Dogodki in ozadja 11 www.finance.si Ponedeljek, 23. septembra 2013, št. 183 S prodajo rib do dveh milijonov evrov Pavel Perc finance@finance.si Ribogojstvo Goričar iz Slivja pri Podbočju je bilo lani po dobičku, sredstvih in prihodkih na prvem mestu med 66 podjetji, katerih dejavnost je gojenje sladkovodnih rib. 50 2,0 40 1,5 30 1,0 20 0,5 10 sto ter 2,5 ck Prihodki od prodaje Čisti dobiček v mio EUR v tisočih EUR ut Lani so s prodajo rib presegli dva milijona evrov prihodkov in ustvarili slabih 20 tisoč evrov čistega dobička. »Letno vzredimo, predelamo in prodamo od 200 do 300 ton rib. Ribe očistimo, filiramo, zamrzujemo, le okoli dva odstotka jih dimimo – prekadimo,« je povedal Dominik Goričar, direktor ribogojnice. »Šarenka je na prvem mestu, na drugem potočna zlatovščica, na tretjem potočna postrv – potočka, ki jo bomo letos opustili iz programa. Prihodnje leto bomo poskusili s somi; gre za povsem drugačno tehnologijo, brez antibiotikov, pri postrvih moramo ves čas dodajati kisik, pri somih ga ni treba, ker imajo pljuča,« pojasni Goričar. Goričarjevi snubijo in pridobivajo kupce s štirimi proizvodnimi programi: živi program (Natur), sveži program (Omrež- Prodaja rib je lahko dober posel 0 2009 2010 2011 2012 Sh 0 Vir: Finance.mini.FI-PO je), zamrznjeni program (Okusi vodovja) in delikatesni program (Ribela). Prekajenih rib prodamo malo. A kupce poskušamo privaditi tudi na ta okus, ki ga Nemci že dolgo poznajo in obožujejo. ""Dominik Goričar, šef Ribogojstva Goričar Čaplje praznijo potoke »Manjši potoki, kot je naša Kolarica, iz Kostanjeviške jame pa priteče Studena, so skoraj prazni, ker jih vsak dan, od dvakrat do trikrat 'počistijo' čaplje. Nam kakšna postrv še pobegne v potok, čapljam zanesljivo ne. Na Dvoru smo našteli po 120 čapelj in vsaka odnese oziroma poje kilogram rib na dan,« se huduje Goričar. Težave z neplačniki Lani so jim prek elektronskega bančništva zlikovci ukradli 220 tisoč evrov. »To je bil hud udarec za naše podjetje, ker smo bili prisiljeni najeti drago posojilo za tekoče poslovanje, ki ga sicer ne bi nikoli potrebovali,« poudarja Dominik Goričar. Pri neplačnikih so le manjši kupci, trgovci. Z velikimi trgovci ni težav s plačili, so pa zelo naporna pogajanja pri usklajevanju cen. Goričarjevi radi po- udarjajo pomen lokalno pridelane hrane, da so njihove ribe iz svežega programa res sveže, isti dan od izlova tudi dobavljene kupcem. Gojenje rib je v družini Med desetimi zaposlenimi v družinskem podjetju, katerega prokurist je oče Miroslav, je tudi Dominikova sestra Natalija. Zgodbo družinskega pod- jetja je začel oče Miroslav s kmetijo in ribogojnico kot dopolnilno dejavnostjo leta 1978, v zgodbo je vpeta tudi mama Irena. Urediti je bilo treba status, tako je zahtevala država. »Odkar smo kupili ribogojnico Dvor – prej je bila lastnica Emona –, je naša dejavnost bolj industrijska. Precej težav imamo z nevoščljivostjo, tako so nam denimo razbili jez. Največja težava pa so visoke temperature voda,« poudarja Dominik Goričar. Čestitamo finalistom nagrade Werner von Siemens! Cinkarna Celje | Z regulacijo hranilnika pare do prihrankov zemeljskega plina Cinkarna Celje sodi med največja slovenska kemično-predelovalna podjetja, zaposluje 1000 ljudi in ustvari preko 150 milijonov evrov skupne prodaje, od tega več kot 80 odstotkov na zahtevnih globalnih trgih. Ključni izdelek podjetja je proizvodnja pigmenta titanovega dioksida, ki je pomembna sestavina barv, premazov, lakov, kozmetičnih izdelkov, pa tudi hrane. Izziv: zagotoviti uravnoteženo proizvodnjo in porabo pare Center vodenja energetike, Cinkarna Celje Medijski partner Proizvodnja titanovega dioksida potrebuje za vodenje postopkov kot enega izmed energentov pregreto paro. Pridobivajo jo pri proizvodnji S (žveplene) kisline, iz parnega kotla ali v kombinaciji obeh virov. »Zaradi neenakomerne porabe pare pri izdelavi TIO2 prihaja do občasnih parnih konic in padcev tlaka v proizvodnji, zato smo že pred leti investirali v posebno napravo (hranilnik pare), katere namen je bil izničevanje konic, vendar pa se je izkazalo, da nam to ne pomaga odpraviti padcev tlaka, kadar je bilo nanj priključenih več uporabnikov,« pojasnjuje Dejan Ketiš, koordinator področja razvoja v Cinkarni Celje in avtor prijavljenega primera na natečaj Werner von Siemens. Rešitev: z regulacijo do boljšega izkoristka viškov Da bi hranilnik pare bolje opravljal svojo funkcijo, je Dejan Ketiš s soavtorjem Mišom Primcem pripravil regulatorski algoritem hranilnika pare, ki so ga po testnem obdobju vključili v delovanje. »S tem smo odpravili težave s padcem tlaka v sistemu. Sistem sedaj omogoča istočasno delovanje obeh proizvodnih linij predsušenja A in B. Tako smo prihranili tudi na zemeljskem plinu. Se je pa ob projektu pojavil še en manj pričakovani, a vsekakor pozitivni učinek. Ob regulaciji hranilnika so namreč nastali viški pare, ki odpirajo nove možnosti nadgradnje sistema kdaj v prihodnje,« je še povedal Dejan Ketiš. Pri implementaciji rešitve je bila uporabljena Siemensova tehnološka oprema, in sicer sistem za vodenje SIEMENS PCS 7 V5, programski PID regulatorji in izvedena simulacija z dodanim bremenom, ki predstavlja turbogenerator. predsušenja okoli 80m3 zemeljskega plina na uro. »Uvajanje novosti v tehnologiji predstavlja določeno tveganje, saj je prva prioriteta tehnologov zagotavljanje nemotene proizvodnje. V konkretnem primeru so predvsem operaterji energetskega sistema v Cinkarni Celje odigrali ključno vlogo, saj dobro poznajo tehnologijo in so tudi sami predlagali izboljšave. Rešitev, ki bi jo bilo mogoče prenesti tudi v druga proizvodna okolja, kjer kot energent uporabljajo paro, smo razvili z lastnim znanjem in z dobrim sodelovanjem znotraj podjetja, predvsem pa brez investicij v nove tehnologije in tehnološko opremo. V prihodnosti nam prinaša nove potenciale prihrankov oziroma generiranja prihodkov, saj bi viške pare lahko uporabili za lastno proizvodnjo energije,oziroma vračanje električne energije v omrežje« je ob tem še dodal avtor projekta Dejan Ketiš. Učinki: visok prihranek zemeljskega plina S projektom reguliranja viškov pare je Cinkarna Celje prihranila ob sočasnem delovanju obeh linij Strokovni partner www.siemens.si/nagrada OGLAS Ǫ