver, sladki krompir, andske jagode, vijoličasti krompir, rogač, liči, tamarilo, stevia, med
novimi projekti pa prezimni avokado,
mango in planinska papaja, in še marsikatera rastlina, ki je doma v tropskih krajih.
Med predstavitvijo
nas je ustanovitelj
podjetja navduševal, da se tudi sami
preizkusimo v gojenju navedenih rastlin. Če uspevajo pri
sosedih, bi gotovo
tudi pri nas. Varaždinsko pokopališče
je prav poseben primer parkovne arhi-
Varaždinski klipiči:
• 1 kg moke • 2,5 dl olja
• 0,5 l mleka • 2 žlički soli in 2 žlički
sladkorja • 1 vrečka suhega kvasa ali
½ svežega (2 g) • jajčni rumenjak za
premazovanje
Zamesite gladko testo in pustite pol
ure, da vzhaja. Razdelite na 10 kroglic
in pustite vzhajati še pol ure. Vsako
kroglico razvaljajte v krog, razrežite
na osem delov. Vsakega zvijajte od širokega proti ozkem delu. Po želji
lahko napolnite z malo sira ali šunke.
Zgornjo stran klipiča premažite z jajcem, potrosite s sezamom, makom,
soljo, kumino ali sirom. Pustite, naj
vzhaja še nekaj minut v pekaču in pecite 10 -15 minut na 200 stopinj.
tekture in spomenik naravi. Z obrezovanjem tuj v geometrijske oblike je pokopališče dobilo obliko francoskega parka.
Nedeljsko sončno dopoldne je bilo namenjeno spoznavanju mesta Zagreb. Tovrstno
druženje podobno mislečih res daje obilo
pozitivne energije.
Loreta Vlahović
20z vami
let
- spletni prvaki
po izbiri ljudstva
Vrtnarimo vsi: stari,
mladi, ženske, moški,
pari, družine, ...
Vrtnarimo povsod: na
balkonih, vrtičkih,
strehah, ob šolah, na
skupnostnih urbanih
vrtovih … Vrtnarjenje
je vse bolj in. In zato smo letošnje leto
obeležili z novo spletno aplikacijo
www.naredivrt.si, ki smo ga izvedli skupaj
z agencijo AV-Studio.
Edinstvenost aplikacije je, da nam na podlagi najljubše zelenjave hitro in preprosto sestavi načrt vrta po pravilih kolobarjenja in mešanih posevkov ter nam kratko in nazorno
priporoča, kako ravnati, da bomo uživali v doma pridelani, vitaminsko polni hrani. V manj kot pol leta je bilo z našo aplikacijo zrisanih skoraj 12.000 vrtičkov.
S projektom nismo ostali neopaženi. Aprila smo bili nominirani v okviru projekta WEBSI Spletni prvaki, ki ga že 3. leto zapored prirejata Marketing Magazin in E-Laborat.
Tekmovanje se je zaključilo in v petek, 12. 9. 2014, so na
večerni svečani prireditvi razglasili zmagovalce. In z veseljem
vam sporočamo, da je naša aplikacija www.naredivrt.si
postala spletni prvak po izbiri ljudstva. Prav tako ji je
komisija podelila 3. mesto v kategoriji Posebni digitalni
projekti. Več o tem na: http://www.websi.si/
Vsem, ki ste nam pomagali s svojim glasom in našo stran
razširili tudi med svoje prijatelje, znance, sodelavce, partnerje,
se iskreno zahvaljujemo :)
Tanja Mele
Naključno izbrane čestitke ob tem dogodku:
»Spoštovani!
Ponosni smo, da je aplikacija nastala na osnovi dobrih
izkušenj, ki nastajajo v praksi Gainega ekološkega vrta v
sodelovanju s strokovnjaki in sodelujočimi v sonaravnih vrtovih. Od tu je bila prenešena v računalniško aplikacijo.
Ponosni smo na dejanja in na prenos dobrih praks. Lepo je,
da to opazijo tudi drugi. Zato smo bili res veseli današnje
novice. Vedno znova je dobra izkušnja v praksi in lepo
druženje, v okviru Gainih delavnic v okviru La Vite iz katerih
se znanja prenašajo naprej.
Iskrene čestitke in uspešno še naprej.«
Irena Rotar
»Čestitke, zadeva je zares dobra in uporabna! Lep pozdrav
izpod Pohorja.«
Meta Šepic
»Čestitke k prvemu mestu vaše aplikacije! Pridni ste, zelo se
trudite. Še naprej vam želim še veliko uspehov in zadovoljnih uporabnikov.«
Lep pozdrav z Občine Pivka,
v imenu dolgoletnega sodelovanja Anita Boštjančič
»Čestitam, sploh nisem presenečena za vaš uspeh. Hitro
sem spoznala, da je to najboljši pripomoček, kar sem jih
kdaj uporabljala, saj sem vrt prej risala ročno. Super je!«
Marija Grilc
oktober, november 2013
21
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
V vseh prodajalnah:
Koroøka KGZ,
,
KZ Ptuj,
KGZ Sloga Kranj,
KGZ Krpan,
KZ Agraria Koper,
KZ Laøko, KZ Domæale,
KZ Sava Lesce,
,
KZ Loška zadruga in
,
Prigo.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
– 20 %
"
– 20 %
"
– 20 %
Effect faracid+
500 ml
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Biogrena
25 kg
– 20 %
– 20 %
"
Plantella total-r
750 ml
– 20 %
"
– 20 %
– 20 %
– 20 %
"
Bio plantella arbosan
smola • 250 g
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Izdelek PLANTELLA,
BIO PLANTELLA, VIVERA
ali EFFECT po lastni izbiri
"
Plantella sadjarsko
gnojilo NPK • 3 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
– 20 %
Glodacid plus mehka
vaba • 250 g
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Ne velja za izdelke v akciji!
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Effect faracid+
500 ml
– 20 %
"
– 20 %
"
"
Plantella organik
20 kg
– 20 %
Ratimor mehka vaba
500 g
– 20 %
"
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Bio plantella arbosan smola
250 g, 350 g ali 1 kg
Katera: _______________ Øt. kosov: ___________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
– 20 %
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Plantella univerzalno gnojilo
NPK • 5 kg
– 20 %
"
Plantella dekorativno
lubje • 50 L
– 20 %
– 20 %
Bio plantella protekt
1,5 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
"
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv
od 15. 10. do 10. 12. 2014.
"
Biogrena
10 kg
Biogrena
10 kg
– 20 %
Bio plantella arbosan smola
100 g
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
"
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
"
Plantella organik
20 kg
Biogrena
25 kg
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
"
– 20 %
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Katera: _______________ Øt. kosov: ___________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini
in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
– 20 %
"
Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno
œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega
datuma na kuponœku.
Glodacid mehka vaba
500 g
Plantella sadjarsko gnojilo
NPK • 3 kg
"
Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih
uporabite za izbrani izdelek.
Ratimor mehka vaba
500 g
"
Plantella zemlje –
balkonia, vrtna ali
za okrasne rastline
– 20 %
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne
kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka
predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v
glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen
kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na
fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.
"
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
•
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
•
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Øt. kosov: ____________________
Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je
unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2014.
Merkurjeve ugodnosti za ˇclane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
SLO
st
i
kar
ti c
a u go d no
-20%
BIO PLANTELLA
ARBOSAN SMOLA
100 g
Z najkakovostnejøimi huminskimi
øotami za sajenje in
presajanje vseh vrst
okrasnih rastlin
na grobovih.
Za premazovanje
ran pri cepljenju
in drugih
poøkodbah na
drevju in
grmiœevju.
-20%
-20%
RATIMOR MEHKA VABA
250 g
"
Pet komponentna zemlja
iz najkakovostnejøih
huminskih øot, obogatena
z Bio rastlinskimi vlakni in
dolgodelujoœimi hranili za
vse vrste balkonskih
in sobnih roæ.
PLANTELLA
ZEMLJA ZA
GROBOVE • 20 L
"
-20%
"
Dolgodelujoœe
organsko
univerzalno
gnojilo v obliki
pelet.
"
PLANTELLA BALKONIA
45 L
PLANTELLA
ORGANIK
7,5 kg
Rodenticid v obliki mehke
vabe z aktivno
snovjo bromadiolon
za zatiranje hiønih
miøi ter œrnih
in sivih
podgan.
uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v
NOVOST: Popust
izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 10. do 10. 12. 2014.
-20%
20 letz vam
Jesensko srečanje članov Kluba
Gaia na Ptuju od 28. do 30. 11. 2014
Zakaj Ptuj? Zato, ker je najstarejše srednjeveško mesto, ima najstarejšo in največjo vinsko klet,
bogato vinsko in etno tradicijo, bogato zeleno in energijsko ponudbo s prijaznimi ljudmi.
Strokovnjaki Kluba Gaia pa vas bodo opremili z novimi vrtnarskimi znanji in veščinami ter
pričarali vzdušje zadovoljstva.
Nastanitev: Grand hotel Primus**** ima sodobno opremljeno recepcijo z apetiv barom in restavracijo, lepo opremljene sobe TWC, wellness center v rimskem stilu, hotelski
bazen s Termalnim parkom pri hotelu.
Program:
28. 11. vožnja z avtobusom do hotela Primus, namestitev v
eno, dvo ali triposteljni sobi, popoldan predavanja, večerja
in zabavni večer z glasbo v hotelskem klubu.
29. 11. po zajtrku predavanja Gainih strokovnjakov, v popoldanskih urah pa po želji izleti v okolico (ogled
mesta in Ptujskega
gradu, vinske kleti, Dominkove
domačije,
obisk zeliščaric, oljarne,
pohod po vinski poti…)
, po večerji zabavni program z glasbo in družabnimi igrami.
30. 11. po zajtrku svetovanja strokovnjaka in
delavnice, ob 14. uri odhod avtobusa proti domu.
Cena po osebi: 136 EUR
Cena brez avtobusnega prevoza je 119 EUR.
V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 2 x polpenzion,uporaba hotelskih bazenov, vstop v Termalni park, predavanja,
zabavni večer z glasbo, turistična taksa, prijava ter vodstvo in
organizacija. Cena vključuje avtobusni prevoz iz Kopra, Nove
Gorice, Postojne, Ljubljane, Jesenic, Novega mesta, Brežic,
Celja in Slovenj Gradca.
Prijave pošljite do 5. novembra
oziroma do zasedbe prostih mest na naslov:
Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40,
1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko
številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi
zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973,
pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo
na info@avantura.si.
Gaina predavanja:
28. november
14.30 -15.30 Loreta Vlahović Oblikovanje in
oskrba okrasnih grmovnic
16.00 – 17.00 Davor Špehar Načrtovanje
zelenjavnega vrta in samooskrbni vrtovi (aplikacija
naredivrt.si)
20.00 Zabava
29. november
9.00 – 10.30 Miša Pušenjak - Prilagodimo vrt
spremenjenim vremenskim razmeram
10.30 – 12.00 Davor Špehar – Obrezovanje in oskrba
jagodičevja;
20.00 – SVEČANA VEČERJA S TORTO
30. november
9.00 – 11.00 Ksenija Filipčič - Novoletni venčki in
dekoracije (delavnica)
Izobraževalni izleti:
• Ogled gradu in vinske kleti s pokušnjo vin.
• Ogled vrtov naših članov.
• »Puhova cimprača« - voden ogled, multivizija o delu in
izumih Janeza Puha.
• Dominkova domačija - ogled 300 let stare panonske
domačije.
• Obisk oljarne bučnega olja in eko kmetije.
oktober, november 2013
23
Ekološko vrtnarjenje
Kaj delamo v
Gainem sadnem vrtu
V sadovnjaku je treba pred zimo postoriti še kar nekaj
stvari in pravi sadjar nikoli ne počiva, saj je treba pognojiti,
opraviti varstvo pred boleznimi in zaščito pred pozebo.
Mnoge sadne sorte zorijo tudi v pozni jeseni in pozimi, zato
je treba izbrati optimalen čas za obiranje.
Zaščita pred pozebo
Ukrepi in opravila, ki jih bomo naredili v
Gainem sadnem vrtu je treba opraviti
tudi v domačem sadovnjaku, zato konec
oktobra, novembra zavihajte rokave in
opravite še zadnja dela v sadovnjaku.
Jesensko gnojenje sadnega
drevja
Tudi v Gainem sadnem vrtu je treba poskrbeti za jesensko gnojenje. Mlad enoletni sadovnjak v Gainem sadnem vrtu
bomo pognojili konec oktobra ali v začetku novembra po odpadanju listja.
Uporabili bomo organsko gnojilo plantella organik, ki poskrbi predvsem za
rast. Na enoletno drevo bomo dodali en
jogurtov lonček organskega gnojila v
obliki pelet plantella organik, ki ga potresemo v območju obdelanega pasu
tal v širini krošnje. Po obiranju oz. odpadanju listja v domačih sadovnjakih dodajte tudi plantella specialno sadjarsko
gnojilo, ki ima malo dušika, več fosforja
in največ kalija. Če jeseni za plod gnojimo s specialnim sadjarskim gnojilom,
ga dodamo v nižje plasti tal tako, da
gnojilo rahlo vkopljemo v tla. Če specialnega sadjarskega gnojila in organskega
gnojila zaradi preveč mokrih tal in dežja
ne dodamo v jesenskem času, to še
vedno lahko storimo spomladi v času
prve obdelave tal, ki jo običajno opravimo v mesecu marcu.
24
www.klubgaia.si
Meseca novembra premažemo deblo in
spodnje veje z belim zaščitnim premazom bio plantella protekt še pred škropljenjem z bakrenim pripravkom. Bela
barva vpija manj toplote, drevo se manj
ogreva in spomladi kasneje začne z vegetacijo. Tako se lahko enostavno in
učinkovito izogibamo neljubim spomladanskim pozebam, ki so posledica prehitre vegetacije in pretople zime. Če se
sokovi v drevesu že pretakajo, je ob
koncu zime usodna že temperatura
okrog - 5 °C. Beli zaščitni premaz ne pomaga pred zimsko pozebo, ki je odvisna
predvsem od temperature, ki jo določena sadna vrsta prenese. Kaki, figa in
kivi pozimi preneseta temperaturo
okrog - 15 °C, ostale glavne sadne vrste
pa prenesejo temperaturo okrog - 25 °C.
Bolj so odporne starejše rastline, mlajše
pa nekoliko manj. Nekoliko si lahko pomagate tako, da po jesenskem varstvu
deblo sadnega drevja ovijete s kuruznico, ki jo povežete okrog drevesa. Uporabite lahko tudi belo vrtnarsko tkanino,
s katero ovijete deblo oz. debelce v več
slojih. Če se temperatura spusti pod - 30
°C ali več, zaščita ne pomaga. Na ta
način omejite tudi škodo divjih zajcev,
ki so hudi škodljivci mladih dreves.
Sadje zori vse do zime
Gain sadovnjak še ni v rodnosti. V domačem sadovnjaku pa se končuje obiranje
sadja za ozimnico. V tem času pobiramo
pozne sorte jabolk, hrušk. Konec oktobra in v začetku novembra obiramo aktinidijo, kaki, v pozni jeseni, pozimi
zorita tudi skorš in nešplja. Če se ob obiranju polomi kakšna veja jo izrežemo in
rano zamažemo s cepilno smolo bio
plantella arbosan.
Odpadlo listje je treba
odstraniti
V Gainem sadovnjaku redno odstranjujemo orehovo listje. Ker vsebuje zaviralce rasti, ga ne hranimo za kompost.
Najbolje ga je sežgati in pepel potresti
po kompostu. Prav tako sežgemo tudi
vso bolno listje, da bolezni ne ohranjamo v sadovnjaku. Zdravo odpadlo
listje z drevja pograbimo na kup, če bo
Čas zorenja sadnih vrst
Sadna vrsta
Hruška
Jablana
Kutina
Aktinidija oz. kivi
Kaki
Sorta
Krasanka
Breaburn
Granny smith
Ontario
Topaz
Bobovec
Fuji
Šampanjska reneta
Mamut
Jenny
Hayvard
Tipo
do pomladi nekoliko razpadlo, ga dodamo kompostu. Nekaj ga dodamo tudi
na kompost, z njim lahko zavarujemo
tudi na mraz občutljive trajnice, vrtnice
in druge rastline. Če listje z drevesa novembra ne odpade, ga poizkusimo odstraniti ročno ali poškropimo z močnim
dušičnim gnojilom plantella urea, ki posmodi liste.
Varstvo sadnega drevja in
jagodičevja
V času obiranja jabolk in odpadanja
listja, nastajajo na poganjkih številne
odprte rane, ki lahko v ugodnih vremenskih razmerah služijo kot vdorna mesta
za nevarno bakterijo hruševega ožiga, ki
predstavlja najbolj nevarno bolezen
sadnega drevja. Jesensko škropljenje
sadnega drevja opravimo z bakrenim
pripravkom vivera cuprablau-z v od-
Čas zorenja
začetek-sredinaoktobra
sredina oktobra
sredina-konec oktobra
sredina oktobra
sredina oktobra
sredina oktobra
sredina-konec oktobra
konec oktobra
sredina oktobra
sredina oktobra
konec oktobra-začetek novembra
začetek novembra
merku od 30 do 40
g/10 l vode/100 m2. V
škropilno
brozgo
lahko dodamo tudi
100 g plantella
uree/10 l vode, da
požgemo liste in pospešimo odpadanje
listov. Tako se bo
nekaj dušika absorbiralo tudi v popke, kar
bo ugodno vplivalo
na cvetenje v prihodnjem letu. V primeru
suhega vremena v jesenskem času zadostuje samo eno
škropljenje ob koncu
odpadanja listja. Če je jesen deževna,
opravimo prvo škropljenje, ko listje
začne odpadati. Drugo škropljenje pa
opravimo, ko odpade večina listja v enakih odmerkih kot pri prvem škropljenju.
Tako zmanjšamo potencial za razvoj jablanovega škrlupa, ki prezimi v odpadnem listju. Z uporabo bakrenega
pripravka na vseh sadnih vrstah pospešujemo olesenitev lesa, odpadanje listja
ter tako zmanjšujemo možnost zimske
pozebe. Pri koščičastem sadju (breskve,
slive, marelice, češnje, višnje) poskrbimo
za učinkovito varstvo: pred okužbami
glive breskove kodravosti, rožičavosti
češpelj in listne luknjičavosti koščičarjev.
Z bakrenim pripravkom škropimo tudi:
ribez, maline, robide, kosmulje, ameriške borovnice in ostalo jagodičevje.
Škropljenje z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z opravimo jeseni in po-
novimo spomladi, tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Na pravi čas za jesensko škropljenje
sadnega drevja in jagodičevja v Gainem
sadovnjaku še čakamo, priporočamo pa
ga v vseh domačih sadovnjakih.
S sadjarskimi delavnicami
smo letos zaključili
Na oktobrski delavnici v Veliki Pirešici
smo se pogovarjali, da je proti koncu
meseca oktobra in v novembru najboljši
čas za sajenje in pomlajevanje sadovnjaka. Več o sajenju sadnega drevja si
preberite v rubriki Strokovnjak svetuje.
V Gainem sadovnjaku smo 10. oktobra
opravili zaščito pred pozebo, debla dreves smo premazali z belim zaščitnim
premazom bio plantella protekt, okopali smo tudi obdelan kolobar pod drevjem in jagodičevjem, gnojenje in
škropljenje bomo opravili konec oktobra ali v začetku novembra, odvisno od
vremenskih razmer.
Prvo leto po sajenju smo se poleti že
sladkali s prvimi plodovi ameriških borovnic, kosmulj, malin, robid in nekaj
plodovi jagod. Veliko vprašanj na zadnji
delavnici je bilo glede odpornih sort jablan, ki uspevata v Gainem sadnem
vrtu, zato je prav, da ju omenimo. Glede
na dobre rezultate v našem sadnem
vrtu, ju bodo udeleženci delavnic konec
meseca sadili tudi v domače sadovnjake. Odporni sorti jablan (Enterprise,
Pisani kardinal) sta se odlično spopadli s
škrlupom, ki ni naredil nobene škode.
Z razvojem enoletnih sadik smo zadovoljni, prve ogrodne veje pri sadnem
drevju so se dobro oblikovale, jagodičevje se razrašča. Prihodnje leto bomo
drevesa spremljali v rasti, razvoju,
usmerjali poganjke in skrbeli za dosledno ekološko varstvo s pripravkom
na osnovi njivske preslice bio plantella
natur-f. Sledite nam tudi v prihodnjem
letu na sadjarskih delavnicah, v Gainem
samooskrbnem sadnem vrtu v Veliki Pirešici.
Davor Špehar
oktober, november 2014
25
Ekološko vrtnarjenje
Ekološko pridelane sadike
Ekološka pridelava zahteva našo stalno prisotnost v
sadovnjaku, tako da lahko takoj zaznamo prekomerno
razmnoževanje škodljivcev ali bolezni in ustrezno
ukrepamo kar z odstranjevanjem obolelih ali napadenih
delov rastlin. V ta koncept sodi tudi izbor primerne vrste
ali sorte sadike. Na kaj moramo biti pozorni pri izboru?
Jablane so večinoma najmanj zahtevne,
sledijo hruške, češnje in slive. Bolj zahtevne so breskve in marelice. Nektarine so
za ekološko pridelavo manj primerne. Na
ekološkem sadnem vrtu dajemo prednost
odpornejšim sortam in vrstam z rezistenco na bolezni, ki na običajnem vrtu
zahtevajo številne posege zaščite.
Odporne sorte
Predvsem si želimo odpornih sort na
škrlup in pepelasto plesen. Med odpornejše sorte od JABLAN štejemo: Mantet,
Alkmene, Goriška sevka, voščenke, kosmači, Nela, Topaz, Relinda, Resista; od
HRUŠK: Junijska lepotica, Konferans,
Concorde, Zimska dekanka, od ČEŠENJ:
Petrovka, Hedelfinška, Vigred in druge.
Pri izboru podlage smo pogosto soočeni
z omejitvijo velikosti vrta. Nizke podlage
M-9 (jablane) so zahtevnejše in potrebujejo oporo vso življenjsko dobo. Bolj primerne so srednje podlage MM-106
(jablana), kutina-MA (hruške), colt in gi-
26
www.klubgaia.si
sela 5 (cešnja) in visoke podlage- sejanci,
a zahtevajo več prostora. Pazimo še, da na
isto mesto ne posadimo iste sadne vrste.
S certificirano ekološko pridelavo sadnih
sadik se v EkoDrevesnici Ocepek ukvarjamo že od leta 1999. Kot edina ekološka
drevesnica v Sloveniji ponujamo sorte, ki
smo jih v tem obdobju prepoznali kot najbolj primerne za ekološko pridelavo. Na
ekološki kmetiji spremljamo rast dreves,
odpornosti na bolezni in škodljivce, rodnost, okus plodov in skladiščne sposobnosti. Seznam razpoložljivih sadik najdete na
straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje
pod Podatkovna zbirka ekološkega semena,
semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala in na naši spletni
strani http://ekodrevesnica.si.
Kdaj posadimo sadiko?
Najbolje je sadiko posaditi jeseni, po zaključku vegetacije. Pozimi, kljub temu da
rastline mirujejo, že začnejo rasti koreninski laski in vzpostavijo stik rastline s zemljo. S tem sadika začne spomladi lepo
odganjati in rasti. Pozabiti ne smemo za
zaščito dreves pred voluharjem, zajci, srno
in drugimi škodljivci, ki jim predstavlja
mlado posajeno drevo pravo poslastico.
Postopek sajenja s fotografijami je predstavljen na spletni strani drevesnice.
Irena in Janez Ocepek
Ekološko vrtnarjenje
Novosti v sadnem vrtu
Kot novosti za popestritev sadnega vrta predstavljamo sladke in hitro rodne robide,
ploščate nektarine in ameriške borovnice z rožnatimi plodovi in plodovi v obliki kapelj.
Da bo pridelek dober, smo zapisali tudi kratka osnovna navodila, ki jih upoštevamo ob
sajenju.
Vse omenjene sadne vrste in sorte lahko
kupite v Sloveniji. Za lažje iskanje vrtnarij si pomagajte s spletom. V brskalnike
vtipkate samo sadno vrsto in sorto.
Sladke in hitro rodne
robide
• zori od avgusta do septembra
• rodi na enoletnem lesu
• spomladi jo porežemo do tal
• pridelek že prvo leto po sajenju
• zelo velike jagode, slajše od vrtnih
jagod
• pokončna rast, lažje usmerjanje
• sadimo bolj skupaj kot navadno
robido
• plodove uživamo sveže, okusni so
tudi v pitah in marmeladah
Sadike robid v jesenskem času sadimo
konec oktobra in novembra. Razdalja
sajenja v vrsti naj bo med 1,3 in 1,5 m.
Ob sajenju ne pozabimo na dodatek organskega gnojila v obliki pelet biogrena, ki ne vsebuje kalcija in je
primerno tudi za organsko gnojenje
ameriških borovnic.
Ploščata nektarina z
močno rdečim plodom
• zori julija do začetka avgusta
• intenzivno rdeč plod, dober pridelek
• medeno dišeč in sladek okus
• priljubljena zaradi ploščate oblike,
• lepe rdeče barve in odličnega okusa
• višina cca. 3 do 4 m
Ob sajenju nektarine v območje korenin
za boljše vraščanje sadike dodamo tri lopate plantella univerzalne vrtne zemlje,
ki jo ob zasipanju sadike zmešamo
z obstoječo vrtno zemljo. Ne pozabimo tudi na plantella specialno sadjarsko gnojilo, ki ga
dodamo na dno sadilne jame in
organsko gnojilo v obliki pelet
plantella organik, ki ga dodamo
nad območje korenin.
Ameriška borovnica ‘Bleuedrop’
• zori postopoma od zgodnjega
poletja • do jeseni
• plodovi v obliki kaplje
• rdeči cvetovi
• nižje rasti cca. 0,5 m
• vedno zeleni listi
• pozimi jo zaščitimo s slamo in
smrečjem
Ameriške borovnice sadimo
na gredo ali v večje posode.
Sadimo jih na sončno lego, ob
sajenju dodamo vsaj dve vreči
plantella specialne zemlje za
rododendrone, ki ima ustrezno kislost. Spomladi ne pozabimo na dognojevanje z
membranskim gnojilom plantella formulla 365 za rododendrone, s katerim dognojujemo samo enkrat na leto,
hranila pa se postopoma
sproščajo vso rastno dobo. Za
gnojenje in dognojevanje je primerno tudi organsko gnojilo v obliki
pelet biogrena.
Davor Špehar
Ameriški borovnici,
ki zorita pozno
Ameriška borovnica ‘Pink Lemonade’
• plodovi so rožnato obarvani
• zori avgusta in septembra
• sladki, čvrsti plodovi imajo blag,
prijeten okus
oktober, november 2014
27
Zelenjavni vrt
Urbani vrtovi z
aplikacijo
S projektom Samooskrbni urbani vrt želimo nove vrtnarske
navdušence usmeriti na pravo pot vrtnarjenja s pomočjo
strokovnjakov Kluba Gaia, ki z znanjem in pravilno oskrbo
ob pravem času in z najboljšimi pripravki bio plantelle
podpirajo njihovo pridno ustvarjanje.
Vrt mladinske točke
Senovo
Robert Kernc, vodja mladinske
točke in mladinci Senovega so
pod vodstvom Gaine strokovnjakinje Nevenka Breznik z aplikacijo
naredivrt.si zasnovali vrt na 77 m2.
Ideja je bila pridelati zelenjavo, ki
jo bodo uporabili v kuharskih delavnicah. Začetki so bili dobri in
spodbudni, a se je v poletju izkazalo, da je za delo na vrtu potrebno
več časa kot so pričakovali, zato je
po pobiranju prvih vrtnin večji del
vrta ostal prazen. Dodatna nadloga so na tej lokaciji bili agresivni
pleveli, ki so tekmovali z vrtninami
in odžirali hranila ter v kratkem
času prerasli nekatere vrtnine.
Kreativno društvo instinkt Ruše
Približno 80 m2 velikega vrta so se v sodelovanju z občino
Ruše lotili štirje mladi pripadniki ljubiteljskega kreativnega društva Instinkt, ki sokrajane spodbujajo k bolj kakovostnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa.
Predsednica društva Katja Štraus: »Z vašo pomočjo smo člani
društva in ostali občani spoznali pomen kolobarjenja, dobre
sosede vrtnin, kako pravilno saditi in kakšna je razdalja med
sadikami pri različnih vrstah zelenjave. Zahvaljujoč vašim
pripravkom (krepitev rastlin na osnovi alg, njivske preslice,
naravni piretrin) ter nasvetov, smo se uspešno borili proti
vrtnim škodljivcem ter raznim boleznim (uši, pepelaste plesni, rje, pegavosti, plesni), ki so napadale vrtnine. Imeli smo
veliko pridelka : ptujski luk, šalotka, nadzemna kolerabica,
paprika, spomladansko zelje, redkvica, grah, fižol, blitva, solata, brokoli, cvetača, koromač, buče, por, podzemna koleraba, brstični ohrovt, kitajsko zelje, črna redkev, zelena. Zelo
smo zadovoljni s sodelovanjem kluba Gaia, saj so bili vsi nasveti koristni in na mestu.
28
www.klubgaia.si
Anica Moreše iz Krškega
Brezposelna mati samohranilka iz
Krškega je v zelenjavnem vrtičku videla
precejšnji vir hrane za družino. Vrt Moreševih, velikosti 30 m2, stoji na idiličnem koncu, skorajda sredi pravega
parka. Gospa Anica vzorno vodi dnevnik
vrta ter skupaj s sinovi zagnano oskrbuje vrt. Kako resno so vzeli oskrbo govori dejstvo, da so v začetku sezone s
plastičnimi kanglami prinašali vodo za
zalivanje vrta, ker v bližini ni vira vode
niti zbiralne posode.
Anica: »Vse od meseca marca 2014, odkar
sem dobila vrt na Vidmu nad hotelom
City, sem sodelovala s Klubom Gaia, nad
katerim sem navdušena. Naučila sem se,
katere vrste zelenjave gredo lahko skupaj
na isto gredo in da ne sadimo ter sejemo
iste vrste semena na mesto, kjer smo imeli
posejano - to je sistem kolobarjenja, katerega prej nisem poznala.«
Vrt v Ljubljani
Vrt brezdomcev Piran
Zahvaljujoč posluhu občine so brezdomci iz Pirana dobili v
oskrbo 100 m2 površine nad mestom, na kateri so s pomočjo Gainega strokovnjaka in aplikacije naredivrt.si zasnovali in zasadili vrtnine po lastni izbiri. Gospa Ingrid Ličen,
koordinatorka projekta: »Sodelovanje je bilo več kot zadovoljivo, vsestransko koristno s socialnega in motivacijskega vidika. Pridelek je kljub nevšečnostim zaradi vode bil odličen,
tudi v primerjavi z okoliškimi vrtovi. Na zadnji delavnici smo
sejali za jesen, ko še dobimo sadike, imamo v načrtu še sajenje
solatnic za zimo in sajenje česna ter čebulčka.«
Lidijo Deu so za vrtnarjenje navdušili prijatelji, ki imajo vrt, zato se je
odločila, da izkušnjo preveri tudi sama na površini 50 m2, v bližini stare
vojašnice. Lidija: »Sodelovanje s Klubom Gaia je bilo zgledno že od samega začetka, ko mi je bil s strani MOL-a dodeljen vrtiček v Ljubljani. Kot
popolni začetnici mi je zelo pomagal Davor Špehar iz Kluba Gaia, ki je
prinašal tudi sredstva za zaščito in dobro rast vrtnin bio plnatella: vita,
natur-f, super-f, vrt in organik. Naučila sem se veliko.
Delo na vrtu jemljem kot
sproščanje in mu pravim
moj peskovnik za dušo.
Vrtičkarjem priporočam
vztrajanje pri naravni pridelavi brez kemije ter obzirnost in strpnost ter
dobre odnose s sosedi, saj
mora biti urbani vrt kraj
sproščanja telesa in duha
za vse uporabnike.«
Breda Hovnik iz Celja
Metka in Andrej Tratnik
iz Velenja
Metka in Andrej Tratnik delita parcelo
še s 54 drugimi lastniki vrtičkov v Velenju ob železnici. Enotna površina
vrtičkov na tej lokaciji je 32 m2. Načrtovanja in sajenja sta se pod mentorstvom Kluba Gaia lotila sredi aprila z
aplikacijo naredivrt.si. Vrt je lepo
uspeval vso sezono. Gaini nasveti in
izdelki bio planatelle so bili dobrodošla pomoč pri oskrbi. Metka: »Zaradi
vremenskih razmer smo nad pridelki
nekoliko razočarani. Plodovke so zaradi mokrote podlegle boleznim, nam
najljubši čiliji pa se zaradi pomanjkanja sonca tudi niso razrasli skladno pričakovanjem.«
Vitalna upokojenka in planinka Breda je
svojo kariero preživela v računalniških
vodah, zato jo je nadvse prevzela
spletna aplikacija www.naredivrt.si, s
pomočjo katere je v samo treh korakih
nastal idealen izris za njen 76 m2 velik
vrt. »Kot novopečeni vrtičkar sem dobila
veliko več kot sem pričakovala. Sodelovanje z Gaio je bilo koristno. Prvi pridelki na
vrtu so bili odlični, odpovedale so stročnice zaradi stoječe vode in slabih tal na
1/3 parcele. Hvaležna sem za vse nasvete in izdelke za oskrbo. Z letošnjo pridelavo sem dobila tudi pravi občutek, koliko posameznih vrtnin potrebuje družina. Priporočam vsem, da
izkoristijo možnosti učenja in se lotijo vrtnarjenja sistematično«.
Špela Kaurin Dol pri Ljubljani
Akcija spodbujanja samooskrbnih vrtov in nove aplikacije naredivrt.si je v prve prave vrtnarske začetke prepričala tudi Špelo Kaurin, bivšo sodelavko Kluba Gaia, ki je z družino in bratom v Dolu pri Ljubljani najela 60 m2 veliko parcelo. Špela: »Dela je bilo več kot smo
pričakovali, vendar je bila odlična izkušnja tudi za
bodoče. Uživala sta tudi otroka in česar sem posebej
vesela, za vrtnarjenje smo navdušili tudi moža. Toliko sveže zelenjave kot sem je pojedla letos, nisem
nikoli in to je res prava vrednota. Bili smo kar atrakcija in navdušili smo tudi druge družine za vrtnarjenje. Hvala Klubu Gaia in računam na sodelovanje
tudi v bodoče.«
Med skrbniki je tudi družina Aškerc, ki skrbi za
Gain ekološki vrt v Veliki Pirešici, a njihovo mnenje
bomo predstavili bolj podrobno ob koncu leta.
Loreta Vlahović
oktober, november 2014
29
Gaia na obisku
Vrt na Lopatniku
nad Velenjem
Visoko nad mestom s
čudovitim razgledom na
dolino in sosednje hribe smo
občudovali vrt, ki ga krasijo
oblikovane grmovnice, izvirno
urejeni kotički in lesne
dekoracije. Na ogled tega
čarobnega vrta nas je povabil
in pospremil član Rafael
Rotovnik.
Na kamnitem in hribovitem terenu sta
svoj bivalni kotiček Gaiana Olga in Silvo
Pečko začela ustvarjati že leta 1998. Z
veliko željo, da bi ustvarila pogoje za
okrasne rastline in vrt z zelenico, sta iz
doline navozila preko 1000 m3 vrtne
zemlje. V oazi med visokimi bori in
smrekami se danes skriva hišica v cvetju
z lepo urejenim vrtom, ki vsako leto malenkost spreminja podobo, pridobiva
nove elemente, drugačne barve in zasaditve. Zahvaljujoč njihovi kreativnosti
Najnovejši motiv v vrtu
30
www.klubgaia.si
Celotna hiša v cvetju
Naša člana Olga in Silvo
sta iz leta v leto nagrajenca občine Velenje v akcijah najlepših vrtnih stvaritev.
Olga, ki nima postanka in je polna energije, je naša zvesta članica od samih začetkov, ko je prebirala revijo še na dveh
listih. V začetku je mnoge svoje sodelavke navdušila za revijo in od teh so nekatere vsako leto pojavljajo med
nagrajenci za Naj naj vrtne stvaritve. Vse
revije ima shranjene lepo po številkah in
se pripravlja, da jih bo dala vezati v
knjige. Še vedno prebira vse časopise,
kjer piše o rožah. Rastline oskrbuje z naravnimi pripravki. Nekaj jih sama pripra-
vlja, a doma ima vedno pri roki celotno
linijo izdelkov bio plantella.
Silvo z ustvarjalno žilico poskrbi, da so v
vrtu motivi iz lesa, kot so: kozolci, samokolnice in vodnjak, Olga pa jih z odličnim občutkom obleče v cvetje. Večji
del umetnin iz lesa se skriva v delavnici,
kjer Silvo iz različnih vrst lesa sestavlja in
oblikuje uporabne predmete, kot so:
vaze, solnice, sklede, lončki ipd. Tudi
lični rastlinjak na zelenjavnem vrtu, dimenzije 3.20 x 2.40 je Silvo naredil popolnoma sam. Ta zadostuje za pridelavo
plodovk in listnate zelenjave pozimi za
domače potrebe. Zelenjavni vrt je majKlorozi rododendrona se izognemo s
sajenjem v plantella specialno zemljo
za rododendrone (za kisloljubne rastline) in foliarnim dodajanjem plantella
tekočega železa.
Silvo ob svojih izdelkih iz lesa
Olga zvesta bio plantelli
hen, a zato poln in zdrav, lociran v zavetju hiše, da veter ne uniči rastlin. Poleti
vrt pred točo zavarujeta z mrežo. Plodovke so zavarovane v rastlinjaku in so
kljub slabemu vremenu in višini zdrave
in še vedno rodijo.
Večina sadja je že obrana in shranjena
za zimo. Edino škropljenje, ki ga opravita v sadnem vrtu, je jesensko in zimsko
škropljenje z bakrenimi pripravki, pred škodljivci pa se
branijo z rumenimi ploščami.
Posebnost na vrtu je zvezdasto
jabolko Apistar. Odkar paradižnik gojijo v rastlinjaku, je izredno plodovit in zdrav.
Zelenica je na prvi pogled lepa,
čeprav se je v lanskem letu
začel razraščati prstasti pesjak,
ki se pojavlja na vseh tleh, vendar bolj izrazito na sušnih, toplih rastiščih in zelo odcednih
tleh. Zaradi podzemnih korenin, s katerimi se širi, je travo
potrebno v celoti odstraniti.
Lahko skopljemo do globine
vsaj 5 cm, vendar moramo odstraniti popolnoma vse koreninske delce. Uničimo jo tudi z uporabo
herbicida plantella total. Tega je smiselno uporabiti na spodnji travnati terasi. Po preteku najmanj enega meseca
je dobro izboljšati tla, dodati vrtno zemljo, pognojiti z organskim gnojilom v peletah plantella organik in spomladi
ponovno posejati trpežno mešanico
trav.
Na okrasnih rastlinah je le pri rododendronu zaznati začetne simptome pomanjkanja železa. Kloroza se
pojavlja bolj v alkalnih tleh, zato
je priporočljivo rastlinam dodati
plantella specialno zemljo za rododendrone in plantella železove
kelate ali tekoče železo. Spomladi
Voz s cvetjem
naša članica Olga grmovnice in živo
mejo gnoji s pametnim gnojilom formula 365.
Loreta Vlahović
Zdrave
plodovke v
rastlinjaku.
Jablana sorte
Apistar z
zvezdastimi
plodovi že
rodi.
oktober, november 2014
31
Oblikovanje vrta
Ne pozabimo
na jesensko rez
Navada je, da se konec jeseni vrt počisti in urejen prepusti
zimskemu mirovanju. K jesenskemu delu sodi obrezovanje.
V tem letnem času moramo obrezovati po pameti. Premalo
in preveč – oboje je lahko narobe.
Pri starejših in zanemarjenih grmih
izrežemo mrtve veje še pred zimo. Iz
grma jih odžagamo čim bližje tlom.
Med okrasno drevnino je večina takšne, ki
jesenskega obrezovanja ne potrebuje. V
naravi vrste preživijo brez pomoči
vrtnarja. A je treba takoj pristaviti, da prepuščene same sebi manj bujno cvetijo.
Vzgojno rez, ki oblikuje grm in ki vpliva na
cvetenje, opravimo spomladi. Jesenska
rez služi predvsem temu, da poskrbimo za
higieno in boljše zdravje rastlin, ter preprečujemo škodo, ki jo povzroči zima.
Okoli jesensko obrezanih rastlin se vrtnar
lažje obrne in opravi druge postranske
opravke.
Zdaj je čas, da pregledamo grme in drevesa. Pozorni moramo biti na zdravje. ZlaOktobra še zadnjič postrižemo živo mejo.
32
www.klubgaia.si
Glicinija je za
večino ljubiteljskih vrtnarjev velik in bujno
rastoč problem.
Manjši bo, če pred
zimo prikrajšamo
vse letošnje
poganjke.
sti v letih, ko je zelo
veliko vlage, se
rade pojavijo razne
glivične poškodbe na mladih, še ne olesenelih poganjkih. Vejica, na kateri lubje prekriva plesen, ne bo nikoli več zdrava.
Izrežemo jo in umaknemo z vrta. Podobno
naredimo z listjem, ki je očitno okuženo z
boleznimi. Ne dajemo na vrtni kompost,
temveč v rjavi zabojnik – med organske
odpadke za odvoz. Rastlinske bolezni so
sicer različne, a če niste strokovnjak, ne
morete vedeti, katere se redijo in obstanejo tudi na mrtvih listih in nato spomladi
na sveže okužujejo gostitelja in katere z
listi vred odpadejo.
Najbolj varno se je
vsega okuženega
materiala odkrižati.
Rutinsko izrežemo
tudi kar je suhih,
polomljenih in zalomljenih vej.
Hortenzije so lep
primer, da preveč
zagnanosti škodi.
Posušene socvetne
»glave« so čudovit
zimski okras, zlasti
takrat, ko se nanje
odloži ivje. Kdor reže jeseni, ne ostane le
brez zimskega okrasa, temveč lahko
ostane tudi brez cvetenja naslednje leto.
Cvetni popki so pri hortenziji čisto zgoraj,
pod cvetovi. Če jih odrežemo, ti cvetovi ne
bodo nikoli cveteli. Če odrežemo tik nad
njimi, lahko pozebejo; dokler jih ščiti suha
glava, jim zmrzal ne zavda.
Metuljke in vrtnice
V našem podnebju je nadležen in škodljiv
moker sneg. Kadar sede na metuljko
(Buddleja davidii), jo stre tako nesrečno, da
veje klecnejo pri koreninah in debelca podolžno po sredi počijo. Takšne veje se nikoli več ne dvignejo in zarastejo! Zato
metuljko porežemo približno pol metra
nad zemljo. Enako naredimo z vrtnicami.
Jesenska rez je preventivna, nič ne štejemo očes, vse porežemo na enaki višini.
Nižje izrezujemo samo tisto, kar je mrtvo
in bolno. Za umovanje in štetje popkov bo
čas marca. Zdaj režemo olistane vrhove
poganjkov, kjer bi se na oslabelih listih
pasle glivične bolezni. Rožne grme krajšamo tudi zaradi snega, če ima na kaj leči,
pritisne in polomi. Prikrajšana stebla bo
Zdaj divjakinjo samo omejujemo, da jo
bomo spomladi z manj frustracije pravilno
vzgojno rezali.
Zadnje striženje žive meje
Če je vreme stabilno, odložimo
jesensko rez vrtnic do novembra. S
krajšanjem vejic si olajšamo
predzimsko osipanje grmičev in
prispevamo k boljšemu zdravju v
naslednji sezoni.
pustil pri miru. Pokrajšane vrtnice tudi
brez težav osujemo – napravimo kupčke.
Pod odejo iz zemlje ostane žlahtni les
varen pred mrazom in tudi smrekovih vej
ni treba klestiti in nositi na vrt.
Glicinija (Wisteria sinensis) dela marsikomu
sive lase, ker se bohoti in divja. Jeseni napravimo red: vse toletne poganjke pokrajšamo na 30 cm dolžine. Na en ali dva para
popkov bomo poganjke krajšali spomladi.
Budleja, ki je pred zimo ne skrajšamo,
je hitro žrtev mokrega snega.
Striženja živih mej se pri nas ljudje lotevajo različno. Pri živih mejah je zlasti pomembno, da jih prvič postriženo takoj po
prvem sunku rasti, kasnejše ponovitve
niso tako bistvene in jih vsak opravlja po
svoji presoji.
Pogosto se v izteku poletja spet pojavijo
mladi poganjki. Ti »pokvarijo« videz
gladko strižene zelene stene, poleg tega ti
poganjki ne morejo do konca dozoreti. Če
kaj pozebe, potem pozimi pozebejo prav
ti vršički. Živo mejo lahko zadnjič postrižemo do konca oktobra in tudi še v začetki
novembra, če še ne zmrzuje. Sveže rezane
ploskve so razmeroma občutljive na izsušitve in pozebo. Komur živa meja veliko
pomeni, vedno striže šele pozno popoldne, da imajo čez noč čas, da se rana
vsaj za silo zapre, preden sept pritisne
sonce. Po drugi strani ima odlašanje z zadnjo rezjo dobro plat: ko je enkrat rastlina
v mirovanju, več v tej rastni dobi ne bo odgnala.
V Nemčiji obstaja predpis, ki od 1. marca
do 30. septembra prepoveduje striženje
živih mej, ker je to obdobje gnezdenja ptičev, ki si pogosto najdejo zavetja prav v
živi meji. Slovenci si tega ne ženemo k
srcu. Pišem pa o tem zato, ker smejo
Nemci prvič striči živo mejo šele pozno jeseni in to običajno listopadne žive meje
povsem dobro prenesejo. Zimzeleni »nenaravni« iglavci, kot so tuje (t. i. »ciprese«)
in zimzeleni listavci, kot je pušpan, takega
Listje in poganjki, ki množijo rastlinske
bolezni, sodijo v rjavi zabojnik in ne na
domači kompost.
odlašanja s striženjem ne prenesejo
dobro, ker se v temi novih poganjkov starejši odvadijo na neposredno svetlobo in
jih po krepki rezi ogroža ožig. Poleg tega
se zatemnjeni starejši deli v notranjosti
grma hitreje otresejo listov in so po rezi
prosojnejši.
Zaspanci, ki žive meje niso uredili čez leto,
naj le vzamejo zdaj v roke škarje in strižnik.
Ne kaže odlašati do pomladi, ker neurejeno živo mejo sneg močneje razpira in
huje lomi. Najprej porežemo prevešene
poganjke in se šele potem lotimo oblikovanja stranic. Upoštevamo pomembno
pravilo: živa meja mora biti v prečnem
prerezu pri dnu širša kot zgoraj, sicer bo v
spodnjem delu ogolela.
Matjaž Mastnak
Oskrba in sajenje
rastlin pred zimo
Sredina oktobra in novembra je
idealen čas za sajenje vrtnic in ostalih okrasnih rastlin,
ki jih posadimo v plantella specialno zemljo za okrasne
rastline. Vrtnice konec novembra osujemo z zemljo, ki
naj sega čez cepljeno mesto. Ob tem jih še pognojimo
z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik
in obdamo s smrekovimi vejami. S preostalim gnojilom
pognojimo še trajnice, da bodo spomladi bolje odgnale, zdaj pa odstranimo porumenelo listje, enakomerno porežemo poganjke in okopljemo.
oktober, november 2014
33
Zelenjavni vrt
Posadimo aronijo
Aronija (Aronia melanocarpa) spada med jagodičevje in zraste v obliki grma do dva
metra visoko. Izhaja iz Severne Amerike, kjer so jo gojili in uporabljali kot zdravilo že
Indijanci.
Aronija je primerna za domači vrt in za večje plantažne površine, saj nima škodljivcev, odlično prenaša tako mraz kot vročino, je neobčutljiva na onesnaženost in bolezni ter uspeva
tudi na revnih tleh. Zato jo lahko pridelujemo povsem ekološko, brez kemičnih preparatov.
Cveti belo, v aprilu, plodove pa pobiramo konec avgusta. Jagode imajo zelo močan okus, predvsem zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, kar dela sok trpek. Grm prvič obrodi po treh
ali štirih letih, največjo rodnost pa doseže po osmih. Plodove
lahko uživamo sveže ali predelane, najboljši učinek je v obliki
hladno stiskanega soka s 100-odstotnim sadnim deležem. Priporočljivo je pitje soka aronije zjutraj po zajtrku in zvečer pred
spanjem po pol decilitra. Jagode lahko tudi posušimo in zmeljemo v čaj ter uživamo preko celega dne.
Andreja Tomšič
Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana
www.kalia.si
Jesenski
plodovi z
vrtov
Narava si je nadela barvito oblačilo,
pa tudi okusi so izbrani. Zbirajte
fotografije plodov z vaših vrtov in
nam jih pošljite v pismih na Klub
Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po
e-pošti gaia@klubgaia.com. Tri najlepše
bomo nagradili z effect rodent mehko
vabo. Fotografije, vsaj 500 kb velikosti,
nam pošljite do 25. novembra.
UGODNO V VRTNIH
CENTRIH KALIA V OKTOBRU:
ARONIJA, sadika v loncu 3 l
Za člane kluba Kalia le 6,90 €
SOK IZ ARONIJE, 100% naravni,
0,7 l
Za člane kluba Kalia le 4,99 €
Sok iz aronije je na voljo v vrtnih
centrih Kalia v Ljubljani (Dolenjska c. 242), Celju (Kidričeva c. 1),
Mariboru (Tržaška c. 35), Murski
Soboti (Tišinska c. 29e), Novem
mestu (Velika Bučna vas 3b) in v Kranju na Zlatem polju (Bleiweisova 29).
Pokažite barvo svojega vrta
Veseli smo, da opazujete
naravo svojega vrta in da
imate smisel za lepo. S plantella specialno zemljo
za okrasne rastline smo nagradili 3 zveste članice.
Rozina Kum, Straža
Marta Najger, Tržič
34
www.klubgaia.si
Ljubica Pivk, Rovte
Dom brez mrgolazni
Letos je poplava miši in podgan
V obdobju pomanjkanja hrane, med večjimi naravnimi ujmami (poplave), pozimi in
zgodaj spomladi se glodavci v večji meri selijo v notranjost stavb. Z mišmi in podganami
se pogosto srečamo v kleteh, hlevih, skladiščih s hrano in celo v stanovanjskih prostorih.
Množična legla delajo tudi v okolici stavb, na njivah in vrtovih.
Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in onesnaževanju živil
z iztrebki in dlakami, predstavljajo glodavci nevarnost tudi za
različne izdelke iz papirja, lesa, plastike in tkanine. Podgane z
glodanjem električnih žic lahko povzročijo kratek stik, ki privede do požara. To se pogosto dogaja zlasti v hlevih z živino
ali skladiščih z žiti, kjer se ti zadržujejo. Poleg mehanskih poškodb na predmetih, ki so posledica grizenja, miši in podgane
prenašajo različne bolezni ter zunanje parazite, kot so bolhe,
uši in pršice. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da so miši in podgane prenašalke več kot 35 različnih
bolezni.
Bliskovito razmnoževanje miši
Miši imajo neverjetno sposobnost razmnoževanja. Grozljivo
je, da ena sama miš 8 x letno skoti po 5-10 miši in ker mlade
samice spolno dozorijo že v 2 do 3 mesecih, tako imamo
lahko v pol leta teoretično namesto z 1 mišjo opravka s kar
130.000 potomci. Podobno je pri podganah, ki imajo vsakih
2 do 3 mesece leglo s poprečno 15 mladiči, ki spolno dozorijo
v 2 do 3 mesecih. Če ne bi bilo naravnih sovražnikov in bi se
v leglih kotile pretežno samice, bi v 1 letu na vsako podgano
dobili skoraj milijon novih.
Raje dobro vabo kot slabo mačko
Tudi mačke niso to, kar so bile. Če so mrgolazni v poslopju že
prisotne, je najboljši način, da jih zatiramo z uporabo vab.
Skupine izdelkov, kot so glodacid plus, ratimor in effect rodent vsebujejo aktivne snovi, ki so zelo učinkovite predvsem
zaradi manjšega odmerka, ki je potreben, da ga žival zaužije
pred poginom. Ker se izdelki prej omenjenih blagovnih
znamk razlikujejo po učinkovitosti aktivne snovi, svetujemo
uporabo različnih vab v različnih okoliščinah. V primerih, kjer
se pojavljajo večje populacije miši ali podgan in se napadi leteh ponavljajo, svetujemo uporabo izdelkov iz linije glodacid
plus. Ti sodijo med najmočnejša sredstva za zatiranje glodavcev, ki so dostopna na tržišču in jih zaradi tega uporabljajo
tudi službe za deratizacijo. Za domačo rabo so najbolj priporočljive vabe iz blagovne znamke ratimor, ki učinkovito zatirajo večje populacije glodavcev. V stanovanjih in stavbah, kjer
so poleg ljudi prisotne tudi domače živali, svetujemo uporabo
izdelkov effect rodent, ki so manj toksični in zato manj nevarni
za neciljane organizme. Omenjene vabe razdelimo na več
oblik. To so parafinski bloki, ki so primerni predvsem za mesta
z višjo zračno vlago, pelete, žitne vabe in mehke vabe. Prav
mehke vabe so najbolj ješče vabe, saj so zaradi dobrega okusa
pri glodavcih najbolj priljubljene. Zato so mehke vabe najprimernejše vabe.
Bistveno je, kam postaviti
Zavedati se moramo, da se tako miši kot podgane najraje gibljejo ob robovih zidov in ob predmetih, ki jim lahko nudijo
zatočišče. Podgane v okolici stavb naredijo rove in se na ta
način zaščitijo pred morebitnimi plenilci, kot so mačke in psi.
Obe vrsti glodavcev se pretežno gibljeta v nočnem času. Vabe
tako postavljamo po poti, ki jih živali uporabljajo, v gnezda in
jih primerno zavarujemo pred otroki in domačimi živalmi z lesenimi deskami ali s postavljanjem v cevi. V stanovanjskih
okoljih miši zatiramo tudi z izdelkom effect rodent box, kjer
je vaba zaščitena in je zato izdelek preprost in varen za uporabo.
Mira Arh
oktober, november 2014
35
Revija Vzajemnost predstavlja
Slive za prebavo, hruške za veselje
Jesen je čas sladkih sadežev, kamor sodijo tudi slive, češplje, cimberji, ringloji in hruške
Ste vedeli, da je sliv kakih dva tisoč vrst; med seboj se nekoliko
razlikujejo po barvi, velikosti in sladkosti v polni dozorelosti,
medtem ko so češplje samo ene – domače češplje.
Dozorele slive imajo v povprečju 13 odstotkov sladkorja, ki ga
možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen vitamina B12 in biotina, zato slive delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali
imajo dobro kombinacijo bakra in cinka.
Slive so staro ljudsko zdravilo za prebavo
in odpravo hemoroidov. Vendar ni
dobro uživati preveč surovih sliv, ker to
povzroči obilico plinov v črevesju, krče
in lahko tudi drisko. Če slive uživamo v
večjih količinah, povzročajo vrenje in
draženje ledvic. To pa se ne bo primerilo, če bomo uživali kompot iz posušenih sliv. Zanje velja, da so ohranile
prav vse lastnosti svežih, a je v njih
vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, saj je delež vode precej
manjši. Le vitamina C ostane skoraj
povsem enako, kar je razumljivo,
saj je topen v vodi in se pri sušenju
izluži.
Zaradi visoke vsebnosti kalija slive
delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo v različnih dietah za
odpravljanje težav z ledvicami in jetri, pa tudi putike, revmatizma in ateroskleroze. Nekateri prisegajo na njihovo sposobnost povečevanja spolne sle.
Za hruške pa velja, da vračajo dobro voljo in navdušenje.
Imajo namreč zelo veliko folne kisline ali vitamin B9, ki spodbuja nastanek hormonov sreče. Hruške vežejo tudi težke ko-
!
Naročam revijo
!
Priimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:
Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
vine, kot sta svinec in kadmij in konzervanse iz hrane ter so
idealne za odpravljanje celulita! Za tiste z obolelim želodcem
pa velja, da naj se izogibajo svežim hruškam in si raje iz njih
skuhajo kompot.
Več preberite v oktobrski številki Vzajemnosti
Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi
četrtek v mesecu. V štiridesetih letih je postala
zanesljiva spremljevalka starejših ljudi,
saj verodostojno piše o pokojninskih
temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno,
pisno in po telefonu odgovarja na
pokojninska in premoženjsko-pravna
vprašanja ter vprašanja s področja
delovnega prava, socialne varnosti,
zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in
osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,
prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih
letih posvetiti še posebno pozornost. Prav
tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak
mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno
ugoden izlet ali letovanje po meri starejših.
Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank,
vzorcev ročnih del in nagradnih iger.
Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z
brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si
naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s
klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na
www.vzajemnost.si.
Vzajemnost je lepo darilo
Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,
sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih
praznovanjih?
Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.
Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto
(cena s popustom je 20 evrov).
Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44
in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu
obdarovancu. Mi pa
mu bomo vsak mesec
pošiljali Vzajemnost –
vaše darilo.
20z vami
let
45. sejem Narava--zdravje
prehrana
13.--16. november, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
gibanje
Živimo vitalno!
wellness
zdravje
zeleno sobivanje
naravna kozmetika
www.narava-zdravje.si
Natečaj je zaključen:
Naj naj dosežki naših članov
Vrtnarska sezona se končuje, v Klubu Gaia pa že delamo ožji izbor fotografij vaših vrtov.
Natečaj se je septembra zaključil, v novembru pa nas čaka slavnostna podelitev nagrad
najboljšim. Mnogi med vami ste se potrudili z večjim številom fotografij, kar zagotovo
pomeni, da imate več možnosti za finale.
Letos ste imeli možnost sodelovati s svojimi
vrtnarskimi fotografijami v naslednjih rubrikah:
1 NAJ motiv uporabno-okrasne
zasaditve, 2 NAJ sosed v zelenjavnem
vrtu, 3 NAJ nenavadne balkonske
kombinacije, 4 NAJ rodno drevo ali
grm, 5 NAJ atraktivna zelenica,
6 NAJ vrtni kotiček za počitek, 7 NAJ
otroška pomoč v vrtu, 8 NAJ srečen
Gaian pri vrtnarjenju, 9 NAJlepši cvet,
10 NAJvečji plod.
Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili 13. novembra ob 16.00, v Cankarjevem
domu na Vrhniki, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella
paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.
oktober, november 2014
37
38
korenina,
cvet,
list,
plod,
neugodno,
presajanje.
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
Legenda:
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/754 07 43.
Koledar del
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Zelenjavni vrt
Oktober
쐡
16
17
18
19
20
21
22
do 12.00
od 13.00
do 9.00
쐞
24
25
26
27
28
29
30
do 15.00
od 16.00
do 14.00
od 9.00
do 12.00
24h
od 13.00
킌
November
1
2
3
4
5
do 11.00
od 12.00
do 14.00
od 14.00
do 15.00
od 9.00
do 15.00
od 16.00
Vinska trta
첇
7
8
9
10
11
12
13
쐡
od 9.00
do 15.00
od 16.00
do 9.00
od 10.00
15
16
17
18
19
20
21
3h
od 15.00
do 15.00
od 16.00
do 11.00
od 12.00
8h
킌
30
December
1
2
3
4
5
od 14.00
do 13.00
od 14.00
첇
7
8
9
10
www.klubgaia.si
Vinograd konec oktobra ali v začetku novembra pognojimo z organskim
gnojilom v obliki pelet plantella organik (10 kg/100 m2).
Prvi pretok mladega vina opravimo po enem do treh tednih po trgatvi, tako
vina obdržijo svežino, prijetno kislino in čistost v vonju in okusu.
Ob pretoku vino tudi primerno žveplamo.
V ekološkem vinogradništvu uporabljamo organsko gnojilo v obliki pelet
biogrena, ki vsebuje veliko število mikroorganizmov za oživljanje tal.
Sobne rastline
쐞
23
24
25
26
27
28
V oktobru je najbolj primeren čas za zemeljska opravila na praznih
gredicah, zato jih prekopljite in pognojite z organskim gnojilom v obliki
pelet plantella organik.
Zemljo izboljšamo z dodajanjem kamninske moke plantella biovit, ki
izboljša strukturo tal.
Za razkisanje tal dodamo plantella kalcivit, ki ga ne uporabljamo sočasno z
organskimi gnojili.
Dokler tla ne zmrzujejo, izkopljemo radič za siljenje, ga porežemo na 3 cm in
ga silimo v temni kleti pri temperaturi od 10 do 12 stopinj. Korenine
pokončno vlagamo v žaganje ali mivko.
Na prazne obdelane gredice do konca oktobra posejemo ozimna žita, ki so
namenjena zelenemu gnojenju.
Do sredine oktobra je zadnji čas za delitev in presajanje dišavnic. Za boljše
vraščanje v sadilno jamo dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo.
Za pridelke, ki ostanejo na gredicah, naredimo majhen plastični tunel ali jih
pokrijemo z zimsko vrtno tkanino.
Da preprečimo klitje krompirja, ga hranimo v hladnih kleteh in shrambah,
ter potresemo s pripravkom vivera neo stop (100 g /100 kg krompirja).
12h
Če rumenijo spodnji listi in gnijejo korenine, je priporočljivo, da tudi sobne
rastline občasno zalijemo s pripravkom vivera proplant (15ml/1 l vode/m2).
Rastline z gladkimi listi poškropimo z bio plantella balzamom za liste, tako
bomo preprečili nabiranje prahu na listih.
Ciklame, vijolice in druge cvetoče sobne rastline enkrat tedensko pognojite
z visoko kakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11
vitamini.
Spatifil, difenbahijo, zamijo, fikus, draceno in druge zelene sobne rastline
tedensko gnojimo z visokokakovostnim tekočim gnojilom plantella list, ki je
obogaten z 11 vitamini.
V centralno ogrevanih prostorih listnate rastline pršimo po listih, jih
postavimo v skupine, da bodo imele boljšo mikroklimo in večjo zračno
vlažnost.
V suhih notranjih prostorih se lahko pojavijo pršice, zato sobne rastline
enkrat tedensko preventivno škropimo s pripravkom bio plantella aktiv-r.
Uši na potaknjencih sobnih rastlin poškropimo s pripravkom bio plantella
flora kenyatox verde. Pred uporabo pršilko dobro pretresemo.
Okrasni vrt
Vrtnice in trajnice tik pred zimo okopljemo in pognojimo z
organskim gnojilom v obliki pelet biogrena.
Vrtnice ogrnemo z zemljo tako, da zaščitimo cepljeno mesto.
Pokrijemo jih še s smrekovimi vejami.
V pozni jeseni z organskim gnojilom v obliki pelet pognojimo
tudi zelišča in jih pred zimo zaščitimo z debelo plastjo listja.
Nato pa to pokrijemo še s smrekovimi vejami.
Rododendronu pred zimo dodamo plantella specialno zemljo za
rododendrone, koreninski del pokrijemo še s slamo, tako jih
zaščitimo pred zmrzaljo in izsušitvijo.
Starejše grme vrtnic, občutljivih ali na novo posajenih rastlin
okopljemo, ogrnemo z zemljo, nasujemo listje, lubje ali
položimo smrekove veje.
Če je november suh, še sadimo listopadne grmovnice in
drevesa, v sadilno jamo dodamo organsko gnojilo v obliki pelet
plantella organik, ki ga zmešamo s plantella specialno zemljo za
okrasne rastline.
Iz zemlje poberemo gomolje dalij, gladiol, kan in tistih čebulnic,
ki ne prezimijo na prostem.
Več o razkuževanju čebulnic, ki jih posadimo, si preberite v
Vročih idejah na str.9.
Če je jesen sušna, je treba zalivati iglavce, sleče, pierise in
azaleje.
Mahonijo, pušpan, trdolesko, lovorikovec in ostale zunanje
rastline v posodah zakopljemo v zemljo do njenega roba in s
tem preprečimo zmrzovanje koreninske grude in izsuševanje
rastline.
V celinskem delu Slovenije posodovke (citrusi, oleander, lovor,
rožmarin, datura,…) še pred prvimi slanami premaknemo v
svetel in hladen prostor s temperaturo med 5 in 15 °C.
Vrtna trata
S trate vsaj enkrat tedensko odstranjujemo odpadlo listje z
dreves, tako zelenica ne obledi, travne bilke pa so čvrste.
Vsako leto jeseni in spomladi prezračimo trato in dodamo
plantella izbrane kremenove peske. Tako zmanjšamo pojav
mahu in snežne plesni.
Če je na trati mah, je najbolje, da uporabimo posebno sredstvo
za uničevanje mahu plantella proti mahu, ki vsebuje železo,
hranila in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal.
Za jesensko gnojenje trate v oktobru in novembru uporabimo
plantella specialno gnojilo za jesensko gnojenje trate, ki ima
večji delež kalija, tako povečamo
njeno odpornost na nizke
zimske temperature.
Ob koncu rasti travo še zadnjič
pokosimo, vendar nekoliko više
kot običajno (okrog 5 cm).
Okenske in balkonske
rastline
Pred prvo slano pelargonije, fuksije,
gomoljne begonije in druge rastline, ki
jih želimo prezimiti, prestavimo v
prezimovališče, temperatura naj bo
okrog 10 °C.
V prostoru za prezimovanje jih zalijemo
enkrat do dvakrat na mesec.
Več o ukrepih pred prezimovanjem
balkonskih rastlin si preberite v Vročih
idejah na str.9.
Če na rastlinah v prezimovališču
opazimo belo mušico oz.
rastlinjakovega ščitkarja, ukrepamo s
pripravkom bio plantella flora kenatox
verde, ki deluje tudi proti ušem.
Enkrat mesečno jih tudi pognojimo s
kakovostnim tekočim gnojilom
plantella cvet, ki je obogaten z 11
vitamini. Tako bodo rastline pomlad
pričakale v dobrem stanju.
Ko umaknemo poletne rastline z
balkonov in teras, oblikujemo jesensko
zasaditev in v korita posadimo rese,
mačehe in hebe, ki jih kombiniramo s
prezimnimi trajnicami.
Sadimo jih v pet
komponentno zemljo
plantella balkonia.
Za dognojevanje lahko
uporabimo tudi gnojilo v
obliki šumečih tablet
plantella tabs za balkonske
rastline. Ena tableta
zadostuje za 10 l vode.
Pakiranje vsebuje 14 tablet.
Sadovnjak
Na debla sadnega drevja pritrdimo bio
plantella lepljivi trak, ki prepreči, da bi
samica malega zimskega pedica
odložila jajčeca v krošnjo dreves. Tako
se spomladi (aprila) ne izležejo mlade
gosenice, ki žrejo popke in mlade liste
na sadnem drevju.
Več o jesenskem škropljenju sadnega
drevja, zaščiti pred pozebo, gnojenju,
obiranju v pozni jeseni, odstranjevanju
listja si preberite v članku na str. 24.
oktober, november 2014
39