Kolesarska dirka za zlato čipko 2012
Avgust 2012 2 Avgust 2012 3 Avgust 2012 4 Avgust 2012 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Pomembna je socialna kategorija športa 7 Staro mestno jedro brez avtomobilov 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Jeseni spremenjen režim parkiranja Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Oddelek za otroke se seli na Namo 13 Več turistov v tisočletni lepotici Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 14 Sonce, morje, KNJIGA … 16 Žirovske novice 18 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 20 Delavnica o medkulturni strpnosti 21 Poletno delo 22 »Ne s knjigo, z usti nam povej« 23 Glasba in umetnost v Kačjem gradu 24 Taborniški duh živi tudi v Železnikih 26 Človek brez kulture je kot zebra brez črt 28 Pes samo govoriti ne zna 30 Živeli so v Škofji Loki 32 Kako ste/boste preživeli letošnje poletje? 34 Kolesarska dirka za zlato čipko 2012 38 Prireditve v avgustu Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Ema Lukan, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 utrip@freising.si 5 Avgust 2012 Pomembna je socialna kategorija športa Letošnji dobitnik zlatega grba škofjeloške občine Ivan Križnar je zanimiv sogovornik z ogromno znanja. A kljub svoji veličini in zaslugam skromen, kar ga dela še bolj velikega. Težko je v en novinarski prispevek zajeti vse zasluge in zanimive misli ter poudarke Ivana Križnarja, saj bi o njem lahko pisali v več nadaljevanjih, zato se bomo omejili le na nekatere. Križnar je zlati grb prejel za vsestransko dejavnost: športno, družbeno, kulturno in splošno koristno v škofjeloški občini in širše. To je bila tudi najlepša zahvala občine ob njegovem okroglem jubileju – osemdeseti obletnici. Pod pobudo se je podpisala Športna zveza Škofja Loka, priporočilo pa so dale tudi številne druge organizacije in posamezniki. Večji del Križnarjevega življenja je povezan s športno vzgojo. Med drugim je poučeval športno vzgojo na Gimnaziji Škofja Loka, bil je vodja pedagoških svetovalcev za telesno vzgojo na Zavodu SRS za šolstvo, sekretar Temeljne telesnokulturne skupnosti v Škofji Loki in ravnatelj OŠ Cvetka Golarja. Njegovi dosežki na poklicnem področju so številni. Rad poudari pomen socialne kategorije športa, zato je od vseh svojih dosežkov najbolj ponosen ravno na uvajanje zdravstvene telesne vzgoje za bolne in invalidne učence (v sodelovanju z Republiškim zavodom za zdravstveno varstvo). Prav tako je ponosen, da je sodeloval pri uvajanju letne in zimske šole v naravi. »Oče šole v naravi je moj kolega Jože Beslič. Na Zavodu za zdravstveno varstvo sva dobila podatke, da je na leto zaradi utopitve umrlo za en razred otrok. To je strahoten davek za družbo, ki bi to lahko preprečila, zato sva se zelo prizadevala in s pomočjo profesorja Ulage dosegla, da je šola v naravi prišla v učne načrte. Po približno osmih letih smo ugotavljali, da se na leto utopijo dva do trije učenci,« je pojasnil Križnar, ki tudi sicer vidi v ukvarjanju s športom veliko širši pomen, predvsem za mlade, ki se na ta način lahko umaknejo 'z ulice'. Tudi njegove ljubiteljske dejavnosti so tesno povezane s športom. Tu velja omeniti povezovanje z zamejskimi Slovenci v Italiji, in sicer s športniki in funkcionarji Športnega društva Bor iz Trsta. Bil je dolgoletni trener različnih selekcij Odbojkarskega kluba Lubnik, prav tako njegov predsednik, pa tudi pobudnik za obnovo in poimenovanje Sokolskega doma itd. Je avtor, soavtor in urednik številnih strokovnih in drugih knjig. Sodeloval je pri izgradnji in obnovi športnih objektov v Škofji Loki in obeh dolinah ter je prejemnik številnih nagrad (Bloudkova nagrada, diploma Mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo v športu, svečana listina za življenjsko delo na področju špor- Ivan Križnar, dobitnik zlatega grba Občine Škofja Loka za leto 2012 ta v občini Škofja Loka …) in še bi lahko naštevali. A Križnar priznanj nikoli ni pričakoval, tudi zlatega grba občine ne. Ker je Škofja Loka športno zelo razvita in pri tem sodelujejo številna društva, klubi in posamezniki, bi taka priznanja privoščil še mnogim zaslužnim telesnokulturnim delavcem v Škofji Loki. Pogovor je nato nanesel na številne znamenite Ločane in cele družine, ki so bile tako ali drugače povezane s športom. »Že leta 1318 so na desnem bregu Selške Sore, pod sedanjo cerkvijo sv. Jakoba, zgradili javno kopališče s kabinami, kar je Škofjo Loko v tistem času, pred skoraj 700 leti, uvrščalo med telesnokulturno razvite kraje. Freska Svete Nedelje v Crngrobu pa je izjemen umetniški dokument Evrope, ki Ločane in Slovence že pred letom 1450 postavi na zemljevid špor- Milena niza literarne uspehe Vsestranska Milena Miklavčič, avtorica številnih knjig, kolumnistka, novinarka, tudi dolgoletna sodelavka Loškega utripa, je v zadnjih mesecih nanizala kopico odmevnih literarnih nagrad. Tako med zadnjimi uspehi velja omeniti posebno omembo žirije na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo Mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji, in sicer za prispevek Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?, ki ga je Miklavčičeva napisala skupaj s Tatjano Filipič. Sicer pa je na omenjeni natečaj prispelo skoraj dvesto otroških in mladinskih del iz vseh avstrijskih zveznih dežel, Slovenije, Italije, Švice, Hrvaške in Srbije. Maja je Milena Miklavčič prejela prvo nagrado na literarnem natečaju Literarnega društva Reciklaža. Komisija pod vodstvom pisateljice Aksinije Kermauner se je strinjala, da je Milenina zgodba Plašč najboljša. Na literarnem natečaju DPM Beltinci pa so pod vodstvom pesnika Roberta Titan-Felixa prav tako soglasno postavili na prvo mesto pesem Mesena večerja – avtorice Milene Miklavčič. Klavdija Š. K. 6 tno razgibanih narodov,« se je nagrajenec spomnil na bogato športno zgodovino našega kraja. Križnar je še vedno zvest športnemu duhu. Vsak dan se odpravi na vsaj uro in pol dolg sprehod ter opravi nekaj gimnastičnih vaj. Skupaj z ostalimi športnimi delavci Škofje Loke si prizadeva, da bi Loški muzej poleg ostalih dobil tudi športno zbirko, s katero bi predstavili dragocene predmete, gradiva in pričevanja znanih vrhunskih tekmovalcev, trenerjev, izumiteljev, športnih fotografov in zaslužnih telesnokulturnih delavcev. »Prepričan sem, da bomo z zavzetostjo Loškega muzeja in Občine Škofja Loka kljub recesiji uspešni,« je zaključil letošnji zlati nagrajenec. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2012 Historial Škofja Loka 2011, 25. - 28. junij 2011 V nedeljo, 26. junija 2011, bo na domačiji Polenčevih v Puštalu, poznani kot Nacetova hiša, potekal animacijski program za družine, večer pa se bo zaključil v duhu festivala historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta v Loki. V okviru Historiala Škofja Loka 2011 se bodo v štirih dneh, pod pokroviteljstvom Občine Škofja Loka, zvrstili številni zgodovinsko in etnološko obarvani dogodki, s poudarkom na lokalni dediščini škofjeloškega območja. Ponedeljek in torek bosta minila v znamenju strokovnega posveta ob 500 letnici potresa, na temo ”Leto ribe faronike” in festivala Musica Locopolitana. Foto: Jana Jocif Osrednji dogodek letošnjega programa Historiala Škofja Loka 2011 bo v soboto, 25. junija 2011, ko se bo Škofja Loka vrnila v svojo bogato preteklost. Rokodelski sejem, ki bo obudil skorajda že pozabljene obrti, bo s promenado na Mestnem trgu odprl ”freisinški škof”. Ob kulinarični ponudbi se bodo zvrstili še ustvarjalna muzejska delavnica, pravljice za otroke, na ogled bodo historični plesi, poslušali bomo tolkalno skupino Otroci ritmov. Popoldne bo pestro na grajskem vrtu Škofjeloškega gradu, dogajanje bo namenjeno družinam in otrokom. Na sporedu bodo številne rokodelnice in igrarije, dan pa se bo zaključil v okviru Festivala historične glasbe Musica Locopolitana z večernim koncertom. 7 TURIZEM ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 1a 4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 F: 04 517 06 05 E: info@skofja-loka.com W: www.skofja-loka.com Avgust 2012 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Pridobljeno gradbeno dovoljenje za centralno čistilno napravo Javna razgrnitev za rekonstrukcijo Kidričeve ceste predvidoma jeseni – Investitor v Kapucinskem predmestju ima že pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo trgovskega objekta in podzemnih garaž – Kdaj do protipoplavnih ukrepov na območju Podna? Smo na vrhuncu turistične sezone in videti je, da v Loko prihaja vedno več turistov. Ali je karkoli več znanega glede novih prenočitvenih zmogljivosti v starodavni lepotici? Dokler ne bomo uredili obvoza okoli starega mestnega jedra, bo zelo težko dobiti investitorja za hotel. Imamo sicer štiri primerne lokacije v starem mestnem jedru in računamo, da bomo našli investitorja vsaj na eni od njih. Poudariti pa velja, da se občina ne bo ukvarjala z gospodarsko dejavnostjo, občina mora s pestro dejavnostjo v mestu omogočiti pogoje za rentabilno poslovanje hotela. Eden od teh hotelov je skoraj že gotov, in sicer na Spodnjem trgu. Tudi v prostorih nekdanje Odeje so v izdelavi nočitvene zmogljivosti, vendar bo za njihovo aktiviranje potrebna sprememba prostorskih načrtov. Še v letošnjem letu nameravamo urediti sanitarni vozel za avtodome ob Turizmu Škofja Loka, da se lahko oskrbijo z vodo in izpustijo odplake, naslednje leto pa na primerni lokaciji tudi kamp. Dejali ste, da pričakujete izboljšave glede prenočitvenih kapacitet šele po ureditvi poljanske obvoz- nice. Ali je na tem področju sploh kaj novega? Trenutno na obvoznici stojijo vse tri faze. S škofjeloške upravne enote do konca avgusta pričakujemo pridobitev veljavnega gradbenega dovoljenja za prvo fazo trase na Suhi, po drugi strani pa Direkcija RS za ceste tudi v imenu Občine Škofja Loka kot manjšinskega investitorja išče novega izvajalca. Razpis je v teku, sledi izbira izvajalca in če bo izbor potekal brez zapletov in pritožb, lahko še letos nadaljujejo z delom. Roka v naslednjem letu ne bomo ujeli, ampak v letu 2014 je dokončanje obvoznice še možno in dosegljivo. Posledično lahko mesto zadiha in bomo lahko pospešili razvoj mestnega jedra. Mag. Miha Ješe v družbi letošnjih občinskih nagrajencev Predvidoma jeseni bomo organizirali javno razgrnitev, saj ne želimo pričeti z rekonstrukcijo, dokler ljudem ne pokažemo spremembe in bomo skupaj lahko določili najustreznejšo varianto. Imamo obvezo, da uredimo novo dovozno cesto za območje dosedanje tržnice. Iščemo rešitve umestitve krožišča, ki bo po eni strani omogočilo normalen potek prometa, po drugi strani pa hitrosti ne bodo prevelike. Ob izboljšani varnosti moramo doseči dobro pretočnost. V prvi fazi se bomo torej lotili ureditve dovozne ceste in križišča. Z ureditvijo ostalih delov Kidričeve ceste pa bo še malo počakali. Kdaj lahko pričakujemo obnovo Kidričeve ceste od Turizma Škofja Loka do športne dvorane Poden ter kaj naj bi ta zajemala? Vprašanje je zelo aktualno. Želeli smo ga reševati v celoti, vendar ga bomo zaradi dogovorjenih obveznosti urejali postopno. Na tem področju so bila predvidena tri nova semaforizirana križišča, kar se mi zdi popolnoma nedopustno, zato smo naredili študijo, kako bi lahko promet uredili drugače. Kdaj lahko, glede na to, da ima investitor že pridobljeno gradbeno dovoljenje, pričakujemo gradnjo trgovskega centra in podzemnih garaž na tem območju? Začetek gradnje je stvar investitorja, upoštevati pa mora zakonske roke veljavnosti gradbenega dovoljenja. Naša želja je, da bi tam zgradili tudi javne garaže in ne samo take za lastno uporabo. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je bil narejen že pred leti in določa obveznosti in možnosti gradnje. Dogovorjeni smo, da bo projekt skupaj s projektanti preučil V avgustu se pričakuje veljavno gradbeno dovoljenje za prvo fazo trase obvoznice na Suhi. 8 še urbanistični svet. Obveza občine je ureditev dovoza na Kidričevo cesto in posledično izvedba meteorne in fekalne kanalizacije. Kot je bilo že omenjeno, bo javna razprava o tem že v jesenskem času. Kako kaže gradnji na Kamnitniku 1, torej nasproti Sinta? Nekateri lastniki naj bi se gradnje sicer že lotili, a slišati je, da se bodo hiše priključevale na obstoječe omrežje, kar po mnenju bralcev, ki so nas opozorili na to, ne bo več vzdržno, saj so stare inštalacije premalo zmogljive. Prav tako pa je zaveza občine, da bo na tem mestu zgradila novo komunalno infrastrukturo. Tam je bil sprejet OPPN in skladno z njim bo potekala tudi gradnja. Dejansko smo v zadnjih mesecih oz. kar celo leto zelo intenzivno delali na tem, da smo pridobili še 14 kvadratnih metrov manjkajočega zemljišča za neposredni dostop do Kidričeve ceste, kjer bo sicer začasno urejeno desnodesno križišče. Nekateri graditelji so že dobili gradbena dovoljenja in s strani občine ni več ovir, da začnejo z gradnjo. To seveda pomeni tudi obveznost občine za izvedbo svojega dela opremljanja zemljišča z meteorno in fekalno kanaliza- Avgust 2012 cijo, ki bo priključena skladno z OPPN-jem na staro Ljubljansko cesto. Torej ne drži, da se bodo hiše priključevale na obstoječe omrežje. Občina bo predvidoma v naslednjem letu pristopila k izgradnji infrastrukture, torej bo to urejeno, še preden bodo hiše dobile uporabna dovoljenja. Že dalj časa pripravljate protipoplavne ukrepe na območju Podna. Kdaj boste pristopili k fizični ureditvi tega območja? Tukaj se je zadeva zelo zakomplicirala, ker projekt sofinancirata država in škofjeloška občina. Država mora to investicijo še potrditi v svojih prostorskih načrtih, potem bomo lahko formalno začeli z zbiranjem ponudb za izvajalca. Na projektu intenzivno delamo že celo leto, vendar je deloma zaradi reorganizacije deloma zaradi spremembe vlade vse skupaj zelo upočasnjeno. Na žalost do počitnic še nismo dobili zelene luči za gradnjo, vendar računam, da bomo po počitnicah že lahko govorili o konkretnih ukrepih. Kako napreduje projekt Ureditev porečja Sore? Kdaj lahko pričakujemo, da bodo zabrneli prvi stroji ter kje? Na področju kanalizacije se zaključujejo projekti PGD (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja). Vzporedno izdelujemo tudi PZI-je (projekte za izvedbo). V pripravi so vloge za izdajo gradbenih dovoljenjih. Na posameznih odsekih predvidevamo začetek gradnje že v septembru in oktobru. Na nekaterih mestih pa žal še vedno nimamo pridobljenih vseh služnostnih pogodb. Na teh odsekih posledično ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja in pričeti z deli. Z veseljem pa lahko povem, da smo za centralno čistilno napravo Škofja Loka že pridobili gradbeno dovoljenje in da je izdelava PZI-projektne dokumentacije v zaključni fazi, tako da kmalu sledijo rušitve posameznih dotrajanih objektov čistilne naprave. Za čistilno napravo v Retečah je izdelan PGD-projekt, pridobiti moramo še soglasje za priključitev čistilne naprave na elektrodistribucijsko omrežje, nato bomo lahko vložili tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vzporedno je v izdelavi PZI-projekt. Pri projektu oskrbe s pitno vodo v porečju Sore pa smo po podpisu medobčinske pogodbe z občino Gorenja vas-Poljane, s katero smo uredili medsebojna razmerja, pospešeno začeli pripravljati vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev. Izdelali smo večino PGD-projektov, vendar niso še pridobljene vse služnostne pogodbe, zato še ne moremo pridobiti gradbenih dovoljenj. Le-ta so pri vodooskrbi, ki se bo izvajala po t. i. rdeči knjigi FIDIC, pogoj za pridobitev odločbe o sofinanciranju s kohezijskimi sredstvi. Zato ponovno apeliramo na vse občane, naj uvidijo, da vse projekte ureditve porečja Sor delamo v njihovo korist in predvsem z nižjimi lastnimi sredstvi. V začetku julija ste s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli sklep o sofinanciranju dveh projektov. Res je. Iz naslova sredstev za razvoj občin po zakonu o financiranju občin smo prejeli dobrih 187 tisoč evrov nepovratnih razvojnih sredstev, in sicer za dva projekta. Prvi je ureditev lokalne ceste Škofja Loka–Crngrob–Dorfarje v višini približno 183 tisoč evrov od sku- 9 pne vrednosti projekta 220 tisoč evrov. Projekt zajema obnovo in razširitev voziščne konstrukcije lokalne ceste v skupni dolžini 420 metrov. S tem bomo omogočili lažji in bolj varen dostop do Crngroba, kjer je obstoječa cesta na odseku, na katerem bo izvedena obnova, preozka, saj na posameznih mestih ni možno srečevanje dveh vozil hkrati, oviran je avtobusni promet do gostišča in romarske točke v naselju Crngrob, pozimi pa je oteženo vzdrževanje cestnega odseka, ker cesta ni prevozna za večje snežne pluge. V sklopu celovite ureditve bomo ustrezno uredili tudi odvodnjavanje cestišča in vgradili novo napeljavo za javno razsvetljavo. Dobrih štiri tisoč evrov (od skupne vrednosti 28 tisoč evrov) pa smo pridobili za investicijsko vzdrževalna dela na OŠ Cvetka Golarja. V okviru projekta bodo zamenjana štiri okna z žaluzijami na omenjeni šoli oz. celotna steklena stena učilnice. Namen in cilj projekta je z investicijo zmanjšati porabo oz. izgubo energije ter posledično znižati stroške energije ter obenem izboljšati pogoje učenja in dela v šoli. Klavdija Škrbo Karabegović Junij 2011 Jeseni spremenjen režim parkiranja Občina Škofja Loka namerava jeseni uvesti nov, spremenjen način parkiranja. Vsi občani so vabljeni, da do 8. avgusta podajo predloge, mnenja ali pripombe, povezane z novim parkirnim režimom. Po ureditvi parkirišča na Nunskem vrtu škofjeloška občina nadaljuje s sistematičnim urejanjem mirujočega prometa. Na vseh območjih, ki so najbolj obremenjena z mirujočim prometom, nameravajo vzpostaviti ustrezne parkirne režime, ki bodo omogočali kratkotrajno brezplačno parkiranje, za daljši čas parkiranja pa na teh območjih uvajajo režim plačljivega parkiranja. Tako nameravajo uvesti različne parkirne cone. Pod cono 1 spada parkirišče pred stavbo upravne enote, kjer je prvih 30 minut parkiranje brezplačno, cena naslednje ure znaša 1€/h. V coni 1 je tudi parkirišče na platoju pred zdravstvenim domom in parkirišče na Stari cesti pod Petrolom, ki omogoča prvih 120 minut brezplačno parkiranje, cena naslednje ure pa znaša 1 €/h. Pod cono 2 sodita parkirišče na Štemarjih in parkirišče na platoju na Novem svetu, ki omogočata prvo uro brezplačno parkiranje, cena naslednje ure pa znaša 0,5 €/h. Parkirišče Šolskega centra na Podnu sodi v cono 3, parkiranje pa je plačljivo, in sicer znaša 0,25 €/h. V vseh teh treh navedenih conah bo od ponedeljka do petka parkiranje plačljivo od 7.00 do 17.00 ure, v soboto pa bo parkiranje brezplačno z izjemo parkirišča pred stavbo upravne enote. V vsakem od naštetih območij bo postavljen parkomat. Novost je tudi cona 4 oziroma t. i. modra cona brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, v kateri je z ustrezno namestitvijo parkirne ure dovoljeno parkirati omejen Prikaz parkirnih con čas. V to cono sodi cesta v Vincarje – pod obzidjem, kjer je med 7.00 in 17.00 uro dovoljeno enourno brezplačno parkiranje. Isti režim je predviden tudi na Novem svetu – krožna pot, na parkirišču pred veleblagovnico Nama in na Šolski ulici – pokopališče. V modro cono je uvrščeno tudi parkirišče Frankovo naselje – ob pločniku Palermo, kjer bo dovoljeno enourno brezplačno parkiranje od 7.00 do 22.00 ure. Posebno modro cono kratkotrajnega parkiranja pa uvajajo tudi pri vseh vrtcih, kjer bo dovoljeno do 15-minutno parkiranje za potrebe dovoza in odvoza otrok. Poleg tega bo občina v sklo- 10 pu ureditve mirujočega prometa uredila tudi parkirišče v nekdanji vojašnici (približno 165 parkirnih mest) in pri Tehniku (približno 55 parkirnih mest), kjer bo mogoče brezplačno parkirati vse dni v tednu in brez časovnih omejitev. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2012 Oddelek za otroke se seli na Namo Prostorska stiska škofjeloške knjižnice je dolgoletni problem, ki mu kar ni videti konca. Da bi ga vsaj delno ublažili, so se odločili za selitev oddelka za otroke in mladino v drugo nadstropje veleblagovnice Nama. Do selitve bi lahko prišlo v začetku prihodnjega leta. »Čeprav župan mag. Miha Ješe v svojem programu za tekoči mandat ni imel v načrtu reševanja prostorskega problema knjižnice, je pokazal veliko razumevanja za naše težave in aktivno pristopil k reševanju. Prostor v vojašnici je sicer v lasti Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, vendar bi za ureditev nove knjižnice po podatkih iz leta, ko je projekt nastajal, potrebovali približno pet milijonov evrov, kar je v današnjih časih z vidika občinskega proračuna neizvedljivo. Zato smo se odločili za drugo rešitev, in sicer Namo, ki ponuja prostor v drugem nadstropju in možnost fazne ureditve. Za začetek želimo tja preseliti oddelek za otroke in mladino, s čimer bi vsaj nekoliko omilili prostorsko stisko knjižnice,« je pojasnil direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka mag. Matjaž Eržen. Trenutno mladinski oddelek knjižnice deluje na 75 kvadratnih metrih površine, v kar je vključen tudi ho- novemu namenu ter naročiti novo opremo, saj obstoječa ni primerna. Po oceni bi do selitve tako lahko prišlo v začetku prihodnjega leta. Oddelek za otroke in mladino na Nami bi bil dostopen tudi otrokom v vozičkih in invalidnim osebam, kar bi bila velika pridobitev. Izpraznjene prostore na obstoječi lokaciji pa bi preuredili za potrebe čitalnice. Ureditev vhoda Mladinski oddelek škofjeloške knjižnice se nahaja na 75 kvadratnih metrih, po normativih pa bi jih potrebovali približno 700. cijsko predstavlja nove zaplete, a je kljub vsemu prevladala prostorska pridobitev,« je povedal Eržen. Za preureditev prostorov v drugem nadstropju Name v oddelek za otroke in mladino je treba izvesti nekaj del za prilagoditev prostorov dnik. Na Nami bi po izmeri dobili v uporabo približno 200 kvadratnih metrov površine, na katerih sta se nekoč nahajala bife in restavracija, brez površine kuhinje in terase. »Odločitev za dislocirano enoto ni bila lahka, saj kadrovsko in organiza- Na obstoječi lokaciji si že dalj časa prizadevajo preurediti vhod, da bo bolj varen in da bi invalidom na vozičkih omogočili vstop v knjižnico. Ker je lastnik stavbe Gorenjska banka, so bila potrebna usklajevanja med lastnikom in najemnikom. Trenutno je že izbran izvajalec. Po zadnjih informacijah lastnika stavbe – Gorenjske banke bi obnovitvena dela lahko stekla v naslednjih tednih, tako da bi bila prenova vhoda zaključena do konca avgusta. Klavdija Š. K. Dobimo se ob pol desetih Počitnice marsikatere starše spravijo v zadrego, saj si želijo, da bi njihovi otroci čim bolj aktivno, koristno in zanimivo preživeli prosti čas. Ena izmed tovrstnih možnosti v Škofji Loki je brezplačni počitniški program, ki ga pripravijo Društvo prijateljev mladine Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški muzej, Center DUO in Društvo tabornikov Škofja Loka v sodelovanju z OŠ Cvetka Golarja in Ivana Groharja. Otroci od prvega do petega razreda so se vsak delovni dan ob pol desetih zbrali pred omenjenima šolama, kjer so jih počakali mentorji. Na Trati sta od 2. do 31. julija vsak dan približno 30 udeležencev lepo sprejela Ana Orešnik in Jaka Šiberle, v Podlubniku pa od 2. julija do 14. avgusta Maja Dobrajc in Marko Karničar. Tudi letos so pripravili bogat počitniški program. Tri brezskrbne urice so vedno hitro minile, saj je bilo dogajanje nadvse raznoliko. Vsak dan je bil poln novih dogodivščin. Otroci so se lahko vključili v športno-rekreativne dejavnosti, med katerimi sta bila najbolj priljubljena nogomet in odbojka. Kadar so bili v telovadnici, so uporabljali različne športne rekvizite, lahko pa so se preizkusili tudi v kegljanju in metu pikada. Vsak dan so bile na sporedu družabne igre, med katerimi so se otroci lahko bolje spoznali in postali pravi prijatelji. Enkrat na teden so se odpravili v knjižnico in v Loški muzej, kjer so imeli ustvarjalne delavnice. V muzeju so izdelali zapestnice iz bakra ter spoznali narodno nošo, v knjižnici pa so se sprehodili med policami ter raziskovali vsebino knjig. Tam so izdelali kazala, da bodo med počitnicami lažje brali, podali pa so se tudi na pravo gusarsko pustolovščino in se za trenutek spremenili v pirate. Otroci, ki so izkazali večje zanimanje za ustvarjanje, so izdelali še okrasne škatlice ter z barvami za steklo poslikali vaze. Poiskali so kamne in jih poslikali s poletnimi motivi. V sodelovanju s Centrom domače in umetnostne obrti so si ogledali izdelke rokodelskih mojstrov in tudi sami dobili možnost, da se naučijo tovrstnih spretnosti. Program so popestrili še taborniki, s katerimi so se podali na lov na lisico ter se naučili novih veščin. Taborniške aktivnosti so zaključili s peko hrenovk. Kot je dodala Ana Orešnik, so namen projekta, torej zdravo, sproščeno in zabavno preživljanje prostega časa, dosegli in še več kot to. Letos so sicer počitniške aktivnosti organizirali že osemnajstič po vrsti. »Zanimanje otrok in staršev je vse večje, zato bomo s programom naslednje leto zagotovo nadaljevali. Največ nam 12 pomeni zadovoljstvo otrok, saj marsikdo med njimi nima možnosti, da bi s starši odšel na morje. Z udeležbo na naših dejavnostih pa si polepšajo del svojih počitnic,« je pojasnila Ana Orešnik. Dodala je še: »Otrok je vsako leto več, kar nas zelo veseli. Nekateri otroci se v počitniške dejavnosti vključijo vsako leto, seveda pa v družbo radi sprejmemo tudi naše nove prijatelje.« Katja Štucin Avgust 2012 Več turistov v tisočletni lepotici Že lansko leto so bili turistični delavci zadovoljni z obiskom turistov, letos pa se je število le-teh še povečalo. Prav tako je spodbuden podatek, da ne gre zgolj za enodnevne turiste, ampak se vedno bolj odločajo za nočitve v naših krajih. V Turizmu Škofja Loka (TIC) že od aprila dalje beležijo močan porast obiskovalcev v svojih prostorih na Kidričevi cesti 1a. Tako jih je lanskega maja obiskalo 500 turistov, letošnjega pa 663; junija lansko leto so jih zabeležili 636, letos pa že 760. Julija lani je v TIC po različne informacije in usmeritve prišlo 950 turistov, letos pa so že na sredini meseca skorajda dosegli lanskoletno številko. Največ obiskovalcev je iz Velike Britanije, Nemčije in Avstrije, pa tudi Belgije, kar gre pripisati predvsem gostom iz pobratenega mesta Maasmecheln, ki Škofjo Loko večkrat obiščejo. Letos je opazno več turistov iz Francije in Izraela. »Največ je individualnih gostov z avtomobili in avtodomi. Upamo, da bo do naslednje turistične sezone urejeno parkirišče za avtodome, ker opažamo, da jih trenutno zelo veliko prespi na parkirišču pred TIC-em. Avtobusnih gostov ne beležimo veliko, saj imajo ti ponavadi program že izoblikovan. Za nas so večji potencial individualni turisti, ki koristijo več turističnih uslug,« je pojasnila vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar. Turistom postrežejo s celovitimi Tisočletna lepotica s svojo okolico postaja zanimiva za vedno več turistov, kar se pozna tudi s povečanim obiskom v prostorih Turističnega društva Škofja Loka. letošnjem letu število nočitev približno enako ali za nekaj odstotkov višje kot v lanskem. Tudi rezervacije za avgust kažejo na dobro zasedenost ležišč, predvidoma za nekaj odstotkov večje kot lani. Lahko rečemo, da se vpliv krize pri gostih, ki obiskujejo TIC, ne kaže; res pa je, da želijo čim cenejše namestitve,« je še dodala Križnarjeva. informacijami o mestu ter jim predlagajo, kaj naj si ogledajo. Dajo jim brezplačen zemljevide, informacije o muzejih, prenočitvenih kapacitetah, gostinski ponudbi in predstavijo tudi drugo turistično ponudbo širšega območja. »Po pogovoru s predstavniki namestitvenih kapacitet v Škofji Loki in okolici lahko zaključimo, da je v 13 Tudi Marko Pleško iz Turističnega društva Škofja Loka na Mestnem trgu 7 glede na dosedanji obisk meni, da bo za Škofjo Loko ta sezona uspešna. Turisti so začeli prihajati že v spomladanskih mesecih, največ pa jih pričakujejo od sredine julija do sredine avgusta. Opaziti je večjo raznolikost turistov, prihajajo iz vseh evropskih in tudi številnih vzhodnih držav, pogosti so turisti iz Amerike, v porastu pa so obiskovalci iz držav Beneluksa. V pisarno na Mestnem trgu pridejo predvsem po različne turistične informacije, poleg klasične ponudbe jih zanimajo tematske poti, vedno več je izposoje električnih koles. »Svetla točka je, da v starem mestnem jedru ni več avtomobilov – mestno jedro je zaradi tega veliko bolj prijetno, kar čutijo tudi turisti. V Turističnem društvu Škofja Loka pa si želimo, da bi bili letni dopusti loških gostiln bolj usklajeni in da ne bi bilo posledično hkrati zaprtih večino gostiln,« je za konec dejal Pleško. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2012 Sonce, morje, KNJIGA … Strastni bralci so bržkone v družbi knjig skozi vse leto, mnogi pa si nekaj več časa zanje (lahko) vzamejo le poleti. Tako se v tem obdobju obisk knjižnic in izposoja povečata. Bralci v največjem številu posegajo po kriminalkah, zgodovinskih in biografskih romanih ter romantičnih ljubezenskih zgodbah. Ni lepšega, kot sprehajati se med knjižnimi policami in izbirati primerno knjigo zase. Če se ne strinjate, lahko to delo prepustite knjižničarkam oziroma knjižničarjem, ki so bralcem vedno pripravljeni svetovati. Med njimi so tudi Snežna Taler, Martina Gostinčar in Danijela Dolinar iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki so mnenja, da morate v letošnjem poletju prebrati knjigo Mala Anglija grške pisateljice Ioane Karistiani, v kateri je polno nenavadnih ljubezenskih pripetljajev. Zgrešiti ne smete niti Sestre Sigmunda Freuda pisatelja Gore Smilevskega, ki vas lahko popelje v čas druge svetovne vojne. Priporočajo vam tudi drobne knjige, ki skrivajo v sebi veliko sporočilo. Knjiga Nasledstvo sonca Alberta Camusa govori o žalovanju, spominu in prijateljstvu, opremljena je s fotografijami mlade švicarske fotografinje Henriette Grindet. V delu Zgodbe iz oddaljenega predmestja avstralskega pisatelja Shauna Tana pa pisatelj razkriva tihe skrivnosti iz vsakdanjega življenja otrok in odraslih. Kaj najraje berete? Poleti v škofjeloški knjižnici manj sposojajo strokovno literaturo, močno pa se poveča izposoja le- zmaji pravkar prihaja na knjižne police. Po besedah omenjenih knjižničark sicer bralci skozi vse leto radi posegajo po priročnikih za samopomoč, reševanje partnerskih težav in psiholoških nasvetih. Posebno zanimanje v letošnjem letu pa je vzbudil priročnik o vrtnarjenju Zeleni kvadrat, ki ga je napisala Zagrebčanka Kornelija Benyovsky Šoštarić. Knjige za mlade in najmlajše Na mladinskem oddelku imajo otroci in mladostniki na voljo ogromno knjig, med njimi slikanice, kartonke, zgodbice za majhne in malo večje otroke, pripovedi iz sveta resničnosti in fantastike. avtorja napetih zgodb Harlan Coben (Ne povej nikomur, Odšel je za vedno, Gozd itd.) in Jo Nesbo (Taščica, Brezskrbno, Pentagram). Ob tem so zelo priljubljene knjige z znanstvenofantastično vsebino. Med njimi so še vedno na prvem mestu zgodbe o vampirjih, najbolj priljubljen fantazijski pisatelj pa je Georg R. Martin in njegova zbirka Pesem ledu in ognja, katere peti del z naslovom Ples z poslovja. Najbolj iskani knjigi letošnjega poletja sta Cavazza Vesne Milek in Koliko si moja? Kresnikovega nagrajenca Andreja E. Skubica. Ker je letošnje leto v znamenju nogometa, so priljubljene tudi življenjske zgodbe nogometašev Zlatana Ibrahimovića in Lionela Messija. Med pisci kriminalk bralci najbolj iščejo Jamesa Pattersona in Stiega Larssona, precej novi imeni med uspešnicami pa sta 14 Na mladinskem oddelku imajo otroci in mladostniki na voljo ogromno knjig, med njimi slikanice, kartonke, zgodbice za majhne in malo večje otroke, pripovedi iz sveta resničnosti in fantastike. Najbolj iskani avtorji so: Andy Stanton z zgodbami o gospodu Gnilcu, Michael Lawrence s prigodami Žverka Skoka in Rex Stone z zgodbami o dinozavrih. Sicer pa mladi radi berejo knjige, ki govore o družinskem življenju, o strahovih in stiskah otrok. Taki knjigi sta Piškotek Jacqueline Wilson in Čebelica Bee Catherine Bateson. Vedno priljubljeni so tudi slovenski mladinski pisatelji: Nejka Omahen (Oh, ta kriza), Primož Suhodolčan (zbirka Pozor, pravljice) in Janja Vidmar (zbirka zgodb o Maticu). Katja Štucin Avgust 2012 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje BREZPLAČNO SVETOVANJE S PODROČJA MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V okviru projekta Leader 'Očistimo vodo', ki ga izvajajo partnerji Razvojna agencija Sora, d. o. o., občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Planinsko društvo Sovodenj in se poleg sredstev partnerjev izvaja ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev, v letu 2012 poteka izvajanje brezplačne strokovne pomoči s področja malih komunalnih čistilnih naprav. Na tej podlagi vas obveščamo, da bo v torek, 7. avgusta 2012, potekalo brezplačno svetovanje s področja rastlinskih čistilnih naprav v sodelovanju s predstavnikom podjetja LIMNOS, d. o. o. V okviru svetovanja, ki bo potekalo na domu zainteresiranih občanov in občank, boste lahko izvedeli, ali je za vaš objekt možna izgradnja rastlinske čistilne naprave, katera bi bila primerna lokacija in kakšni bi bili stroški izgradnje Občina Škofja Loka je na svoji spletni strani konec junija objavila javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Škofja Loka za leto 2012. Višina subvencije za vsako MKČN znaša 15 odstotkov nabavne vrednosti MKČN z DDV-jem, vendar največ 500,00 evrov za posamezno stanovanjsko stavbo in ne več kot do nabavne vrednosti MKČN z DDV-jem. Rok za prijavo na javni razpis se zaključi 15. 10. 2012. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Škofja Loka: www.skofjaloka.si in na razpolago v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Škofja Loka, pri Andreju Omejcu na tel. št. 04/51 12 380. Če potrebujete kakršnokoli pomoč s področja malih komunalnih čistilnih naprav, bodisi pri pridobivanju ponudb s strani zastopnikov, iskanju ustreznega izvajalca za vgradnjo, primerjavi čistilnih naprav, izpolnjevanju vlog za kredite Eko sklada, pridobivanju subvencije s strani občine, pridobivanju morebitnih soglasij ali če bi radi oceno stroškov vgradnje skupinske čistilne naprave, pokličite na Razvojno agencijo Sora, tel. št. 620 22 26 ali 041 262 303 ali pišite na cistilne-naprave@ra-sora.si. Grem jaz! Naslov letošnjega oratorija je Grem jaz. Govori o Mariji Dominiki Mazzarello, soustanoviteljici Hčera Marije Pomočnice, ki je bila vedno pripravljena dolžnosti opraviti prva. Tako je 88 otrok, ki so se udeležili oratorija na kapucinskem vrtu, spoznavalo zgodbo o njenem življenju in ob tem vrednote, kot so družina, opravljanje dolžnosti z veseljem, prostovoljstvo, voditeljstvo, preprostost, poklicanost ter možnost, da tudi mi rečemo: »Grem jaz!«, ko nas kdo potrebuje. Letos je oratorij potekal na kapucinskem vrtu, kamor so ga preselili zato, ker je lokacija bolj primerna, hkrati pa so imeli možnost uporabe prostorov v samostanu, ki so jih koristili predvsem, ko jih je presenetil dež. Sicer pa so dnevi potekali tako kot vsako leto. Zjutraj so se ob devetih zbrali na kapucinskem vrtu, zapeli kakšno pesem in se igrali. Sledil je dvig zastave, kratka jutranja molitev, ogled dramske igre, nato pa skupni uvod v kateheze, med katerimi so animatorji, bilo jih je 25, otrokom pojasnili pomen posamezne vrednote dneva, o kateri so se potem pri katehezah pogovarjali v manjših skupinah. Ob enajstih so imeli malico, nato pa so sledile delavnice, med njimi športna, novinarska, kuharska, dve ustvarjalni, kremenčkova, potovanje okrog sveta in plesna. Tokrat so v celem tednu otroci obiskali dve delavnici in tako dobili izkušnje z različnih področij. Po delavnicah so imeli kosilo, nato pa se podali v OŠ Ivana Groharja, kjer so izvedli velike igre, med katerimi so se uro in pol igrali vsi skupaj. Nato so se vrnili na kapucinski vrt in tam spustili zastavo. V sredo je bilo nekoliko drugače, saj so imeli izlet, ki so ga kljub prvotni želji, da bi šli nekam dlje, izvedli kar kot orientacijo po škofjeloški okolici. Otrokom so ob tem na točkah na različne načine predstavili prostovoljstvo in njegov pomen. Tako so spoznali, kako in kje se lahko udejstvujejo kot prostovoljci, s čemer so jih želeli spodbuditi, da bi se tudi sami aktivno vključevali v širšo lokalno skupnost. Lani je ob zaključku otroke obiskala Mary Poppins, tokrat pa so se odločili, da otroci sami staršem predstavijo, kaj so počeli med oratorijem. Ker jih je presenetil dež, so zaključno prireditev nekoliko skrajšali in v prostorih kapucinskega samosta- na pripravili razstavo izdelkov in srečelov, udeleženci novinarske delavnice so predvajali posnetek njihovega obiska na radiu, člani plesne delavnice pa pokazali svoje na novo pridobljeno znanje. Voditeljica animatorjev ter oratorija Špela Oblak je dejala, da je bil letošnji oratorij eden boljših. »Njegova posebnost je bila ravno ta, da smo se preselili na manjši prostor, zato 15 nismo bili tako razpršeni in smo se lahko veliko bolj povezali. Všeč mi je bilo, ko sem opazovala animatorje in videla, kako z veseljem pristopijo do otrok in se z njimi veselijo, plešejo in pogovarjajo. To je zame najmočnejši vtis s tega oratorija in ker ga letos po enajstih letih animatorstva zapuščam, mi je lepo, ker vem, da ga bom imela vedno v dobrem spominu.« Katja Štucin Avgust 2012 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Žirovci na francoski televiziji Za Slovence je bila velika čast, da so svetovno filmsko predstavitev novega Mercedes-Benza razreda A, ki so ga Nemci na predvečer odprtja 82. avtomobilskega salona v Ženevi prvič pokazali tudi novinarjem, posneli v Sloveniji. Ob tej priložnosti so novinarji francoske TV-oddaje Turbo obiskali tudi Žiri, kjer so pred televizijsko kamero povabili dva Žirovca, Matjaža Kavčiča in Vinka Mohorčiča. Matjaž Kavčič je med ljubitelji starodobnikov, tistih, ki so sestavljeni in obnovljeni v domačih delavnicah, zelo znan. Na vprašanje, kaj je zanimalo francoske novinarje, je odgovoril: »Zelo so bili navdušeni nad Ledinico in neokrnjeno naravo. Prav tako sem jih povabil v svoje 'orlovo gnezdo', v oči jim je padlo dvigalo, s katerim se pre- važam od garaže do hiše, ki leži malo više v bregu. Posedujem kar precej starodobnikov, nekateri so zelo dragoceni, četudi še niso obnovljeni, drugi pa so bili prav ob njihovem obisku v obdelavi.« Vinko Mohorčič pa je novinarjem, ki jih je v Žiri pripeljal žirovski Francoz Laurent Mozina, predstavil svoj fenomenalni tricikel, ki Matjaž Kavčič Vabljeni v knjižnico Evropa v Žireh Na začetku julija je v Žireh potekala mednarodna urbanistična in arhitekturna delavnica z naslovom Medgeneracijsko središče. Delavnice so obravnavale razumevanje medgeneracijskega središča kot novega modela socialnega varstva starejših, ki se že nekaj časa uveljavlja tako v svetu kot pri nas. Pokrovitelj projekta je bil predsednik države, dr. Danilo Türk, projekt pa je bil financiran tudi iz Evropskega socialnega sklada. Glavna koordinatorka prof. dr. Lučka Ažman Momirski s Fakultete za arhitekturo je bila zelo zadovoljna, da so jih Žirovci prijazno sprejeli medse. Študentom arhitekture in naključnim obiskovalcem so predavali ugledni predavatelji iz tujih in domačih logov. - že kar nekaj časa vzbuja pozornost z različnimi, ročno izdelanimi bakrenimi reliefi. V omenjeni oddaji, ki na francoski televiziji teče že 25 let in je ena od najbolj gledanih, lahko vidimo tudi naravne lepote Ledinice in okolice Žirov. V letošnjem poletju so v Krajevni knjižnici Žiri prijazni do svojih številnih obiskovalcev, saj delovnega časa niso pretirano skrčili. Knjižnica je tako odprta vsak ponedeljek od 14. do 19. ure, ob sredah od 10. do 15. ure in ob petkih od 14. do 19. ure. Vodja knjižnice Majda Oblak nas vabi na ogled zanimive razstave desetih najbolj branih knjig na svetu. Posebej vroča je naslednja ponudba: »Obiskovalci si lahko od blizu ogledajo zajetne knjige – faksimilni natis Iconothece Valvasoriane, ki jo je občini oziroma Muzejskemu društvu podaril Lojze Gostiša, profesor umetnostne zgodovine, glavni skrbnik bogate Valvasorjeve zapuščine.« V avgustu bo knjižnica vsak ponedeljek ob 10. uri odprta tudi za mlade ustvarjalce. Ti bodo na različnih delavnicah ustvarjali iz odpadnih materialov, ki so jih knjižnici podarila žirovska podjetja. Hans Peter Winter, arhitekt, ki je v Žiri prišel iz Nemčije, je predstavil razvoj gradnje domov za starejše skozi zgodovino – do današnjih izzivov, tako imenovanih domov četrte generacije, ki so veliko bolj prijazni do starejših. Delavnice, ki so potekale ves teden, so vabile k udeležbi tudi domačine. Predsednik društva žirovskih upokojencev Anton Klemenčič je bil vesel popestritve: »Standard naših oskrbovancev bi bil, glede na novodobne trende, o katerih smo poslušali, bistveno boljši, če bi tudi v Žireh nekoč zgradili tak dom za starejše. Trditve strokovnjakov v preteklosti, da je dom rentabilen šele, potem ko ima več kot 150 postelj, so se na teh delavnicah izkazale kot neutemeljene.« Dve priznanji za igralca Na 15. Festivalu gorenjskih komedijantov, ki je potekal na Dobu pri Domžalah, sta dobila priznanji JSKD Gorenjske tudi člana DPD Svoboda Žiri. Nena Poljanšek je v predstavi Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo? v režiji Nadje Strajnar Zadnik nastopila v stranski vlogi Rebeke, Rok Klemenčič pa je požel priznanje kot Poševni. Obema iskrene čestitke! Grelnik sanitarne vode 300 l 2x visokoproduktivni kolektor Tinox Priklju~ni set s ~rpalko Raztezna posoda KOTEL NA BIOMASO ORLIGNO 250 - 25 kW Z vgrajenim podtla~nim ventilatorjem KOMPLET ŽE OD 1.830,98 € NOVO! + ddv Nabava kompleta je subvencionirana s strani Eko sklada! 16 1.990,00 € + ddv Nabava kotla je subvencionirana s strani Eko sklada! Avgust 2012 Držimo pesti za Žano Jereb! Peta zmaga Katje v kartingu Žirovka Katja Pivk se je na Ptuju udeležila pete dirke za državno prvenstvo in Sportstil cup v kartingu. V razredu Rotax 125 Mini Max je ciljno črto s precejšnjo prednostjo prepeljala kot prva. To je bila njena peta zaporedna zmaga v letošnji sezoni. Naslednja dirka je že 4. avgusta v Čedadu v Italiji. Za Žirovce bodo letošnje olimpijske igre nekaj posebnega. Na vso moč bodo namreč spodbujali svojo sokrajanko, atletinjo Žano Jereb, varovanko trenerja Romana Kejžarja (slednji je že od lanskega decembra, ko je postal njen trener, verjel, da bo dosegla normo in doživela London). Žani je uspel neverjeten podvig: kvalifikacije za olimpijado je dosegla v štirih mesecih. V Londonu želi pridobiti čim več izkušenj, predvsem pa izboljšati osebni rekord, ki ga je odtekla v Utrechtu (2:39:47). Žanini uspehi so presenetili tudi občinski proračun, kljub temu pa se je župan Janez Žakelj odločil, da za njen odhod v London najdejo nekaj sredstev. Izkazali so se tudi v nekaterih žirovskih podjetjih. Stotretji rojstni dan Žirovka Ana Gantar iz Sela pri Žireh je te dni praznovala svoj stotretji rojstni dan. Ob tej priložnosti so jo poleg župana mag. Janeza Žaklja obiskali predstavniki Društva upokojencev Žiri, Zveze borcev in Rdečega križa. Anca je obiskovalce tokrat pričakala na vozičku, a nasmejana kot zmeraj. Še lani je pripovedovala, kako obiskuje bolno sosedo, da ji postreže, tokrat pa nekaj pomoči potrebuje tudi sama. Njena pravnukinja se je odločila, da bo ob prababici bedela čez poletje in ji krajšala čas. Nikoli ni prepozno Izboljšajte spolno življenje 17 Avgust 2012 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Poljanska dolina – turistična Meka Danes so mnogi Poljanci veseli, da so jih v preteklosti različni načrtovalci težke industrije preprosto ignorirali, saj je dolina zato ostala čista, neokrnjena in pravi turistični biser, ki se živahno prebuja in snuje načrte za prihodnost. V dolini Kopačnice, pri Topličarju, kjer izvira termalni vrelec, se je julija odvil zgodovinski dogodek. Za popestritev turistične ponudbe je občina Gorenja vas-Poljane uredila brunarico z osvežilno ponudbo za priložnostne obiskovalce. Številni domačini in naključni kolesarji ter pohodniki so se odprtja nove brunarice pri Topličarju udeležili v velikem številu. Slavnostni govornik župan Milan Čadež je ob tej priložnosti poudaril: »Po dveh letih, kar imamo testni bajer, smo zgradili še brunarico, kamor smo 'shranili' vrtino tople vode in dodali možnost lokalne ponudbe tako v hrani kot pijači. Poleti se tukaj zadržuje veliko kopalcev, mimo vodi kolesarski krog. Menim, da je to eden prvih resnih korakov v smeri turizma. Uspehi ob odprtju Tavčarjevega dvorca na Visokem in povečanem obisku bunkerja na Golem vrhu nam dajejo jasen signal, da moramo na turistični infrastrukturi delati še več.« Pred šestimi leti so zavrtali kar 460 metrov globoko vrtino, v upanju, da delo ne bo zaman. Dosedanje ugotovitve in raziskave so pokazale, da je termalni vir pravi turistični biser in izziv za razvoj turizma v Poljanski dolini. Zadovoljstvo so vzbujali podatki, da je pretok vode enajst litrov na sekundo, kar dopušča sanje in velike možnosti za razvoj. Temperatura vode pri izviru je prijaznih 23,4 stopinje. Občina je že pred leti kupila celotno zemljišče kmetije pri Topličarju. Zasebni partner, ki ga bodo našli, bo ponudbo nadgradil v sodobno termalno, a ne preveliko (v dolini Kopačnice prostora ni ravno v izobilju) središče. Zavedati se je treba, da je poleg izvira v Cerknem ta termalni izvir edini v zahodnem delu Slovenije. In kot so – slavnostnemu dogodku na rob – komentirali nekateri domačini: »Naši otroci bodo lahko ostali doma ter s svojim znanjem in pridnostjo ustvarjali prihodnost.« Zmagovalca Goran Ikič in Špela Škrajnar Prostorski načrti za prihodnost V organizaciji Športnega društva Poljane se je končala 12. kolesarska dirka Poljane–Stari vrh, prva kolesarska tekma v sklopu letošnjega, že drugega pokala Polanskih puklov. Gre za točkovanje štirih kolesarskih vzponov, ki jih organizatorji, štiri športna društva Poljanske doline, pripravljajo skupaj. Dirke se je udeležilo 125 kolesark in kolesarjev. Pri moških je zmagal Goran Ikič iz Žirov s časom 25:57, pri ženskah pa Špela Škrajnar, 29:56. 5. avgusta sledi kolesarski vzpon na Pasjo ravan v organizaciji Športnega društva Špik Lučine, kolesarji pa se bodo na enajstih kilometrih soočili s 550 metri višinske razlike. 18. avgusta se bo osvajalo Javorč, tekmovanje prireja Športno društvo Sv. Urban, kolesarji se bodo potili na deset kilometrov dolgi trasi pri 499 metrih nadmorske višine. September bo postregel še z najtežjim izmed štirih vzponov, z Blegošem, takrat se bo treba spopasti s trinajstimi kilometri in 980 metri višinske razlike. Kdo bo končni zmagovalec dirk za pokal Polanskih puklov, bomo izvedeli jeseni. Sredi julija je v prostorih občine potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta z okoljskim poročilom za območje urejanja Gorenja vas 20-4, ki zajema območje OŠ Ivana Tavčarja s spremljajočimi igrišči in predvideno športno dvorano, zdravstvenega doma s predvidenim domom starejših občanov in ostalega območja do blokov na Blatih. Prisotni so bili tudi nekateri občani in lastniki zemljišč, ki jih bo morala občina nekoč odkupiti. Direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec je povedala: »Javna obravnava je redni del postopka sprejemanja OPPN-ja, med katero imajo občani možnost dajati pripombe. Sprejeti OPPN pa je potem podlaga za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Kasnejših pripomb, žal, ni več mogoče upoštevati.« Arhitekt Janez Brežnik, eden od soavtorjev osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, je v tokratni inačici upošteval tudi pripombe, ki so bile podane na prejšnjih predstavitvah: »Tokratna inačica OPPN-ja ima spremenjeno prometno ureditev območja. Predhodno sta bila zgornji, t. i. 'šolski', in spodnji plato povezana s cesto, sedaj smo jo ukinili in prometni režim uredili drugače, tudi zaradi utemeljenih mnenj občanov.« Občani so opozorili na vodne kanale, ki so jih v preteklosti gradili zaradi izrazito močvirnih tal, in na to, da ti, že pred desetletji izvedeni posegi, niso v prostorskih načrtih nikjer zabeleženi. Leonida Šot Pavlovič, ki je izdelala okoljsko poročilo, je dodala: »V okoljskem poročilu smo preverili vplive na okolje in zaščito pred vodami v času močnih nalivov.« Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta z okoljskim poročilom bo za ogled in pripombe na voljo še do 21. avgusta. Etnološka košnja pri Postotniku Poljanski študentje so že od nekdaj od vraga! Če ne zaradi drugega, pa zato, ker ohranjajo nekatere tradicionalne navade, pri katerih združujejo prijetno s koristnim. Tako se jih je deset zbralo v Postotnikovi 'snežiet', kjer so že zarana, ob petih, nabrusili kose in potem zarezali v travo, ki je bila še mokra od nočne rose. Niko je povedal, da letos sicer niso imeli s seboj harmonikarja, so pa zato vsakič, ko so prišli na konec vrste, veselo zavriskali. »Sledila je malica, za 'frišn luft pa dobra drušna' smo poskrbeli kar sami!« 18 Avgust 2012 19 Avgust 2012 Delavnica o medkulturni strpnosti V začetku julija je v mestu na sotočju dveh Sor potekala medkulturna delavnica We are all diverse but equal. Udeleženci delavnice so en dan pred Centrom DUO predstavili kulinarične in druge posebnosti svojih dežel ter poželi veliko zanimanja med mimoidočimi. Kot je dejala organizatorka Nina Arnuš, je bila delavnica namenjena predvsem starejšim od 55 let. V celoti je bila financirana s sredstvi iz Evropske unije, in sicer v okviru vseživljenjskega programa Grundtvig. Namenjena je bila učenju o medkulturnosti in strpnosti ter širjenju evropske zavesti. Sodelovalo je osemnajst udeležencev iz Turčije, Portugalske, Romunije, Grčije, Italije, Cipra in Slovenije. V projekt se je aktivno vključilo tudi Društvo upokojencev Škofja Loka. V okviru delavnice so potekale številne aktivnosti. Udeleženci so dobro spoznali Škofjo Loko, sodelovali pa so tudi z lokalnimi društvi in institucijami, kot so Center DUO oz. Rokodelski center, Mladinski dnevni center BLOK, Loški muzej, že omenjeno Društvo upokojencev Škofja Loka in drugi. Predvsem pa so se udeleženci spoznavali med seboj; v živo preizkušali, kaj pomeni medkulturnost; pred- Medkulturnost na Placu Udeleženci medkulturne delavnice so pred Centrom DUO pripravili medkulturno popoldne, na katerem so predstavili kulturne posebnosti svojih držav, s poudarkom na kulinaričnih dobrotah. stavili svojo državo; iskali skupne lastnosti, pa tudi razlike, ki vsako deželo delajo posebno … »Gre za prvi tovrsten projekt, a glede na dober odziv upamo, da ga bomo nadaljevali tukaj in v državah, kjer so naše partnerske organizacije. Namenjen je starej- šim, kar se mi zdi zelo pomembno, saj so ti vedno bolj aktivni in mobilni. Prav je, da to spodbujamo. Udeleženci so zelo veseli, ker so prišli v Škofjo Loko. Njihovi občutki so pozitivni, družijo se med seboj, hkrati pa se tudi veliko naučijo,« je še dejala Nina Arnuš. 20 3. julija so udeleženci delavnice pred Centrom DUO pripravili medkulturno popoldne, na katerem so predstavili kulturne posebnosti svojih držav, predvsem najbolj tipične jedi in pijače, pa tudi tradicionalne izdelke. V okvir predstavitve je sodila tudi pesem, nekateri pa so zaplesali. Tako je bila na Placu ta dan prava vizualna predstavitev večkulturnosti, ki nas vse skupaj lahko le bogati. Prav tako so tega dne odprli knjižnico, imenovano 'little free library', ki bo uvrščena na zemljevid tovrstnih knjižnic po svetu. Od začetka julija se tako pred Rokodelskim centrom nahaja lično izdelana 'hiška za knjige'. Kadar je center odprt, lahko prinesete svoje knjige v različnih jezikih in jih zamenjate za druge. Prve knjige so prinesli udeleženci medkulturne delavnice. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2012 Poletno delo V Škofji Loki se lahko mladi podajo v dva študentska servisa in se tam med drugim informirajo o prostih študentskih delih. Slednja so namreč priložnost za koristno preživet čas, dodaten zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj. »Tako kot v preteklih letih tudi letos želi veliko mladih od junija do septembra delati, « pravi predstavnica e-Študentskega servisa Katarina Bremec Slanič. »Dekleta največ povprašujejo po administrativnih delih, promocijah, prodaji, delu hostese in po lažjih delih, kot so pakiranje, deklariranje in lepljenje. Fante najbolj zanimajo dobro plačana kratkotrajna dela, npr. selitve, računalniška dela in dela v proizvodnji. Študente višjih letnikov in absolvente pa bolj zanimajo tista, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti. Slednji se vedno bolj zavedajo, da je študentsko delo lahko odlična povezava do prve redne zaposlitve, saj z vsakim delom dobiš praktične izkušnje.« Po besedah direktorja študentskega servisa Zamorc Gorazda Jelovška si mladi želijo opravljati predvsem tista dela, ki ustrezajo njihovim zmožnostim – tako glede fizične zahtevnosti kot potrebnih predznanj, seveda pa, če je možna izbira, pretehta plačilo. Kakšen bo zaslužek? V zadnjem letu glede povprečnega plačila na uro ne beležijo bistvenih sprememb. Povprečna urna postavka je, tako Jelovšek, nekoliko nižja od štirih evrov na uro in se giblje nekje od 3,5 evra navzgor. V e-Študentskem servisu izpostavljajo, da je povprečna urna postavka 4,2 evra na uro in dodajajo, da so bolje plačana dela najpogosteje strokovna dela, iz smeri študija posameznega študenta in dosegajo od 8 do 12 evrov na uro. Dobro plačana so tudi nekatera fizična dela, npr. selitve (7 evrov na uro) in promocije. Plačilo je odvisno še od zahtevnosti dela, npr. vaditelji, animatorji itd. lahko zaslužijo tudi več kot 12 evrov na uro. Najnižjo urno postavko pa beležijo za delo v proizvodnji (pakiranje), in sicer okoli 3 evre na uro. 18-letna Nina Podobnik je zaključila gimnazijo in se odločila, da bo zaslužila nekaj denarja za na morje. Poklicala je šefa strežbe enega izmed loških lokalov in vprašala, če potrebujejo pomoč. To kavarno in slaščičarno je izbrala, ker ni problematičnih strank, pa tudi delo se ji zdi zanimivo. V preteklosti je sicer opravljala poletno delo v trgovini, ampak je bilo, tako Nina, dolgočasno in preslabo plačano. Zdaj je s plačilom zadovoljna, ob njem pa dobi še napitnino. Sicer pa je kar 20 odstotkov vseh del plačanih po učinku, torej na anketo, na kos, od prodaje oziroma po projektu. Za ta dela je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občutno več kot 5 evrov na uro. Plačilna (ne)disciplina Oba predstavnika študentskih servisov opažata, da je letošnja ponudba del manjša. »Z letošnjim junijem se je namreč spremenila zakonodaja, ki ureja študentsko delo, njegova obdavčitev pa se je skoraj podvojila«, izpostavlja Jelovšek. Ob tem Bremec Slaničeva pojasnjuje, da je v času gospodarske krize vse več plačilne nediscipline, kar je po njenem mnenju kronični slovenski problem zaradi neurejene zakonodaje na tem področju. »Študentski servisi imamo operativne in pravne možnosti pri izterjavi, lahko storimo vse in hkrati samo to, kar dopušča slovenski pravni okvir. Ob tem imamo proti neplačniku močne tržne vzvode, ki izhajajo iz narave našega dela, kot so prenehanje posredovanja prostih del za neplačnika, neizdajanja napotnic za neplačnika in javna objava neplačnika na portalu www.neplacniki.info. Slednje je hkrati signal vsem drugim študentskim servisom, naj ukrepajo enako, tako da bodo podjetja na koncu ostala brez dostopa do dela dijakov in študentov. Edini izhod za takšno podjetje je, da poravna Poletna številka Unikata že v prodaji 21 neplačane račune za študentsko delo.« Vsak si namreč za svoje delo zasluži pošteno plačilo, vendar so to že dolgo zgolj pobožne želje. Plačilne nediscipline je vse več, zato Bremec Slaničeva študentom in dijakom svetuje, naj se v tovrstnih primerih čim prej obrnejo na svoj študentski servis, izterjava zaslužka je ena od njegovih osnovnih in bistvenih nalog, še toliko bolj v času recesije. »V e-Študentskem servisu že več kot četrtino svojega delovnega časa porabimo za izterjavo zaslužkov dijakov in študentov«. Ker v nekaterih študentskih servisih zalagajo izplačila zaslužkov za opravljeno delo, med njimi je Zamorc, pa se tudi oni srečujejo z velikimi finančnimi izpadi. »Za naše poslovanje so največja težava stečaji. Glede na uzakonjene spremembe, glede dela koncesijske dajatve, ki je namenjen našemu delovanju, ta s 1. januarjem 2013 znižuje naš delež s 4,5 na 3,8 odstotka, si lahko vsak izračuna, kakšno luknjo pusti posamezen stečaj v našem poslovanju. Glede plačilne discipline delimo usodo, ki jo prikazuje statistika Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: veča se tako število pravnih oseb, ki ne morejo poravnati svojih obveznosti, kot tudi skupni znesek neporavnanih obveznosti,« še zaključuje Jelovšek. Katja Štucin Avgust 2012 »Ne s knjigo, z usti nam povej« Breda Benedik je vzgojiteljica v Vrtcu Škofja Loka že več kot trideset let. Če jo imaš priložnost opazovati pri delu, hitro opaziš, da je ustvarjena za ta poklic in da v sebi skriva številne talente. Eden izmed njih je pripovedovanje pravljic. V tem je odlična, še posebno, ko spregovori po loško. V čarobni svet domišljije ter globoko, simbolno in poučno noto pravljic, predvsem ljudskih, z lahkoto popelje ne samo najmlajše, temveč tudi odrasle. Vzgojiteljica ste že 32. leto. Kaj se je od vaših začetkov do danes spremenilo v tem poklicu? Če izhajam iz otrok, se v vsem tem času ni toliko spremenilo, kot bi pričakovali. Spremenile so se razmere, a otroški svet ostaja isti, zato čar poklica ni izgubil prav nič. Kakšen mora biti po vašem mnenju dober vzgojitelj? Mislim, da mora biti vzgojitelj osebno zadovoljna in zdravo samozavestna oseba, odprta za novosti. Vzgojitelj ne sme prevzeti vloge staršev, ampak se mora z njo dopolnjevati. Pomembna je sposobnost empatije, pa ustvarjalnost, posluh in seveda moraš imeti otroke rad. To je pomembno, vendar še ni dovolj. Osebno menim, da največ dam otrokom, kadar sem umirjena, zadovoljna. Če se sama neke stvari veselim, lahko navdušim še otroke ali se pustim navdušiti sama. Vzgojitelj mora imeti jasne vrednote in po njih tudi živeti. Vedeti mora, zakaj se česa loti, zakaj nekaj reče. Poklic vzgojitelja zahteva stalno zorenje. Pogosto vas opazimo na različnih prireditvah, predvsem v vlogi pripovedovalke pravljic. Zdi se, da otroci ob vašem pripovedovanju niti mežikajo ne. Ali pripovedujete zgolj znane pravljice ali tudi kakšno sami napišete? Mislim, da imajo otroci vso pravico slišati različne pravljice. Osnovne so slovenske ljudske, zelo radi pa poslušajo priredbe svetovnih ljudskih pravljic. Ljudska pravljica zato, ker vzgaja sama po sebi in ne potrebuje nobene razlage. Eno sem res napisala sama. Predstavila sem jo otrokom v skupini, ne da bi otroci vedeli, da je moja. Nazadnje so spontano zaploskali, kar sicer nikoli ne naredijo. Prav dobro mi je delo ... Breda Benedik s pomočnico vzgojiteljice Andrejo Sever in nekaj otroki iz skupine Prijatelji Kdaj ste začutili ljubezen do pripovedovanja? Naj grem od začetka. Moja prva pripovedovalka, ki je v meni vzbudila ljubezen do pripovedovanja, je bila stara mama. Še danes se živo spominjam njenega pripovedovanja v mali hišici zvečer … Pripovedovala je zgodbe o svetem Petru – take pač, kot so se pripovedovale pred štiridesetimi oz. petdesetimi leti. Nikoli ni nič brala, ampak je veliko doživela in potem to zelo doživeto pripovedovala. V vzgojiteljski šoli se nikoli nismo učili pripovedovanja, čemur se še danes čudim in si zelo želim, da bi se na tem področju kaj naredilo. Če bi imela kakšno priložnost, bi sodelovala. Tega znanja torej, ko sem prišla v vrtec, nisem imela, zato sem brala. Otroci so gledali ilustracije in knjiga je bila bolj moteča kot ne. Tudi s kvalitetnimi slikanicami nisem mogla zadovoljiti vseh otrok. Otroci so me začeli nagovarjati, naj jim rajši kaj povem, četudi sem jim to povedala že večkrat. Spomnim se, ko mi je enkrat neki otrok rekel: »Breda, ne s knjigo, z usti nam povej.« Tako sem začela to razvijati: naučila sem se pravljice ter jih začela pripovedovati. Uspeh je bil očiten. Ko je prišla priložnost, sem se udeležila seminarja pripovedništva, ki sta ga organizirala Ljoba Jenče in Janez Jocif. Temu je sledilo sodelovanje na Venerini poti, Festivalu pripovedništva ipd. Ljoba Jenče mi je dala potrditev, da pri pripovedovanju iščem v pravi smeri – iskanje modrosti pri starih ljudeh, pravljicah, ljudskih običajih, v pesmi … Ker pravljica ni samo pravljica, ampak je še vse tisto, kar je okoli, celo življenje. Ali vam je katera od pripovedk še posebno blizu? Tiste, ki sem jih slišala od stare mame, so mi verjetno, če ne najboljše, pa najbolj svete. Vedno, ko jih pripovedujem otrokom, prisluhnejo, začarajo jih, kot so mene, ampak verjetno zato, ker so mene in to lahko prenašam. Zelo Breda Benedik med pripovedovanjem pravljic na občinskem vrtu – Historial 2012 22 so mi dragocene pripovedi soseda Kotovcevega Janka, ki ga žal ni več. Na Festivalu pripovedk sem pripovedovala njegovo zgodbo. Zavedam se, da je nekaj pravljic, ki mi bodo vedno najljubše, ampak vsake počitnice grem v knjižnico po nove zgodbe. Zdi se mi, da bolj kot je zgodba stara, bolj je originalna, večjo vzgojno moč ima. Ali kot dolgoletna vzgojiteljica menite, da je vzgoja lastnih otrok najtežji poklic? O tem bi lahko veliko govorila, a na kratko: pri vzgoji je zelo pomemben odnos med partnerjema, ki imata otroke: da se spoštujeta, sta usklajena pri vzgoji, si ne nasprotujeta. Ravno zaradi nerazčiščenih odnosov, ki jih imajo ljudje med sabo, se pri vzgoji naredi toliko napak. Danes je preveč pomehkuženja. Samo to, kar rad delaš, še gre, ko je treba vložiti malo več napora, se pa konča. Primer: družina gre v hribe in starši že vnaprej rečejo: »Ko ne boš mogel, povej, pa te bom jaz nosil«. Otrok bo že sam povedal, da ne more več. Takrat potrebuje spodbudo, da se še malo potrudi. S tem se krepi volja, pa mišice tudi. Spomnim se sebe, kako sem rekla mami, da sem se naveličala pleti. »Boš pa še malo naveličana plela, bo čisto v redu!« je bila kratka in jasna stara mama. Teh preprostih modrosti nam danes manjka, še dobro, da imamo pravljice. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2012 Glasba in umetnost v Kačjem gradu Poletna popestritev dogajanja na Logu, v starem delu Železnikov, je že postala tradicionalna. V Kačjem gradu, ki ga pripravlja Kulturno in turistično društvo Vigenjc, se je namreč od 13. do 22. julija zvrstilo precej zanimivih dogodkov in nastopajočih. V nedeljo, 15. julija, so povabili otroke, ki se učijo igranja na različne inštrumente, da zaigrajo obiskovalcem, sočasno pa so v Špendalovi hiši odprli slikarsko razstavo domačina Toneta Kalana. Obiskovalcem so se najprej predstavili mladi glasbeniki. Zaigrali so: Rok Frelih in Ožbej Drol na harmoniko, Deja Dolenc na prečno flavto, Andreja Frelih na flavto in Patrik Tarfila na marimbo. Obiskovalci so nato na listke napisali, kdo izmed nastopajočih jih je najbolj navdušil. Prvo mesto je po oceni publike pripadlo Patriku Tarfili, na drugo mesto sta se uvrstila Deja Dolenc in Ožbej Drol, tretje mesto pa sta si delila brat in sestra Rok in Andreja Frelih. Vsi udeleženci so prejeli tudi praktične nagrade. Sledilo je odprtje slikarske razstave domačina Toneta Kalana v Špendalovi hiši. Umetnika je predstavila Špela Bertoncelj: »Tone Kalan se je rodil leta 1930 na Škovinah, v Fajfarjevi družini. Tam je preživel otroška leta. Osnovno šolo je obiskoval v Železnikih. Po vojni Mladi glasbeniki (foto: Andrej Tarfila) je dve leti obiskoval obrtno šolo in se izučil za sobopleskarja pri mojstru Francu Benedičiču s Češnjice. Zaposlil se je v Obrtno- podjetniški skupnosti v Železnikih. Življenjska pot ga je nato vodila v Iskro, današnji Domel, kjer je dočakal upokojitev. Je poročen in oče dveh otrok, Jureta, ki je znan akademski slikar, in Terezije. Ljubezen do slikarstva se je v njem začela prebujati, ko se je izučil za sobopleskarja. Veliko se je naučil tudi pri Rudiju Ottu, nemškem vojaku, slikarju, ki je po drugi svetovni vojni ostal v Železnikih. Tone Kalan je postal odličen ljubiteljski slikar. V svojih delih največ časa posveča slikanju pokrajin iz svojega življenjskega okolja (Železniki, Ratitovec …) in tihožitij, ki ga najbolj navdušujejo. Del svojega ustvarjanja je posvetil jaslicam. 23 Še vedno čil ljubiteljski slikar Tone Kalan (foto: Andrej Tarfila) S svojim slikarskim znanjem je obnovil Šubičeve jaslice v cerkvi sv. Antona v Železnikih in s tem ohranil izjemno kulturno dediščino, njegove jaslice pa krasijo mnoge domove v Selški dolini.« Na razstavi so bila predstavljena dela, ki jih je Tone Kalan ustvaril vse od začetnih do današnjih slikarskih dni. S ponosom je pokazal sliko, ki jo je naslikal letos, in povedal, kako v slikanju uživa in upa, da mu bo zdravje še dolgo služilo, ker se mu v glavi poraja še kar nekaj ustvarjalnih idej. Nedeljsko popoldne je minilo v prijetnem vzdušju in v stari del mesta prineslo nekaj živahnega dogajanja. Naslednje leto pa spet nasvidenje. Nina Drol Avgust 2012 Taborniški duh živi tudi v Železnikih Le katerega izmed otrok ne privlači taborjenje na prostem, pa vsa znanja in veščine, povezane s preživetjem v naravi, prepevanje ob tabornem ognju in pohodi z nahrbtnikom na hrbtu in z rutko okrog vratu …? Tudi v Železnikih ima taborništvo že dolgo tradicijo, število nad taborništvom navdušenih otrok pa se iz leta v leto še povečuje. Brane Mohorič iz Železnikov se z veseljem spominja, s kakšnim navdušenjem se je začela zgodba o tabornikih v Selški dolini. Od takrat, ko se vas je šest navdušencev zbralo in ste ustanovili prvo četo tabornikov, je minilo že kar nekaj časa. Vse skupaj se je začelo daljnega leta 1965. Takrat je na osnovni šoli v Železnikih likovni pouk poučeval France Berčič – Berko, priznani slovenski slikar in grafik iz Škofje Loke. Sam je bil član taborniškega odreda Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke, tako da se je odločil, da bo tabornike pripeljali tudi v Selško dolino. Ustanovili smo Selško četo, za odred smo namreč šteli premalo članov. Vodniških tečajev smo se udeleževali v Škofji Loki, kjer smo se pridružili odredu Svobodnega Kamnitnika. Nekako smo morali pridobiti potrebna znanja in veščine. Za opremo je takrat poskrbela Zveza tabornikov Slovenije, tako da s tem sploh ni bilo nikakršnih težav. V letih 1967–1968 smo imeli že okrog trideset članov, predvsem osnovnošolcev. Ko je leta 1978 število članov preseglo število trideset, smo se preimenovali v Selški odred. Sestanke smo imeli enkrat tedensko. Do leta 1968 kar na osnovni šoli, zatem pa smo svoje prostore dobili v vili na vrtu na Racovniku. Uporabljali smo jih vse dotlej, ko so vilo porušili in na njenem mestu zgradili dom upokojencev. Pohodni tabor ali 'hajk' (foto: arhiv Rod zelene sreče) Kako je potekalo taborniško življenje v tistih časih? Na tedenskih srečanjih smo se učili taborniških veščin: postavljanja šotorov, kurjenja ognja, kako zavežeš vozle za različne namene, Morsejeve abecede. Starejši taborniki so se urili v orientaciji s kompasom in zemljevidom, mlajši pa so imeli lov na lisico, pri čemer smo jim v naravi označili nekaj kontrolnih točk, ki so jih morali najti z uporabo različnih veščin in potnih znakov. Udeleževali smo se tudi mnogobojev, najprej regijskih, potem pa še republiških. Sploh najmlajši, medvedki in čebelice, so bili na teh mnogobojih zelo uspešni. Mnogoboje smo potem organizirali tudi v Železnikih. Je kaj iz življenja, preživetega pri tabornikih, na vas pustilo še posebej lep vtis? Mislim, da so bila to poletna taborjenja v Fažani pri Pulju. Leta 1973 smo se odpravili na prvo, potem smo šli taborit še petkrat, do leta 1978. Občina Škofja Loka je sponzorirala petdeset ali šestdeset šotorov, ki smo jih potem lahko uporabljali taborniški odredi. Dva termina sta bila rezervirana za tabornike iz Škofje Loke, enega pa smo si delili skupaj s taborniki iz Gorenje vasi. Na izmeni nas je bilo približno osem vodov z vodniki, tako da je bil obisk kar velik. K tabornikom so se včlanili tudi starši otrok, saj je bila pomoč odraslih vedno dobrodošla. Na zadnjih taborjenjih je bilo tako v taboru približno 76 otrok in 30 odraslih. Kar lepa počitniška skupnost, bi lahko rekel. Že sama pot na taborjenje, predvsem prva, je bila v tistih časih posebno doživetje. Na pot smo se odpravili že zvečer in sicer najprej z vlakom do Pulja, potem zjutraj z avtobusom do Fažane in nato še tri kilometre peš do tabora, s težkimi nahrbtniki in opremo. Kasneje smo si pot olajšali z avtobusnim prevozom od Železnikov do tabora. Program na Dviganje zastave na taborjenju v Bovcu 2011 (foto: Laura Benedičič) 24 taborjenju je bil zelo natrpan z raznovrstnimi aktivnostmi, športnimi igrami in taborniškimi veščinami. Ker se takrat še ni tako množično hodilo na dopust na morje, smo organizirali tudi plavalne tečaje, na katerih je splaval prenekateri mladi tabornik. Izmed taborniških veščin mi je najbolj ostal v spominu 'kurirček'. Tako se je imenoval preizkus, med katerim tabornik ves dan ni smel nič jesti, nič govoriti, nato pa je dobil načrt pokopališča, kamor je moral oditi točno opolnoči in s točno določenega nagrobnika prepisati ime. Seveda smo se vodniki našemili v duhove, ki so strašili na pokopališču, da je bila naloga še malo bolj zahtevna. Vodnikom pa v neizmeren užitek in veselje, ko smo preizkušali, koliko je naših tabornikov v hlačah. Odlično ste se zabavali. Kako pa je bilo z organizacijo, kako ste si porazdelili obveznosti? Vse smo postorili sami, tabornik mora znati poskrbeti sam zase. Moja mama je bila vsa leta ekonom – skrbela je za nakup hrane, denarne zadeve je urejala Vanja Šmid. S seboj na taborjenje smo peljali tudi dve kuharici, najbolj sta bili priljubljeni Neža Dolenc in Rezka Vrhunc. Ker je bilo delo v improvizirani kuhinji in hudi poletni vročini zelo naporno, smo na zadnjih taborjenjih kuharje kar najeli. Tudi za zdravstveno oskrbo je bilo treba poskrbeti, to delo je odlično opravljala Poldka Nastran. Ker pa vsak tabor mora imeti gospodarja, smo morali poskrbeti tudi za to: spominjam se dveh, Avgust 2012 Najmlajša ekipa na foto orientaciji (foto: Laura Benedičič) osnovnošolskega učitelja, Jožeta Šmida in takratnega ravnatelja Marjana Kneta. Kako so se taborniki ponovno zbrali in ustanovili Rod zelene sreče, je pojasnila starešina Eva Tolar. v osnovni šoli. Prvo akcijo, pohod na Miklavško goro, so izvedli že oktobra istega leta. Naslednje leto pa so se že udeležili območnega in državnega mnogoboja ter se poleti odpravili na prvo taborjenje v Davčo. Večino opreme so si morali izposoditi, saj sami kaj več od kakšne šotorke in sekire niso imeli. V tistem času so že srkali znanja in ideje na raznih tečajih, kar pa je bilo še bolj pomembno, srečevali so tabornike od drugod ter si tako širili obzorja. Z leti so začeli dobivati donacije, tako da so si lahko počasi dokupovali opremo, ki jo taborniki nujno potrebujejo za svoje delovanje. Prve sicer rabljene, a nujno potrebne šotore (Savice) so tako odkupili od Gozdne šole v Bohinju. Trenutno smo z vsakovrstno opremo kar dobro založeni, je pa vedno treba kupiti še kaj, ker kljub vzdrževanju kakšna stvar postane dotrajana in jo moramo zamenjati. Tudi število članov je v prihodnjih letih nihalo, nekateri so odhajali, prihajali so novi, menjali so se tudi starešine in vodniki. Kot stalnica sta ostajala le vodnika Tadej Mohorič in Gregor Galjot. Po skoraj desetletnem premoru se je taborniški duh spet prebudil. Tako je. Pobudnica je bila učiteljica slovenskega jezika na OŠ Železniki, Martina Sedej. Zbrala je nekaj mladih navdušencev, ki so se nato z vso vnemo lotili priprav. Ponovno ustanovljeni rod so poimenovali Rod zelene sreče. Septembra 1994 so pripravili propagandni tabor na travniku pred osnovno šolo. Med otroki je zavladalo precejšnje navdušenje, tako da je rod v prvih letih štel tudi prek osemdeset članov. Vodniki so imeli svoja srečanja v prostorih pod Plavalnim bazenom Železniki, z otroki pa so se sestajali Kaj vse ponuja Rod zelene sreče danes? Naš rod postaja iz leta v leto bolj aktiven. Člani imajo enkrat tedensko srečanje z vodniki. Pozimi se shajajo v šoli, ob lepem vremenu pa zunaj. Pomembno je druženje, se pa seveda naučijo tudi veliko uporabnih stvari: kako postaviti šotor, kako zakuriš ogenj, orientacije, preživetja v naravi … Trenutno naš rod šteje 54 članov, ki so porazdeljeni v sedem skupin: Razbojniške kure, Plešoče kumar'ce, Tačke, Sitnobe, Leteče kobilice, Dihurčke in Smrkce. Vsako leto pripravimo precej dejavnosti za Kaj mislite, da je prispevalo k zatonu tabornikov v osemdesetih letih? Najbrž je bilo prisotnih več dejavnikov. Tisti prvi navdušenci smo neprestano delovali petnajst let. Potem smo si ustvarili družine, časa je bilo tako vedno manj. Mogoče nismo dovolj poskrbeli za podmladek. Dokler so bili otroci v osnovni šoli, so redno obiskovali srečanja voda. Ko pa so prišli v srednje šole, so se počasi prenehali udeleževati tedenskih sestankov. Nekateri so se preselili, skratka, ni bilo tiste sveže energije, ki bi bila pripravljena prevzeti vajeti. Vesel pa sem, da so se po toliko letih premora navdušeni taborniki spet zbrali in na novo začeli postavljati temelje taborništva v Selški dolini. Jelendol 2007 (foto: arhiv Rod zelene sreče) naše člane. Kot glavni sta zimovanje med zimskimi počitnicami in taborjenje v začetku julija. Držimo se tega, da več kot dve leti zapored ne taborimo v istem kraju. Zimovanja smo v vseh letih pripravili v Martinj Vrhu, na Prtovču, v Kropi, na Kriški gori, letos pa v Sorici. Na taborjenju pa smo bili v Ribnem, Jagodjah nad Izolo, Moravčah, pri Slapu ob Idrijci, v Bovcu, letos se odpravljamo k reki Nadiži. Na taborjenju si ogledamo znamenitosti kraja, tipično rastlinje in pripravimo aktivnosti v znamenju aktualnih dogodkov. 22. aprila, na dan tabornikov, smo pripravili foto orientacijo, na kateri so udeleženci morali poiskati kontrolne točke po fotografijah. Decembra imamo novoletno čajanko za člane. Pripravimo tudi aktivnosti za občane. Jeseni že vrsto let organiziramo orientacijo, na kateri se med seboj pomeri več skupin. Vedno je zanimivo in zabavno. Letos smo še posebej ponosni na progo preživetja, ki smo jo pripravili 17. junija v sodelovanju s skavti stega Žilavi žebljički in s Klubom študentov Selške doline. Prehoditi je bilo treba označeno progo, na kateri so bile postavljene različne ovire: lažje, težje, adrenalinske, na višini, v blatu … Odziv občanov je bil velik in tekmovanje je odlično uspelo. Vsako drugo leto sodelujemo na 25 prireditvi Luč v vodo, na čipkarskih dnevih pa smo bili včasih, ko se je še postavljal ogenj, zadolženi za slednje. Seveda v skrbi za naše okolje pridno pobiramo odpadke na vsakoletni očiščevalni akciji. Vodniki in starešine se udeležujemo raznih izobraževanj, saj nekaj dodatnega znanja ne škoduje. Mogoče se bo ob branju članka kateri izmed otrok navdušil nad taborniki. Kdaj vpisujete nove člane? Z veseljem povabim vse otroke od prvega razreda naprej, ki jih taborniško življenje kakorkoli zanima, da se nam pridružijo septembra, ko se začne novo šolsko leto. O točnem datumu sestanka bodo še obveščeni. Organizirali bomo predstavitev, tako da bodo več informacij lahko izvedeli tam in vodnike tudi povprašali, če jih bo kaj zanimalo. Pridite, veselo bo. Prijavijo pa se lahko tudi kadarkoli med letom preko telefona ali prijavnice, ki je na naši spletni strani. Zaključila bi z besedami, ki jih je naš vodnik Tadej Mohorič – Teddy zapisal ob desetletnici obstoja Rodu zelene sreče: »Najlepše je zvečer po polno preživetem dnevu posedeti ob ognju, z ljudmi, ki jih imaš rad. Ko se naokoli razlegata pesem in smeh …« Nina Drol Avgust 2012 Človek brez kulture je kot zebra brez črt Škofjeločanka, ki si večkrat privošči kakšno potovanje, se je odločila, da bo letošnje nekoliko daljše. Februarja je Lucija Šmid iz Virmaš obiskala Južnoafriško republiko, Svazi in Zimbabve. Prepotovala je 21620 kilometrov po zraku in 4500 po cestah, kar predstavlja 61 odstotkov ozemlja okrog ekvatorja. Južna Afrika je bila zelo aktualna v času svetovnega nogometnega prvenstva. Kako to, da ste se odločili za obisk te države? Letos je Društvo geografov Slovenije pripravilo ekskurzijo na jug Afrike in odločila sem se, da se jim pridružim. Lani v tem času sem bila namreč z njimi že na poti po Maroku, kjer mi je bilo zelo všeč. Kako je potekalo vaše potovanje? Na kakšen način ste potovali? V Münchnu smo se vkrcali na letalo in po dobrih desetih urah zjutraj pristali v Johannesburgu, od kjer smo poleteli do Cape Towna. Že prvi dan smo se z vzpenjačo povzpeli na Mizasto goro in od tam opazovali mesto in Atlantski ocean. Nato smo s pristaniškega mesta Port Elisabeth poleteli še v Durban. V tem mestu smo obiskali znamenito tržnico in akvarij, ki se nahaja v stari ladji. Zatem nas je pot vodila v pokrajino Natal ob Indijskem oceanu, kjer smo se srečali s plemenom Zulu. Slednji so bili dolgo časa razpršeni, poglavar Shaka pa jih je združil v enotno državo. Večina jih živi v avtonomni državi Kvazulu, v velikih družinah na ograjenih domačijah s kupolastimi kočami, kritimi s travo. Veliko jih je moralo zapustiti dom in delajo kot rudarji ali industrijski delavci. Eno njihovih najbolj zanimivih naselij je Shakaland v bližini kraja Eshowe, ki je bilo zgrajeno za snemanje nadaljevanke Shaka Zulu, zdaj pa je namenjeno turistični predstavitvi okraja. Tam prikazujejo obrede in dogodke iz vsakdanjega življenja, ples, metanje kopja, pripravo piva in druge zanimivosti. ob Atlantskem oceanu. Videli smo krokodile, povodne konje in vodne ptice. Prvo srečanje z divjimi živalmi pa smo imeli na večernem safariju znotraj naravnega rezervata pri kraju Hluhluve. Prenočili smo v lodgu, kamor so nas zjutraj prišle pozdravit žirafe, ki so pile vodo iz bazena. Omenila bi še kraj Oudtshoorn v pokrajini Little Karo, ki se imenuje tudi Pernata prestolnica, saj je tam več farm nojev. Prav noji so tisti, od katerih uporabijo prav vse koristno, tudi perje in kremplje. Izdelki iz nojeve kože so zelo cenjeni. Slikali smo se še z divjimi mačkami, in sicer v nacionalnem parku Tsitsikamma, ter se sprehodili do kolonije pingvinov pred mestom Simons Town. Največji narodni park na jugu afriške celine je sicer Krugerjev park, v katerem živijo edinstveni primeri belih in črnih nosorogov, žirafe, levi, pavijani, sloni, leopardi, gazele impale, dvajset vrst opic in kuduji. Izmed naštetih se nam le levi se niso pokazali. Živali smo opazovali z avtobusa, saj se je v parku prepovedano ustavljati. Zanimivo je, ko lahko človek za hip postane del popolnoma drugačne kulture. Za boljšo predstavo nanizajva nekaj razlik. Zuluji so odprti do drugih kultur, sprejeli so tudi vplive belcev, kar se izraža v stilu oblačenja in jeziku. Veliko dajo na kulturno izročilo. Njihov pregovor pravi: »Človek brez kulture je kot zebra brez črt!« Zuluji so sicer poligamni. Vsak moški ima toliko žena, kolikor jih lahko preživi. Za eno ženo pa mladenič odšteje enajst krav. Predsednik Jakob Zuma se je letos poročil, tako da zdaj živi s štirimi ženami hkrati, medtem ko mu je ena umrla, ena pa ga je zapustila. Bi nam lahko orisali lepote te republike? Sama si predstavljam morje, peščene plaže in divje živali, verjamem pa, da je Južnoafriška republika še veliko več. JAR ima veliko botaničnih vrtov. Kirstenbosch se razteza na 528 kvadratnih kilometrih in lepo predstavlja raznovrstno rastlinje južne Afrike. Bogato vodno favno in floro smo si ogledali na vodnem safariju po estuariju reke sv. Lucije Nam lahko približate življenje tamkajšnjih ljudi? Sama pokrajina ima ogromno naravnih bogastev, od tam izvažajo zlato in diamante, vendar imam občutek, da to na ulicah ni razvidno. V vasi Cullinann smo si ogledali rudnik, v katerem so našli največji diamant na svetu. Spustili smo se tudi v rudnik zlata v legendarnem mestu Gold Reef city in izvedeli veliko o izkopavanju in predelavi te rude. Prav v tem rudniku so izdelali prvi Krugerjev zlatnik. Vsa ta naravna bogastva nimajo prav veliko vpliva na življenje tamkajšnjega, večinoma črnskega prebivalstva. Slednji so poceni delovna sila, sprememba je le ta, da so jih včasih izkoriščali belci, zdaj pa črnci. Vsa polja so obdelana, plantaže, na katerih gojijo žito, koruzo, tobak, riž, sladkorni trs, banane, ananas, avokado in drugo sadje ter veliko zelenjave, namakajo. Ogromno je tudi vinogradov, saj so znani po dobrem vinu. Sicer pa večina črncev živi v slumih, kjer imajo svoja domovanja, nekakšne barake iz pločevine. Na drugi strani so v mestih domovanja premožnih. To so vile, ograjene in zastražene, na vrhu ograj je še bodeča žica in električna napeljava. Belci, kolikor jih je še ostalo, se ne počutijo več varne. Vse državne službe so dobili črnci, ki pa za to največkrat niso najbolj usposobljeni. Zato se belci množično izseljujejo. Ste med potepanjem spoznali kakšne zanimive ljudi? Srečali smo se z Italijanom, ki ima v JAR turistično agencijo. Pričakal nas je na griču Signal Hill nad Cape Townom ter nam postregel z vinom in čokoladnimi bonbo- Lucija z ostalimi popotniki na Rtu dobrega upanja in na najjužnejši točki Afrike – Rtu Agulhas (Viharnem rtu), kjer se stikata Atlantski in Tihi ocean. Pogled na Johannesburg z Mizaste gore 26 Avgust 2012 Šola v Zimbabveju in učenci v uniformah. Slednje nosijo povsod, kjer so bili Evropejci kolonizatorji. Plesalci v Zimbabveju, ki so Lucijo in njene sopotnike pričakali na letališču ter ob reki Zambezi. ni. Skupaj smo opazovali sončni zahod. V prvi vrsti bi rada omenila karizmatičnega gospoda Nelsona Mandelo. Njegov dom je bil v Sowetu, najbolj znanem črnskem predmestju, kjer se je pričel odpor proti apartheidu. Mandela, rojen 1918, je bil leta 1964 obsojen na dosmrtno ječo. Tam je prebil 26 let. Bil je prvi črni advokat, ki je v Johannesburgu odprl svojo advokaturo. Zdaj živi v Pretorii, prav takrat pa je bil v bolnišnici in pred njegovo hišo so bile že nameščene kamere, ker so pričakovali njegovo vrnitev domov. Sama sem vedno znova navdušena nad smislom za ritem, ki ga imajo Afričani. Ste morda tudi vi zaplesali ob afriški glasbi? Afriška glasba je zelo hrupna, veliko je bobnov, gibi so sunkoviti in s plesom izražajo trenutno razpoloženje. Izrazni plesi Zulujev se razlikujejo od plemena do ple- mena. Vsem pa je skupno to, da moški nastopajo ločeno od žensk. žena. Vsako leto namreč pripravi ples devic, na katerem si izbere novo. Če omenim še eno nasprotje, naj povem, da so prebivalci zelo revni, kralj pa je lani vse svoje žene z letalom odpeljal v Dubaj po nakupih. Sicer pa smo dvanajsti dan naše poti iz Pretorie poleteli proti Viktorijinim slapovom na zimbabvejski strani. Slapovi so na reki Zambezi na meji med Zambijo in Zimbabvejem. Široki so približno 1,7 kilometra in visoki 128 metrov. Če vemo, da so del svetovne dediščine Unesca, smo s tem povedali vse. Kaj pa vaš tamkajšnji jedilnik? Ste poskusili kakšno nenavadno jed oziroma pijačo? Jedilnik je bil pester, sestavljen iz veliko raznovrstnega sadja, zelenjave, tudi mesa in mesnih izdelkov. Dvakrat smo imeli tradicionalno večerjo. Lahko smo si izbrali meso žirafe, zebre, impale, krokodila ali vodnega konja, ki so ga pred našimi očmi spekli na žaru in nam ga postregli. Ob tem smo okušali njihova dobra vina, pa tudi pivo je pitno. Kateri dogodek vašega potovanja vam bo ostal najbolj v spominu? Nikoli ne bom pozabila ponižnosti in apatičnosti črncev, ki delajo pri svojih gospodarjih. Obiskali ste Svazi, ki je ena najrevnejših držav v južni Afriki, in Zimbabve, kjer ste si ogledali znamenite slapove. Nam lahko orišete še ta del poti? Prečkali smo tudi Svazi, katerega glavni mesti sta Manzini in Mbabane. Njihov kralj ima kar šestnajst način obiskati to republiko? Letalski prevozi so dragi. Sicer pa so cene primerljive z evropskimi. JAR je verjetno ena dražjih destinacij. Zanimiva je predvsem za igralce golfa, saj imajo veliko lepo urejenih igrišč za ta šport. Naj omenim, da je vozni park, presenetljivo, zelo sodoben. Vozijo po levi strani, avtobusov je le za vzorec, z njimi se prevažajo turisti. Prebivalci se večinoma vozijo s taksiji in, seveda, pešačijo. Že načrtujete kakšno novo potovanje? Kam bi si še želeli oditi? Po vsej verjetnosti bodo moja naslednja pota nekje bliže, v Evropi. Rada pa raziskujem tudi Slovenijo, saj imamo toliko lepih kotičkov, ki jih je treba le poiskati. Katja Štucin Morda lahko omeniva še cenovno plat. Koliko denarja potrebuje posameznik, ki si želi na podoben Zimbabvejska tržnica Slumi 27 Avgust 2012 Pes samo govoriti ne zna Igor Stanonik, univ. dipl. inženir zootehnike, je podpredsednik Kinološkega društva Ovčar, v katerem je tudi inštruktor šolanja psov. Pri šolanju, predvsem učenju obrambe in napada, pomaga še v drugih društvih. Njegovo življenje je povezano z živalmi, s katerimi se ukvarja tudi poklicno. Je namreč vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije, v Zavodu KGZ Kranj. V prostem času rad smuča, kolesari in igra tenis. Ne smeva začeti drugače kot z ljubeznijo do živali oziroma psov. Kdaj ste imeli prvič štirinožnega prijatelja? To je zanimiva zgodba. Prvič smo kupili psa leta 1975. Zanj smo naredili pesjak, kar je bilo takrat pravo razkošje. Na samem začetku je bil luštna igračka, sčasoma pa je postajal vse bolj agresiven, tako da se je zgodba končala nesrečno. Nismo ga znali obvladati, zato smo ga morali dati usmrtiti. To je bila prva težka odločitev v življenju, iz katere sem se veliko naučil. Ko sem bil v osmem razredu osnovne šole, sem med počitnicami delal in prvo plačo zapravil za rodovniškega nemškega ovčarja. Slednjega sem se odločil izšolati. S sošolko iz srednje šole sva z velikim zanosom trenirala svoja psa in ju tako dobro pripravila, da smo opravili izpite najvišje stopnje. Spominjam se, da sva leta 1983 šla celo z vlakom na dve tekmi v Lesce. Kasneje sem šel v vojsko in ko sem se vrnil, je imel pes težave s kolki, tako da sem prenehal s tekmovanji. Odločil sem se, da bom začel voditi tečaje. Opravil sem številna kinološka izobraževanja ter nato vzgajal vodnike in šolal pse. Najprej sem vodil začetne, potem pa prve tekmovalne skupine. Ste od takrat vseskozi lastnik psa? Se strinjate, da si, potem ko doživiš to izkušnjo, namreč biti lastnik psa, vedno v družbi le-tega? Je že res, da moraš imeti dobre izkušnje oz. se je treba potruditi, da do slabih ne pride. Sam sem ves čas lastnik psa. V osnovi menim, da je dobro imeti samo enega, vendar so me moja dekleta pregovorila, da mora biti pri hiši še kakšen pes. Zdaj imamo doma dva. Agility Kaj mora vsak, ki si želi psa, storiti pred nakupom? Prvo, kar morajo vsi, ki bi radi imeli psa, storiti, je, da se pozanimajo o lastnostih pasme, ki naj bo primerna glede na karakteristike – tako za lastnika in njegovo družino kot Pes ni igračka, ki bi jo lahko pozabil v kotu, je velika odgovornost. Igor in njegov 'kuža' tudi za okolico, v katero prihaja. Koker španjel je npr. simpatičen, majhen kuža, vendar je zelo zahtevna pasma. Bodoči lastniki naj večjo pozornost namenijo temu, da pridobijo informacije iz prve roke. Dobro je, če se obrnejo na Pri Stanonikovih imajo dva psa, ki imata zelo rada otroke. 28 Avgust 2012 Vaja poslušnosti društva, kot je Ovčar, saj so to institucije, ki lahko veliko pomagajo pri izbiri psa. V letošnjem letu razmišljamo o tem, da bi izvedli predavanje za vse bodoče lastnike psov in jim pojasnili, kaj je dobro vedeti pred nakupom psa. Način šolanja psov se skozi leta spreminja. Na čem temelji sedanja vzgoja? Vzgoja temelji na pozitivni motivaciji. Zelo pomemben je že prvi dan, ko psa pripeljemo domov. Najbolje je, da novi lastniki takrat vzamejo dopust in opravijo fazo prilagajanja in spoznavanja. Navezanost na mamo se namreč takrat prenese na lastnika, od katerega je odvisno vedenje psa. Potem se začne socializacija in takrat je pomembno, da pse vključimo v malo šolo, kjer doživijo prijetne izkušnje, saj vse poteka pod budnim očesom inštruktorja. Šolanje se nato nadaljuje v programu, imenovanem B-BH, v okviru katerega posameznik opravi izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju. Rad bi poudaril, da vodnike vzgajamo v smislu, da je okolica z njimi zado- Cilj šolanja je sožitje med psom in človekom. voljna, da pes in njegovi iztrebki ne motijo nikogar. Ali po vašem mnenju obstajajo t. i. nevarne pasme ali ste tudi vi mnenja, da je vse odvisno od lastnika in same vzgoje? Definicija obstaja. Tako imenovane pasme imajo mogoče res nekoliko bolj izražen nagon borbenosti, ampak s pravilno vzgojo in šolanjem lahko le-ta popolnoma zamre. Sam imam mnogo izkušenj z njimi, šolal sem ogromno psov tovrstnih pasem, a ni bilo nobenih težav. Sicer pa velja, da ima vsak pes kosmata ušesa. Pisni del izpita. V Kinološkem društvu Ovčar na leto izvedejo približno 50 malih šol ter 25 programov B-BH. V povprečju je v skupini od šest do osem psov. Kdaj je dobro začeti s šolanjem psa? V malo šolo je dobro vključiti psa pri štirih mesecih, potem pa šolanje nadaljevati na prej omenjeni stopnji B-BH. Izpit zanjo lahko pes opravlja pri dopolnjenih štirinajstih mesecih. Poleti nimamo počitnic, da lahko tisti lastniki, ki so kupili pse spomladi, z njimi opravijo malo šolo. Enkrat na teden imamo redne treninge za višje izpite in priprave za tekmovanje šolanih psov. Nam lahko na kratko predstavite Kinološko društvo Ovčar, v okviru katerega izvajate tudi omenjena izobraževanja? Društvo so lastniki nemških ovčarjev ustanovili leta 1993. To so vrhunski vzreditelji. Mnogi se bodo spominjali, da so na igrišču v Puštalu prirejali nastope psov in zelo odmevne razstave nemških ovčarjev. V začetku delovanja je bila pozornost namenjena predvsem vzgoji in šolanju psov v programih male šole, B-BH in programih za višje stopnje, kasneje pa smo pričeli s treningi in šolanjem agilityja, leta 2007 pridobili celo enoto reševalnih psov in ustanovili skupino za tekmovanje šolanih psov. Sedaj smo usposobljeni za delo z večino programov pri vzgoji in šolanju. Najdete nas v Crngrobu. Katere so po vašem mnenju najpogostejše napake, ki jih delajo lastniki psov? Brezglavi nakup in počlovečenje psa. Težava pri slednjem je, če pes prevlada. Sem pristaš pozitivne motivacije, ampak neka pravila 29 s strani vodnika morajo biti. Pes mora natančno vedeti, kaj sme in česa ne. Seveda pa je največja napaka, da enkrat nekaj dopuščamo, drugič pa ne. Doslednost je zelo pomembna. Če neko stvar korigiramo, mora lastnik psa takoj nagraditi za pozitivno obnašanje, ne čez nekaj trenutkov, ko je že prepozno. To so tudi stvari, ki jih učimo na naših tečajih. Za konec bi vas prosila še za oris odnosa med človekom in psom, kot ga vidite in doživljate sami. Pes naj bo naš najboljši prijatelj, kar pa lahko dosežemo takrat, ko nimamo težav z njim. Menim, da se lahko skozi opazovanje in z delom s psom poglobiš v naravo. Odnos s psom je nekaj čudovitega in večina pravih kinologov bo rekla, da njihov pes samo govoriti ne zna. Ko si žalosten, te tolaži, in ko si vesel, deli veselje s tabo. Je prava družba pri športnih aktivnostih, pohodih v hribih itd. No, in če v šali zaključim: »Ko prideš domov, te je vsaj pes vesel.« Katja Štucin Avgust 2012 Živeli so v Škofji Loki Projekt EVS (Evropske prostovoljne službe) smo v Loškem utripu že predstavljali, tako da bržkone veste, kako program omogoča, da za nekaj časa postaneš prostovoljec v drugi državi. Tako so Latvijka Ilze Zvejniece, Španec Chema Pérez Fernández in Italijan Enrico Sinatra prišli in živeli v Škofji Loki. Doživeli so marsikaj, dva sta bila nad življenjem in ljudmi v našem mestu navdušena, eden nekoliko manj. Vsi trije pa se strinjajo, da je šlo za dobro izkušnjo. »Bila sem nekaj časa od doma, tako da zdaj na nekatere stvari tam gledam drugače. Tega sem si res želela. Pridobila sem izkušnje tako na profesionalnem področju kot tudi sicer, prav slednje pa je najpomembnejše. To doživetje me je spremenilo ter obogatilo. Gre za nov horizont,« opisuje Ilze Zvejniece, ki prihaja iz Latvije. Živi v majhnem mestu Aluksne, blizu estonske in ruske meje, od koder je v Škofjo Loko prišla 20. septembra lani, odšla pa bo 7. avgusta. Med tem časom je ogromno doživela. Izkusila je različne načine dela in razumevanja življenja. Nikoli ne bo pozabila pohodov po hribih – najprej na Lubnik, potem na Ratitovec in Blegoš, doživela pa je še nekaj podobnih izletov. Sodelovala je na pomembnem slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Pravi, da je bil čas v Sloveniji zanjo na splošno zelo sproščujoč. Preden je prišla v Škofjo Loko, je delala v mladinskem centru v domačem mestu, sicer pa je še vedno študentka, ki bo nekoč postala učiteljica. Zase pravi, da je v resnici precej lena, tako da je edini način, da nekaj stori, če res meni, da ima smisel. Kar ima rada, naredi dobro. Definitivno pa ne mara rutine, dolgočasne službe od osmih do sedemnajstih, pet dni na teden. Ravno zato, je ugotovila, so programi, kot je EVS, izjemnega pomena, ker lahko sodeluješ pri različnih projektih, izmenjavah, tečajih po vsej Evropi itd. Ilze namreč zelo zanima neformalno izobraževanje in razvoj mladih skozi interakcijo formalne in neformalne izobrazbe. Ko je bila v Škofji Loki, je delala v Zavodu O. »Moje naloge so bile usklajevanje in vzpostavljanje stikov s partnerji izven Slovenije ter osveščanje oz. informiranje lokalne mladine o mednarodnih projektih. Sodelovala sem pri naboru skupine za projekt EVS, imenovan Zavod O-zeleno srce, v okviru katerega bo od začetka julija do septembra deset mladih iz šestih držav naredilo rekonstrukcijo parka na Partizanski cesti. Prav tako sem preživela nekaj dni v dnevnovarstvenem centru DC in v 'flat skupnosti', podobni centru za mladoletne otroke, kjer se lahko družijo in spoznavajo svoje vrstnike.« V Nemčiji – po seminarju Play your part vasice, še posebej zdaj poleti, ko so polne cvetja. Obožujem številne avtentične stare hiše, vsakič znova pa sem osupla nad pogledom na Lubnik in ostalo Škofjeloško hribovje tik po dežju,« opisuje Ilze, ki rada poje v zboru, kar je počela tudi tu, saj je postala del Grudnovih Šmikel. Pravzaprav čez Slovenijo ne more reči žal besede. »Mogoče edino to, da si ljudje včasih vzamejo čas in pijejo kavo ter načrtujejo in načrtujejo, namesto da bi že začeli z akcijo. Toda to se morda niti ne nanaša na Slovence na splošno.« Če je Ilze posedanje ob kavi omenila kot morebitno slabost, pa je navdušena nad večernim druženjem. »Všeč mi je, da imajo ljudje navado ob večerih družiti se ob pijači. Tako je v vsaki vasi bar oziroma gostilna. Tega v Latviji ni več, kar je žalostno,« še pravi Ilze, ki se bo morda še kdaj vrnila k nam. Slovenija je … »Rada obiskujem različne kraje, raziskujem tamkajšnje vzdušje, si privoščim kavico v prijetnem lokalu, se uležem na travo v parku itd. Zame je to veliko pomembnejše kot vodeni ogledi turističnih znamenitosti. Slovenija je neverjetno lepa in zelo raznolika. Všeč mi je, da je vse tako blizu. V kratkem času si lahko na drugem koncu, tudi v sosednjih državah, ki mi jih sicer ni uspelo obiskati v tolikšni meri, kot sem si želela. Na majhnem kosu zemlje imate na voljo vse dobrine narave. Bila sem na morju, prečesala sem Gorenjsko, se podala v Črnomelj, Velenje in Sevnico. Zelo so mi všeč tukajšnje Pohod ob morju Življenje je lepo V Škofji Loki je deset mesecev živel tudi Enrico Sinatra iz Italije, ki je veliko potoval, da bi našel mir, delo in prijatelje, vendar mu še ni popolnoma uspelo. Zase pravi, da je malce nor, vendar zelo pozitiven človek. »Nihče mi ne zaupa, ampak sem prijazen, kreativen, z ironičnim smislom za humor, ateist, panker od šestega leta, raper od štirinajstega, nato hipi, potem pa sem se levil iz pridnega študenta v nezaposleno osebo ter natakarja in v trenutno vizualnega umetnika, ki skuša postati umetnik. Vse svoje življenje nadgrajujem svoje ustvarjalne sposobnosti.« Rad bere knjige, posluša ljudi in potuje. Življenje skuša razumeti skozi matematiko, moderno umetnost, poezijo in eko filozofijo. V preteklosti je živel v skupnosti, imenovani Sunshine flower, v centru Sicilije. Dve Ilze Zvejniece pod Lubnikom 30 Avgust 2012 Enrico je bil navdušen nad fotografsko izkušnjo z Janezom Pelkom. leti je bival v veliki skupnosti v Rimu, kjer so bili vsi osredotočeni na gledališče oziroma umetniško izražanje, ter nazadnje še v veganskem skvotu v Glasgowu. »Rad imam vse, kar je pametno, dobro, lepo in odprtega duha.« Njegova želja je razveseljevati vse ljudi. »Življenje je tako lepo. Vsak dan obstaja veliko razlogov za smeh.« Ne mara pa nasilja, niti ljudi, ki žalijo druge. Všeč so mu veganska filozofija, mir, delo itd. V Gradec ali v Škofjo Loko? Preden je Enrico prišel k nam, je živel v veganskem skvotu na Škotskem. Iskal je ustvarjalno delo ali zgolj prostovoljne projekte v Evropski uniji in se prijavil na EVS. »Nazadnje sem lahko izbiral med Gradcem in Škofjo Loko. Pomislil sem, da bo bivanje v Loki dobra priložnost, da se naučim novega slovanskega jezika, poleg tega pa so mi mesto opisali kot najbolj kreativno in dodali, da bom lahko ves čas delal z ljudmi. Čakala me je torej rajska izkušnja in jaz sem bil neizmerno srečen.« Kasneje Enrico ni bil najbolj navdušen nad škofjeloško izkušnjo. Na to, kaj so bile njegove tukajšnje dolžnosti in odgovornost, je odgovoril: »Vse in nič. Teoretično je bilo moje delo produkcija videa, grafik, plakatov, letakov, organiziranje delavnic in pomoč pri vodenju MMC-ja in Ateljeja CLOBB. V resnici pa sem devetdeset odstotkov svojega časa delal sam, in sicer sem opravljal delo, ki ni zanimalo nikogar drugega. Čistil sem Atelje CLOBB, ga prepleskal, reorganiziral notranjo opremo itd., vse dokler si nisem poškodoval hrbtenice.« Enrico je sicer omenil tudi lepe trenutke. Chema Pérez Fernández v Ateljeju CLOBB »Največ sem se naučil od Marka Pirca, človeka, ki si ga želim še kdaj srečati. Moja izkušnja dela z njim je bila res neverjetna. Sicer pa mi ni bilo preprosto razkriti samega sebe v okolju, kjer te večina vidi zgolj kot arogantnega Italijana.« Po njegovih besedah večina Slovencev namreč niti ni želela govoriti z njim, celo žalili so ga. Pravi, da je slišal marsikatero na račun Italijanov. Posamezniki, ki so postali njegovi prijatelji, pa so mu kot bratje, še dodaja. »Te izkušnje definitivno ne bom pozabil. Delal sem s priznanimi slovenskimi filmskimi ustvarjalci, še več, spoznal sem jih pravzaprav s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Tu imam nekaj prijateljev. Obljubili smo si, da se še kdaj srečamo. Kjerkoli. Saj ni pomembno, ali bo to Slovenija, Nemčija, Sicilija ali Kalifornija.« Doživel je veliko. Udeleževal se je zabav, ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti. Najbolj je navdušen nad tem, da v le nekaj minutah prideš iz središča mesta v naravo. Veliko je potoval in spoznal različne dele Slovenije. Od vsega so mu bile najbolj všeč gore, pa tudi Piran, ker ga je spomnil na domačo obalo, ki jo je v tem času nekoliko pogrešal. V Škofji Loki je sicer spoznal veliko zanimivih in raznovrstnih ljudi, čeprav mu je na splošno težko Najlepše so ljudje Prostovoljskega projekta se je udeležil tudi veseljak, ki rad potuje in spoznava nove obraze, Chema Pérez Fernández iz Asturije, pokrajine na severu Španije, ki je predlani zaključil s študijem socialnega dela. Zanimata ga artivizem (gibanje, ki združuje umetnost z družbeno kritičnim aktivizmom) in družbeno koristno delo, rad bere in posluša glasbo. V Škofjo Loko je prišel, ker je bila to možnost nabiranja novih znanj, spoznavanja drugih dežel, poleg tega pa je lahko za eno leto poskusil, kako je živeti neodvisno od staršev. Tako je bil kot prostovoljec skrbnik prostorov v Zavodu O in Ateljeju CLOBB. Pripravljal jih je za ustvarjalne delavnice ter izvajal tudi svoje lastne projekte. V desetih mesecih je vzljubil to malo, lepo mesto in prijazne ljudi v njem. 31 opisovati narode, ker ima vsak posameznik svoje lastnosti. »Najljubša stvar v Sloveniji, če izberem samo eno, pa so ravno ljudje, ki sem jih spoznal, in lepi trenutki, ki smo jih preživeli skupaj,« pravi Chema, ki je kot ne tako ljubo stvar pri nas omenil neznosno poletno vročino. Ob tem je poudaril, da ima vsaka izkušnja vpliv na posameznikovo prihodnost, tudi ta, ki jo je doživel v Škofji Loki. Katja Štucin Avgust 2012 Kako ste/boste preživeli letošnje poletje? Maša, dijakinja: Med počitnicami imam končno čas za druženje s prijatelji. Odšla bom tudi na morje, na Lošinj, Rab in Krk. Večkrat se odpravim na kopanje v bazen v Kranj ali na Bled. Na počitnice bom odšla k sorodnikom v Belo Krajino in Ivančno Gorico. Ukvarjam se tudi s športom, kolesarim, grem po nakupih … Tinca, dijakinja: Te dni so me obiskali prijatelji iz Španije, s katerimi smo se spoznali v okviru izmenjave z Gimnazijo Škofja Loka. Med počitnicami bom nekaj časa namenila počitniškemu delu. Obiskala sem Maribor, kjer se trenutno odvijajo mnoge prireditve in koncerti v sklopu EPK. Konec avgusta pa se s starši odpravljam na morje na Korčulo s postankom v Splitu. Drago in Rezka, upokojenca: Na morje se odpravljava na slovensko obalo, kakšen teden pa bova preživela tudi v Šmarjeških Toplicah. V vročih dneh se zadržujeva v zaprtih prostorih ali v senci. Zjutraj in zvečer se odpraviva na sprehod s kužkom. Špela, dijakinja: Ker sem uspešno zaključila letnik, dneve preživljam predvsem s prijatelji. Kopamo se v Sori, včasih odidemo na kakšen izlet. Ob večerih se predvsem ob koncih tedna z družbo odpravimo na kakšno veselico, koncert ali zabavo v bližini. Na morje odhajam v Pulj. Urška, študentka: Junija sem imela obveznosti na fakulteti. V začetku julija sem odšla za teden dni v Makedonijo, konec meseca pa sem se izognila vročini in odšla v Estonijo. Tam sem se udeležila mladinske izmenjave na temo človekovih pravic. Avgusta in septembra se bom med kakšnim podaljšanimkoncem tedna odpravila v katero izmed bližnjih evropskih prestolnic, najverjetneje v Budimpešto. Sonja in Anja, mladi mamici: Dopust bomo preživeli na hrvaški obali – na otoku Krk in v Rovinju. Kakšen dan se bomo odpravili na izlet po Sloveniji in spoznavali domače kraje. Z otroki se bomo odpravili na Pokljuko, ob vikendih pa obiskali kak bližnji hrib, recimo Lubnik. Ema Lukan 32 Avgust 2012 33 Avgust 2012 Kolesarska dirka za zlato čipko 2012 V okviru čipkarskih dni je Športno društvo Kamikaze organiziralo že štirinajsto rekreativno kolesarsko dirko na Soriško planino za zlato čipko. Dirka je potekala v soboto, 14. julija, tokrat po dveh letih ponovno na prvotni trasi. Organizator je prijave zbiral od 8. do 9.45 ure pred Restavracijo Lušina v Železnikih, kjer je bil ob 10. uri start za udeležence proge A. Sledila sta zaprta vožnja in nato leteči start na Zalem Logu. Kolesarje je čakala 22 kilometrov dolga proga z 822 metri višinske razlike. Zadnji upoštevani čas prihoda v cilj je bil ob 12.30 uri na Soriški planini (drugi najvišji cestni prelaz v Sloveniji). Vendar pa so tekmovalci za dosego cilja potrebovali precej manj časa. Skupni zmagovalec celotne dirke je Iztok Dgoša iz kluba Ganeshi Team, ki je do cilja potreboval pičlih 36 minut in 44 sekund. Zmagovalka med ženskami pa je Špela Škrajnar, prav tako iz kluba Ganeshi Team, ki je pot prekolesarila v 41 minutah in 52 sekundah. Oba sta prejela zlato čipko za leto 2012. Dirka se točkuje za pokal Kamikaz za prebivalke in prebivalce občine Železniki, šteje pa tudi za občinsko prvenstvo občine Železniki. Zmagovalec občinskega prven- Na poti skozi staro mestno jedro Železnikov (foto: Andrej Tarfila) stva je Anton Demšar s časom 41:18, zmagovalka pa Metoda Kranjc s časom 58:23. Dirka šteje tudi za akcijo Slovenija kolesari. Za ta namen organizator vsako leto pripravi traso B. Udeleženci prav tako začnejo ob 10. uri, sledi vožnja ob normalnem prometu do planinskega doma na Petrovem Brdu. Proga je dolga 19 kilometrov in ima 358 metrov višinske razlike. Nekaj besed o dirki je povedal tudi predsednik Športnega društva Kamikaze, Roman Prezelj: »Bilo je nekaj negotovosti z vremenom, vendar smo celotno prireditev uspešno izpeljali. Na cilju so vsi udeleženci prejeli spominske medalje. Kljub temu je le nekaj kapljic dežja na Soriški planini kolesarje pripravilo do tega, da so tamkajšnji postanek nekoliko skrajšali in se spustili nazaj na mesto starta, kjer so se okrepčali s toplim obrokom. Razglasili smo zmagovalce, nato pa je potekalo žrebanje praktičnih nagrad za udeležence dirke. Prav tako so si vsi udeleženci lahko brezplačno ogledali muzej in turistično poslovalnico Turističnega društva Železniki ter se brezplačno stuši- Zmagovalca in dobitnika zlate čipke 2012 (foto: Rok Pfajfar) rali in kopali v plavalnem bazenu. Vsako leto podelimo tudi posebne nagrade za najstarejšega udeleženca dirke, tokrat je bil to 75-letni Marko Rejec iz Tolmina, nagrado za najmlajšega udeleženca, ki jo je letos prejel 8-letni Tadej Demšar, ter nagrado za udeleženca, ki je prišel od najdlje, prejel jo je Jure Gostečnik oziroma mu jo bomo poslali po pošti. Naj omenim še, da je bilo vseh udeležencev prireditve 195, tekmovanja za zlato čipko pa se je udeležilo 159 kolesarjev. Rezultate si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.kamikaze.si. Štirinajsta kolesarska dirka je tako za nami, pred nami pa so že priprave na petnajsto, ki bo predvidoma 13. 7. 2013. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja!« Nina Drol Pokloni zvezek Tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta je v Sloveniji, pod okriljem Karitas, potekala akcija z geslom Pokloni zvezek. Župnijska Karitas Škofja Loka se je pridružila tej vseslovenski akciji, ki je tudi tokrat potekala zelo uspešno. Na njeno prošnjo so se prijazno odzvale Gimnazija Škofja Loka ter OŠ Škofja Loka – Mesto, Ivana Groharja in Cvetka Golarja. Učenci so podarili veliko zvezkov in drugih šolskih potrebščin, ki jih bodo sodelavci Karitas razdelili družinam šolajočih otrok v socialni stiski. Potrebe so velike, zato lahko zainteresirani šolske potrebščine še vedno podarijo in jih 34 prinesejo v prostore Župnijske Karitas Škofja Loka. Slovenska Karitas pa pomaga tudi pri nakupu delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin. To akcijo so ob podpori župnijske Karitas pomagale izvesti škofjeloške šole, ki so učence seznanile s formularji, ki jih je bilo treba izpolniti in oddati Župnijski Karitas Škofja Loka. Vsi, ki bodo dobili odobreno prošnjo, bodo delovne zvezke in potrebščine prejeli v poslovalnici DZS Škofja Loka. Župnijska Karitas Škofja Loka se vsem sodelujočim zahvaljuje za sodelovanje in pomoč. Avgust 2012 35 Pisarna Kluba škofjeloških študentov je 11. julija zaprla svoja vrata, ponovno pa jih bomo odprli v ponedeljek, 27. avgusta. Kljub temu pa KŠŠ-jevci teh dni ne izrabljamo za poèitek. Zadnji junijski dan smo izkoristili za soteskanje, takoj po zaprtju pisarne pa smo se odpravili na EXIT festival. Èetudi so poèitn’ce, se na “kšu” julija dogajal’ je! Èe è’š zved’t kva je b’lo, si preber’ tole dobr z’lo! Adrenalinski dan v Grmeèici KŠŠ-jevi avanturisti smo na zadnji junijski dan soteskali v kanjonu Grmeèica, ki je od Bleda oddaljen približno 15 minut vožnje z avtomobilom in v okolici Bleda in Bohinja ponuja najveè adrenalina. Na agenciji LifeTrek Adventures smo se zbrali ob 10.00, tam smo dobili vso opremo in potrebne napotke, nato pa smo se s kombiji in vodièem odpeljali proti zaèetni toèki. Zaèeli smo s 15-minutnim lažjim vzponom, da smo dosegli vstopno toèko v kanjon, kjer smo preživeli dobre tri ure. Skakali smo z višine dvanajstih metrov, se spušèali po slapovih, viseli na vrvi in se namakali v hladnih tolmunih. Ekipo je sestavljalo sedem èlanov KŠŠ-ja in vodnik, za vse pa je bila izkušnja nepozabna! KŠŠ-jevci na soteskanju Anja Šter in Jan Bertoncelj Trinajst KŠŠ-jevcev na trinajstem EXIT festivalu Med 12. in 15. julijem smo èlani KŠŠ-ja odšli na EXIT festival v Srbijo, ki je bil letos v Novem Sadu organiziran že trinajsto leto zapored. Na 21-ih odrih se je zvrstilo veè kot 500 skupin in izvajalcev, med najbolj znanimi pa so bili Guns n’ Roses, Gossip, Duran Duran, Edo Maajka, Lollobrigida, AVICII in drugi. Z dvema kombijema se nas je trinajst odpeljalo na enega najbolj znanih festivalov v Evropi, kjer smo se neizmerno zabavali ob dobri družbi in še boljši glasbi. Kar nekaj nas je na festival odšlo prviè in verjamem, da ta obisk ni bil zadnji. Tjaša Martinšek KŠŠ-jevci pred hostlom Brankovo Kolo v Novem Sadu Slikala: Tjaša Martinšek kti v avgustu KŠŠ-jevi pjeronajevoljo na www.kss.si) (veè informacij Akutna ejakulacija Za vas piše Urban Pirc Po lažnih informacijah naj bi se skupina klenih Loèanov na krilih nove pomladi družbenih gibanj odloèila za protestni shod pred upravno enoto, ki ga nameravajo organizirati konec avgusta. Po družinoljubnem shodu proti družinskemu zakoniku bodo tokrat v tisoèletnem mestu na Pisarna KŠŠ-ja je poèitnicah. dpiramo v Vrata ponovno o avgusta. ponedeljek, 27. - 20.00 in Vsak torek: 18.00 .00 - 21.00 vsak èetrtek: 19 protestirali proti domnevno sporni odloèitvi Evropskega sodišèa za èlovekove pravice Strasbourgu, ki je odobrila tožbi tako imenovanih »izbrisanih«. Ta razsodba naj bi po preprièanju nekaterih obèanov nedomoljubnim prebivalcem SloVENije podeljevala socialne in ekonomske privilegije, ki si jih le-ti nikakor ne zaslužijo. Organizatorji razmišljajo tudi o tem, da bi na shodu izrazili podporo bodoèemu fiskalnemu pravilu. ŠD Poden mivki KŠŠ odbojka na Klub škofjeloških študentov, Mestni trg 20 www.kss.si // E-pošta: info@kss.si // Tel.:04/515 54 10 Delovni èas: Pon., sre., pet.: 16.00-21.00 Tor., èet.: 11.00-16.00 Avgust 2012 37 Avgust 2012 Prireditve v avgustu sreda, 1. 8. četrtek, 2. 8. petek, 3. 8. 16.00–19.00 13. gorska kolesarska dirka Dražgoše–vrh Jelovice Dražgoše 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno- rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice Center DUO 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Šundar pod gričem Bunker Goli vrh 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Škofja Loka, Mestni trg 11.00 Brezplačno vodenje Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Škofja Loka, Turizem Škofja Loka 10.00 Semanji dan s 16. srečanjem ljudskih pevcev in godcev Sv. Ožbolt nad Škofjo Loko 41. Dan oglarjev Stari vrh Pokal Polanskih puklov Pasja Ravan 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno- rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: taborniške veščine Taborniški dom 10.00 Ustvarjalne delavnice: ustvarjamo s servietno tehniko Krajevna knjižnica Žiri 13.00 Voda, naš zaklad: obisk skritega gosta in iskanje skritega zaklada MDC Blok 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno- rekreativne dejavnosti Škofja Loka 13.00 Voda, naš zaklad: raziskovanje življenja ob mlaki 9.30 13.00 Brezplačno vodenje Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Škofja Loka, Turizem Škofja Loka Večer slovenskih podoknic Hotavlje Semanji dan Hotavlje GHD Lučine 2012 Gorenja vas– Lučine 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: taborniške veščine Škofja Loka, Taborniški dom 10.00 Ustvarjalne delavnice: papirnati ZOO Krajevna knjižnica Žiri 13.00 Voda, naš zaklad: raziskovanje življenja ob reki in predstavitev ribiča MDC Blok, Sotočje 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Voda, naš zaklad: kopanje na letnem kopališču Kranj MDC Blok, Kranj Pisana Loka: Andraž Hribar & band Mestni trg Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Žiri, pred Zadružnim domom 6. rekreativno kolesarjenje okrog Ratitovca Železniki 11.00 Brezplačno vodenje Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Škofja Loka, Turizem Škofja Loka 21.00 Dan teric Davča MDC Blok, Lipica Pisana Loka: Avtomobili Škofja Loka, Mestni trg Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Pokal Polanskih puklov Javorč Voda, naš zaklad: spoznavanje dvoživk MDC Blok, Ljubljana Dan teric Davča Ekološka tržnica Škofja Loka, Mestni trg 17. gorski tek na Ratitovec Železniki– Ratitovec 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno- rekreativne dejavnosti Škofja Loka 10.00 Ustvarjalne delavnice: sladko presenečenje v škatlici Krajevna knjižnica Žiri 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice Center DUO 13.00 Voda, naš zaklad: meritve kakovosti vode MDC Blok 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka torek, 13.00 Voda, naš zaklad: ogled čistilne naprave v Škofji Loki MDC Blok, CČN Škofja Loka GHD Lučine 2012 Gorenja vas– Lučine sreda, 13.00 Voda, naš zaklad: spoznavanje onesnaževanja voda v naravi MDC Blok GHD Lučine 2012 Gorenja vas– Lučine Ekološka tržnica Škofja Loka, Mestni trg 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Gorenja vas, Vaški trg četrtek, Pisana Loka: Mestni postopači Loški grad 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Železniki, pri BCju Mercator petek, Pisana Loka: Rok'n'band Mestni trg 17.00 sobota, 4. 8. nedelja, 5. 8. 12.00 sobota, 11. 8. 11.00 nedelja, 12. 8. 10.00 ponedeljek, 13. 8. torek, 14. 8. 13.00 petek, ponedeljek, 6. 8. torek, 7. 8. sreda, 8. 8. 16.00–19.00 četrtek, 9. 8. petek, 10. 8. sobota, 11. 8. 17. 8. sobota, 18. 8. 8.00–12.00 9.00 nedelja, 19. 8. ponedeljek, 20. 8. 21. 8. 22. 8. 14.00 16.00–19.00 23. 8. 24. 8. 38 Avgust 2012 8.00 4. pohod bosonogih s Prtovča na Ratitovec Prtovč– Ratitovec četrtek, 11.00 Brezplačno vodenje Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Škofja Loka, Turizem Škofja Loka petek, Žirovski kolesarski krog Žiri Pisana Loka: Brazilski večer – Accordon Jemc & Strajnar, Kvartet Bosa Škofja Loka, Mestni trg 10.00 8. tek na Dražgoško goro Rudno–Dražgoše 10.00 Odprtje razstave del Janeza Primožiča Žiri, Galerija v zvoniku 12.00 Rovtarski bal Grebljica pod Starim vrhom Rekreatur Visoko Ustvarjalne delavnice: pisani žakeljčki in majice Krajevna knjižnica Žiri 13.000 Voda, naš zaklad: izdelava rastlinske čistilne naprave MDC Blok torek, 13.00 Voda, naš zaklad: likovna delavnica MDC Blok sreda 13.00 Voda, naš zaklad: kopanje na letnem kopališču Kranj MDC Blok, Kranj Ekološka tržnica Škofja Loka, Mestni trg sobota, 25. 8. nedelja, 26. 8. 13.00–15.00 ponedeljek, 27. 8. 28. 8. 29. 8. 10.00 16.00–19.00 30. 8. 31. 8. sobota, 1. 9. 19.00 Pisana Loka: Blues večer – Bluzon, Živel je mož, The Dreams Loški grad Odprtje razstave likovnih del Martine Lotrič Galerija Muzeja Železniki Pisana Loka: Don Mentony band Škofja Loka Pisana Loka: Nina Pušlar & band Škofja Loka, RAZSTAVE 39 1. 8.–29. 8. Ob bistrem potoku je mlin: mlinarstvo na porečju Selške Sore Galerija Muzeja Železniki do 26. 8. Razstava Konrada Peternelja – Slovenca Apoteoze kmetstva Galerija Ivana Groharja do 31. 8. Portret – razstava del, nastalih na 15. koloniji Iveta Šubica Sokolski dom do 15. 9. Rokodelci s Škofjeloškega Center DUO Škofja Loka do 30. 9. Razstava Valentina Omana Likovni rokopis Galerija na Loškem gradu Avgust 2012 40
© Copyright 2024