29.11.2013 APLIKACIJA FFS NA VVO Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi s stališča varovanja vodnih virov mag. Tomaž POJE Ljubljana, 20/11/2013 Nismo zato tukaj, da prepovedujemo! Probleme moramo reševati! Vodovarstveno območje Hrastje, Ljubljana Ljubljana, 20/11/2013 1 29.11.2013 Problematika uporabe FFS 1. Transport 2. Skladiščenje 3. Pred škropljenjem 4. Med škropljenjem 5. Po škropljenju 6. Ravnanje z odpadki in ostanki FFS Ljubljana, 20/11/2013 Onesnaženja s FFS Točkovna onesnaženja Razpršena onesnaženja Onesnaženja odprtih vodotokov (potoki, reke, jezera, priobalni pas) Onesnaženja podtalnice Vir slike: TOPPS Ljubljana, 20/11/2013 2 29.11.2013 Točkovni viri onesnaženja vode Čiščenje strojev za nanos FFS Polnjenje strojev za nanos FFS Odpadne vode zaradi čiščenja ali vzdrževanja strojev za nanos FFS Ljubljana, 20/11/2013 Točkovno onesnaženje voda Kratica TOPPS pomeni: Training the Operators to Prevent Pollution from point Sources - ali po slovensko: usposabljanje uporabnikov FFS za preprečevanje točkovnega onesnaženja. Cilj projekta TOPPS je zmanjšanje onesnaženja vodnih virov zaradi uporabe FFS. V ta namen so pripravljena navodila za dobro prakso varstva rastlin, izobraževanje uporabnikov in demonstracije – in to na območju cele Evrope. Ljubljana, 20/11/2013 3 29.11.2013 Priporočila TOPPS Prevodi publikacij in video filmov na spletni strani GIS Fitofarmacija Sicer veliko tujejezičnega TOPPS gradiva. Podobna priporočila poznana že prej (navodila, zloženke ministrstva, prodajalcev FFS, proizvajalcev FFS itd.) Ljubljana, 20/11/2013 Ljubljana, 20/11/2013 4 29.11.2013 Razpršeno onesnaženje •Odplavljanje (odtekanje) •Erozija tal •Drenažni sistemi •Pronicanje (ponikovanje) •Zanašanje škropiva (drift) Je lokalnega značaja, odvisno od nekontroliranih faktorjev kot so vremenske razmere v interakciji s tlemi in obliko površine. Drift je odvisen od vremenskih razmer, naprave za nanos in načina aplikacije FFS. Ljubljana, 20/11/2013 Direktiva 2006/42/ES Direktiva 2009/127/ES Direktiva 2006/42/ES določa zahteve za varovanje zdravja ter varnost oseb in, kadar je primerno, domačih živali in premoženja (CE znak na strojih-varnost). Za stroje za nanos fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) je zelo pomembna Direktiva 2009/127/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov. Ta določa tudi bistvene zahteve varstva okolja, ki jih morajo upoštevati proizvajalci ob zasnovi in izdelavi novih strojev za nanašanje pesticidov. Ljubljana, 20/11/2013 5 29.11.2013 Zgodovina Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev je prenehal veljati zaradi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih /ZFfS-1/Ur.l. RS, št. 83/2012, 21.11.2012 Sedaj: Ljubljana, 20/11/2013 Direktiva 2009/128/ES (Trajnostna raba pesticidov) Posebni ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom pesticidov. … (b) dajanje prednosti najučinkovitejšim tehnikam nanašanja, kot je uporaba naprav za nanašanje pesticidov z majhnim zanašanjem škropiva, zlasti pri visokih nasadih, kot so hmelj in nekateri sadovnjaki in vinogradi; (c) uporabo metod za zmanjševanje tveganja, ki do najmanjše možne mere zmanjšujejo tveganje onesnaženja izven kraja tretiranja, ki ga povzročajo zanašanje škropiva, drenaža in odtekanje. To vključuje določitev ustrezno velikih zaščitnih pasov za varovanje neciljnih vodnih organizmov in varovalnih območij za površinske in podzemne vode, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode, kjer se pesticidi ne smejo uporabljati ali shranjevati; (d) zmanjšanje, kolikor je mogoče, ali odpravo nanašanja na ali ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugih infrastrukturah v bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije. Ljubljana, 20/11/2013 6 29.11.2013 Stroji za nanos FFS – izgube škropiva V času transporta in poti kapljice do ciljne površine so kapljice izpostavljene številnim vplivom, ki odnašajo kapljice od ciljne površine. V splošnem pomenu se vse izgubljene kapljice označujejo z besedo "drift". Pod tem pomenom besede se razumejo vse kapljice, ki so bile zanešene stran od ciljne površine. Ljubljana, 20/11/2013 Drift Drift – je sam fizikalni proces zanašanja Drift – so tudi snovne količine, ki jih pri tem pojavu določamo v času in prostoru. Ločimo: – aplikacijski drift in – postaplikacijski drift (spiranje z dežjem, izhlapevanje itd.) Ljubljana, 20/11/2013 7 29.11.2013 Stroji za nanos FFS – Zanašanje škropiva (drift) Drift je odvisen od: -Vremenskih razmer -Uporabljenih naprav za nanos FFS oziroma od njihovih komponent -(Ne)pravilnega dela ob nanosu FFS Ljubljana, 20/11/2013 Drift - zanašanje Neposredno aplikacijsko zanašanje, kjer zaradi atmosferskih pojavov kapljice pršilne brozge odnese izven območja trajnega nasada (ekso drift) Endodrift – drift, kjer del pršilne brozge pade na tla znotraj trajnih nasadov. Ljubljana, 20/11/2013 8 29.11.2013 Drift - zanašanje škropiva Kapljice škropiva, ki niso nanešene na ciljno površino, ampak so praviloma zaradi vetra ali termike odnešene stran. Drift vodi k poškodbam sosednjih rastlin, kontaminaciji vode, ogrožanja ljudi in živali, napačno doziranje s pesticidi. Ljubljana, 20/11/2013 Drift je odvisen od: - tehničnih faktorjev (oprema in nastavitev škropilnic, pršilnikov, velikosti kapljic, vozna hitrost, višina škropljenja, itd.) - meteoroloških faktorjev (hitrosti vetra, temperature zraka, vlažnosti zraka). Ljubljana, 20/11/2013 9 29.11.2013 Vplivi na obseg drifta •Velikost kapljic •Jakost in usmerjenost zračnega toka pršilnika •Konstrukcijski tip pršilnika (škropilnice) •Jakost in smer vetrov •Splošno stanje atmosfere •Gojitvena oblika dreves ali trt (poljščin) •Spreminjanje zelene stene ali pokrovnosti tal skozi rastno dobo Ljubljana, 20/11/2013 Omejevanje drifta •Povečanje velikosti kapljic pršilne brozge •Sprememba jakosti in usmeritve zračnega toka pršilnika •Sprememba nastavitve parametrov pršilnika pri nanosu FFS v robnih vrstah •Prilagoditve gojitvenih oblik •Upoštevanje robnih varovalnih pasov ob napravi nasadov •Sajenje varovalne vegetacije ob robovih nasadov. Ljubljana, 20/11/2013 10 29.11.2013 Dobra kmetijska praksa, ki zmanjša drift: •uporaba ukrepov, ki zmanjšajo drift kot npr. uporab ID šob z velikimi kapljicami •upoštevanje smeri vetra in hitrosti vetra •izvajanje zaščite z ID šobami do vetra hitrosti 5 m/s, AD šobami 4 m/s in LU šobami do 3 m/s •zaščita se ne izvaja, ko je temperatura zraka večja kot 25 stopinj Celzija in zračna vlažnost manjša kot 40 % •upoštevanje vozne hitrosti 6 – 8 km/h (pri ID šobah do 10 km/h) •vzdrževanje optimalne (eventualno) minimalne višine škropljenja Ljubljana, 20/11/2013 Kapljice ustreznega premera VMD med 150 in 300 μm dobimo z: – v pršilnik vgradimo andtidriftne šobe – v pršilnik vgradimo šobe z večjim pretokom in delamo pri nekoliko nižjem delovnem tlaku. VMD – volumetrični srednji premer kapljic Ljubljana, 20/11/2013 11 29.11.2013 Veter 5 km/h Domet – razdalja drifta (m) Ljubljana, 20/11/2013 Antidriftne šobe Manjša uporaba zaradi: – 10- 20 % so dražje od standardnih – Psihološki vzrok – skorajda ne vidimo pršilnega oblaka. Zdi se kot da pršilnik ne deluje dobro. Ljubljana, 20/11/2013 12 29.11.2013 Ljubljana, 20/11/2013 Testiranje naprav za nanos FFS z manjšim zanašanjem (driftom) Julius Kühn-Institut - Bundesforschungsinstitut für Kulturpflanzen, Institut für Anwendungstechnik im Pflanzenschutz: - prostovoljno testiranje naprav za nanos FFS z manjšim driftom od leta 1993 - Kategorije zmanjšanja drifta več kot 50/75/90/99 % - Vnos v listo naprav za nanos FFS z manjšim driftom (naprav z manjšimi izgubami) Ljubljana, 20/11/2013 13 29.11.2013 Testiranje naprav za nanos FFS z manjšim zanašanjem (driftom) Testiranja naprav ali komponent v: – Laboratoriju – Pri praktičnem delu Ljubljana, 20/11/2013 Ljubljana, 20/11/2013 14 29.11.2013 Ljubljana, 20/11/2013 Variabilni varnostni pasovi Ljubljana, 20/11/2013 15 29.11.2013 Nekaj tehničnih rešitev, ki zmanjšujejo drift Ljubljana, 20/11/2013 Ljubljana, 20/11/2013 16 29.11.2013 Avtomatsko pršenje glede na višino rastlin in pršenja v rastline in ne v prazne prostore Ljubljana, 20/11/2013 Ljubljana, 20/11/2013 17 29.11.2013 Reciklažne tunelske izvedbe Ljubljana, 20/11/2013 Zupan, elektrostatika Ljubljana, 20/11/2013 18 29.11.2013 Elektrostatika + podpora zraka Ljubljana, 20/11/2013 Škropilnica z zračno podporo Ljubljana, 20/11/2013 19 29.11.2013 Natančno škropljenje s pomočjo GPS tehnologije Ljubljana, 20/11/2013 VSAKA KAPLJICA ŠTEJE: Ohranimo vodo čisto! Tehnologije in tehnika za manjše obremenjevanje okolja obstaja! Potrebno je promovirati njihovo uporabo! Potrebna je demonstracija in diseminacija tehnike za zmanjšanje drifta! Potrebno je “izobraziti” uporabnike FFS! STALNE IZBOLJŠAVE NA NAPRAVAH ZA NANOS FFS! Ljubljana, 20/11/2013 20 29.11.2013 HVALA ZA POZORNOST mag. Tomaž POJE Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za kmetijsko tehniko Hacquetova 17, SI - 1000 Ljubljana www.kis.si tomaz.poje@kis.si Ljubljana, 20/11/2013 21