1. No category

ZANIMIVOSTI
primorske novice št. 122
sobota, 28. maja 2011
19
sobota@primorske.si
sobota
CELOSTNE METODE ZDRAVLJENJA
Indigo otroci nove dobe
Kot otroci in najstniki smo poslušali od starejših, kako smo nemogoča
generacija; da se v njihovih časih otroci niso tako obnašali, da niso bili
razvajeni, saj jih je pestilo pomanjkanje, da so spoštovali starejše in bili
bolj odgovorni.
Palma Smrekar, terapevtka
Prepričana sem, da je vsakdo med nami kdaj slišal
kakšno tako opazko na svoj
račun. Tako kot sem tudi prepričana, da sami zelo radi
ponavljamo iste besede
našim otrokom, pri čemer seveda pozabljamo, kako smo
se počutili, ko smo mi poslušali te litanije. Pozabljamo,
koliko želja, nerazvitih talentov, izgubljenih priložnosti in
nekoristnega izgubljanja časa
na nepomembnih zadevah je
šlo v nič kot posledica takšnih
vzgojnih pristopov.
Nova generacija
Dejstvo je, da se časi spreminjajo. Z življenjskimi razmerami
ter
razvojem
družbe se spreminjamo tudi
ljudje. Današnje generacije
otrok niso primerljive s tistimi izpred 30 ali 100 let.
Pred njimi so drugačni izzivi
in njihovo poslanstvo je
drugačno od tistega, ki so ga
imele prejšnje generacije. So
otroci nove dobe, z visoko
razvito intuicijo, močne volje in samozavedanja, od katerih se lahko odrasli lahko
veliko naučimo, so otroci
miru, pravice in ljubezni. To
so indigo otroci.
Delež indigo otrok narašča iz generacije v generacijo. Po nekaterih podatkih naj bi v drugi polovici
osemdesetih let prejšnjega
stoletja bil le izjemoma rojen kakšen indigo otrok, leta
1995 pa naj bi že 95 odstotkov vseh rojenih bilo indigo otrok.
Kako prepoznamo indigo
otroke, katere so njihove
glavne
značilnosti?
Na
splošno velja, da imajo nekaj osnovnih lastnosti. Rodijo
se
z
občutkom
vzvišenosti in se skladno s
tem tudi obnašajo. Občutek
imajo, da si zaslužijo pri-
vilegiran položaj, da je
njihova pravica zahtevati
spoštljiv odnos do njih samih, in so presenečeni, ko
drugi niso enakega mnenja.
S samospoštovanjem nimajo težav, nasprotno, zelo radi
poudarjajo “kdo v resnici
so”. Zelo težko sprejemajo
absolutno avtoriteto – to je
avtoriteto brez pojasnila ali
izbire, in pogosto preprosto
ne sprejemajo določenih
opravil ali preprosto zavračajo nekatera obnašanja.
Zanje bo, denimo, čakanje v
vrsti nesprejemljivo. Togi
sistemi, ki so usmerjeni k
ritualom ali monotonemu
ponavljanju opravil brez ustvarjalnosti v indigo otrocih
zbujajo občutke frustracije,
zato so načeloma rušitelji
ustaljenih sistemov in pra-
vil. Navzven delujejo nedružabno, razen v družbi sebi podobnih; in če takih ni v
njegovi bližini, se pogosto
zapirajo vase, saj imajo
občutek, da jih nihče ne razume. Šola je zanje, z
družabnega vidika, zelo
zahtevna preizkušnja. Ne
odzivajo se na “krivdno” disciplino, ki temelji na kaznih
za krivo ravnanje. Okolici
zelo jasno izkazujejo svoja
pričakovanja in zahteve.
Prinašalci modrosti
Indigo otroci so prinašalci
modrosti. Njihov osnovni
moto je živeti tukaj in zdaj.
Ne postavljajo si omejitev,
so ustvarjalni, radi eksperimentirajo,
preizkušajo
omejitve, imajo razvit čut za
poštenje in so izjemno nadarjeni. Vendar: če okolica
njihove nadarjenosti ne razpozna in razvije, lahko razvijejo odpor do šole. S svojim obnašanjem, izziva-
Palma Smrekar pri svojem delu uporablja Bachovo
cvetno zdravljenje, metodo Phyllis Krystal, psihološko
astrologijo, prehrambeno svetovanje, tuino - kitajsko
medicinsko masažo, shiatsu, refleksoterapijo in meditacijo. Za obisk v njenem studiu na Liminjanski 119
v Luciji se je treba naročiti na tel. 031/385-253. Več
informacij na spletni strani www.palmasmrekar.com.
njem, kljubovanjem nas silijo, da razvijamo nove pristope do vzgoje otrok, ki bodo lahko sledili njihovim
zahtevam. Indigo otroci zelo
pogosto ne upoštevajo
hišnih pravil, kažejo minimalno zavzetost za uspeh v
šoli ter brezbrižnost do tega,
kaj naj bi postali. Provocirajo in kršijo družinske navade: učijo se ob prižgani
televiziji, glasni glasbi ali ob
pošiljanju sporočil po telefonu.
Posebna vzgoja
Izjemno pomembno je,
kako se obnašamo do njih in
kakšen bo odnos staršev in
učiteljev do njihovih “muh”.
Z indigo otroki se moramo
veliko pogovarjati kot s sebi
enakimi, moramo jih pozorno poslušati, prisluhniti
moramo njihovim željam in
potrebam. To seveda ne pomeni, da jim moramo v
vsem ustreči: jasno jim razložimo, zakaj nekaterih
pričakovanj ne moremo izpolniti. Indigo otroke je treba spoštovati, ne smemo jih
gledati
zviška,
njihovo
spoštovanje si bomo pridobili z zgledom, predanostjo
resnici in skladnostjo med
besedami in dejanji. Potrebno jim je postaviti vzgojna
pravila, vendar jih moramo
postaviti z njihovim sodelovanjem. Ne postavljajmo
pa jim strogih pravil, temveč
pričakovanja: dopustiti jim
moramo možnost izbir, pri
čemer morajo biti jasne tudi
posledice. Pri njihovih prizadevanjih jih podpirajmo,
dovolimo jim, da sami naredijo kakšno napako, v domačem okolju naj se počutijo varne, in nikakor ne smemo uporabljati nasilnih metod vzgoje.
Poslanstvo indigo otrok je
torej v njihovem konstantnem izzivanju ustaljenih
miselnih in vedenjskih vzorcev, v rušenju vsiljenih avtoritet, v zavzemanju za pravičnost, spoštovanje, kreativnost, svobodo in mir, pri
čemer nas naravnost silijo v
stalno preverjanje naših vrednostnih prepričanj in pravilnosti naših stališč, tako v
vlogi
staršev,
institucij
(predvsem šol) kot družbe
in globalne skupnosti v celoti. So otroci nove dobe, ki s
svojim prihodom prinašajo
nove ali pozabljene vrednote in so znanilci korenitih
družbenih in moralnih sprememb, zato bodimo polaskani, da živimo v dobi izzivov in napredka, katerih
znanilci so prav indigo otroci.
SVETNIK TEDNA
Zgodovina pozna le malo oseb preprostega rodu, o
katerih bi se toliko razpravljalo kakor o Jeanne d'Arc, pri
nas in drugod bolj znana pod imenom Devica Orleanska.
Francozi jo že nad 500 let slave
kot vzornico junaške domovinske
ljubezni in kot utelešenje francoskega narodnega duha. Ivana Orleanska je vztrajno trdila, da jo je v
pomoč domovini poklical Bog in
da se je pokoravala zgolj njegovi
volji. Nasprotniki pa so ji spodbijali
njeno versko poslanstvo, jo razglasili za čarovnico in obsodili na
smrt na grmadi. Že petindvajset let
po njeni smrti je Cerkev uradno
ugotovila, da so njeni sodniki ravnali krivično, s političnimi cilji.
Ivana Orleanska je živela v v času
stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Rodila se je leta 1412. V letih
njenega otroštva se je bojna sreča
obrnila v prid Angležem in sicer po
krivdi nesposobnih francoskih vladarjev. Ivana je bila pobožna, dobro
Ime Ivana najdemo tudi v
obliki Ivi, Ivica, Ivana, Jana,
Ivanka in Vanja. Ivan ali Janez pa je eno od najbolj priljubljenih imen na Slovenskem. Druge oblike so še
Ivanček, Ivanko, Ive, Ivek, Ivi,
Ivko, Ivo, Van, Vači, Vanče,
Vanček, Vanči, Vančo, Vane,
Vanek, Vanja, Vanjo, Jano.
Svetnico prepoznamo po viteški
bojni opravi
vzgojena, skromna, preprosta in
sramežljiva. Že s trinajstimi leti je
nekega dne zaslišala glas, ki jo je
opominjal k zglednemu življenju in
k čim pogostnejšemu obisku cerkve. V tem glasu je prepoznala glas
nadangela Mihaela. V letu 1429 jo
je ta glas vedno pogosteje spodbujal, naj gre v Francijo in jo reši
Angležev. 6. marca 1429 se je po-
javila na dvoru v Chinonu in
omahljivemu kralju Karlu VII. dejala: “Plemeniti kralj, ime mi je
Ivana Devica in nebeški Kralj me
pošilja, da osvobodim Orleans in te
popeljem v Reims, kjer boš kronan
in maziljen. Po nalogu Gospodovem ti izjavljam, da si kraljev sin in
pravomočni dedič Francije!”
Poldrugi mesec kasneje je Ivana
na belem konju in v viteški bojni
opravi odšla v boj za osvoboditev
domovine. Vojake je spodbujala h
krščanskemu življenju, sama pa je
kazala tako moralno moč, da so jo
vsi nehote spoštovali in ubogali.
Pregnala je Angleže in osvobodila
vso srednjo in vzhodno Francijo.
Ime zmagovalke pri Orleansu je
opajalo tisoče novih bojevnikov za
popolno osvoboditev domovine. A
kralj Henrik VII. je pod vplivom
reimskega nadškofa podpisal sramotno premirje z Angleži, ko je
ljudstvo hotelo osvoboditi Pariz.
Ivana zase ni iskala ničesar, čutila
pa je, da ne sme odnehati, dokler
domovina ne bo svobodna. Zato se
je spomladi leta 1430 vrnila na bojišče. Dosegla je še nekaj uspehov, a
pri izpadu iz mesta Compiegne so
jo zajeli Angleži. Začelo se je zadnje
leto njenega življenja, leto ponižanja, trpljenja in najvišje žrtve.
Za obsodbo pred svetnim sodiščem
ni bilo najmanjše podlage, zato je
prišla pred cerkveno zaradi “krivoverstva in čarovništva”. Krivična
in mučna sodna razprava se je vle-
Foto: Tino Mamić
Ivana Orleanska, sveta bojevnica
Ivana Orleanska je spremljala kralja v slovito stolnico v Reims na kronanje
in s tem izpolnila svojo nalogo
kla pet mesecev, dokler ni bila razglašena za nepoboljšljivo grešnico
in obsojena na smrt na grmadi.
Nekaj več kot osemnajstletna Ivana
je pred smrtjo glasno molila za vse
navzoče. Izdihnila je v Rouenu 30.
maja 1431 z Jezusovim imenom na
ustnicah.
SILVESTER ČUK