1. No category

v» ?
te
i't
tet
te
!L''.-!.';"J . " . ' . ' l ' ' ' ' " "
l
:
,!i
:
1
te
te
1
tete
i ;
te
1 , 1
te
i
1
? £*Šf
m.,M.. < v
t
lir
VURBERG.
^rajepisno-zgodovinska črtica, iS:
*
. >•
Spisal
hM a loj
Slckovcc^
župnik p r i S v . M a r k u niže
{Ponatisek
iz „Slov.
S podobo
V
Ija.
Ptuja.
Gospodarja".)
Vurbergn.
M a r i b o r u 1895.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariborii
t i . <fr
:V*<? 5«?
II t I
t
I I M
-;<s
I I
H
$i$ s»? s « « ? < c -x- s »*
I i i I I i I I ! I I II
I
H
te te te t>?
I I T
T
TT I I 1
| T\
V U R B E R G .
Krajepisno-zgodovinska črtica.
Spisal
MATEJ
SLEKOVEC,
župnik pri Sv. Marku niže Ptuja.
(Ponatisek
iz „Slov.
Z jedno
V
Gospodarja '.)
1
podobo.
zalogi pisatelja. — T i s k tiskarno s v . C i r i l a v M a r i b o r u .
ID
UVOD.
.ed najlepše i n najrodovitnejše
kraje
n a slov. Šta-
j a r s k e m z m i r n o vestjo prištevamo Slovenske gorice,
k i se enako v a l o v o m razprostirajo m e d M u r o i n D r a v o .
Prijazne doline z b u j n i m i t r a v n i k i , r o d o v i t n i m i n j i v a m i ,
zelenimi
hostami
i n sadovnjaki
se
vrstijo
z
griči i n
h r i b i , n a k a t e r i h z o r i žlahtna v i n s k a kapljica, i n k a m o r ­
k o l i se ozre tvoje o k o , p o v s o d zagleda
znamenja
rodo­
v i t n o s t i i n blagostanja.
N a s k r a j n i južni meji S l o v e n s k i h goric,
med Mariborom i n Ptujem
v sredini
belL se n a v i s o k e m ,
s t r m e m h r i b u t i k deroče D r a v e obširno-' zidovje
precej
starega
g r a d u z lično c e r k v i c o ob s t r a n i . (Hej,^ t o-je .slavni V u r ;
berg,
kim
k i k o t n e m a priča iz s t a r o d a v n i h
ponosom
gleda
s Kačnjaka
čaaov-z
neka­
tje, d o l p*o širokem
D r a v s k e m polju ter v a b i potovalca, naj pride in-ši ogleda
njegove z n a m e n i t o s t i
—
ter se razveseli
nad krasnim, da
čarobnim razgledom, k i se o d ondot o d p i r a .
Pojdi torej, dragi čitatelj, z menoj po gladki o k r a j n i
cesti, k i drži iz Ptuja z a g r a d o m p r o t i severozahodu i n
čez dve pičli u r i b o v a po d i v n i d o l i n i c i , katero Grajena
n a m a k a , dospela do lične vurberške učilnice,
stoječe v
t i h i samotiji tik velike ceste n a desni s t r a n i .
Nekoliko
k o r a k o v od nje k r e n i v a p r i križu n a levo s t r a n ter k o r a k a j v a po uglajeni
pešpoti v p r i j e t n e m
gozdu
naprej,
in k m a l u bova dospela n a vozno cesto, k i drži o d grajščinske pristave h gradu.
K o s v a n a tej precej
cesti z a p u s t i l a z a seboj k a k i h 3 0 0 k o r a k o v ,
strmi
dospeva iz
boste n a majhno r a v n i n o s p r o s t i m razgledom v daljino.
In n a tej r a v n i n i stoji n a desni snežnobela cerkev M a ­
tere božje, n a l e v i pa se n a v r h u
berškega gradu
h r i b a vzdiguje
vur-
zidovje.
P o v a b i m te torej, dragi čitatelj, d a stopiš z menoj
v grad ter si ogledaš njegove z n a m e n i t o s t i . In k e r v e m ,
d a te bode t u d i m i k a l o ,
i n njegovih
tvoji
lastnikov,
radovednosti.
zvedeti
hočem
kaj o z g o d o v i n i
gradu
t u d i v t e m o z i r a ustreči
I.
Grad.*)
JJJa d o s p e v a h grajskim v r a t o m i n od t a m v grad,
v o l i v a a l i pešpot a l i p a vozno cesto. Pešpot vodi naju
m e d žitnico, k i je ob enem s o d a r n i c a , orožnica, lede­
n i c a itd., i n m e d z e l i n j a k o m i n c v e t n j a k o m po 7 0 stop­
n i c a h navzgor, v o z n a cesta p a n a m a ostaja n a levi
strani.
K o s v a n a p r a v i l a k a k i h 100 k o r a k o v , stojiva že
p r e d g l a v n i m v h o d o m srednjeveškega gradu. T a glavni
v h o d je obsenčen z v e l i k a n s k i m i o r e h i . N a levi s t r a n i
ga varuje močno predzidje z d v e m a v e l i k i m a t o p o m a
in d v e m a manjšima, d o l g i m a »poljska kača« i m e n o v a ­
n i m a , k i se prištevata najstarejšemu i n najznamenitej­
šemu topovju vse Štajarske iz prve polovice 1 5 . sto­
letja. Z a d n j i k r a t sta, k a k o r pravijo, z a h r u m e l a o p r i l i k i
sklenjenega m i r u 1. 1814.
S k o z i t a s e v e r n a v r a t a p r i d e v a n a prostoren pred­
dvor, k i je n a v z h o d n i s t r a n i omejen s polukrožnim
močnim z i d o m z l i n a m i z a streljanje, n a južno-zahodni
in severni s t r a n i p a z r a z n i m i poslopji. V s r e d i n i p r e d ­
d v o r a nahaja se o k o l i 8 0 m e t r o v globok studenec, iz
*) Po G . Budinsky, Schloss Wurmberg,
Top.-stut. L e x i k o n v. St., III,, 1398,
i n J . A . Janiscli,
katerega se vlači v o d a s pomočjo samotežnega kolesa,
k i m e r i več m e t r o v v p r e m e r u . O t e m s t u d e n c u p r i p o ­
vedujejo, d a s t a ga i z k o p a l a d v a k s m r t i obsojena h u d o d e l n i k a ter si s t e m življenje rešila. N e k i obok, k i
globoko v studencu p o d p i r a pečino, d a l je p o v o d govo­
r i c i , d a je o d t o d peljala podzemeljska pot v Rače, kjer
so se v 17. v e k u z b i r a l i z a r o t n i k i zoper cesarja.
P o 39 s t o p n i c a h podajva se v zgornje nadstropje
omenjenega predzidja s topovi, kjer je v i d e t i s t r e h a z a
z v o n , k i je svoje d n i tukaj visel i n ob času n e v a r n o ­
sti ljudi v k u p k l i c a l . O d tod p r i d e v a s k o z i duri n a z a ­
h o d n i s t r a n i v logarjevo stanovanje, p o d k a t e r i m je
mnogo n e k d a n j i h ječ. N a severni s t r a n i p a dospeva
skozi temen v h o d v najstarejši oddelek gradu, —
p r v o t n i grad. Njegov dvor je o b d a n z r a z n i m i o b o k i i n
mostovži, kinčanimi z grbi grofov A t t e m s o v , Larnbergov
i n Stubenbergov. V k a m n a t i s t o p n i c i k a p n i c e se nahaja
relief, predstavljajoč šest moških oseb v j a k o n a i v n i
(priprosti) obliki, k i pa je že precej poškodovan.
G r a d , postavljen v p r a v o k o t u z d v e m a n e p r a v i l ­
n i m a n a d s t r o p j i m a , je, k a k o r kaže različna z i d a v a , zi­
d a n d e l o m a v starejši, d e l o m a pa v novejši dobi. V e l i k i
stražni stolp n a južni s t r a n i je, k a k o r severni del gradu,
postavljen najbrž o d Stubenbergov
v 15. v e k u , južnoz a h o d n i del p a v s r e d i n i a l i p r o t i k o n c u IV. veka.
v
*
*
*
V gradu je 4 9 sob, p r i p r a v n i h z a stanovanje i n še
mnogo d r u g i h m a j h n i h prostorov. Pritlični p r o s t o r i so
z a p i s a r n o i n stanovanje grajskega o s k r b n i k a ter z a
gospodarske n a m e n e , 22 sob v p r v e m n a d s t r o p j u je p a
z a grajščaka i n njegovo družino. V teh najdemo pred
v s e m v o b e d n i c i (štv. 5.) lepo pohištvo v r e n e s a n s k e m
slogu, naphane živali, umetno izdelane vrče i z i l a itd.
V m a j h n i , z rudečimi preprogami prevlečeni d v o r a n i
(štv. 6.) v i d i m o z a n i m i v e slike, m e d t e m i b a r o n a W o l k e n s t e i n a i n Rottenegga z letnico 1610 i n z r o d b i n s k i m
g r b o m ; potem neko M a r i j o »Laimaulin«, b a r o n i c o , roj.
grofico W o l k e n s t e i n i n Roltenegg, v p r i p r o s t i meščanski
noši, z letnico 1 6 3 8 ; b i l a je najbrž soproga l e t a 1 6 6 7 .
u m r l e g a J u r i j a G i i n t h e r j a Herbersteinskega. Nadalje n a j ­
d e m o ondi z b r o n o m prevlečeno oprsje iz m a l c a , p r e d ­
stavljajoče bivšega deželnega glavarja n a Štajarskem,
grofa Ignacija A t t e m s , potem lepo pohištvo v r e n e s a n s k e m slogu, k r a s n a ogledala v i z r e z a n i h o k v i r j i h i n več
drugih dragocenih stvarij.
V sledeči sobi (štv. 7.) nahajajo se večinoma p r e d ­
stave iz domačega življenja i n podobe živalij, m e d t e m i
nekega 86 funtov težkega b o b r a , katerega so 1. 1 6 4 3 .
v V u r b e r g u ujeli, i n t r i kopije dvajnajsterih
najljubših
konjev nekega H e r b e r s t e i n a .
S o b a v stolpu i m a po n o v i šegi izrezano pohištvo,
razne posode iz p o r c e l a n a iz 17. stoletja, osem o v a l n i h
slik n e k d a n j i h l a s t n i k o v vurberškega g r a d u , p o t e m lepa
beneška z r c a l a i n k r a s n e svetilnike. Iz te sobe se pride
n a mostovž. Sobe o d 1. do 14. številke so d e l o m a s p a l ­
nice sedanjega l a s t n i k a , d e l o m a p a izbe z a posle i n
tujce. V s p a l n i c i štev. 4. ste dve z n a m e n i t i s l i k i , k a t e ­
r i h e n a predstavlja grofa K a r o l a W o l k e n s t e i n s k e g a z let­
nico 1641.
V t e m nadstropju je tudi grajska k a p e l i c a , s l i k a n a
v gotiškern slogu. V njej n i nič z n a m e n i t e g a in človeku
se dozdeva, d a je v k a k i n a v a d n i sobi, prirejeni z a božjo
službo. K a p e l i c o j e d a l p o s t a v i t i Gašpar Stubenberški
početkoin 16. veka, l a v a n t i n s k i škof L e n a r t P e w e r l p a
jo je d n e 2 6 . avgusta 1. 1510. posvetil v čast sv. FIorijanu, sv. Frančišku i n sv. A n i . * )
Dne 8. j a n u v a r i j a 1687 je sekovski škof J a n e z
E r n e s t vsled prošnje stare in bolne udove grofice M a ­
rije Herbersteinske d o v o l i l , d a se sme z a čas njenega
življenja služiti v tej kapelici sv. maša. P o s m r t i i m e ­
n o v a n e grofice je njena hči K r i s t i n a K r e s c e n c i j a februvarija 1687 d o b i l a enako dovoljenje »ad dies v i t a e « . )
2
*
*
*
') i n ) K n . šk. arhiv v Mariboru.
2
P o v e l i k e m h o d n i k u , k i je okrašen s 13 p o d o b a m i
n a t o r n e velikosti, predstavljajočimi štiri dele sveta, d o speva v drugo nadstropje s 14 s o b a m i . V teh sobah
je dokaj z a n i m i v e g a z a zgodovinarja, posebno slike i z
17. stoletja, katere je n a b r a l najbrž nekdo iz H e r b e r steinove rodovine. Izmed teh o m e n i m o slike M e h m e d a
Apaffi, k n e z a erdeljskega 1666, sultana A h m e d a , M u staphe, paše v A l e p u , H a s s a n a paše, v e z i r j a v B u d i ,
C o v a n s k i j a , m o s k o v i t s k e g a generala, A h m e d a C h i r a y - a ,
tartarskega generala, Sapiette, vlaškega generala, Sefer
H a z i z age, velikega vezirja, J e n n i s g e n c a , generala K o ­
z a k o v , i n več d r u g i h slik, k i se nahajajo v sobah štv.
25. i n 26.
V naslednjih sobah (štv. 27. in 28.) so slike, k i
predstavljajo razne noše; v zadnji sobi se nahajajo tudi
razne skupine i n glave serajlskih gospa, dalje P a n z
b a k h a n t i n a m i , ) predstave i z sv. p i s m a , p o t e m slika,
predstavljajoča d v a boreča se viteza.
l
V d r u g i h sobah so večinoma slike z alegoričnimi
p r e d s t a v a m i . V d e l a v n i c i nekega prejšnjih l a s t n i k o v v i ­
diš še stružnicu i n več drugega orodja, v s o b i štv. 29.
pa sliko nekega H e r b e r s t e i n o v v turški noši v čeznatorni
velikosti. N a e n i s t r a n i te slike zagledaš janičarja, n a
d r u g i p a » P e i k - a « , telesnega sultanovega stražnika. N a
n a s p r o t n i s t r a n i one v e l i k a n s k e slike je p o d o b a neke
ženske, najbrž soproge onega k o t T u r e k preoblečenega
H e r b e r s t e i n a . O slednjem se pripoveduje, d a je triko
oblečen odšel nekega dne v grajščinsko hosto n a spre­
hod. T a m je slučajno naletel n a nekatere kmete, k i so
ga, misleč, d a je turški o v a d u h , — u b i l i .
V grajski orožnici je še nekaj večjih i n manjših
topov, mnogo oklepov, r a z n i h lepo i z d e l a n i h čelad i n
čepic, r a z n o v r s t n e g a , vmes dragocenega turškega orožja,
lepa, p o p o l n a vojna o p r a v a , mnogo t e z a l n i c i n drugega
enakega orodja i n precej še dobro ohranjenega orožja
i z dobe kmečkih p u n l o v .
') P a n je b i l pastirski bog starih Grkov, bakhantine p a p i ­
janke i n pustne norice, družice vinskega boga B a k h a .
Ogleda vredne so t u d i velikanske kleti, z l a s t i p a
stare podzemeljske ječe, k i so dandanes le z a gospo­
darstvo. Najstrašnejša t e m n i c a je n a južno-zahodni s t r a n i
pod stražnim stolpom, kjer so p o m i l o v a n j a vredne o b ­
sojence iz gornje sobe s u v a l i v globočino — v večno
temo. Sedanji južni d o h o d je i z poznejših časov.
K o s v a si natančno ogledala notranjost gradu, ne
s m e v a n i k a k o r pozabiti n a k r a s n i , d a čarobni razgled,
ki se n a m a ponuja zlasti s stražnega stolpa v vsej svoji
lepoti, d a o k o zavzeto le k a r s t r m i , naj se ogleda n a
to a l i ono s t r a n .
P r o t i severu gledaš z a »Schockl-jem« p r i G r a d c u
n a desno gore »Hochlanlsch«, »Teich- i n Fensteralpe«,
n a l e v i s t r a n i p a »Rennfeld«, gorovje »Hochschwab-a«,
»Stubalpo«, G o l o v e c i n Remšnik. O d z a h o d a i n j u g a
klanjajo se t i Oplotniške i n V i t a n j s k e gore, Pohorje,
Konjiško, Laško i n Žusemsko gorovje, zeleni Boč, ve­
ličastni D o n a t i , Macelj n a hrvaški meji, pred njimi s
trto venčane Haloze, p r o t i v z h o d u p a z a Završkim go­
r o v j e m gleda tvoje oko v dalnjo hrvaško r a v a n i n v
njej mesto Varaždin. Ob levi zagledaš z n a n o hribovje
V e l i k e Nedelje i n L j u t o m e r a .
T a v e l i k i , bogati o k v i r kinčajo p a še druge gore,
h r i b i i n griči, k i stojijo pred o n i m i ter razgled še lepše
i n krasnejše vspodabljajo;
kajti d o z d e v a se n a m a , d a
je v s a n a r a v a , k a k o r daleč jo pregledava, plastična i n
v s t o p n i c a h sezidana. T a k o gleda\a od severa p r o t i
j u g u Sausalske v i n o r o d n e griče, W i l d o n s k e višine, S v .
D u h a p r i Lučanah, S v . Križ i n S v . K u n g o t o n a K o z j a k u ,
Sv. U r b a n a višje K a m i l i c e , S v . M i h a e l a , Sv. L e n a r t a ,
Sv. Križ n a d S l i v n i c o , S v . M a r t i n a n a P o h o r j u i n še
več d r u g i h . P r o t i v z h o d u vidijo se brezštevilni griči S v .
A n t o n a i n S v . Andraža, bogati v i n s k i bregovi K a p e l s k i
p r i R a d g o n i , J e r u z a l e m , Sv. Tomaž i n S v . L e n a r t p r i
V e l i k i Nedelji.
venec
Zelo k r a s n o vzdiguje se iz z a h o d n i h nižav bogati
prelepih v i n o g r a d o v s t e m n i m i gozdi v ozadju,
k a k o r višine Pekerske i n Lerabaške, m e d t e m i vzgledni
v i n o g r a d i grofa M e r a n ; dalje proti jugozahodu R a z v a n j ski, Hočki, Radizeljski i n Ritosnojski v i n s k i hribčeki,
p r o t i severo-zahodu p a Kamniške i n Selniške gore.
Največjo lepoto v s e m u razgledu podajejo p a g r a ­
dovi, cerkve, kapelice i n različna poslopja, k i se človeku
dozdevajo k a k o r bliščeče zvezdice n a ponočnem nebu.
R a z u n štirih m e s t : M a r i b o r a , Ptuja, Ormoža i n Varažd i n a v i d i m o o d t o d 8 3 cerkev i n 21 gradov.
Jn k v s e m u t e m u k a k o veličasten je^ še razgled
po vsem P t u j s k e m polju, največji r a v a n i n a Stajarskem,
k a t e r a leži p r e d n a m i k o t v e l i k a n s k i lepo obdelan park,
katerega napaja srebrnopena D r a v a , k i se enako r a z ­
draženi kači vije od severozahoda
proti j u g o v z h o d u !
K a k o r o t o k i v sredi m o r j a se v r s t i vas z a vasjo i n i z ­
m e d hiš se bliščijo kapel i n cerkev z v o n i k i . K d o bi to
.gledal i n b i s p s a l m i s t o m z a v z e t ne z a k l i c a l : «(iospod,
Gospod naš, k a k o čudovito je tvoje i m e po vsej z e m ­
lji!« (Ps. 8, 2.)
G r a d V u r b e r g , k i leži p o d 46° 4 0 ' severne širine i n
33° 2 8 ' vzhodne dolžine, i m a v klimatičnem o z i r u j a k o
prijetno l e g o ; kajti o d severa s e m ga varujejo m r z l i h
vetrov planine zgornje i n srednje Stajarske, od j u g a p a
ga lahko dosegajo topli v e t r o v i cvetoče in gorke Italije.
V s a k e m u opazovalcu tega obširnega zidovja se n e ­
hote v r i n e vprašanje, k d o n e k i j e p o s t a v i l grad i n k a ­
teri gospodje so v teh v e l i k a n s k i h in veličastnih p r o ­
storih gospodarili skoz sto in stoletja?
Zelo r a d i b i
ustregli t a k i radovednosti i n podali natančno zgodovino
gradu, ali vkljub m n o g o s t r a n s k e m u
raziskovanju nam
to n i mogoče, — le v nedovršenih o b r i s i h m o r e m o čitatelju p r e d oči postaviti gradu preteklost in opisati
življenje i n delovanje njegovih n e k d a n j i h l a s t n i k o v .
II.
Zgodovina gradu.
z g o d o v i n a starega V u r b e r g a je, k a k o r sploh zgo­
d o v i n a srednjeveških gradov naše d o m o v i n e , t e m n a i n
p o l n a pravljic.
Z l a s t i o vurberškem K r s l n i k u a l i K r e s n i k u , k i se je z velikansko kačo bojeval in j o premagal,
v6 slovensko ljudstvo še dandanes m n o g o p r i p o v e d o v a t i .
P o ljudski g o v o r i c i * ) je vurberški grad zelo star,
kajti z i d a l i so ga o k o l i 1 1 1 . leta p r e d K r i s t u s o v i m r o j ­
s t v o m . Najprej so hoteli grad postaviti n a G r m a d i , v i ­
s o k e m bregu p r o t i z a h o d u , p a k o l i k o r k a m e n j a so po
d n e v u n a G r m a d o s p r a v i l i , toliko so ga drugo j u t r o
našli n a drugem, nižjem b r e g u ; kajti hudi d u h je po
noči vse kamenje tje z n o s i l . In tako so m o r a l i g-rad
p o s l a v i t i n a t e m bregu, kjer še sedaj stoji.
V vurberškem gradu se je r o d i l K r s t n i k ali K r e s nik. S p o z n a l i so ga po k o n j s k i h k o p i t i h i n m o r a l i so
ga desetkrat k r s t i t i . Z n a l se je v vse s t v a r i spremeniti.
K e d a r se je tepel z d r u g i m i Krstni-ki, imel je k a m n a t o
obleko, d a m u n i mogel n i k d o do živega. K r s t n i k je b i l
')
D r . J . Pajek,
ČrHce iz duševnega žitka staj. Slovencev.
malokedaj d o m a , kajti zahajal je v druge dežele n a boj.
Največkrat so ga kmetje videli, d a j e v p o d o b i svinje s
k o n j s k i m i k o p i t i po polju letel.
A k o je vurberški K r s t n i k zmagal, bilo je v naši
deželi vsega d o v o l j ; — polja so lepo obrodila, v g o r i ­
c a h je b i l a o b i l n a trgatev i n ljudje so b i l i z d r a v i i n v
v s e m srečni. Če je p a bil z m a g a n , n a s t a l a je nevolja
z a nevoljo; polja i n v i n o g r a d i so bili n e r o d o v i t n i i n
m e d t e m , ko so drugod k r u h s v i n j a m m e t a l i , v l a d a l a
je v naši deželi grozna l a k o t a i n ljudje so bolehali i n
u m i r a l i z a kužnimi boleznimi. K o je nekdaj slaba l e t i n a
bila, se j e g o v o r i l o : Naš K r s t n i k i n tuji s t a se p o s k u ­
sila z a žito. V z e l a sta snop žita i n se začela zanj t r ­
gati. Našemu je ostalo s a m o vezilo v r o k a h , vse drugo
pa je tuji odnesel. K o je prišla žetev, delali so p r i n a s
debela vezila, k e r le v v e z i l i h je bilo kaj žita, v s n o p u
p a celo m a l o , k e r je naš K r s t n i k snop zgubil i n le ve­
zilo dobil. A k o se kedaj n a j a s n e m n e b u bliska, pravijo,
da se K r s t n i k i m e d seboj sekajo.
K r s t n i k ali K r e s n i k se je e n k r a t zaljubil v lepo
hčer kačje kraljice. K e r n i drugače mogel p r i t i v k r a ­
ljičino palačo, s p r e m e n i l se je v palčnika. K o je n a
dvorišče prišel, so se m u v s i smejali i n ga z a n o r c a
i m e l i . P o noči p a se je s p r e m e n i l v lepega j u n a k a i n
j e kraljičino s seboj vzel. Maščevati se n a d n j i m , poslal
je kačji kralj zmaja, — sasa a l i sesa v V u r b e r g . Zmaj
je lezel prek Drave, p r a v i ljudstvo, i n je b i l tako g r o ­
z o v i t o velik, d a je t o k D r a v e zadrževal. D r a v a je pre­
stopila svoj breg i n je p o p l a v i l a vse P t u j s k o polje. Kača
se je v l e k l a skoz gorice, kjer se še sedaj vijugast j a r e k
v i d i , p r o t i s i l n e m u gradu ter je o k l e n i l a s s v o j i m t r u ­
p l o m gradu močno zidovje, rep v gobec potegnivša. V
gradu je 'živela z a p r t a lepa kraljičina z i m e n o m V e s i n a .
Sest mesecev je zmaj n a V e s i n o pred g r a d o m prežal.
N a J u r i j e v o je p a prišel lepi grof K r s n i k s s v e t l i m m e ­
čem i n se je p o s t a v i l n a d kačo. Kača p a je i m e l a per o t i i n je v z r a k zletela. P a tudi K r s n i k je vedel l e t e t i ;
— z r a s t l a so m u k r i l a i n v z r a k u se ses i n K r s n i k
h u d o vojskujeta. K r s n i k p r e m a g a kačo, vrže j o v glo­
b o k i grajski studenec, i n jo t a m p r i k l e n e s s i l n i m l a n -
c e m n a pečino, kjer še dandanašnji leži. K o je K r s n i k
sesa premagal, p a d a l a je s a m a z l a t a pšeničika n a z e m ­
ljo. K r s n i k si je V e s i n o vzel z a ženo i n je ž njo srečno
živel.
Vurberškega K r s t n i k a je p a zelo m i k a l o , d o b i t i
t u d i še k r o n o kačje kraljice. T a k r o n a je b i l a j a k o ču­
dovita. K d o r b i j o d o b i l , i m e l b i z m i r a j dosti denarja.
V e n d a r je bilo p r a v težko dobiti k r o n o , k e r jo je kačja
k r a l j i c a j a k o skrbljivo čuvala. T a t b i p a b i l t u d i u k r a ­
deno k r o n o težko unesel, k e r b i ga t r u m a kač, o d k r a ­
ljice p o s l a n i h , k m a l u došla. V s e k a k o p a sklene v u r b e r ­
ški K r s t n i k i t i po k r o n o . O s k r b i s i torej o d svojega do
kačjega grada m l a d i h , čvrstih konj, s a m p a se p o d a
v kačji grad. K o tje pride, najde k r a l j i c o v e l i k o k r a t
o k o l i mize z a s u k a n o . K r s t n i k se je zgrozil, ko je strašno
kačo ugledal. Sčasom se je o h r a b r i l i n začel s kačo
k v a r t a t i ; - i g r a l a s t a p a z a k r o n o kačje kraljice. K r s t ­
n i k je i m e l psa, k i m u je karte vzdigoval, če m u je
k a t e r a n a t l a p a d l a ; kača p a si je m o r a l a s a m a k a r l e
v z d i g o v a t i . P r i t a k i priložnosti v t a k n e K r s t n i k n a m i z i
ležečo k r o n o v žep, — česar k r a l j i c a niti z a p a z i l a n i .
K r s t n i k je premišljeval, k a k o b i ušel. Skonča igro, k r a ­
ljici se priporoči i n h i t i , k a r m o r e , o d ene konjske p o ­
staje do druge. K o k r a l j i c a t a t v i n o z a p a z i , zažene s t r a ­
šen k r i k po deželi i n brzo pri vrši o d vseh s t r a n ij g r o z n a
množica v e l i k a n s k i h kač. V s a t r u m a h i t i z a K r s t n i k o m ,
k i p a j i m je le ušel v grad. V s e kače so opešale, le
ena s a m a je do V u r b e r g a prilezla. K o v r a t a z a p r t a
najde, tresne z r e p o m po njih, d a se je celi grad stre­
sel. P o t e m se je vlegla i n je ležala vedno pred gradom.
V s a k d a n m o r a l i so jej dati vedrico m l e k a . K o je p a
grof, vurberški K r s t n i k , u m r l , čul se je p r i gradu s t r a ­
šen v r i s k , i n kača je hitela p r o t i D r a v i . Kjer»je lezla,
bilo je v i d e t i , k a k o r b i s p l u g o m brazdo rezal.
*
*
*
T a k o i n enako pripoveduje slov. ljudstvo. Nemški
zgodovinarji
p a pripovedujejo o štajarskem vitezu, z
i m e n o m P o p o , k i je k o n c e m 1 1 . v e k a živel v bližini
ptujskega mesta. B i l je pogumen i n zelo močen j u n a k
ter je v hosti sedanjega V u r b e r g a z gorečim p o l e n o m
u b i l velikanskega - zmaja, k i je p r e b i v a l c e m
ondotnega
kraja delal leto z a l e t o m m n o g o škode. V r h u h r i b a je
p o t e m početkom 12. v e k a p o s t a v i l grad, katerega je
po zmaju, k i je o n d i razsajal, i m e n o v a l » W u r m b e r g « .
In zmaja so l a s t n i k i V u r b e r g a i m e l i tudi v svojem grbu, ter
so se po gradu i m e n o v a l i gospodje Vurberški. T a k i h '
našteva K . S c h m u t z
po njem pa J . A . J a n i s c h )
več, namreč 1 1 3 0 Otmarja, 1 1 9 0 K o n r a d a , 1 2 0 0 L e o ­
polda, 1250 "VVilfinga i n 1 2 7 3 F r i d e r i k a , a slednja d v a
nista mogla biti več l a s t n i k a V u r b e r g a .
S p l o h p a i m e n o v a n i h ne o m e n j a n o b e n a do zdaj
z n a n a štajarska l i s t i n a ; — kje j i h je zasledil S c h m u t z ,
n a m n i znano. V s t a r i h l i s t i n a h je grad V u r b e r g n a ­
veden
p o d različnimi i m e n i :
»Castrum V r m b e r c h ,
Wurmberc,
Wormberch,
častnim
W u r m b e r c h , vest
Hurmberg, V V u n m v e r g , havvs
VVurmberg, vest B u r m ,
W u r b i n b e r g , slos
Wurmerberg,
VVurmburg,
geslos
Wurmberg, itd.« )
8
8
Najpred se grad imenuje I. 1244. V n e k e m V u r ­
berg zadevajočem z a p i s n i k u listin iz 1. 1543 je namreč
citati d o s l o v n o :
>>Ain lateinischer satzbrief d a r i n c n herr A m b l r e i c h
v o n S t u b m b e r g h e r r n Sch\veikhartten v a n l l o l l m v u r g
W u e r m \ v e r g auf a i n v e r z u k h e n tag 130 m a r k h phening
versctzt, des d a t u m stett 1 2 4 4 jar.« *)
P o t e m b i torej do 1. 1244. b i l V u r b e r g posedal
A m b l r e i c h Stubenberški, a t a je grad omenjenega leta
z a 130 m a r k z a s t a v i l Sclvvveighartu ali S u i k e r j u H o l e n burškemu n a Koroškem.
Slednji je u m r l brez dedičev 1. 1245. i n V u r b e r g ,
ki je b i l solnograški fevd, podedoval je njegov s o r o d n i k
l l a r t n i d P t u j s k i , deželni glavar n a Štajarskem. T a je
dne 2. o k t o b r a 1247 p r o d a l v L i p n i c i solnograškemu
')
')
)
)
2
a
4
Ilist. Top. Lexic,on v. St. IV., 415.
Top.-stafc. Lexicon v. St. III., 1399.
J . v. Z a k n , Ortsnamenbucb der Steierm. i m Mittelalter, 513.
J . v. Z a l i n , Urkundenbueh des Herzogth. St., II., 555.
nadškofu E b e r h a r d u II. v s a l a s t n a i n fevdna posestva v
Lungavi i n v Tamswegu
ter je obljubil, d a bode
svojega s i n a oženil s hčerjo katerega nadškofovega m i nisterijala. Zato p a je d o b i l v fevd grad V u r b e r g i n
225 m a r k v s r e b r u d o h o d k o v v L i p n i c i i n v P t u j u . *)
H a r t n i d I. P t u j s k i , s i n F r i d e r i k a L , je k o t deželni
glavar n a Štajarskem (1231 — 1258) s s v o j i m b r a t o m
F r i d e r i k o m II. v l i s t i n a h večkrat naveden ter je b i l v
tej z a Štajarsko prežalostni dobi z n a m e n i t a oseba.
F r i d e r i k B o j e v i t i (1230 — 1246), poslednji
voj­
v o d a i z hiše Babenberške, našel je v b i t k i z Ogri ob
L i t a v i 15. j u n i j a 1 2 4 6 . 1. smrt, b o d i s i po sovražni r o k i ,
bodisi, k a k o r gre g o v o r i c a , — z a v r a t n o po domačih
nasprotnikih.
P o njegovi s m r t i so z a Štajarsko prišli žalostni
časi, o k a t e r i h nemški pesnik U l r i k L i c h t e n s t e i n s k i p r i ­
poveduje, d a se je noč i n d a n k r a d l o , d a so se b o ­
gatini m e d seboj p r e p i r a l i , d a je mladež svoje p r e ­
moženje z a p r a v l j a l a i n ga z r o p o m n a d o m e s t i t i hotela.
In t a doba, — medvladje
z v a n a , — trajala je dolgih
36 let. A v s t r i j o i n Štajarsko, k i s t a bili zdaj brez go­
spodarja, s m a t r a l je t a k r a t n i nemški cesar F r i d e r i k II.
H o h e n s t a u f e n s k i z a državni fevd, k a t e r i i m a zdaj njemu
pripasti. Z a t o je o n p o s t a v i l v deželo svojega n a m e s t ­
n i k a O t o n a Ebersteinskega, k a t e r i naj bi obe deželi v
njegovem i m e n u v l a d a l .
T a k r a t n i papež Inocencij IV. je b i l p a velik n a ­
s p r o t n i k cesarske r o d o v i n e Hohenstaufenske i n n i trpel,
d a bi b i l a o n a o k r e p i l a . Z a t o je hotel Štajarce n a to
n a k l o n i t i , d a bi bili sestro pokojnega vojvode, Marjeto,
ali njegovo unukinjo^ (iero p r i p o z n a l i z a v l a d a r i c o S t a jarske. K e r p a ga Štajarci niso takoj ubogali, p r e t i l
j i m je s k a z n i m i . A vse n i nič k o r i s t i l o . N a p o s l e d j i h
kaznuje z največjo c e r k v e n o kaznijo, z i n l e r d i k t o m , k i
prepoveduje vsaktero očitno službo božjo. V k l j u b t e m u
so ostali Štajarci zvesti cesarju, k i j e z a E b e r s t e i n o m
1. 1249. poslal goriško-tirolskega grofa M e i n h a r d a z a
n a m e s t n i k a Štajarske. Cesarja F r i d e r i k a p a zadene
') D r . A l b . v. Mucbar, Gescb. Steierm., V . , 209.
1. 1 2 5 0 . nagla s m r t . Z a svojega dediča v A v s t r i j i i n n a
Štajarskem je sicer i z v o l i l svojega u n u k a F r i d e r i k a , s i n a
Marjete Labenberške, p a tudi tega je s m r t že v sledečem
letu pograbila. Oblast M e i n h a r d o v a je b i l a že po c e ­
sarjevi s m r t i prenehala, zato je t a z a p u s t i l deželo, k i je
ostala brez vladarja. A k m a l u so se našli k a n d i d a t i ,
k i so po njenem posestvu hrepeneli. E d e n t e h j e b i l
Češki O t o k a r II., k i se je b i l r a v n o z a r a d i tega poročil
s staro Marjeto tJabenberško, d a b i si k o t njen z a k o n s k i
soprog p r i d o b i l večje p r a v i c e do avstrijske in štajarske
dežele. A v s t r i j s k i s t a n o v i so b i l i 1. 1 2 5 1 . s a m i r a d i
Otokarja Češkega z a svojega vojvodo i z v o l i l i , i n 1. 1 2 5 2 .
je tudi rimsko-nemški cesar
( R i h a r d Angleški) a v ­
strijsko i n štajarsko deželo izročil O t o k a r j u v fevd.
A
tudi ogerski kralj B e l a I V . je hrepenel p o zapuščenih
deželah, katere b i b i l r a d z a svojega sina Štefana p r i ­
dobil. N a r a v n o je tedaj, d a je n a s t a l a vojska m e d
o b e m a pretendentoma.
Stajarska, k i je b i l a že o k o l i
1. 1 2 5 1 . prišla O g r o m v oblast, je mnogo trpela.
v
F r i d e r i k II. i n njegov b r a t H a r t n i d P t u j s k i s t a bila,
k a k o r drugi štajarski p l e m e n i t n i k i , zelo n e z a d o v o l j n a z
ogersko vlado, z l a s t i j i h j e p a razžalil kraljev n a m e s t ­
n i k n a Štajarskem, grof Štefan Šubic iz Zagreba, p r e d ­
nik Z r i n j s k i h , b a n H r v a t s k e , k i je Štajarce zaničljivo
i m e n o v a l kupljene služabnike ogerske. Z a t o so se dne
7. maja 1253 v L j u b n e m n a gornjem Štajarskem p o ­
svetovali z deželnimi s t a n o v i i n so Češkega O t o k a r j a II.
i z v o l i l i z a deželnega vojvodo. V s l e d tega je ogerski d e ­
želni glavar m o r a l Štajarsko zapustiti. P a še v t i s t e m
letu je kralj B e l a poslal omenjenega Štefana z veliko
a r m a lo zopet n a Štajarsko. T a je začel Ptuj z vso silo
oblegati. P a preden še je mesto prišlo O g r o m v oblast,
je F r i d e r i k P t u j s k i s pomočjo Seifrieda Marenberškega
sovražnika nepričakovano napadel i n pregnal. N a p r i ­
govarjanje papeževo s k l e n i l se je v B u d i dne 3. a p r i l a
1. 1254. m i r , po k a t e r e m je Štajarska p r i p a d l a m l a d o ­
l e t n e m u s i n u ogerskega kralja, Štefanu, A v s t r i j a p a Če­
škemu O t o k a r j u II. R a d i m l a d o l e t n o s t i novega vladarja
štajarske ga, Štefana, upravljal je štajarsko deželo i m e ­
n o v a n i Štefan Šubic iz Z a g r e b a . A l i ž n j i m je ljudstvo
v
v
v
bilo k m a l u zopet nezadovoljno,
zlasti p a plemenitaši,
ker M a d j a r i niso hoteli njih p r a v i c p o t r d i t i , i n ker se
je vsako že tako neznatno upiranje takoj s silo u k r o t i l o .
Najbolj pa je Štajarce razkačilo b r e z o z i r n o posto­
panje p r o t i Seifriedu Marenberškemu. P o nedolžnem z a ­
rote obdolžen, b i l je v G r a d e c pred deželno sodnijo p o ­
k l i c a n . K e r p a n i ob določenem času prišel, o d p r a v i l
se j e grof Štefan, k i se v n e k i adrnontski listini i m e ­
nuje »dux Zagrabiae, c a p i t a n u s S t v r i a e gloriosus«, —
— m a h o m a z vojaško t r u m o v M a r e n b e r g ter je začel
Seifrieda v njegovem gradu oblegati.
P a Hartnid Ptuj­
s k i j e z b r a l nezadovoljne deželane ter je s p l e m e n i t n i k i
Dravske doline u d a r i l n a d oblegovalce. Grof Štefan je
komaj v M a r i b o r utekel, a t u d i od t o d ga j e H a r t n i d
Ptujski podil p r o t i B o r l u , kjer bi ga b i l najbrž živega
zasačil, ako b i ne b i l srečno D r a v e preplaval in n a
Ogersko utekel. T a m se je pri kralju i n vojvodi pritožil
zlasti zoper H a r t n i d a Ptujskega.
K r a l j Bela, razkačen čez toliko nezvestobo, ukaže
sinu Štefanu, naj se s precejšno a r m a d o takoj poda pred
Ptuj ter naj ne miruje, dokler m e s t a in g r a d u v svojo
oblast ne d o b i
H a r t n i d Ptujski je sicer 1. 1 2 5 8 . oboje
z v e l i k i m p o g u m o m b r a n i l i n odbijal sovražne napade,
a dolgo se ne b i b i l mogel držati. 0 p r a v e m času je
prišel U l r i k , bivši s e k o v s k i škof, kot solnograški nadškof
iz R i m a , kjer je b i l prejel palij, pred Ptuj. S seboj je
prinesel p i s m o papeža, k i je b i l Ogrom naklonjen, in
vsled tega je mesto Ptuj z g r a d o m bilo O g r o m izročeno.
H a r t n i d P t u j s k i , k i je m o r a l plačati 1500, a l i k a k o r t r - -fdijo drugi, celo 3 0 0 0 m a r k v srebru, se je zapustivši
Ptuj, preselil v V u r b e r g .
Prestolonaslednik Štefan je n a to dobil Štajarsko
v oskrbovanje, Ptuj pa za-se in svojo zalo soprogo E l i ­
zabeto, k i je k m a l u p o t e m prišla tje ter je v gradu s t a ­
n o v a l a . P a že v naslednjem letu 1259. je s soprogom
Štefanom odpotovala nazaj n a Ogersko i n n a m e s t n i k
čez Štajarsko je p o s l a l že večkrat n a v e d e n i grof Štefan
Šubic. K e r pa je tudi zdaj zelo brezozirno vladal, r a z ­
kačilo je to Štajarce tako, d a so z a orožje zgrabili i n
d e c e m b r a 1259 v i l dneh Ogre iz dežele izgnali, — le
Ptuj Se je ostal v n j i h o v i oblasti.
Štajarski plemenitaši, k i so le predobro vedeli, d a
Ogri ne bodo m i r o v a l i , o b r n i l i so se že o n o v e m letu
1260. zopet do Otokarja.
K o so torej hoteli Ogri spo­
m l a d i t. 1. pod v o d s t v o m Štefana v d r e t i n a Štajarsko,
našli so mejo močno z a v a r o v a n o ;
kajti O t o k a r je b i l
še o p r a v e m času O t o n a Hardečkega tje poslal.
Vsled
tega so se o b r n i l i n a drugo s t r a n , a l i pred K r o i s s e n b r u n n o m n a M o r a v s k e m polju našli so zasluženo p l a ­
čilo; — bili so p o p o l n o m a potolčeni i n Štajarska je
prišla v last O t o k a r j u .
K m a l u potem je V u r b e r g zadela žalostna osoda.
F r i d e r i k P t u j s k i , k i je z b r a t o m H a r t n i d o m V u r b e r g po­
sedal, je namreč O t o k a r j u o v a d i l , d a so se n e k a t e r i
štajarski p l e m e n i t n i k i , zlasti grofa Pfannberška, R e r n h a r d i n U l r i k , ter H a r t n i d VVildonski bili zoper njega
z a r o t i l i z a r a d i njegove ostre vlade.
T u d i z n a n i pesnik
U l r i k L i c h t e n s t e i n s k i i n W u l f i n g Stubenberški sta b i l a
tožena. O t o k a r , zelo razkačen, j e vse k a k o r zatožence,
tako o v a d u h a p o k l i c a l v V r a t i s l a v o , i n F r i d e r i k P t u j s k i
je m o r a l svojo tožbo očitno p o n o v i t i . T o je t u d i storil,
/atoženci so ga sicer i m e n o v a l i hudobnega lažnivca
i n o b r e k o v a l c a ter ga k l i c a l i n a dvoboj,
ali Oto­
k a r slednjega
n i dovolil, ampak je d a l vse z a p r e t i ;
— ne le zatožene, temveč t u d i tožnika je v t a k n i l v
n e k i močno utrjen grad, kjer so 26 tednov z d i h o v a l i .
M e d t e m je d a l O t o k a r porušiti vse njihove gradove.
^ T u d i V u r b e r g je b i l k o n c e m 1. 1 2 6 7 . r a z d j a n i n r o v i
o k o l i gradu z r a z v a l i n a m i z a s u t i ; — »dacz W u r m b e r i c h
m i t er d e n G r a b e n m i t der Purckhma\ver«, poroča O l o k a r Hornečki. )
J
Dne 1. a p r i l a 1. 1268., n a cvetno nedeljo je Oto­
k a r jetnike i z p u s t i l , obdarivši je z r a z n i m i dragocenostmi,
d a b i škodo i n s r a m o t o toliko ložje pozabili.
K o je p o t e m 1. 1276. Rudolf Habsburški si Šta­
j a r s k o p r i b o r i l , b i l i so vsled dne 2 1 . n o v e m b r a t. 1. s k l e n ­
jenega m i r u v s i gradovi, trdnjave i n posestva, k a r si
!
) D r . A l b . v. Muchar, (Jesch. Stcierm., V . , 322 in 324.
j i h je b i l O t o k a r prisvojil, prejšnjim l a s t n i k o m izročeni,
in tako je tudi F r i d e r i k III. P t u j s k i , povišan v deželnega
maršala, dobil z d r u g i m i gradovi t u d i razdjani V u r b e r g
nazaj. D a l je p o t e m p o s t a v i t i n o v i grad, k a t e r i še de­
l o m a danes stoji.
*
*
*
F r i d e r i k III. P t u j s k i je i m e l večletne razprtije s
solnograškim nadškofom, s v o j i m
fevdnim
gospodom.
D a s i je kot l e v d n i k b i l od nadškofa odvisen, obnašal
se je celo s a m o v l a s t n o ter je s fevdi r a v n a l , k a k o r s
svojo l a s t n i n o . S k l i c e vaje se n a zgodovinsko p r a v o je
celo t r d i l , d a solnograški nadškof ne m o r e i n ne s m e
p r i d o b l j e n i h fevdov d r u g e m u izročiti, k a k o r le n j e m u i n
njegovim dedičem. P o r a v n a t i to neljubo zadevo, p r i z a ­
deval si je nadškof F r i d e r i k že dne 1. j a n u v a r i j a 1280
v L i p n i c i , a l i k e r se tukaj niso m o g l i zjediniti, pogajali
so se še dne 14. j u n i j a , p o t e m 17. i n 18. j u l i j a t. 1. v
S o l n o g r a d u , kjer se je F r i d e r i k III. Ptujski slednjič v e n ­
darle u d a l ter se odpovedal v s e m d o z d e v n i m p r a v i c a m
zlasti n a grad i n mesto Ptuj i n n a vogtijo nadškofovs k i h l a s t i n v o k r a j i n i . Nadškof p a je njemu i n njegovim
dedičem izročil častno službo grajskega k n e z a čez g r a d
i n mesto P t u j z m i t n i n o i n c o l n i n o ob tržnih d n e h v
obmestju in zunaj. )
1
K o p a je nadškof F r i d e r i k dne 7. a p r i l a 1 2 8 4
u m r l ter m u je sledil Rudolf iz plemenite
rodovine
i l o h e n e c k , ponovile so se stare razprtije še v obilnejši
m e r i , z l a s t i potem, ko F r i d e r i k III. P t u j s k i n o v e g a n a d ­
škofa o p r i l i k i njegovega p r i h o d a v Ptuj še v tamošnji
g r a d n i hotel spustiti.
V r h u te očitne razžalitve je več solnograških fev­
dov p r o d a l brez vsakega dovoljenja i n s t e m oškodoval
svojega fevdnega gospoda. Z a r a d i tega je b i l dne 3. feb r u v a r i j a 1 2 8 5 p o k l i c a n v G r a d e c pred deželno sodnijo.
K e r p a n i hotel tje p r i t i , zgubil je vsled razsodbe z dne
5. j u l i j a t. 1. V u r b e r g i n vse solnograške fevde. Se le
' i Dr. Ali), v. Muchar, Goseh. Steienn., V., 438.
vsled posredovanja n e k a t e r i h p l e m e n i t n i k o v , zlasti p a
nemških vitezov, k a t e r i m je dne 8. j u l i j a 1 2 8 5 prepustil
p a t r o n s t v o čez velikonedeljsko c e r k e v ) , se je F r i d e r i k
v naslednjem letu u d a l z a h t e v a m nadškofa ter m u iz­
ročil ptujski grad. N a to je nadškof Rudolf F r i d e r i k u
podelil dedne solnograške fevde i n dne 16. d e c e m b r a
1286 tudi V u r b e r g . P a z a slednjega m o r a l je v p o r a v ­
n a v o storjene škode plačati 5000 m a r k v srebru.-)
1
K m a l u potem, toda gotovo še le po 1. 1288. ) je
F r i d e r i k III. P t u j s k i u m r l . K e r n i otrok imel, p o d e d o v a l
je njegovo imetje njegov brat H a r t n i d II.
J l a r t n i d a H. Ptujskega z g o d o v i n a n i k a k o r ne h v a l i ,
kajti b i l je trdosrčen vitez brez vesti i n poštenosti, k i
je s podložniki neusmiljeno r a v n a l i n v s a k o v r s t n e k r i ­
vice doprinašal. Z a t o je solnograški nadškof štajarsko
fevde, m e d n j i m i tudi V u r b e r g , izročil njegovemu sta­
rejšemu s i n u Herdcggu.
:!
Ilerdegg P t u j s k i , maršal n a Štajarskem, i n njegov
brat F r i d e r i k s t a z l a s t i z a Ormož z n a m e n i t i osebi. D a l a
sta namreč v četrtek pred v n e b o h o d o m K r i s t u s o v i m 1.
1331. tamošnjim tržanom tiste meščanske pravice^ i n
svobodščine, k a k o r so j i h i m e l a d r u g a m e s t a n a Šta­
j a r s k e m , z l a s t i Ptuj.' )
1
llerdeggu je k o n c e m prve polovice 14. v e k a sledil
s i n H a r t n i d 111. N j e m u in J l a r t n i d u , s i n u A m e l r i c h a
Ptujskega, je solnograški nadškof Ortolf dne 13. maja
1363 d o v o l i l , d a smeta svoja posestva, fevde i n l a s t i n o
združiti, toda m o r a l a sta pod kaznijo zgube o b l j u b i t i ,
da solnograških fevdov ne b o t a n i k d a r utajila ali prodala/')
') Pettenegg, LTrkunden des Deutsch-Ordensarcbives, I., ](;.]
) D r . A l b . v. Muchar, Gesch. Steienn., VI., K i . , 17., 31. j„
32. D a bi navedene razprtije s solnograškim nadškofom imel Hart­
nid II. Ptujski, kakor trdi F e r d . Raisp v svoji knjižici: Pettau —
na str. 251., je zgodovinsko neutemeljeno.
) Dne 27. maja 1288 še v neki listini obljubi grofu (Jlriku
Vobreškemu (lleunburg na Koroškem) vogtijo v Gornjemgradu s pogojeni, da njo imenovani grof v fevd dobi, izročiti vojvodi A l b r e h t u
Avstrijskemu. (Archiv f. Karaten, I X . (1864) str. 93, št. 631.)
') Rokopis št. 13.996 v c. k r . dvorni knjižnici na Dunaju.
) D r . A l b . Muchar, Gesc.h. Steienn., V I . , 866.
2
:|
h
H a r t n i d III. je u m r l okoli L 1380., zapuslivši več
nedoletnih otrok, k a t e r i m H O bili ujci U l r i k W a l s e e s k i ,
H e n r i k B a u c h e n s l a i n s k i i n l l a u g D e v i n s k i gerobi. O k o l i
j. 1390. je H a r t n i d o v s i n B e r n a r d postal polnoleten ter
je prevzel očetova posestva, m e d t e m i t u d i V u r b e r g .
B i l je višji maršal n a Štajarskem i n velik d o b r o t n i k
d o m i n i k a n s k e g a i n m i n o r i t s k e g a s a m o s t a n a v Ptuju.')
Ob njegovem času so 1. 1390. p r i r a z b i j a l i T u r k i , n a j ­
hujši sovražniki krščanstva, p r v i k r a t n a slov. Stajar t e r
hruli n a r a v n o s t p r o t i P t u j u . Mesto, k i takega p o h o d a n i
pričakovalo, bilo je le z a silo utrjeno. Z a t o se ga je
ljuta d r u h a l zlahkega polastila, še ložje i z r o p a l a i n p o ­
tem z a p a l i l a . B r e z posebnega t r u d a so Turčini p o l o v i l i
prestrašene meščane i n deželane v o k o l i c i ter 16.000
ljudij, mož, žen i n otrok, z živino in d r u g i m imetjem s
seboj gnali p r o t i Ogerskemu i n dalje v Azijo v b r i d k o
sužnost. S o - l i divjaki dospeli tudi v V u r b e r g , n i z n a n o ;
najbrž so se zadovoljili z bogatim plenom, katerega so
si v P t u j u i n o k o l i c i n a b r a l i .
K e r B e r n a r d P t u j s k i precej časa n i d o b i l moškega
n a s l e d n i k a ter je vedno bolehal, izročil je že dne 19.
i e b r u v a r i j a 1396 z odobrenjem solnograškega nadškofa
več fevdov svojemu ujcu U l r i k u W a l s e e s k e m u . )
T a je
dne 14. februvarija 1398 z z a v e z n i m p i s m o m p r i z n a l ,
d a je o d solnograškega nadškofa Gregorja v fevd dobil
gradove Ptuj, Ormož. Središče in V u r b e r g , katere m u
je B e r n a r d P t u j s k i bil z a slučaj svoje s m r t i sporočil. )
P a česar se nihče n i nadjal, se je zgodilo.
Leta
1403-. je namreč B e r n a r d u P t u j s k e m u p o r o d i l a druga
soproga V a l b u r g a , roj. grajska kneginja Magdeburška,
s i n a F r i d e r i k a Vr T a je dvajset let star p r o s i l vojvodo
K r n e s t a , naj bi m u podelil deželne fevde, katere je
njegov k o n c e m 1. 1422. u m r l i oče B e r n a r d imel, n a m ­
reč grade F r a r a , H a u s a m b a c h e r , Monsberg, Gleichenberg
i n W e i n b u r g , k a r je dne 26. m a r c i j a 1423 t u d i d o b i l . )
2
3
4
')
•)
)
)
:i
4
Glej ustanovno listino p r i nrinoritih v Ptuju.
D r . ' A l t ) . Muchar, Gesch. Steierm., V i l . , 59.
Izvirna listina v dež. arhivu v Gradcu.
Archiv. f. Kunde oest. Gesel)., II. 444.
l'o s m r t i B e r n a r d a Ptujskega je V u r b e r g d o b i l z a
k r a t e k čas n o v e g a gospoda, namreč U l r i k a W a l s e e s k e g a .
deželnega glavarja n a Štajarskem, i n sicer vsled o m e ­
njenega zaveznega p i s m a z dne 14. februarija 13 J8. P o
njegovi s m r t i 1. 1432. p a se je F r i d e r i k V., s i n B e r n a r d a
Ptujskega, zelo potegoval, d a bi solnograški fevdi, m e d
t e m i V u r b e r g bili njemu izročeni, v k a r p a solnograški
nadškof J a n e z , k i m l a d e m u in l a h k o m i s e l n e m u F r i d e r i k u
n i prav z a u p a l , n i takoj p r i v o l i l . K o p a se je nadškof
precej časa v P t u j u m u d i l , začel je j a n u v a r i j a 1 4 3 3
grof H e r m a n C e l j s k i posredovati ter se z a F r i d e r i k a p o ­
tegovati.
In k o je t a dne 11. t. m . vpričo mnogo plem e n i t n i k o v p r i p o z n a l odvisnost od solnograškega n a d ­
škofa, izročil m u je nadškof, četudi nerad, Ormož, S r e ­
dišče i n V u r b e r g v fevd.
P a k a r je nadškof slutil, se
je z g o d i l o ; F r i d e r i k je začel zelo samovlastno postopati
in d a n z a d n e v o m so nadškofu dohajale tožbe zoper
njega.
K o t grajski k n e z je p r i p u s t i l , d a so solnograškim
meščanom že pred m e s t n i m ozidjem konje izpregali, in
m e s t u n a škodo tujci zunaj mesta i n t u d i v m e s t u tržili.
P r i s v o j i l s i je b r o d i n most prek Drave, n a p r a v i l n o v
m l i n ter se b r a n i l odrajtovati solnograški c e r k v i gorno
od svojega v i n o g r a d a v T e p s o v i niže M a r i b o r a i n de­
setino v župniji S v . L o v r e n c a v Slov. goricah. Vsprejemal
je meščanske rokodelce v svojo službo ter nje s t e m
odtegnil mestni s o d n i j i : t u d i j e od Ptujčanov p o b i r a l večjo
m i t n i n o , k a k o r je b i l a v prejšnjih letih v n a v a d i .
(
Z a r a d i teh i n d r u g i h e n a k i h nepostavnostij
pri­
tožil se je nadškof dne 2 1 . a p r i l a 1 4 3 3 celo p r i vladarju
S i g m u n d u , k i je vojvodo V i l j e m a B a v a r s k e g a k o t r a z ­
s o d n i k a i m e n o v a l . ) T o d a ni znano, k a k o se je t a n e ­
ljuba z a d e v a p o r a v n a l a ; — najbrž so razprtije
trajale
še p a r let, dokler j i h n i s m r t F r i d e r i k o v a p o r a v n a l a .
U m r l je namreč dne 6. j a n u v a r i j a 1438 še le 35 let
star ter je b i l p r i d o m i n i k a n i h v P t u j u
pokopan.
Njegov g r o b n i spomenik nahaja se sedaj v ptujskem
gradu i n i m a sledeči n a p i s :
J
B
) Muchar, VII., 230 i n Chmcl. Goch. K . Friedr. IV., I., 163.
»Anno. D n i . M . C G C C . X X X V I I I . a n . der. Heilige.
drey. K u n i g . T a g . s l a r b . der. edl. H e r r . Kriederieh. v o n .
1'ellau. O b r i s i , d e m . (Joti. genadig sey.«
4
*
*
S F r i d e r i k o m V . je i z u m r l a r o d o v i n a 1'tujskih gospo­
dov. K e r pa je F r i d e r i k z a slučaj, d a umrje brez moških
dedičev, že dne 30. j u n i j a 1 4 2 8 svoje solnograške fevde
svojemu s v a k u I v a n u grofu Schaunberškemu sporočil, *)
dobil je slednji po F r i d e r i k o v i s m r t i b r e z d v o m n o t u d i
V u r b e r g . Z o z i r o m n a to m u je vojvoda
Friderik
A v s t r i j s k i dne 1. maja 1438 t u d i dovolil, d a sme r a b i t i
grb P t u j s k i h gospodov, namreč z m a j a i n s i d r o . )
P a Ivan grof Schaunberški V u r b e r g a n i dolgo p o ­
sedal, kajti že 1. 1 4 4 1 . dne 2 2 . d e c e m b r a s t a se sestri
umrlega F r i d e r i k a Ptujskega, A n a grofica Schaunberška
in Neža Stubenberška, glede zapuščine rajnega b r a t a
tako pogodili, d a je V u r b e r g d o b i l a Neža, soproga L e u tolda Stubenberškega ). V s l e d tega je V u r b e r g prišel v
last p l e m e n i t i r o d o v i n i Stubenberški, k i ga je blizu 2 0 0
let posedala.
N e k a t e r i dalnji s o r o d n i k i so sicer ugo­
varjali, trdeč, d a n a v e d e n a dedinska pogodba m e d se­
s t r a m a u m r l e g a F r i d e r i k a Ptujskega n i bila veljavna.
P o t a k r a t n i h p o s t a v a h so namreč v slučaju s m r t i brez
moških n a s l e d n i k o v fevdi p r i p a d l i cesarju, k i j i h je p o ­
t e m n a v a d n o k a t e r e m u i z m e d rajnega rodovine podelil.
Z a t o je m o r a l a t u d i Neža Stubenberška V u r b e r g in
druge fevde, katere je b i l a po b r a t u F r i d e r i k u podedo­
vala, v soboto pred c v e t n o nedeljo (13- aprila) 1443
cesarju ne le izročiti, a m p a k z a slučaj, d a bode brez
moških dedičev u m r l a , tudi sporočiti, ) še le potem je
cesar dotične fevde podelil S t u b e n b e r g o m ter j i m t u d i
d o v o l i l , d a smejo, k a k o r S c h a u n b e r g i , kačo in sidro
vsprejeti v svoj grb.
2
3
4
') Dr. A l b . v. Muhar, (Jesch. Steienn., VII., 200 in Chmel,
Gesel). K. Fridrichs IV.. I., 524—526.
*) Stiilz. štv. 835 v »Denkschriften", X I I . . -117.
') Rokopis št. 13,996 v <•. kr. dvorni knjiž. na Dunaju.
) Muchar, Gesch. Steienn., VII., 314.
4
K m a l u potem je V u r b e r g u p r e t i l a v e l i k a nevarnost,
katero s t a le ugodna lega gradu i n pogum njegovega
l a s t n i k a L e u t o l d a Stubenberškega o d s t r a n i l a .
Ogerski gubernator Ivan H u n v a d v , K o r v i n i m e n o ­
v a n , je želeč zmaščevati se n a d s v o j i m n a s p r o t n i k o m
grofom C e l j s k i m , požgal t e m u mesto Varaždin, potem
pa z veliko a r m a d o p r i h r u l m i m o B o r l a n a D r a v s k o
polje.
K e r m u deželni glavar m i r n e g a prehoda p r o t i
Celju ni d o v o l i l , temveč je zoper njega celo deželno
h r a m b o sklical, začel je H u n v a d v m a r c i j a 1446 s svo­
j i m i t r u m a m i v o k o l i c i Ptuja hudo pustošiti. Razdjal je
D o r n a v o in požgal mnogo vasij.
Celjski stotnik J a n e z
V i t o v e c ga je sicer napadal zdaj od ene, zdaj zopet o d
druge s t r a n i , aii eden oddelek ogerske armade je d r l
naprej p r o t i Slov. B i s t r i c i ter jo začel oblegati. P a J a n e z
V i t o v e c je še o p r a v e m času tje dospel i n o b a napada
srečno odbil. M e d t e m je deželna b r a m b a ogersko glavno
a r m a d o m e d P t u j e m in M a r i b o r o m napadla, a H u n v a d v
jo je premagal i n prek Drave in Mure z a p o d i l .
Potem
je poslal sina svoje sestre, J a k o b a Sekelja, s t r u m o k o njikov i n pešcev čez K o n j i c e p r o t i Celju, a ker sta tega
F r i d e r i k in U l r i k Celjski zastavila, užgal je v bližini
Celja več vasij ter se v r n i l k l l u n y a d y - u . Videč, da
Slov. B i s t r i c e ne dobi tako lahko v svojo oblast in da
utegne v sredi m e d deželnimi b r a m b o v c i in celjsko a r ­
m a d o imeti sitnobe, sklenil je z V i t o v c e m
dvodnevno
premirje ter je v t e m času s s v o j i m i t r u m a m i naglo
p r o t i D r a v i potegnil. Višje V u r b e r g a so Ogri prebrodili
Dravo, kjer j i h m n o g o utonilo. P o t e m so napadli V u r ­
berg, a ker se ga niso mogli polastiti, drli so proti Ptuju.
T o d a t a m so našli že pogumnega V i t o v c a , k i je b i l m e d
t e m m e s t u n a pomoč p r i h i l e l . Z a t o so pleneč in požigajoč b r a l i v Medjimurje, od tam p a čez L e g r a d i n
K o p r i v n i c o dalje naprej, n j i m z a petami p a h r a b r i V i ­
tovec. )
J
') Dr. Pr. v. Kroncs, Die Freien von Sanoek, II., 1 0 3 — 1 0 0 ;
Muchar, Gesch. Steienn., VII., 332—33(> in Aijuil. Jul. Cacsar,
Annales Duc. Stvriae, III.. 42U.
Leutojd Stubenberški je b i l nekaj časa tudi deželni
glavar n a Štajarskem ter je naveden m e d o n i m i štajars k i m i p l e m e n i t n i k i , k i so n o v e m b r a 1462 p r i h i t e l i n a
Dunaj v pomoč cesarju F r i d e r i k u , katerega so od voj­
vode A l b e r t a našuntani Dunajčani v lastnem gradu o b ­
legali. ')
P o L e u l o l d u Stubenberškem je V u r b e r g dobil njegov
sin J a n e z , k i je bil z Marto, hčerjo znanega A n d r e j a
B a u m k i r c h e r j a , oženjen.
K o se je slednji, našuntan od
kralja Matjaža, 1. 1468. vzdignil zoper kralja F r i d e r i k a l i l . ,
bil je J a n e z Stubenberški eden njegovih glavnih p r i s t a ­
šev, k i so zlasti 1. 1469. pomagali po Štajarskem r o p a t i
in požigati. D n e 30. j u n i j a 1470 je neljuba z a d e v a bila
sicer v V e l i k o v c u n a Koroškem n a videz p o r a v n a n a i n
B a u m k i r c h e r od cesarja pomiloščen, a že čez kratek
čas se je r a z p r t i j a p o n o v i l a i n prežalostno končala. K o
se je A n d r e j B a u m k i r c h e r dne 23. a p r i l a 1471 s svo­
j i m oprodo Greissenegkerjem in z n e k a t e r i m i z a v e z n i k i
podal v Gradec, kjer se m u je bilo z a r a d i veleizdaje
zagovarjati i n opravičevati, sklenila se je bila njegova
s m r t . O b r a v n a v o ž n j i m so nalašč do večera z a v l e k l i .
Ob solnčnem z a h o d u je prezaupljivi obtoženec bežal s
s p r e m s t v o m iz gradu iskat svojih konj in hlapcev. K e r
teh niso več našli, hiteli so p r o t i t a k r a t n i m M u r s k i m
v r a t o m . A v t e m z a z v o n i večerni zvon z gradu, in sicer
poprej nego n a v a d n o . N a to znamenje se zaprejo v r a t a
in vitezi so bili v mestu z a p r t i i n s silo prijeti.
Takoj
pride rabelj z d u h o v n i k o m in dene B a u m k i r c h e r j a in
Greissenegkerja ob glavo. Druge viteze, med n j i m i J a n e z a
Stubenberškega, p a so zvezali in v ječo v r g l i . )
2
Boječ se, da tudi njega s m r t n a kazen zadene, dal
J( J a n e z Stubenberški doto svoje žene, namreč 1000 gld.
v zlatu in 2000 gld., katere je b i l o n njej priženil, n a
vurberški grajščini tako z a v a r o v a t i ,
d a bi d o b i v a l a
3000 funtov vinarjev letnih d o h o d k o v . )
J
3
') Muchar, Gesch. Steienn., VIII., :-30 in drugi.
*) D r . F r . v. Krones, Gesch. Oesterreichs, II. 4 33 in 438.
) C. Schmutz, Hist.-top. Lexicon v. St., IV., 128 i n 414.
a
Izpuščen iz ječe, je še do 1. 1476. živel. Po nje­
govi s m r t i dobila je u d o v a M a r t a od solnograškega
nadškofa V u r b e r g v f e v d ) ter g a j e posedala do 1. 1480.,
ko je u m r l a .
1
Po njej sta V u r b e r g podedovala njuna s i n a B a l ­
tazar in Gašpar. V n j u n i dobi se je po vurberški o k o ­
l i c i razlegal bojni hrup, kajti z a p o r e d o m a so p r i r a z b i j a l i
Ogri in T u r k i n a Štajarsko ter so k a k o r drugod, tako
t u d i v ptujski o k o l i c i n a p r a v i l i m n o g o škode. Z l a s t i p a
je leto 1 4 9 3 . bilo osodepolno z a V u r b e r g . T r u m e d i v j i h
Turčinov, k i so p o d v o d s t v o m Jakuba. paše bile avgusta
t. 1. n a Štajarsko p r i h r u l e i n m n o g o gradov i n c e r k v a
razdrle, lotile so se t u d i V u r b e r g a . G r a d u se sicer niso
mogle polastiti, a toliko drzneje so razsajale v c e r k v i c i
blažene device Marije, katero so oropale in z nečlove­
škimi h u d o b i j a m i o s k r u n i l e , p o t e m pa, prebrodivši D r a v o ,
drvile pleneč i n požigajoč p r o t i G o r i . Z nepopisljivo
grozo s t a b r a t a Gašpar in Haltažar Stubenberški gledala
s s v o j i m i l j u d m i iz gradu po Širokem D r a v s k e m polju,
kjer sta p l a m i n d i m k a z a l a pot, k o d e r so besni T u r k i
razsajali. K o pa je J a k o b Sekelj, lastnik ormoškega gradu,
dospel s 5 0 0 0 k o n j i k i v Ptuj, pridružila s t a se m u t u d i
b r a t a Stubenberška s s v o j i m k r d e l o m i n s s k u p n o močjo
so ljuto d r u h a l pregnali srečno iz domovine.
K m a l u z a T u r k i oglasila se je v ptujski o k o l i c i
kuga, k i je ugonobila m n o g o ljudij. K o je t a k o n c e m
15. v e k a prenehala, d a l a s t a b r a t a Gašpar i n B a l t a z a r
zelo poškodovano c e r k v i c o Matere božje v V u r b e r g u
p o p r a v i t i ter j e j - n a v z h o d n i s t r a n i p r i z i d a t i kapelico,
k a r je 1. 1510. dne 2 5 . avgusta s pooblaščenjem solno­
graškega nadškofa p o s v e t i l l a v a n t i n s k i škof L e n a r t P e \verl. isti škof je dne 26. avgusta t. 1. posvetil t u d i k a ­
pelico, katero je Gašpar Stubenberški b i l d a l v v u r b e r ­
škem gradu p o s t a v i t i . )
2
O B a l t a z a r j u , k i je najbrž že 1. 1509. u m r l , n a m
n i m n o g o znanega, a vse, k a r v e m o o njem in njego') C. Schmutz, Hist.-top. Lexicon v. St., IV., 128 in 414.
) Knezoškofijski arhiv v M a r i b o r u .
2
v e m b r a t u Gašparju, kaže n a m , d a s t a b i l a o b a z a vse
dobro vneta viteza, k i s t a se z a razvoj krščanskega živ­
ljenja zelo t r u d i l a . Z l a s t i p a je Gašpar, poročen s I l i p o lito, hčerjo E r h a r t a P o l h a i m s k e g a , ) ces. glavarja v P t u j u ,
pazil n a to, d a je d u h o v n i j a v V u r b e r g u i m e l a vedno
lastnega d u h o v n i k a . Z a t o je, d a s i r a v n o je b i l višji točaj
n a Štajarskem, n a v a d n o in najrajši b i v a l v V u r b e r g u .
In v t e m času je dospel V u r b e r g n a v r h u n e c svoje
slave, kajti prenovljena c e r k v i c a Matere božje je vedno
bolj slovela ter je k o t M a r i j i posebno priljubljeno sve­
tišče postala n a daleko z n a n a i n s l a v n a r o m a r s k a pot.
T u d i z a odgojo svojih otrok je b i l Gašpar S t u b e n ­
berški zelo s k r b e n ; — le škoda, d a so se m e d t e m ,
ko j e hči B a l b i n a v s a m o s t a n u Goss n a gornjem Šta­
j a r s k e m bogoljubno živela, s i n o v i načelom očeta i z n e ­
v e r i l i i n postali strastni pospeševalci
protestahtizma.
Vsled tega so po Gašperjevi s m r t i 1. 1527. z a V u r b e r g
n a s t o p i l i žalostni časi.
l
-X-
*
*
P r o t e s t a n t i z e m , iz Nemčije v naše kraje zasejan,
širil se je vedno bolj i n kužil vero in nravnost p r i p r o stemu ljudstvu. S p r i d e n i plemenilaši so se nove vere,
k a t e r a j i m je nebesa brez dobrih del in brez pokore
ponujala, z veseljem poprijeli ter jo po l u t e r s k i h p r i d garjih t u d i m e d priprosto ljudstvo sejali.
T a k o s t a r a v n a l a tudi Gašparjeva sinova, F r a n c
in A m b r o z i j Stubenberški, k i sta v V u r b e r g u očetu sle­
dila. K o so se torej črni oblaki pogubljive
krivovere,
katero je b i l prisegolomni
avguštinec M a r t i n L u t e r v
Nemčiji zasejal, p r i p o d i l i tudi v naše kraje, ulegel se je
p r o t e s t a n t i z m a m r a k zlasti n a d V u r b e r g i n nastala je
strašna burja, k i je tamošnjemu s l a v n e m u M a r i j i n e m u
svetišču r a z t r g a l a slave venec i n uničila
starodavno
čast. B e s n i l u t e r a n i so katoliškega d u h o v n i k a v V u r ­
bergu vrgli skoz okno, razdjali farovž ter se polastili
') Mittheil. d. hist. Ver. v. St., XXIII., (jO.
župnijskih d o h o d k o v i n c e r k v e . )
Hišo božjo so o n e častili, o d s t r a n i l i iz nje vse kipe i n podobe ter jo spre­
menili v protestantski tempelj in v pokopališče o d p a d ­
nikov. In t a m , kjer se je poprej glasila s l a v a Marije i n
njenega božjega S i n a , opravljali so zanaprej v nepopisIjivo žalost vseh p r a v o v e r n i h katoličanov o d p a d n i k i svoje
k r i v o v e r s k e obrede i n pokapali svoje privrženec, kajti
p r o t e s t a n t i z e m je i m e l v Stubenbergih blizu 100 let
močno zaslombo. Baltazar, s i n zgoraj i m e n o v a n e g a F r a n c a
Stubenberškega, k i je po njem b i l V u r b e r g podedoval,
je protestantski duhovniji v V u r b e r g u celo s posebno
ustanovo zagotovil obstanek.
V n e k e m i z p i s k u od dne
7. nov. 1589, katerega so podpisali Bolfenk S t u b e n b e r ­
ški starejši, S i g m u n d F r i d e r i k baron I l e r b e r s l e i n s k i , J u r i j
Stubenberški starejši, J a n e z Stubenberški • - i n še n e ­
kateri drugi, nahaja se namreč sledeča točka iz opo­
roke imenovanega
B a l t a z a r j a Stubenberškega:
»Und
w e i l l fars N e u n t e , die K i r c h z u W u r m b e r g der T h e i l l u n g
nicht i n e o r p o r i r t \vorden, so solle ein E v a n g e l i s c h c r v o n
einer E r . L o b l . Landtschafft bestelten K a i n e n M i n i s t e r i o
z u G r i i z e x a m i n i e r t e r v n d approbierter Prediger z u G o t tes L o b v n d E h r tort P l l a n z : v n d auss b r a i t u n g semes
heilligen v n d allein selligmachenden N a m e n s auss gem e i n e n der H e r r n gebriieder S a c k h l u n t e r h a l t e n , v n d
d i is o r i s k h a i n Prediger ohne aller der h e r r n gebriieder
V o n v i s s e n v n d consens e n h v e d e r abgefertigt oder von
neuen aufgenomben \\erden*. •)
1
V s m i s l u te določbe je p r o t e s t a n t s k a deželna vlada
poslala v V u r b e r g p r e d i k a n t a J u r i j a Lauttenschlagerja,
') 0 teh žalostnih časih poroča Jožef M a k s i m i l i j a n Heipl,
višji duhovnik v Bruck-U, k i jo od 1. 1709. do 1730 v Ptuju župnikoval, dno 30. aprila 1735 škofu tor pravi, da zaradi toga, ker
jc požar v Ptuju leta 1704. uničil vse stare listine, ne more sicer
„authentiec" dokazati, da je v Vurbergu 1 >11 svoje dni nameščen
iasten vikar, — toda „so vili ich von meinen vorfahrer vornomhon,
seye tempore Luthoranismi der Pfarrvicarius bey dem Fenster hinausgc\vorl'cn vnd der Pfarrhoff domolirt vvorden, der grossc \veingartcn,
vvolioher noch hointiges tags der Pfaffen Weingart genandt \vird,
ist der Pfarr gewaldthetig endtnomben, mithin dom vicario die proventus benomben worden". (Kn. šk. arhiv v Mariboru.)
'*) Knezoslcotijslii arhiv v Mariboru.
k i p a je vsled priporočila Stubenbergov d o b i l dne 3 1 .
avgusta 1593 boljšo službo v V i n d e n a v i p r i M a r i b o r u .
A ko je tainošnjo c e r k e v i n pokopališče dne 8 . J a n u ­
v a r i j a 1 0 0 0 razdjala posebna od vlade n a slov. Šlajar
p o s l a n a k o m i s i j a , odbežal je p r e d i k a n t Lauttensehlager
nazaj v V u r b e r g , kjer je februvarija t. 1. p o k o p a l sinčka
slivniškega grajščaka, A d a m a Koloniča. k e r ga v V i n d e ­
n a v i niso smeli pokopati. •)
P a t a mrlič n i edini protestant, k i v V u r b e r g u
počiva, kajti t a m je p o k o p a n i h še več d r u g i h p r o t e s t a n ­
tov, k a t e r i h grobni s p o m e n i k i se še dandanes nahajajo.
Sreča z a našo d o m o v i n o , d a je v tej pretužni dobi
sekovsko škofijo vladal mož, k i je b i l od krščanskega
d u h a skoz i n skoz prešinjen, neprestrašen i n jeklenega
značaja, z a resnico i n p r a v i c o vnet in goreč višji p a ­
stir, katerega z g o d o v i n a po vsej p r a v i c i s l a v i i n ga
a p o s t o l a Štajarske imenuje, namreč M a r t i n Hrenner. T a
je s pomočjo nadvojvode K a r o l a i n po tega s m r t i E r nesta i n F e r d i n a n d a t r e b i l i n skoraj do cela iztrebil
pogubljivo seme k r i v o v e r e iz dežele in u r e d i l precej
zmedene i n žalostne cerkvene razmere n a Štajarskem.
Pričeto delo je nadaljeval njegov istotako slavni n a ­
slednik, J a k o b E b e r l e i n .
V t e m času tako i m e n o v a n e p r o t i r e l o r m a c i j e , ko
se je protestantizem
m o r a l u m a k n i t i katoliški veri i n
je krščanstvo, prerojeno in vsake z m o t e očiščeno, začelo
k a z a t i svojo oživljajočo moč, se je t u d i v V u r b e r g u
m a r s i k a j predrugačilo. T a k r a t n i lastnik gradu, J u r i j S t u ­
benberški, višji dedni točaj n a Štajarskem i n od dežele
nastavljeni konjiški stotnik v okrožju med M u r o i n
D r a v o , je k o t strasten luteran z n e k a t e r i m i s v o j i m i b r a t i
leta 1025. rajši d o m o v i n o zapustil ter se n a Nemško
preselil, k a k o r d a bi se b i l k r i v o v e r i odpovedal.-)
*
') J . Orožen,
*
D a * Bistkum and die DiOzosc Lavant,
in 340.
*) J . A. Janiscli, Top.-stat. L e x i k o n v St., III..
U)2ti.
I
K a v n o z a r a d i tega je V u r b e r g že dne 24. a p r i l a
1610 p r o d a l F i l i b e r t u S c h r a n z u Schranzeneškemu in
F o r c h t e n s t e i n s k e m u i n njegovim dedičem, toda z r a z ­
ločnim pogojem, d a m o r a , a k o b i prej ali poznej h o t e l
on a l i k a t e r i njegovih n a s l e d n i k o v grajščino zopet p r o ­
dati, njo najprej Stubenbergom p o n u d i t i . ) K a k o r J a n e z
F i l i b e r t S c h r a n z v posebnem p i s m u , d a n e m v V u r b e r g u
dne 28. maja 1616, poudarja, je J u r i j Stubenberški sicer
prodal grajščino V u r b e r g z vsem, k a r k njej spada, a
razločno si je pridržal cerkev i n zemljišče, o k o l i nje z
z i d o m obdano, kjer so Stubenbergi i m e l i svoje p o k o p a ­
lišče.-) Z o z i r o m n a to so S t u b e n b e r g i še nekaj časa
posedali i n izvrševali patronstvo čez c e r k v i c o Matere
božje v V u r b e r g u , a po letih so m o r a l i t u d i to p r e p u ­
stiti l a s t n i k o m gradu.
1
J a n e z F i l i b e r t S c h r a n z je b i l s i n B o l f e n k a S c h r a n z a ,
dvornega kancelarja n a d v o j v o d e K a r o l a II., ter se j e
večinoma v ( i r a d c u m u d i l . O n V u r b e r g a n i dolgo p o ­
sedal. Že dne 18. m a r c i j a 1 6 1 9 ga je p r o d a l Bolfenku
S i g m u n d u b a r o n u H e r b e r s t e i n s k e m u , t a p a dne 2 1 . sept.
1627 b a r o n u J a n e z u AVechslerju. K u p n i n a je znašala
»Sechzig T a u s e n d gulden B e i n i s c h , jeden derselben z u
liinfzehn B a z e n oder S e c h z i g K h r e u z e r z u r e c h n e n . u n d
der F r a u e n v o n l f e r b e r s t a i n zu e i n e m Levkhauff zvvei
H u n d e r t D u c a t e n i n Golt s a m b t e i n e m K h l e p p e r als
guet ers H e r r O b r i s t z u diser Z e i t haben k h a n » . )
3
J a n e z W e c h s l e r , dne 2 8 . februvarija 1619 v s l a n
b a r o n a povzdignjen, b i l je c. k r . d v o r n i vojaški sveto­
valec i n p o l k o v n i k ter je u m r l v V u r b e r g u , kjer m u je
s i n J u r i j Seifried p o s t a v i l lep n a g r o b n i s p o m e n i k . T u d i
njegova soproga, A n a K a t a r i n a , roj. Jlaslinger, končala
j e dne 24. j u l i j a 1629 življenje v V u r b e r g u , kjer i m a
i s l o t a k o lep nagrobnik.
Po njuni s m r t i je V u r b e r g podedoval
imenovani
sin J u r i j Seifried b a r o n W e c h s l e r .
Oženjen z Marijo,
roj. U r s c h e n b e c k h , je po s m r t i svoje soproge o d svoje
tašče Marjete, udove rajnega J u r i j a Krištofa U r s c h e n b e c k h a , dne 5. septembra 1637 za 105.000 gold. dobil
l
),
hi ) Listine v knozoškotijskem arhivu v Mariboru.
8
tudi R i e g e r s b u r g . ' ) K o p a je že leta 1638. brez otrok
Umrl, d o b i l a je V u r b e r g njegova sestra L i z a K a t a r i n a ,
omožena b a r o n i c a Galler, v obče »hudobna L i z a
ime­
novana. N j e n p r v i soprog je bil .lanez V i l j e m b a r o n
Galler, c. k r . d v o r n i vojaški predsednik i n t r d n j a v s k i
poveljnik v K o p r i v n i c i . Njej V u r b e r g n i k a k o r n i d o p a del. V s e rajši se je m u d i l a p r i svojem strijcu S i g m u n d u
v d i v n o ležečem Riegersburgu. V s l e d njegovega nasveta
in obljube, da jej bode Riegersburg sporočil, prodala je
že dne 12. julija 1. 1639. V u r b e r g G u n t h e r j u b a r o n u
H e r b e r s t e i n s k e m u ter se je za vselej preselila v Riegers­
burg, kjer je k o t b a r o n i c a S t a d l dne 12. februvarija
1672 končala svoje živahno i n v marsičem z a n i m i v o
življenje. )
G i i n t h e r b a r o n Ilerbersteinski, n o v i lastnik V u r ­
berga. se je n a r o d i l dne 6. februvarija 1594. B i l j e u s t a n o v n i k stranske panoge Herbersteinske rodovine, k i se je
Vurberška i m e n o v a l a ter je posedala tudi Ilrastovec, N e u berg i n L a n k o v i c o . L. 1651. je podedoval že V i l o m a r c e ,
Hvaletince, (ierlince i n R o g o z n i c o ter je u m r l v I l r a s l o v c u dne 4. avgusta 1655. Njegovi telesni ostanki
počivajo v žerfu župnijske cerkve S v . L e n a r t a v Slov.
goricah. )
S l e d i l m u je J u r i j ( i u n t h e r b a r o n Ilerbersteinski,
najstarejši njegov s i n , oženjen z Marijo Magdaleno grolico W o l k e n s t e i n .
T a je 1. 1 6 6 3 . od J u r i j a S c i l r i e d a
grofa Dietrichsteinskega k u p i l Starošince ter je v svoji
o p o r o k i z dne 14. j u l i j a 1 6 6 3 določil, naj se njegovo
truplo pokoplje v c e r k v i c i Matere božje v V u r b e r g u ,
kateri je z o z i r o m na to volil 1000 gld. z a 12 sv. maš
v letu. )
Po njegovi s m r t i je 1. 1(567. podedoval
Vurberg
njegov s i n E r a z e m F r i d e r i k grof H e r b e r s t e i n s k i , k i je
postal deželni predsednik n a Štajarskem. B i l je zelo
samooblasten gospod. B l i z u 20 let je opiraje se n a svojo
2
3
1
') i n '-') J . A. Janisch, Top.-stat. L e x i k o n
v. St. II..
700 in
7(12.
) J . Orožen, Das Bisthum umi die Diozese Lavant, I., 190,
') Knezoškofijski arhiv v M a r i b o r u .
:i
vogtijske i n fevdne p r a v i c e čez cerkev S v . L e n a r t a v
Slov. g o r i c a h , delal tamošnjim župnikom velike sitnobe
in g m o t n o škodo. Še le 27. maja 1689 je b i l dolgo­
trajni prepir s posebno pogodbo p o r a v n a n . )
U m r l je v H r a s t o v c u , 60 let star, dne 5. febru­
v a r i j a 1691 ter počiva p r i Sv. L e n a r t u v Slov. g o r . )
Nekaj let poprej, namreč k o n c e m j a n u v a r i j a 1687 je
u m r l a njegova m a t i M a r i j a Magdalena.
K e r E r a z e m F r i d e r i k n i i m e l otrok, podedovala je
V u r b e r g njegova sestra K r i s t i n a K r e s c e n c i j a , k i je do
1. 1 6 8 3 . b i l a omožena z grofom A l e k s a n d r o m Leslie. K o
p a je o n septembra t. 1. našel pred Dunajem v k r v a ­
vem boju s krvoločnimi T u r k i častno smrt, zaročila se
je z M a k s i m i l i j a n o m S i g m u n d o m grofom H e r b e r s t e i n P u s t e n v a l d , po tega s m r t i p a dne 28. septembra 1 7 1 5
z Ignacijem Marijo grofom A t t e m s .
Ž n j i m so začeli
grofi nemškega c e s a r s t v a slavni A t t e m s i posedati V u r ­
berg, k i je po tej r o d o v i n i dosegel ne le obširna pose­
stva, temveč t u d i slavno ime.
x
2
Ignacij M a r i j a grof A t t e m s je bil najmlajši s i n
J a n e z a F r i d e r i k a grofa A t t e m s a in Marije Frančiške,
roj. markezinje S t r o z z i . ter se je n a r o d i l 1. 1650. P o s l a l
je c. k r . k o m o r n i k , 1. 1 6 8 3 . svetovalec dvorne k o m o r e ,
dne 1.0. februvarija 1691 u d šlajarskih deželnih stanov
ter je d e l o m a po kupčiji, d e l o m a po ženitvi k m a t e r i n i
dedščini s p r a v i l še sledeče grajščme i n g r a d o v e : B r e ­
žice, Slov. B i s t r i c o , Stattenberg, G o s t i n g p r i G r a d c u ,
R e i c h e n b u r g , I lartenstein, Podčetrtek i n Vurberg. K o t
svetovalec d v o r n e k o m o r e je bil od 1. 1687. do 1. 1698.
z a časa turških vojsk ob enem višji deželni vojni i n
p r o v i j a n t n i k o m i s a r n a Štajarskem ter si je v t e m o z i r u
n a b r a l m n o g o zaslug z a državo. Z a t o je postal tajni
) ,). Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant.
i n 18G.
*) T i s t i , L, 190.
1
L. 185
svetovalec i n slednjič že predsednik tajnega svetovalstva
cesarja K a r o l a V I .
Izmed činov njegove bogoljubnosti i n pobožnosti
zasluži pred v s e m t a omenjen b i t i , d a je v Brežicah
dal tamošnji 1. 1660. ustanovljeni i n o d udove grofice
F r a n k o p a n bogato o b d a r o v a n i s a m o s t a n frančiškanov
z l a s t n i m i stroški iz n o v a postaviti.
Tudi v Vurbergu
si je s svojo drugo soprogo K r i s t i n o K r e s c e n c i j o zago­
tovil blag s p o m i n , kajti s s v o j i m i v o l i l i je p o s t a v i l t e ­
melj k poznejši u s t a n o v i t v i tamožnje duhovnije.
S prvo soprogo, M a r i j o Begino, hčerjo J u r i j a A n ­
dreja grofa V v u r m b r a n d a - S t u p p a c h i n Sidonije L i z e b a ­
r o n i c e C r o n e c k h , s katero je b i l dne \ februvarija 1 6 8 5
poročen, i m e l je sedem otrok, namreč šest s i n o v i n
eno hčer.
Po s m r t i prve soproge vzel je 28. septembra 1 7 1 5
v z a k o n že i m e n o v a n o K r i s t i n o Krescencijo, roj. grofico
H e r b e r s t e i n , k i ,,e t a k r a t bila sicer že precej priletna,
a zato bogata.
Ignacij M a r i j a grof A t t e m s je u m r l dne 1 1 . dec.
1732, 82 let star, soproga K r i s t i n a K r e s c e n c i j a p a dne
2 7 . a p r i l a 1737, 79 let s t a r a . O b a s t a p o k o p a n a v f r a n ­
čiškanski c e r k v i v G r a d c u , kjer i m a t a t i k kapele ža­
lostne Matere božje velik i n lep spomenik iz rudečega
mramorja. )
x
Po n j u n i s m r t i j e V u r b e r g prevzel Ignacija Marije
najstarejši s i n , F r a n c D i z m a s grof A t t e m s .
R o j e n dne
6. avgusta 1 6 8 8 je že le 22 let star postal
svetovalec
d v o r n e k o m o r e , z a cesarja K a r o l a V I . tajni
svetovalec
in n a m e s t n i k a l i podpredsednik, leta 1738. p a predsednik
d v o r n e k o m o r e v G r a d c u . K o p a je slednja p r e n e h a l a ,
b i l je leta 1748. i m e n o v a n p r e d s e d n i k o m najvišjega
»Revisorii« ter je u m r l v G r a d c u dne 19. maja 1 7 5 0 .
B i l je d v a k r a t oženjen ter je i m e l 17 otrok. S
p r v o soprogo, Marijo Zofijo grofico H e r b e r s t e i n , k i se
je n a r o d i l l a 12. avgusta 1694, b i l je poročen dne 26.
februvarija 1 7 1 3 . K o m u je p a t a že 2 0 . m a r c i j a 1 7 1 4
') „Grazer V o l k s l i l a t f , 187 J štv. 15 v prilogi.
(
vsled poroda u m r l a , vzel je dne 2. februvarija 1717 v
z a k o n Marijo J u l i j a n o grofico W i l d e n s t e i n , rojeno dne
6. d e c e m b r a 1697. T a m u je r o d i l a 15 o t r o k ter je
u m r l a 2 5 . j a n u v a r i j a 1764.
P o s m r t i F r a n c a D i z m a s a grofa A t t e m s a je V u r ­
berg 1. 1 7 5 0 . prevzel njegov starejši s i n Ignacij M a r i j a .
N a r o d i l se je dne 2 7 . februvarija 1 7 1 4 ter je p o ­
stal 1. 1739. v l a d n i svetovalec v G r a d c u , I. 1 7 4 1 . c. k r .
k o m o r n i k , 1. 1760. pa pravi tajni svetovalec. U m r l j e
dne 18. j u n i j a 1762, zapustivši 12 otrok.
Peti izmed
njih, namreč F e r d i n a n d M a r i j a , rojen dne 22. j a n u v a ­
r i j a 1746, je z m a j o r a t o m prevzel V u r b e r g i n druge
grajščine ter je postal 1. 1770. c. k r . k o m o r n i k , 1. 1 7 7 2
v l a d n i svetovalec, 1. 1780. pooblaščenec gospode n a Šta­
j a r s k e m , 1. 1 8 0 0 . p a deželni glavar i n tajni svetovalec.
L . 1811. j e b i l i m e n o v a n k u r a t o r j e m Jovanišča v G r a d c u ,
ter je b i l 1. 1815. o d l i k o v a n z v e l i k i m križem L e o p o l dovega reda, 1. 1818. p a izvoljen z a p o d p r e d s e d n i k a c.
k r . kmetijske družbe n a Štajarskem. ')
F e r d i n a n d M a r i j a grof A t t e m s p a p r i t o l i k i h j a v ­
n i h poslih n i domačega gospodarstva zanemarjal,
tem­
več je v teku let obseg vurberške grajšcine zdatno p o ­
večal i n s t e m njene dohodke pomnožil. Že dne 28.
avgusta 1 7 7 3 je o d udove dne 2 7 . a p r i l a 1770 u m r l e g a
F r a n c a K a r o l a b a r o n a M o s k h o n , A n e Marije, roj. b a r o ­
nice VVebersperg, k u p i l svobodno hišo v Ptuju, k i je
z a r a d i o b i l n i h zemljišč bila obdačena s 87 gid. 37 k r .
Dve leti pozneje je o d L u d v i k a grofa K h i i e n b u r g a k u p i l
županijo K o r e n o p r i D r a v i , dne 18. avgusta 1 7 9 4 p a
od Marije A n e grofice Molža, roj. p l . Roscoz\veig, več
gosposkih davščin p r i Ptuju. V s l e d tega je vurberška
grajščina, k i je do 1. 1773. odrajtovala le 177 gld. 3 4 k r .
deželnega d a v k a , m o r a l a zanaprej plačevati 283 gld.,
1 šil. i n 4 8 k r . )
3
R a z u n V u r b e r g a je posedal F e r d i n a n d M a r i j a grof
A t t e m s Še D o r n o v o z M a r k o v c i , S v . Križ, Lučnik i n
') C. Schmutz, Hist.-top. L e x i k o n v. St., I., 75.
) Sim. Povoden, Biirgerl. Lesebuch, 708.
2
P o d g o r o n a P r i m o r s k e m , F a l k e n s t e i n , Tanzenberg, B r e ­
žice, B e i c h e n b u r g , P o d l u r e n , Landsberg, H a r t e n s t e i n i n
Bistriški grad.
Od 22. f e b r u v a r i j a 1 7 7 3 oženjen z M a r i j o A n o ,
rojeno b a r o n i c o Gall, s katero je i m e l devet otrok, ostane
v V u r b e r g u vedno v blagem s p o m i n u ; kajti u s t a n o v i l
je tamošnjo duhovnijo i n p o s t a v i l sedanjo lično cerkev
Matere božje.
K o j e osivel v službi z a d o m o v i n o , u m r l je o d
m r t v o u d a zadet zelo naglo dne 23. maja 1820, z a p u ­
stivši obširna svoja posestva
najstarejšemu
svojemu
s i n u , Ignaciju M a r i j i .
Ta se je n a r o d i l dne 24. februvarija 1774 t e r je
po očetovi s m r t i postal deželni glavar, 1. 1 8 2 1 . tajni
svetovalec, pozneje še vitez reda železne k r o n e I. vrste.
U m r l je p o l n zaslug z a cesarja i n d o m o v i n o 1. 1862.
Po njem j e V u r b e r g podedoval njegov stričnik
F r i d e r i k grof A t t e m s , deželni poslanec n a Štajarskem
i n ravnatelj štajarske h r a n i l n i c e , k i je b i l k o t lastnik v
deželno zemljiško knjigo vpisan dne 30. d e c e m b r a 1864.
T a je grajščino dne 1. maja 1885 prodal F r a n c u L e i d e n frostu, veleposestniku i n d v o r n e m u vinotržcu n a Dunaju,
k i se je dal s svojo hčerjo K a r o l i n o , omoženo T r o l l , že
dne 6. t. m . k o t lastnik v k n j i z i t i . K o p a je o n dne 2 3 .
m a j a 1 8 9 3 . 1. 73 let star u m r l , postala je i m e n o v a n a
K a r o l i n a s s v o j i m soprogom F e r d i n a n d o m I\"oll-om, b i v ­
šim d i m n i k a r s k i m m o j s t r o m n a D u n a j u , l a s t n i c a s t a r o ­
davnega
Vurberga. )
x
1
) Deželna zemljiška knjiga v Gradcu.
X X X X X X X X X
X X X X X X X X
X X X
X X X X X X
X X X X X X X X
X X X X X X X X
X X X X X X X X X
X X X X X X X X
X X X X X X X X X
in.
G-rajščina.
"Vurberški grad je svoje d n i i m e l lastno gosposko.
Tamošnja grajščina je namreč izvrševala do 1. 1 8 5 0 .
r a z u n c i v i l n e sodnje oblasti čez svoje podložnike t u d i
deželno — kazensko — sodnijo v njej o d k a z a n e m o k r a j u .
Politični okraj vurberške grajščine je obsegal sedanje
k a t a s t r a l n e občine i n k r a j e : Grajenščak, Krčevino i n
V u m b a h ; potem Zaverško ves, G o r n j i i n S p o d n j i D u plek i n Dvorjane a l i S v . M a r t i n ; Gornje i n Dolnje K o reno, Z i m i c o , Žikarce, Cermljenšak, Selce, Z a v r l i , N a d višec, R o g o z n i c o i n Stražišče a l i S v . B a r b a r o . P r v e t r i
spadajo dandanes v ptujski okraj, d r u g i h pet v m a r i ­
b o r s k i , ostale p a k S v . L e n a r t u v Slov. g o r . )
T a okraj, k i je vseskozi h r i b o v i t , je početkom
tega v e k a brojil 1149 hiš i n 4506 prebivalcev. Obsegal
je 10.214 o r a l o v i n 1568 • sežn., i n s i c e r : 2 3 2 5 o r a l o v
15-13Qsežn. njiv, 1 3 1 6 o r a l o v 1 4 5 1 Q s e ž n . t r a v n i k o v
i n sadovnjakov, 3037 oralov 1029 • sežn. pašnikov,
8 4 6 o r a l o v 1328 • sežn v i n o g r a d o v i n 2687 o r a l o v i n
1016 • sežn. b o s t e . )
Podložnike je grajščina i m e l a v r a z n i h časih r a z ­
lične; kajti grajščaki so s s v o j i m i k m e t i i n želarji r a v ­
n a l i , k a k o r s k a k i m s p r e m e n l j i v i m blagom t e r j i h niso
le prodajali i n z a m e n j a v a l i , a m p a k t u d i zaženili i n k o t
b o t r i eden d r u g e m u dajali z a k r s t n i d a r .
Najstarejši u r b a r a l i z a p i s n i k podložnikov i n d o ­
h o d k o v vurberške grajščine od 1. 1 4 9 6 . ) n a m kaže, d a
J
2
3
') F . ltaisp, Pettau, 294.
) C. Schmutz, Ilist.-top. Lexicon v. St., IV., 414.
) Deželni arhiv v Gradcu.
2
B
je grajščina i m e l a podložnike ne le n a l e v i s t r a n i D r a v e ,
a m p a k t u d i n a desni.
Nr. l e v i s t r a n i D r a v e našteva u r b a r sledeče k r a j e :
1. »Dorffel", najbrž Dvorjane a l i sedanji Sv. M a r t i n ;
2. V u m b a h (Vvumbach), kjer je županil G r e g o r ; 3. S p o d ­
nji D u p l e k ( N i d e r Tewpling) z župani>m » G e r s o n - o m « ;
G o r n j i D u p l e k (Ober Tewpling) z županom J u r i j e m ; 5.
Žitečka ves (SevtendorfF), kjer je b i l s t a r i Gregor žu­
p a n ; 6. V e l i k a Z i m i c a ( G r o s w i n t e r p a c h ) z županom
» V e t t e r l v « ; 7. M a l a Z i m i c a ( K l i l a i n \vinterpach) z žu­
p a n o m M a r t i n o m ; 8. »Fuesvvinterpach«; 9. Gornje K o reno (Ober W u r t z ) z županom Gašparjem; 10. Dolnje
K o r e n o (Nyder VVurtz) z županom » T o g k l e « ; 11. » W o tschendorff«, najbrž Pečice ali Vinička ves, z županom
» M a t t h e « ; 12. G o r n j a Voličina (Ober W o l t s c h ) z župa­
n o m » L o v r e « ; 13. D o l n j a Voličina (Ni.ier W o l t s c h ) , kjer
je grajščina i m e l a ^ dvorec a l i gradič (Hoff.)
Župan je
bil » D o m a n « . 14. Šetarjeva ( S c h i l t a r n n ) z županom T o ­
m a ž e m ; 15. Selce (Selnitz); 10. Drstelje (Dristal) z žu­
p a n o m J u r i j e m ; 17. Dolnja Grajena (Nyder G r a y a n t ) z
županom G r e g o r j e m ; 18. G o r n j a G r a j e n a (Ober G i a yant) i n 19. Pačkovce (Patschendorfrj, kjer je » W r a tina« županil.
N a desni s t r a n i D r a v e so n a v e d e n i k r a j i : 1. D a goše (LengdorfT); 2. L o k a ( L a k h ) z županom Štefanom;
3. S v . J a n e z (Sand J o h a n n s ) z županom A n d r e j e m ;
4. S l o v e n j a ves (Slabendorff), kjer je župan d s t a r i P e ­
ter ; 5. Hodoše (Sybendurftigen) z županom W o l f o m ;
6. P o l s k a v a (Pultzka) z županom E r k o n o m ; 7. Župečja
ves (Sawtendorff)
z županom » D r a s y m e r « ; 8. >Maydburg«, najbrž Apače v župniji S v . L o v r e n c a n a D r a v ­
s k e m polju, kjer stare listine navajajo
»Meidsburg«.
O n d i je županil »Janšo«. 9. G o r a (Ne\vstifft) z županom
»Drasimer« ; 10. »Grosne\vndorfT« z županom L e n a r t o m ;
11. Stanečka ves (StaindorfT) z županom A n d r e j e m ;
12. »Z\vm Forstl« z županom I v a n o m i n 13. »Scha\vnbart« z županom Blažem.
D a v k i so v z a p i s n i k u n a v e d e n i d e l o m a žitni, de­
l o m a d e n a r n i a l i o b o j i ; določevali so se po v e l i k o s t i
i n p r i d e l k i h posestva. O d kmetije (huebe) je grajščina
d o b i v a l a n a levi s t r a n i D r a v e n a v a d n o po d v a a l i t r i
Skale (mernike) pšenice i n 15 vinarjev, n a desni pa do
šest škafov rži i n p r i m e r e n davek v denarju.
Nekateri
so m o r a l i v r h u lega odrajtovati še po d v a do Šest ška­
fov ovsa, dve m e r i c i kaše i n eno m e r i c o fižola ali boba.
K a t e r i podložnik n i imel žitnega d a v k a , plačeval
je p r i m e r n o svoto v denarju, o d cele kmetije n a v a d n o
eno m a r k o a l i p a 1 funt v i n a r j e v ; želarji so odrajtov a l i po 4 šilinge ali p a po 3 0 do 8 0 vinarjev. *)
T l a k e , vozne i n ročne rabote, k i je b i l a takrat v
n a v a d i , ta u r b a r ne našteva; zato so i m e l i b r e z d v o m n o
d r u g zapisnik.
K o n c e m 18. veka je vurberški graščini odrajtovalo davek 4 b 8 hiš, k i so bile razvrščene v 21 županij.
S k u p n i grajščinski d o h o d k i so po z a p i s u deželne z e m ­
ljiške knjige znašali taki a l 3 7 0 9 gld. 2 6 k r . d o m i n i k a l n e
i n 1 8 2 gld. 53 k r . 1 dl. r u s t i k a l n e štibre.
Podložniki so bivali v sledečih k r a j i h :
Arjavce,
Dragovič, Grajena, GrajenSčak, J i r s e v c i , H v a l e t i n c i , K a niža, Krčevina, S v . M a r t i n , Nadvišec, Placerje, Z a v r l i ,
Žikarei, Selce, Žihlava, Sovjak, Starošinci, M e s t n i v r h ,
Stražišče. Drstelje, Cermljenšak, Z i m i c a i n V u m b a h . )
V s l e d 1. 1850. i n 1853. dognane rešitve znaša o d škodna g l a v n i c a 97.619 gld. 20 k r . s r e b r a . )
K a k o r svoje d n i , poseda grajščina še t u d i d a n d a ­
nes obširna l a s l n a zemljišča. T a so 1. 1859. m e r i l a v k u p
1006 o r a l o v i n 1300 • sežnjev, i n s i c e r : 113 oralov
200sežn. njiv, 173 oralov t r a v n i k o v , 41 o r a l o v 2 0 0 Q s .
pašnikov, 56 oralov vinogradov, 6 1 8 oralov 9 0 0 • s e ž n .
hoste, 1 o r a l 1300 fjsežn. slavišča i n 3 orale 1300 f j s .
2
3
') Vrednost denarja ni bila povsod in vedno enaka, temveč
se je s p r e m i n j a l a po kakovosti kovine, V 14., 15. in deloma še v
16. veku so v obče bili v navadi srebrni vinarji (pfeninc — dL\
katerih je šlo 12 na kratki, HO pa na dolgi a l i navadni šiling (,3).
Osem navadnih šilingov a l i 240 vinarjev je b i l 1 funt — na­
vadno tudi marka imenovan. (A. Zieman, Mittelhochdeutsches Worterbuch, 288 i n 29-3.)
Oglejska marka je bila manj vredna, kajti računali so pol­
drugo za l funt.
) C. Schmutz, Hist.-top. Lexicon v. St., IV., 414.
) D r . F . X . Hlubek, E i n treues B i l d d. H . St., 127 i n 83.
2
3
nerodovitne zemlje. M e d njive i n t r a v n i k e všteti so t u d i
sadovnjaki. )
M n o g o v r s t n e s o d n i j s k e , d a v k a r s k e i n gospodarstvene posle o s k r b o v a l i i n opravljali so s pomočjo r a z ­
n i h nižjih u r a d n i k o v i n pisarjev tako i m e n o v a n i o s k r b ­
n i k i a l i »ferboltarji« (Praefecti — Pfleger — V e r w a l ter), k i so do 1. 1 8 5 0 . bili t u d i okrajni k o m i s a r j i , k r a j n i
i n k r i m i n a l n i s o d n i k i , tedaj vsekako veljavne i n i m e ­
nitne osebe. Ljudstvo se j i h je zelo balo, kajti bili so
strogi i n večinoma zelo trdosrčni. Z a r a d i k a k e majhne
zamere dali so k m e t a takoj v »kajho« zapreti ali p a
n a klop položiti, d a m u j i h je berič — »liclor« — n a ­
meril.
x
Naj n a v e d e m o tukaj nekatere o s k r b n i k e vurberške
grajščine, katere s m o v r a z n i h z a p i s n i k i h zasledili.
N a r r i n g e i Krištof, 1409, 1470. B i l je s s v o j i m go­
spodom J a n e z o m Stubenberškim pristaš A n d r e j a H a u m kircherja. )
W a n s t e r S i m o n , o s k r b n i k v V u r b e r g u , je dne 2.
niareija 1498 pečatil listino, s katero je ptujski meščan
J u r i j H u t a r p r o d a l M a t i j i Tančiču d v a v i n o g r a d a n a
Gornji Grajeni.' )
2
1
E n n s t a l l e r J u r i j , Stubenbergov o s k r b n i k v V u r b e r g u ,
je I. 1546. tožil l a s t n i k a M a r k o v e c , Preinerja,
zaradi
S t u r m o v c a p r i deželni v l a d i . )
P i b e r t a l l e r J a n e z J a k o b , o s k r b n i k v V u r b e r g u je
dne 7. avgusta 1683 p r o s i l deželno vlado, naj b i m u
d v a c e n t a s m o d n i k a poslala, p a n i nič d o b i l . )
F l o s s e r J a n e z M i h a e l p l . Bosenfeldt, o s k r b n i k o d
1700 do 1. 1720, potem v Ormožu.
4
5
K n e z J a n e z M i h a e l , »Praefeclus apud E x c e l l . D. D.
G o m i t e m ab Attembs« je b i l 9. j u l i j a 1 7 2 5 v M a r i b o r u
poročen z M a r i j o Cecilijo P r o t m a n .
') D r . F . X . Hlubek, F i n treneš B i l d d. H . S t , 127. i n 83.
) D r . A l b . v. Muchar, Gesch. Steierm., VIII., 53, 54, 65, G(!,
67 i n 73.
) Izvirna listina na pergamenu p r i minoritih v Ptuju.
) Izvirna listina v Dornovi.
) Beitr. z. K . steier. Gesch., X X , SO.
2
3
4
6
Purgaj J a n e z J u r i j , 1728 o s k r b n i k v V u r b e r g u ,
k o d e r je k o n c e m 1. 1 7 3 1 . odšel v Negovo, kjer je si
b o v a l do 1. 1752.
R o t h Gašpar Jožef, o s k r b n i k 1740.
E s s e l M i h a e l , »Praefeclus« 1740, 1747.
Kuglmavr Franc Anton,
oskrbnik
1748—17
Njegov v V u r b e r g u dne 7. sept. 1751 rojeni s i n J o
je postal benediktinec z r e d o v n i m i m e n o m P. G o t h a
ter je b i l 17. a p r i l a 1788 izvoljen o p a t o m v A d m o n
F r a n k i J a k o b Jožef, o s k r b n i k v V u r b e r g u 17
do 1 7 6 1 .
Pichler Franc, oskrbnik 1761—1771.
AVagner Jožef, o s k r b n i k 1 7 7 1 — 1 7 7 6 .
Perizhoff J a n e z N e p . F r a n c p l . E h r e n h e i m b , o s k r
nik 1776—1.780.
S e r a p h i n Jožef J a n e z , o s k r b n i k 1 7 8 0 — 1 8 0 5 .
Dežman A n t o n , o s k r b n i k 1 8 0 5 — 1 8 0 7 .
F r i e d r i c h Inocencij, o s k r b n i k od 1. 1807. do X
j u l i j a 1 8 3 3 , ko je 5 3 let star u m r l .
S a t o r v Jožef, o s k r b n i k o d 1. 1 8 3 3 do svoje s n i
dne 30. o k t o b r a 1844. T a j e župniji sporočil 1 0 0 0 gl
srebra.
Lipič A n t o n , o s k r b n i k od leta 1844. do 10. j u l i
1862, ko je u m r l .
R a m u t a F r a n c , večletni u r a d n i k v V u r b e r g u ,
postal l . 1 8 6 2 . o s k r b n i k ter je u m r l 27. a p r i l a 186
star 73 let.
Lesser V i n k o , o s k r b n i k od 1. 1 8 6 8 . do svoje s m s
11. sept. 1875.
Sužnik F e r d i n a n d , o s k r b n i k od 1. 1875., je b i l le
1884. odstavljen.
Zeiler Jožef, o s k r b n i k 1 8 8 4 — 1 8 8 7 .
V e t t e r Pavel, o s k r b n i k 1 8 8 7 — 1 8 8 9 .
A d a m e c K a r o l , o s k r b n i k od 1. j u n i j a 1 8 8 9 .