1. No category

kričač05
Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 05 • junij 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
projekti
tekst: Darko Koren
Izbor za pesem Evrovizije
…je radijski in televizijski projekt, ki slovenske poslušalce in gledalce, podobno kot v vsej Evropi, vsako leto množično pritegne k
radijskim in televizijskim sprejemnikom. Rezultati gledanosti se
vedno gibljejo okrog štirideset odstotnega deleža ( cca. 300 tisoč
gledalcev) vseh gledalcev tistih dni in ur, ko je na programu, hkrati pa izbor razvnema množice in vzpodbudi številne komentarje in
polemike. Tudi z letošnjo prireditvijo je bilo podobno kot vsa leta
doslej. Slovenci smo upe v uspeh naložili na ramena ansambela
Žlindra & Kalamari, ki je povsem solidno nastopil pa vendar ni
uspel zasesti mesta med finalisti prireditve.
2 kričač /junij 10/
Za RTV Slovenija je pri takšnih projektih najbolj pomembna
kakovost opravljenega dela nasploh, saj je izbor skladb že nekaj
časa povsem v rokah poslušalcev in gledalcev, ki sami izberejo
skladbo s katero predstavljamo naš glasbeni okus v Evropi. Izboru
smo namenili dobršen del programskega časa in oddaje so zagotovo prispevale k predstavljanju vseh sodelujočih držav in njihovih
skladb oziroma glasbenega okusa. Sodelavci v razvedrilnih programih obeh medijev, tako radia kot televizije, pa so z zadovoljstvom
ugotavljali, da je bil projekt dober in uspešno udejanjen.
uvodnik
vsebina
Poletna vročica
Uradno se bo poletje začelo v
prihajajočem tednu, poletna vročina pa je že na pohodu. Začelo se
je z najbolj odmevnim dogodkom,
ki ga soustvarjamo tudi Slovenci.
Nogometaši z odličnim dosežkom
uvrstitve, mi, s soustvarjanjem svetovne športne medijske podobe
najbolj postranskega dogodka, svetovnega nogometnega prvenstva.
Nedeljska pozno popodnevna
ura je, ko tole pišem, z nasmeškom
na ustih. Našim se je uspelo zapisati v nogometno zgodovino SP s prvo zmago. Ni bila bleščeča, vendar
zmaga. Zmaga s pomočjo precejšnje sreče. To so fantje zaslužili, podobno
kakor vsi naši sodelavci, ki sodelujejo v nogometnem projektu z radijskimi
in televizijskimi komentarji, pogovori, reportažami, zanimivostmi in vsem,
kar lahko še bolj približa nogomet javnostim. Njihovo delo bomo ocenjevali na koncu in že med izvedbo. Podobno kot zgodovinski projekt prilagajanja filmov za slepe in slabovidne, ki se je začel s predvajanjem Petelinjega zajtrka na televiziji ob hkratnem predvajanju filmskega tona in opisov dogajanja na ekranu, na radijskih valovih. Izjemno delo, saj je z njim
slepim in slabovidnim, teh je v državi nekaj deset tisoč, okleščena siceršnja
prikrajšanost. Bravo!
Poletno vročico pa v manj znosno spreminjajo dogajanja v in okrog naše
hiše, kar zadeva kadrovske spremembe pri najbolj odgovornih. Še nikdar
se ni zgodilo, da ne najdem odgovorov na vprašanja številnih znancev, poslušalcev in gledalcev, kaj se dogaja? Zapisi o naših sodelavcih v časopisih so vse prej kot ugodni. Opozarjajo, da je pri nas nekaj hudo narobe, da
ni vse transparentno in pošteno, da se dogajajo nepotrebni zapleti z imenovanji in pogodbenimi odnosi z zaposlenimi, da…
Delne kronološke zapise dogajanj objavljamo v Kričaču, delne odgovore
si boste lahko ustvarili na njihovi osnovi, ostaja pa grenak okus, da nismo
znali drugače. Tisti, ki našo javno hišo upravljajo in vodijo kot tudi tisti, ki
so dobili pravico in dolžnost narekovanja, kako naj bi zaposleni vse potrebno in zakonsko opredeljeno, udejanjali.
Darko Koren
KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.
Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2
telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.si
Odgovorni urednik: Darko Koren
uredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,
Polonca Komar
Prelom: Ma3ca
Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.
Redakcijo smo zaključili: 13.6.2010
Fotografija na naslovnici: Bansi
Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren
2
projekti
Izbor za pesem Evrovizije
4-5
programski svet RTV Slovenija
Zapleti z imenovanjem
6-7
praznujemo
65 let Radia Maribor
8-9
izobraževanje v tujini
Inovacijsko novinarstvo
10-12 izobraževanje
Kar naprej se učimo!
13
oddaje
Ljudje in zemlja - oddaja namenjena vsem,
ki jih zanima kmetijstvo
14-15 naša leta
Stanko Mavher
16
TV oddaje
Posebna ponudba ima novo obleko
17
NPK
Nacionalna poklicna kvalifikacija
18
evropske televizije
Luzern 2010
19-20 kultura
Razigrani radio na Kulturnem bazarju
in memoriam
Lili Krek (1929 - 2010)
21
nogomet
Nogometna vročica na Televiziji Slovenija
22
upokojenci in planinci
Dravinjska dolina
Botanika
Izlet na Slavnik
23
razvedrilo
24
začetek
Nogomet
/junij 10/ kričač 3
programski svet RTV Slovenija
Zapleti z imenovanjem
Kar nekaj zapletov se je zgodilo v zadnjem mesecu, kar zadeva imenovanje generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija, saj smo bili v hiši že prepričani, da je
dolžnost nastopil Marko Filli, dosedanji pomočnik generalnega direktorja, ki je bil po
mnenju razpisne komisije Programskega sveta edini kandidat, ki je ustrezal razpisnim
pogojem. Pa se to ni zgodilo, saj je dosedanji v.d. generalnega direktorja Anton Guzej oporekal njegovo izvolitev in po sklepu in mnenju delovnega in socialnega sodišča
v Ljubljani dosegel, da je sodišče sprejelo začasno odredbo, ki Antona Guzeja ponovno postavlja v vlogo vd-ja generalnega direktorja RTV Slovenija do 31.8. 2010.
Odziv odvetnika na sklep PS RTV Slovenija
Odvetnik Ivan Kukar, ki je tudi zastopal RTV
Slovenija, je po koncu seje programskega
sveta, na kateri so izvolili novega generalnega
direktorja zavoda opozoril svetnike, da razglasitev ni potekala pravilno, saj da je v nasprotju s statutom in poslovnikom zavoda.
Predsednik programskega sveta Jernej Pikalo
pa v pravilnost imenovanja, po obrazložitvi
pravne službe RTV Slovenija, ni dvomil.
Kronologija dogodkov:
25. maj
Programski svet je konec maja s 14 glasovi
za, z dvema proti in s štirimi vzdržanimi za novega generalnega direktorja RTV Slovenija
imenoval Marka Fillija, ki je v svoji predstavitvi poudaril, da ravno tega dne mineva 26 let,
odkar je prišel na RTV. Po izobrazbi magister
elektrotehnike z magisterijem iz digitalnega
arhiviranja je v svojem programu poudaril široko multimedijsko ponudbo in uvajanje tematskih kanalov v okviru zavodovih proračunskih možnostih. Kot ključno tehničnega
razvoja v prihodnje je poudaril uvajanje formata slike 16:9 v HD tehnologiji, za kar pa je
opozoril, da ni le tehnična rešitev, ampak tudi
programska. Kot prve naloge, ki si jih je zadal
v mandatu, je izpostavil pripravo poslovnega
načrta za leti 2011 in 2012, pripravo dolgoročne strategije delovanja zavoda, pripravo na izklop analognih oddajnikov, napovedal pa je
tudi nadgradnjo tehnološkega, programskega
in kadrovskega dela zavoda. Povedal je, da si
bo prizadeval za urejanje statusa stalnih honorarnih sodelavcev na Radioteleviziji Slovenija,
napovedal pa tudi nadaljevanje prenove informativnih programov, ki naj bi bilo realizirano
do jeseni.
4 kričač /junij 10/
Glede pomislekov svetnikov, da je bil v svoji
predstavitvi kandidature kritičen do vodstva
zavoda, katerega del je bil tudi sam v preteklem mandatu, je povedal, da se je kritika nanašala na stanje celotnega javnega zavoda in
da je treba še veliko storiti, čeprav je bilo v
mandatu kar nekaj postorjenega.
Sicer pa so svetniki na seji zopet odprli vprašanje trajanja mandata v.d. generalnemu direktorju. Anton Guzej je trdil, da aneks k njegovi pogodbi o zaposlitvi določa, da mu funkcija v. d. generalnega direktorja traja do konca
avgusta, ne pa do imenovanja njegovega naslednika. Odločitev svetnikov, da Filli na funkcijo generalnega direktorja stopi takoj, je zanj
pomenila precedens, zato se je odločil, da bo
zaradi tega vložil odškodninsko tožbo.
O novem generalnem direktorju zavoda pa
je Anton Guzej povedal, da bo poleg znanja, ki
ga ima na določenih področjih, potreboval
tudi precej sreče. “Vprašanje je, ali bo lahko delal s svojo glavo” in “ali bo delal po svoji presoji, ne pa po presoji drugih,” je dodal do takrat nekdanji generalni direktor zavoda.
Sicer pa je programski svet novemu generalnemu direktorju Marku Filliju na seji svetoval,
naj izvede razpis za nova direktorja Radia Slovenija in Televizije Slovenija.
Kukar je povedal, da je bilo glasovanje o
novem generalnem direktorju zavoda sicer izpeljano zakonito, razglasitev pa zelo verjetno
ne. Statut Radiotelevizije Slovenije in poslovnik programskega sveta zavoda za imenovanje
generalnega direktorja zahtevata glasove večine vseh članov programskega sveta, medtem
ko zakon o RTVS zahteva glasove večine navzočih svetnikov na seji.
Kukar je s tem napovedal možnost pritožbe.
Odzivi izven hiše
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je menil, da
je v primeru neusklajenosti zakona s statutom
oz. pravilnikom treba upoštevati določbe zakona, saj je ta hierarhično višji predpis. In zakon o RTV Slovenija je glede načina odločanja
programskega sveta precej jasen, saj za imenovanje generalnega direktorja zahteva večino prisotnih članov, je špovedal Pirnat. Glede
neusklajenosti pravilnika oz. statuta z zakonskimi določbami pa, da je to “precej žalostno
stanje in pomeni, da so bili slabo pripravljeni
notranji akti”.
Na imenovanje generalnega direktorja RTV
Slovenija se je odzvala tudi največja opozicijska stranka SDS. Kot so zapisali v sporočilu za
javnost, “so bili s strani vladajoče koalicije
priča politični čistki”. V SDS so menili, da si trenutna oblast želi podrediti že tako monopoliziran slovenski medijski prostor.
tekst in foto: D.K.
26. maj
Razpis za direktorja radia in televizije
Novoimenovani generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Marko Filli je objavil razpis, s
katerim se za prihodnja štiri leta iščeta direktor
Radia Slovenija in direktor Televizije Slovenija.
Konec aprila je namreč tedanji v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej
imenoval Vinka Vasleta za v.d. direktorja Radia
Slovenija in Jožeta Možino za v.d. direktorja
Televizije Slovenija.
28. maj
Tožba za Fillijevo razrešitev
Nekdanji v.d. generalnega direktorja RTV
Slovenija Anton Guzej je na novinarski konferenci, ki jo je sklical v javnem zavodu RTV Slovenija sporočil, da je na Delovno in socialno
sodišče v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva
izdajo začasne odredbe in tudi razveljavitev
imenovanja Marka Fillija na mesto generalnega direktorja.
Anton Guzej je povedal, bi moral programski
svet novega generalnega direktorja izvoliti z
absolutno večino glasov, torej s 15 glasovi od
skupno 29, medtem ko je Filli na glasovanju dobil 14 glasov. Zato je zahteval, da se mu omogoči opravljanje funkcije v.d. generalnega direktorja do 31. avgusta, kar je v skladu s sklepom
programskega sveta z dne 14. januarja ter v
skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi in pripadajočima aneksoma. O odškodninski tožbi pa,
kot je dejal, takrat še ni razmišljal.
Marko Filli, ki se je udeležil Guzejeve novinarske konference, pa je novinarjem povedal,
da je bil imenovan v skladu z zakonom. “Žal pa
se opaža, da je v statutu in poslovniku napaka,
ki jo bo treba uskladiti z zakonom,” je opozoril. Funkcijo, na katero ga je imenoval programski svet, bo izvajal, če pa bo sodišče odločilo drugače, “bo drugačne odločitve tudi spoštoval“, je zagotovil.
1.junij
Primopredaja
Dosedanji v.d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Anton Guzej in novoimenovani generalni direktor RTV Slovenija Marko
Filli sta opravila primopredajo poslov. Marko
Filli je ob tem poudaril, da se bo zavzemal za
odgovorno, pošteno in zakonito delo, v korist
vseh v javnem zavodu in uporabnikov njegovih storitev.
Filli in Guzej bosta skupaj pregledala finančno stanje javnega zavoda, ko bodo znani podatki o poslovanju v obdobju od januarja do
maja, kar bo predvidoma čez 14 dni.
2.junij
Guzej ostaja v vlogi v.d. generalnega direktorja
Anton Guzej je na novinarski konferenci
sporočil, da mu je Delovno in socialno sodišče
ugodilo v zahtevi za prepoved izvršitve sklepa
o imenovanju Marka Fillija za generalnega direktorja RTV Slovenija. RTV Slovenija mora Guzeju tudi omogočiti opravljanje funkcije v. d.
generalnega direktorja.
Po Guzejevih besedah iz odredbe izhaja, da
je bilo v javnem zavodu izvršeno nasilje nad
pravom. “Gre za popolno diskreditacijo tistih,
ki so sklep sprejeli in tistih, ki so za programski svet, medije in RTV Slovenija razlagali, argumentirali zakon o RTV Slovenija, statut in
poslovnik programskega sveta,” je dejal.
“Jutri se bom usedel v pisarno generalnega
direktorja, imam veljavno pogodbo v. d. generalnega direktorja do 31. 8. 2010,” je povedal
na novinarski konferenci in izrazil pričakovanje, da bo s Fillijem korektno sodeloval.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je namreč sklenilo, da se RTV Slovenija prepoveduje
izvršiti sklep o imenovanju Marka Fillija za generalnega direktorja javnega zavoda. RTV Slovenija mora poleg tega Guzeju omogočiti
opravljanje funkcije v. d. generalnega direktorja, in sicer v roku osmih dni. V primeru kršitve tega sklepa bi bil javni zavod dolžan plačati
denarno kazen v višini 200.000 evrov.
RTV Slovenija po mnenju sodišča z izdajo
začasne odredbe, tudi če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bo utrpela hujših neugodnih
posledic, hude posledice pa bi nastale, če bi se
pozneje izkazalo, da je bilo imenovanje novega
generalnega direktorja nezakonito.
3.junij
RTV Slovenija se pritožuje
RTV Slovenija se je pritožila zoper začasno
odredbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je prepovedalo izvršitev sklepa o
imenovanju Marka Fillija za generalnega direktorja RTV Slovenija. Uporabljena bodo vsa pravna sredstva za dokazovanje, da je bila odločitev večine prisotnih svetnikov v skladu z zakonom, je v odzivu zapisal Jernej Pikalo.
Programski svet RTV Slovenija je 25. maja
Fillija imenoval v skladu z dikcijo 16. člena zakona o RTV Slovenija. Pravilnost odločitve je na
sami seji potrdila pravna služba RTV Slovenija,
je pojasnil predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Ker gre zgolj za začasno
odredbo, končne odločitve sodišča v tem sporu
po njegovem ni mogoče prejudicirati.
Sodišče je Guzejevi zahtevi po začasni
odredbi ugodilo, ker je tudi samo prepričano,
da gre pri zakonu o RTV Slovenija za redakcijsko napako. Namen zakonodajalca, da pri imenovanju in razreševanju generalnega direktorja določi za kvorum večino glasov vseh članov sveta, je bil namreč nedvoumen, temu
ustrezno pa je tudi besedilo statuta RTV Slovenija in poslovnika programskega sveta, so
zapisali v sklepu.
Umik razpisov
V.d. generalnega direktorja Radiotelevizije
Slovenija Anton Guzej je umaknil razpisa za direktorja TV Slovenija in Radia Slovenija. Kot je
v sporočilu za javnost zapisal Guzej, je razpisa
umaknil, ker nimata nobenih pravnih učinkov: “Sprejela ju je namreč oseba, ki ni bila zakoniti zastopnik RTV Slovenija.”
Razpisa za obe direktorski mesti je 26. maja
objavil Marko Filli, ki ga je programski svet
zavoda za generalnega direktorja imenoval
dan prej.
Guzejevo pismo zaposlenim
Spoštovani,
obveščam vas, da v skladu s sklepom sodišča
do 31. 8. 2010 opravljam vse dela in naloge
v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija in
pričakujem, da bo delovanje javnega zavoda
potekalo v skladu z dosedanjo prakso. Pričakujem polno sodelovanje vseh zaposlenih in
ostalih sodelavcev, saj smo ravno pred največjim medijskim dogodkom v letu 2010 – Svetovnim prvenstvom v nogometu.
S spoštovanjem, v. d. generalnega direktorja Anton Guzej
Filijevo pismo zaposlenim
Sodelavke in sodelavci!
Večina od vas je že izvedela za začasno
odredbo Delovnega in socialnega sodišča v
Ljubljani glede moje izvolitve za novega generalnega direktorja RTV Slovenija, o kateri je
25.5.2010 odločal Programski svet. Kot sem že
napovedal, odločbo spoštujem in sem danes
vodenje Zavoda do končne odločitve sodišča
predal g. Antonu Guzeju.
Ob tem dogajanju v naši organizaciji želim
vsem vam sporočiti, da sem se v preteklosti in
se bom tudi v prihodnje vedno zavzemal za zakonito, pošteno in transparentno delovanje
tako organizacije, v kateri sem zaposlen, kot
vseh posameznih zaposlenih, vključno z menoj.
Kakršnakoli bo končna odločitev sodišča glede
uveljavitve izvolitve novega generalnega direktorja, jo bom spoštoval.
S spoštovanjem, Marko Filli
(se nadaljuje)
/junij 10/ kričač 5
praznujemo
65 let Radia Maribor
11. maja 1945 ob 13.uri se je začela prva, slovesna otvoritvena oddaja Radia svobodni
Maribor. »Otvoritev Radia svobodni Maribor je velik trenutek za Slovence, še posebej za Štajerce,« je o dogodku zapisal kronist tedanjega časopisa Novi čas.
in Paulič sta o začetkih delovanja radia povedala, da so dobivali
poročila, predvsem politične vesti, od mestnega Agitpropa, sezname
o pogrešanih osebah pa od Rdečega križa. Predvsem teh objav je
bilo zelo veliko. Slišnost je bila takrat velika, ker ni delovalo veliko
radijskih postaj. Evropske so večinoma molčale. Prvi teden je oddajnik delal z močjo 5 W, ko pa so se teden dni po začetku oddajanja v
Tyrševi ulici preselili na Koroško cesto 19, so povečali moč na 20 W.
Za začetek delovanja Radia Maribor je imel največ zaslug Vili
Mešič, ki so mu pomagali še Renato Paulič, Oskar Polak in Tone
Slavič. Navezali so tudi stik z inž. Erbežnikom, ki je vodil tehniko pri
mestni OF. Vili Mešič, ljubitelj radijske tehnike, glasbe in gramofonskih plošč, je bil pred vojno zaposlen v podjetju Radio Starkel.
Izdelal je oddajnik, ki ga je od leta 1943 preizkušal in uporabljal
predvsem za predvajanje gramofonskih plošč. Nekaj časa je imel
oddajnik v Mariboru, zadnje leto vojne pa ga je spravil pri prijatelju v Bresternici. Po koncu vojne je Mešiča poiskal sodelavec iz
podjetja Radio Starkel Franc Ferk, ki je takrat delal za Agitprop, in
ga prosil, naj oddajnik usposobi, ker takratna Komanda mesta
Maribor ni imela druge možnosti za obveščanje. Mešič je odšel v
Bresternico po oddajnik in ga odnesel v zasebno stanovanje v
Tyrševi ulici 14. Takratno usposobitev oddajnika je dejansko zahtevala Komanda mesta, torej vojaška oblast, in Radio Maribor je
sprva deloval pod njenim okriljem. V Ljubljani naj bi po Mešičevih
besedah taki ureditvi nasprotovali in so se začeli zavzemati za
sodelovanje. Po normalizaciji razmer so poslali v Maribor inž.
Dušana Vendramina, ki je postal upravnik Radia.
Tako je začel dva dni za Ljubljano, 11. maja 1945 ob 13. uri, oddajati še Radio svobodni Maribor. Takrat je prišel v Tyrševo tudi
Franček Drenovec iz mariborskega Agitpropa in on je imel otvoritveni govor. V prvi, slavnostni oddaji je sodelovala tudi godba mariborskega Slovenskega narodnega gledališča (SNG) pod vodstvom
Lojzeta Herzoga. Po pisanju časnika Novi čas se je ta godba ilegalno organizirala že v času druge svetovne vojne, takoj po osvoboditvi Maribora pa so se godbeniki zbrali in začeli vaditi. V sobi, kjer so
bile vse oddajne naprave, mikrofon in govornik, niso imeli prostora
vsi glasbeniki, zato so morali bobnarji stati kar na hodniku. Ker ni
bilo mikrofonskih stojal, so mikrofone obesili na luč. Mešič se tudi
spominja, da so začeli vrteti glasbo s plošč nekoliko pred napovedano otvoritveno oddajo, z namenom, da bi privabili ljudi, »saj nima
smisla takoj začeti z govorom, če te nihče ne posluša«. To je menda
precej razburilo Drenovca, ker da so začeli oddajo brez njega. Mešič
6 kričač /junij 10/
Maistrov borec Josip Šegula prvi upravnik Radia Maribor
Prvi upravnik Radia Maribor je bil Maistrov borec Josip Šegula,
ki je med drugo svetovno vojno živel kot izgnanec v Valjevu, pred
koncem vojne pa je postal odgovoren za vokalnoglasbene oddaje
slovenskega oddelka Radia Beograd. 1. februarja 1945 je z nekaterimi kulturnimi in političnimi delavci odšel v takrat že osvobojeno
Prekmurje. Osvoboditev je dočakal v Murski Soboti, kjer je pripravil proslavo ob osvoboditvi. Po tej proslavi je odšel v Maribor in tu
13. maja prevzel vodstvo Radia svobodni Maribor. Za vodjo radia
ga je določila Vida Tomšič, ker je med vojno delal na Radiu
Beograd. Kmalu je moral oditi v Celovec, vodstvo mariborske radijske postaje pa je prepustil ženi Vidi. V Celovec so odšli, da bi prevzeli Radio Celovec oziroma vsaj slovenski del oddaj. A prišli so prepozno, saj so radijsko postajo že zasedli Britanci in slovenske
oddaje oddali Slovencem, ki so bili, tako Šegula, »v drugem,
nasprotnem političnem taboru«. Ko se je vrnil v Maribor, je ponovno prevzel vodstvo Radia Maribor.
Oddaje v živo, glasba s plošč
Prve dni po osvoboditvi je Radio Maribor oddajal samo lasten
program. Oddaje so potekale v živo, razen nekaj glasbe, ki so jo
predvajali s plošč. To so bila predvsem poročila iz Maribora, kasneje pa so se začeli tudi prenosi mitingov, prenosi iz Unionske dvorane, prenosi koncertov Filipa Bernarda, ki je kot dirigent v SNG
Maribor nasledil Herzoga. Vendramin je tudi povedal, da je imel
Radio Maribor poleti 1945 približno tri ure lokalnega programa
dnevno. Kmalu pa je začel posredovati poslušalcem na območju
severovzhodne Slovenije osrednji program Radia Ljubljana, poleg
tega je Radio Maribor še naprej oddajal tudi samostojen lokalni
program, kot relejna postaja pa je ves čas pripravljal tudi program
oziroma oddaje za Radio Ljubljana. Kot zanimivost zapišimo, da so
spremljali program Radia Maribor večkrat kar vsi Mariborčani, saj
je bilo v mestu postavljenih 50 zvočnikov.
Mariborski feljton na sporedu že skoraj 54 let
Zagotovo je zelo pomemben datum 18. oktober 1956, ko je
Radio Maribor v svoj program uvrstil novo nedeljsko oddajo
Mariborski feljton, ki je postal osrednja lokalna oddaja in ga pripravljajo še danes. Prva oddaja oktobra 1956 je trajala 20 minut,
leta 1976 pa je bila na sporedu tisoča oddaja. Gre za oddajo,
namenjeno aktualnim političnim, gospodarskim, kulturno-prosve-
tekst: Nataša Kuhar, foto: Darko Koren
tnim in drugim dogodkom ter težavam v severovzhodnem delu
Slovenije. Dolga leta je imela tudi humoristično-satirično prilogo.
Zanjo so pisali tekste predvsem Božo Podkrajšek, Drago Vresnik,
Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Janez Klasinc, Janja Baukart in
Srečko Golob. Leta 1976 je dobila oddaja na tekmovanju radijskih
postaj v Ohridu nagrado za najbolj neposredno in angažirano
vključevanje poslušalcev, dve leti kasneje pa je bil Srečko Golob
nagrajen tudi za najboljše humoristično-satirično besedilo.
Vir: dr. Mateja Čoh, Spominčice zbornik ob 60-letnici
Radia Maribor
Radio Maribor danes
Radio Maribor danes največ pozornosti namenja pokrivanju
dogajanja v severovzhodnem delu Slovenije. Svoje informativne
oddaje pripravlja med 8. in 18. uro. Med odmevnejšimi oddajami
Radia Maribor sta zagotovo Radijska tribuna, kjer se krešejo mnenja o aktualnem dogajanju v lokalnem in širšem okolju, in
Mariborski feljton v nedeljo točno opoldne, v katerem se novinarji
analitično lotevajo številnih tem. Sodelavci radia pripravljajo tudi
glasbene oddaje za različne okuse, med njimi so Glasbeni radiogram, lestvica Top 17, ljubiteljem resne glasbe pa so namenjeni
četrtkovi večeri s komentiranimi posnetki koncertov simfonične,
komorne, operne in vokalno-instrumentalne glasbe. Pomemben
del programa radijci namenjajo športu, v ponedeljkovem Tretjem
polčasu, sredinem in sobotnem športnem večeru in nedeljskem
športnem popoldnevu. Tudi mladim je namenjen del radijskega
programa, predvsem v oddajah Mladi mladim, Megašolski herci,
za najmlajše pa skrbijo ustvarjalci v Otroškem radijskem studiu.
Pomembno je tudi sodelovanje z nacionalnimi radijskimi programi.
Izjemno dobro in utečeno je sodelovanje na področju informativnih vsebin, kjer Radio Maribor deluje kot kolektivni dopisnik in prispeva znaten delež prispevkov, s čimer je regionalno okolje doseglo pomembno zastopanost v osrednjih informativnih oddajah.
Sodelovanje je utečeno tudi na kulturno-umetniškem področju,
kjer predvsem glasbena ustvarjalnost zlahka najde pot tudi do
poslušalcev 3. programa Radia Slovenija.
Dneva odprtih vrat 6. in 7. maja
Osrednje praznovanje smo radijci pripravili v četrtek, 6.maja in v
petek 7. maja. Oba dneva smo odprli vrata za obiskovalce in pripravili zabavo v šotoru. Prvi dan so obiskovalce zabavali ansambli Štajerski baroni, Dori, Iskrice, Modrijani, Zaka pa ne in ansambel Ekart,
drugi dan pa glasbene skupine Slovenska gruda, Lauženki iz nahka-
sla, Čudežna polja, Preporod in Lačni Franc z Zoranom Predinom.
Gre za skupine, ki so svojo glasbeno pot začele na Radiu Maribor.
Ob dnevu odprtih vrat nas je obiskala tudi poslušalka Rozalija
Bombek iz Pekla, ki je na svet privekala 11. maja 1945 točno ob
13.uri.
Radio obiskali najmlajši poslušalci
Ob dnevu odprtih vrat smo medse povabili najmlajše poslušalce
radia, ki jih sicer v rednem programu radio nagovarja s sobotnima
oddajama Šolski Megaherci in Otroški radijski studio. V petek, 7.
maja so se tako ustvarjalcem otroških oddaj pridružili učenci mariborskih in okoliških osnovnih šol. Na radijske ustvarjalnice za otroke se je odzvalo 10 šol, radio pa je obiskalo okoli 50 mladih in njihovih mentorjev. Učenci so se dela lotili kot pravi novinarji. Od nog
do glave so si ogledali Regionalni center RTV Maribor, pravo novinarsko delo pa je potekalo v velikem dramskem studiu, kjer je
mlade novinarje obiskala priljubljena in vedno dobro razpoložena
pisateljica Janja Vidmar. Mladi novinarji so se na pogovor z njo
odlično pripravili, vprašanj je bilo veliko, odgovorov tudi. V nadaljevanju so opravili pogovorčke z nekaterimi radijci - uredniki,
novinarji, glasbenim opremljevalcem in tehnikom. Tako so iz prve
roke spoznali delo na radiu in ob tem še sami ustvarili čisto pravo
radijsko oddajo, ki smo jo v našem programu tudi predvajali.
(Slika otroških delavnic- dodaj eno tvojih)
Prve steklenice žlahtnega pridelka stare trte z Lenta
11. maja, prav na rojstni dan radia, smo radijci podelili prve steklenice pridelka, ki ga je dala potomka najstarejše trte na svetu stara trta z Lenta. Na dvorišču radia so jo namreč posadili ob 60letnici Radia in mariborskega časnika Večer na pobudo mestnega
viničarja magistra Toneta Zafošnika. Žlahtnega pridelka je bilo za
štiri steklenice, prve tri pa je odgovorni urednik Stane Kocutar predal očetu mariborskega radia, Viliju Mešiču, odgovornemu uredniku Večera, Tomažu Rancu, mestnemu viničarju in skrbniku Stare
trte, mag. Tonetu Zafošniku ter v.d. generlnemu direktorju RTV
Oče Radia Maribor Vili Mešič praznoval z nami
11. maja, prav na rojstni dan Radia Maribor smo praznovanju prilagodili tudi vsebino programa. Povabili smo nekatere znane radijske ustvarjalce – voditelje in novinarje, ki so v vseh teh letih ustvarjali Radio Maribor. 65. rojstni dan radia smo praznovali tudi z aktivnim sodelovanjem ustanovitelja radia Vilija Mešiča. Povabili smo ga
v Studio 1, od koder naš spored poteka v živo in ga kar med živim
oglašanjem v spored prosili, naj poskrbi, da bomo po njegovi zaslugi slišali glasbo. Delo ob novi digitalni mešalni mizi je bil za gosta
izziv, pa vendar je uspešno poskrbel, da smo poslušali skladbo Iva
Mojzerja. «Tehnika je danes bolj zapletena. Takšne si mi takrat nismo
mogli privoščiti. Bilo je pač bolj primitivno, tudi miksanje. Pozneje,
ko smo bili že pod Pekrsko gorco, smo imeli tudi že mešalne mize z
regulatorji, samo ne s takšnimi možnostmi«, je razmišljal Mešič v
eter, mi pa smo mu pripravili še večji izziv. Na radiu v dnevnem programu redkeje in ob posebnih priložnostih posežemo po posnetkih
na trakovih, gospoda Mešiča pa smo poprosili naj enega namesti na
predvajalnik. Malce so se mu tresle roke, morebiti tudi zaradi nas,
zbranih radovednežev, ampak je šlo, vmes nam je celo šaljivo povedal, da se jim je tudi dogajalo, da so trak namestili napačno in so
bile težave. No, tokrat jih ni bilo, poslušali smo skladbo Aquarius iz
muzikala Hair.
/junij 10/ kričač 7
izobraževanje v tujini
Inovacijsko novinarstvo
Silicijeva dolina, ki je dobila ime po razcvetu industrije polprevodnikov, je še danes
središče inovacij, ki jih želi posnemati ves svet. Podobne smele ideje smo imeli tudi že
v Sloveniji, vendar edinstvenega inovativnega in podjetnega ekosistema, v katerega
so vključene industrija, univerza in država, ni enostavno kopirati. Nedvomno je to razburljiv konec sveta - z igralci, ki močno narekujejo trende prihodnosti. Facebook, Twitter, Microsoft, Apple in Google so le nekatere izmed številnih sil iz sveta informacijskih tehnologij, katerih vpliv občuti ves svet. Ni nenavadno, da se je v tem okolju ustalil tudi program novinarskega izobraževanja, namenjenega predvsem izmenjavi najboljših praks in razmisleku, kako kar najbolje predstaviti vpliv inovacij na družbo.
Sedež National Public Radia v Washingtonu. Urednik Stu Seidel razlaga, da preizkušajo tudi
njihov poslovni model. NPR ni več le produkcijska, temveč tudi distribucijska hiša. NPR-ova
aplikacija za iPad je ena najbolj priljubljenih za spremljanje novic.
Idejo strokovnega izobraževanja dobro
povzame misel, da inovacije hočeš nočeš
vplivajo na življenje vsakega posameznika,
naloga novinarjev pa je, da nove tehnologije
postavijo v širši družbeni kontekst. Šola inovacijskega novinarstva torej narekuje večplasten pogled na tehnološki napredek. Dr.
David Nordfors - ustanovitelj in direktor programa - za primer navede podjetje Apple.
Applov glasbeni predvajalnik - iPod - z vidika
tehnologije ni nujno revolucionaren, nov
poslovni model prodaje glasbe, ki ga je narekoval Apple, pa je prinesel korenite spremembe za celotno glasbeno industrijo. Zgodba o
iPodu zato ni zanimiva le zaradi tehnologije,
ki poenostavlja shranjevanje glasbe. Enako
pomembni so tudi ekonomski, družbeni in
politični vidik: Apple je temeljito spremenil
distribucijo glasbe in velikim glasbenim
založbam tako rekoč vsilil povsem nov poslo8 kričač /junij 10/
vni model. Zgodba, kot jo narekuje ideja inovacijskega novinarstva, bi pokrila vse te vidike, pritegnila vse deležnike, v idealnem okolju
pa odprla tudi razpravo o novih pomenih, ki
jih inovacija prinaša.
Delavnice, študijski obiski in delo v
redakciji KQED
Tritedensko izobraževanje na Stanfordu je
namenjeno predvsem pripravam na delo v
ameriških uredništvih in spoznavanju inovacijskega novinarstva. Letos se nas programa
udeležuje skupina novinarjev iz Pakistana,
Mehike, Finske, Švedske in Slovenije. Na
pobudo Vibacoma in direktorice Violete Bulc
je izobraževanje pri nas finančno podprl
Sklad republike Slovenije za štipendije; letos
že drugič. Lani je Večerova novinarka Sabina
Vrhnjak pristala v redakciji časopisa San
Francisco Chronicle, letos pa se je gostiteljem
pridružila severnokalifornijska javna radio
televizija KQED.
Moje delovno okolje se torej ne razlikuje
bistveno od tistega, iz katerega izhajam. Na
KQED sodelujem v radijskem delu uredništva,
čeprav izrazite ločnice med radijskimi, televizijskimi in spletnimi vsebinami ni. Nasprotno,
da bi z vsebinami dosegli čim večji krog
občinstva, programske enote delujejo izrazito
usklajeno - pod tržno znamko KQED.
Prepričano so, da bodo na razmeroma nasičenem medijskem trgu dosegli najboljšo boljšo prepoznavnost z uporabo korporativne
identitete: v ta namen so nedavno spremenili tudi strategijo označevanja informativnih
oddaj. Ne glede na platformo – naj gre za
radio, televizijo ali internet – novice označijo
z znakom »KQED News«.
Na KQED so izoblikovali še en
izredno uspešen primer sodelovanja radia,
televizije in spletne redakcije. Quest je serija
znanstvenih oddaj, namenjena povečanju
znanstvene pismenosti v Severni Kaliforniji.
Da bi dosegli čim večji krog občinstva - v
času, ko ga radio in televizija izgubljata - so
projekt zasnovali na štirih platformah.
Program ali znamka Quest, ki je sinonim za
kakovostne znanstvene vsebine, je tako prisotna na televiziji, radiu, spletu, pripravljajo
pa tudi izobraževalne vsebine, namenjene
šolam. Tako dosežejo tudi najmlajše občinstvo. Paul Rogers, urednik Questa, razlaga, da
so televizijski gledalci v prvem letu predvajanja predstavljali večino občinstva (82%),
danes pa jih progam Quest več kot polovica
poišče na spletu. Praviloma so to »novi gledalci«, ki bi televizijske oddaje spregledali,
blizu pa jim je internet. Zanimivo je, da so pri
distribuciji izrazito odprti: ker je cilj, da vsebine dosežejo čim več gledalcev, jih brez zadržkov objavljajo na uveljavljenih spletnih stra-
tekst in foto: Matej Praprotnik
Podelili bodo tudi nagrado najboljšemu
novinarju oziroma zgodbi, ki pooseblja vrednote inovacijskega novinarstva. Nominiranih
je 12 uveljavljenih novinarjev iz medijskih
organizacij, kot so New York Times, New
Scientist, San Jose Mercury News, KQED in
druge.
Edini dela prosti dan v februarju, predsednikov dan, smo udeleženci programa izkoristili za piknik
na severnem delu zaliva San Francisca. Pogled na mesto ter most in meglo, ki ga zaznamujeta.
neh. Oddaje v produkciji KQED so objavljene
na portalu Youtube, pisci blogov in neprofitne organizacije pa lahko videoposnetke
vključijo tudi v svoje strani. Strategija se je
izkazala za izredno uspešno, število ogledov
posamezne oddaje je merljivo in visoko.
Vsebinsko je oddaja blizu radijski oddaji Vala
202 Frekvenca X in televizijski Ugriznimo v
znanost, le da gre tu za skupen in »povsod
prisoten« projekt. V prihodnosti bi bilo tudi
pri nas zanimivo razmisliti o podobnem pristopu do novih vsebin.
Konferenca IJ7
Vrhunec programa bo v začetku junija, ko
bo na Stanfordu potekala že 7. konferenca o
inovacijskem novinarstvu – IJ7. Letos se je bo
poleg mene udeležila še ekipa RTV Slovenija.
Edita Cetinski Malnar se je na konferenco
uvrstila z oddajo Prava ideja, ki je bila nagrajena kot najboljši novinarski prispevek o inovacijah. Konferenca bo - podobno kot program sam - namenjena razmisleku o prihodnosti novinarstva, vplivu inovacij na poklic in
izmenjavi najboljših praks. Novinarji in raziskovalci, ki se udeležujemo letošnjega programa, pripravljamo okrogle mize in delavnice, ki se dotikajo raznolikih izzivov inovacijskega novinarstva. Tako bo ena izmed okroglih miz namenjena vprašanju, kako z zgodbami o inovacijah sploh doseči javnost.
Dr. David Nordfors, sicer fizik, ki se je
posvetil komuniciranju inovacij v publicistiki,
je strnil osrednjo temo letošnje konference:
»Svet poganja kreativna destrukcija, ko inovacije spreminjajo družbo in poganjajo ekonomsko rast. Aktualno vprašanje tega trenutka je, kako bo novinarstvo, ki pripoveduje
zgodbe o inovacijah in omogoča javno razpravo, v tem času sploh preživelo. Ali je novinarstvo v povezavi z inovacijami lahko ključ
do kolektivne inteligence in inovacijske ekonomije?« Konferenca IJ-7 je tako namenjena
vsem, ki menijo, da sta novinarstvo in inovacije ključne za prihodnost družbe. Med povabljenimi na dogodek so tako novinarji, predstavniki medijev in industrije, akademski raziskovalci, fakultete, študentje in drugi, ki jih
privlači področje inovacij. Uvodno besedo
bodo letos imeli Larry Leifer, eden izmed
ustanoviteljev Stanfordove šole oblikovalskega razmišljanja d.shcool, poleg njega pa še
direktor Googlovih novic Krishna Barat.
Novinarji in hekerji: novinarstvo za
iPad.
Aprila je Apple na tržišču predstavil že
težko pričakovani tablični računalnik iPad. Po
prvih vtisih gre predvsem za napravo, namenjeno branju medijev. Ipad se najbolje obnese
kot elektronska knjiga, časopis ali preprosto
spletni brskalnik. Večina ameriških medijskih
hiš se je na nov izdelek pripravila, tudi
National Public Radio (NPR), vendar razvijalci
še vedno menijo, da nihče izmed prvih medijskih posnemovalcev ni izkoristil vseh prednosti »novic na dotik«. V iskanju kar najbolj
bogate izkušnje branja novic je KQED sponzoriral dvodnevno srečanju novinarjev in programerjev, katerega cilj je bilo prav oblikovanje informativnih oziroma novinarskih aplikacij za iPad. V 48-ih urah so našli 13 konkretnih rešitev. Večina aplikacij upošteva multimedijskost iPada in predvideva, da bodo bralci želeli sami izbirati med besedilom, videom
in zvočnimi posnetki. Pomemben vidik novic
postaja tudi lokacija bralca, ki jo nove mobilne naprave prepoznajo, in združevanje vsebine s socialnimi mediji. Pričakujejo, da bo vsaj
nekaj izmed predlaganih idej kmalu na voljo v
Applovi trgovini aplikacij za iPad.
Na dvodnevnih delavnicah programiranja za iPad sta bili nagrajeni dve ideji: novice za
otroke in aplikacija, ki spremlja dejanja izvoljenih politikov, bralcu pa omogoča, da z njimi
razpravlja v socialnem omrežju Twitter.
/junij 10/ kričač 9
izobraževanje
Kar naprej se učimo!
Ob besedi učenje marsikoga kar strese, saj se spomni na šolo, guljenje klopi, učitelje,
slabe ocene, izpite, dolgočasne učbenike … A učenju, ki sproža take negativne asociacije, delamo krivico. Življenje je v resnici eno samo učenje.
napake, ki se nam prikradejo v govorni
program. Prepričan sem, da bi morali
imeti takšne delavnice večkrat na leto, saj
nam lahko le koristijo in še izboljšajo prepoznavnost nacionalnega radia po lepem
slovenskem jeziku. Morda bi bilo dobro, da
bi predavateljici pripravili povzetek njunih
opažanj, pripomb, razlag, saj bi pisno gradivo novinarjem in urednikom zelo koristilo. Skratka, podpiram organizacijo pogostejših seminarjev o radijskem govoru!«
Za ljudi, ki delamo v medijskem svetu, to
velja še toliko bolj. Vsaka oddaja, prispevek,
projekt, ljudje, s katerimi sodelujemo,
družbene in tehnološke spremembe, ki nas
postavljajo pred nove izzive, širijo naša
obzorja in zahtevajo obvladovanje različnih veščin ter nova in nova znanja. Če
temu sledimo, če ne dopustimo, da nas
»povozi čas«, smo lahko inovativni in
ustvarjalni, konkurenčni, zazrti v prihodnost ter zavezani razvoju. V katerokoli
delovno skupino na RTV bi pogledali, bi
ugotovili, da so naši sodelavke in sodelavci vključeni v različna interna izobraževanja, da jih je vse več, ki študirajo ob delu,
udeležujemo se predavanj, seminarjev,
tečajev, delavnic, predvsem pa se veliko
samoizobražujemo. Tokrat bomo kot primer učeče se »rtv družbe« prikazali enoto 1.
programa Radia Slovenija, ki jo sestavlja
šest uredništev (uredništvo dnevnoaktualnega programa, uredništvo večernega in
nočnega programa, uredništvo za glasbo,
uredništvo programa za mlade, uredništvo
dokumentarnega programa in uredništvo
izobraževalnega programa). Uredništvo
izobraževalnega programa vodi Ina
Petric, ki dobro pozna pomen in vlogo
nenehnega učenja, Ina pravi: »Smisel
10 kričač /junij 10/
izobraževanja je, da ceniš preteklost, razumeš sedanjost in ustvarjaš prihodnost.«
Potrkali smo po pisarnah 1. programa
Radia Slovenija, se sprehodili po živahnem
radijskem hodniku v drugem nadstropju,
sogovornike smo našli tudi v studijskih
prostorih, saj nenehno nekaj delajo in hitijo sem ter tja. Predstavljamo vam nekaj
njihovih zgodb in mnenj o nabiranju novih
znanj, o izobraževalnih izkušnjah, željah in
ambicijah.
Toni Laterner, urednik oddaje
Slovencem po svetu v uredništvu
večernega in nočnega programa, je bil
navdušen nad delavnico, ki jo je za
ustvarjalce 1. programa Radia Slovenija
pred kratkim pripravilo Izobraževalno
središče RTV Slovenija:
»Govorna kultura je in mora biti stalnica našega Prvega programa. Nikoli ni
odveč pogovoriti se o tem, izmenjati mnenja in prisluhniti nasvetom strokovnjakov,
zato sem bil zelo vesel predavanja oziroma
pogovora o kulturi radijskega govora, ki
sta ga vodili Ajda Kalan in Nataša Dolenc.
Na dobro izbranih primerih smo udeleženci – pohvalna je množična udeležba –
dobili vpogled v nekatere nerodnosti in
Mateja Železnikar, v.d. urednice
uredništva večernega in nočnega programa, je v svoji več kot petnajstletni
novinarski karieri na Radiu Slovenija
ugotovila, da je stalno izobraževanje
nujnost, brez katere ustvarjanje kakovostnih in zanimivih programskih vsebin ni mogoče:
»Da o formalni izobrazbi, brez katere si
vedno na preizkušnji in hočeš nočeš v
podrejenem položaju, ne le finančno, tudi
sicer, sploh ne govorim. Vsekakor pa prednost stalnega izobraževanja in usposabljanja ni le v tem, da si seznanjen z vsemi
možnostmi, ki jih ponuja nova tehnologija,
temveč tudi z dobrimi in slabimi praksami,
s katerimi so se soočili sorodni mediji v
Evropi in po svetu. Javni RTV servisi brez
ponudbe na spletnih straneh danes ne
morejo uspešno konkurirati komercialnim
medijem, tudi brez vključevanja spletnih
socialnih omrežij in drugih možnosti, ki jih
ponuja svetovni splet, v ponudbo programskih vsebin in za njeno promocijo, si
uspešnega delovanja javnega radia ni
mogoče predstavljati. Vsega tega ne bi
tako dobro poznala, če se ne bi odločila za
študij medijskih komunikacij v Mariboru, ki
mi je konec koncev zagotovil tudi formalno izobrazbo za moje novinarsko delo. Ker
sem študirala ob delu, je bilo naporno, še
posebej zato, ker sem študij vzela nadvse
resno, vendar je bilo vse skupaj zelo koristno in poučno. Enako pomembno
kot formalna izobrazba ter njeno nadgrajevanje je za novinarsko delo nuno
dodatno izobraževanje. Dve izkušnji v zad-
tekst: V.P. foto:D.K. in R.B.
njem letu, sodelovanje na festivalu Prix
Europa v Berlinu in seminar o zagotavljanju raznolikosti na javnem RTV servisu,
sta bili za moje nadaljnje delo na 1. programu Radia Slovenija nadvse koristni.
Zgodba o slepih maserjih, dokumentarna
radijska oddaja, ki sva jo naredila skupaj z
Markom Radmilovičem, se je uvrstila na
festival Prix Europa v Berlinu. Septembra
lani sem tako sodelovala na finalnem izboru in bila tudi članica žirije, ki je ocenjevala vsa izbrana dela. V petih dneh sem tako
poslušala več kot 40 radijskih dokumentarnih zgodb (feature), o njih razpravljala
in jih ocenjevala. Slišati, kaj in kako delajo
drugi, spoznati njihove ideje, zanimive in
inovativne
načine
predstavitev zanimivih in aktualnih zgodb, ob tem
razmišljati o dobrih in šibkih straneh lastnega dela, je izkušnja, ki jo je vredno
doživeti. Druga zanimiva izkušnja je sodelovanje na seminarju nizozemske nevladne
organizacije Miramedia v Sofiji pred nekaj
tedni. Namen projekta je zagotoviti
večjo raznolikost v medijih in omogočiti
predstavnikom manjšin in marginaliziranih
skupin, da dobijo svoje medijsko mesto, da
se tako sliši tudi njihov glas. V Sofiji smo s
pomočjo analize prispevkov o manjšinah
spoznavali pasti, slabe in tudi dobre primere predstavitev manjšinskih vsebin v javnih
RTV servisih. Nadvse koristno izobraževanje za boljše novinarsko delo v medijih, v
katerih o manjšinah pogosto govorimo na
pamet in ne da bi v prispevek vključili tudi
ljudi, ki jih obravnavamo. Seminarji
o raznolikosti v medijih bodo jeseni tudi v
Sloveniji, saj bomo znanje in ideje, ki smo
jih dobili na izobraževanju v Sofiji, pripravili tudi pri nas. Dobili smo namreč odlično
gradivo, ki so ga pripravili na BBC, in ki bo
osnova tudi za naše nadaljnje delo in
posredovanje znanj drugim. Brez stalnega
usposabljanja in izobraževanja namreč
ni kakovostnega in razvojno naravnanega
radijskega (pa tudi televizijskega) programa javnega RTV servisa.«
Simona Moličnik, urednica za ljudsko
glasbo v glasbenem uredništvu 1. programa, je povedala, da ima srečo, ker se
ji nenehno odpirajo nove izobraževalne
poti:
»Po končanem študiju muzikologije sem
se zaposlila v Glasbeni zbirki Narodne in
univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tam
sem pridobila formalno izobrazbo v bibliotekarski stroki, programskem sistemu
COBISS, magistrirala iz historične muzikologije ter nato iskala poti in rešitve pri digitalizaciji glasbenih rokopisov, tiskov in
zvočnih posnetkov. Petnajst let sem se
ukvarjala s področjem hranjenja, ohranjanja, predstavljanja in posredovanja nacionalne glasbene dediščine. Zelo sem vesela,
ker so se mi pred dvema letoma odprla
vrata Prvega programa Radia Slovenija. Tu
se ukvarjam predvsem z ljudsko glasbeno
dediščino. Vse skupaj se je začelo s spoznavanjem radijske hiše, njenega bogatega
arhiva, snemalne tehnologije, montaže,
radijskih digitalnih sistemov … Pri govor-
Množično obiskana delavnica o radijskem govoru, ki jo je za ustvarjalce 1.programa Radia
Slovenija pripravilo Izobraževalno središče RTV Slovenije, vodili pa sta jo Nataša Dolenc in
Ajda Kalan.
nem usposabljanju se človek sooči z realnostjo lastnega glasu in sposobnostjo
nastopanja pred radijskim mikrofonom, z
umetnostjo komuniciranja. Veliko razmišljam o tem, kako se približati ljudem, ki
niso vajeni medija, da se odprejo, da v
mikrofon razgrnejo svoje zgodbe v besedi
in glasbi. Kako postaviti prava, jasna, vsem
razumljiva vprašanja, ki bodo obrodila vsebinske in zanimive odgovore. Skratka,
lukenj v znanju kar mrgoli, in vsaka oddaja
mi še kakšno doda. Luknjo in novo izkušnjo. Če strnem, doslej mi je jasno le to, da
je za oblikovanje ene same oddaje potrebna širina in da je ob lastni stroki nujno
poznati tudi prvine novinarskega dela,
suverenega rokovanja s tehnologijo, razumevanje psihološke moči medija in da je
nujno tudi lastno samoizpraševanje. V
veselje mi je, da so mi ljudje v naši hiši pripravljeni nesebično pomagati in me
izobraževati, ko prodiram v svetove novih
obzorij. Kadar pa smo nezadovoljni, je
dobro, če se spomnimo besed Benjamina
Franklina, da investiranje v znanje izplača
najvišje obresti. Na Prvem te obresti že
okušamo!«
Jana Bajželj, urednica uredništva
programa za mlade, se je oktobra lani
udeležila EBU seminarja v Brightonu v
Veliki Britaniji, na katerem so predstavili primere dobre prakse na področju
prilagajanja radijskega medija potrebam mladih poslušalcev:
»Seminar je bil odlična odskočna deska
za začetek mojega dela v programu za
mlade, v katerem poskušamo privabiti še
več mladih k poslušanju in sodelovanju v
naših oddajah. Pomembno sporočilo tega
seminarja je bilo, da moramo kljub ostri
konkurenci komercialnih radijskih postaj in
novih načinov komuniciranja, tudi pri
vsebinah za mlade še naprej graditi na
kakovosti, verodostojnosti, izvirnosti in kritičnosti.«
Maja Derčar, novinarka v uredništvu
izobraževalnega programa:
»V slabih petih letih dela na Prvem programu mi je v kri prišel imperativ, da
moramo biti »prvoprogramci« zvedavi že
po naravi, seznanjeni, informirani, širše
razgledani in, kar je nepogrešljivo, vključevati se moramo v organizirana izobraževanja, brez lastnega izobraževanja pa tudi ne
gre. Povedano po šolsko, vsak med nami
mora opraviti nekaj obveznih predmetov,
/junij 10/ kričač 11
izobraževanje
ostane pa mu še dovolj prostora za raziskovanje v okviru »izbirnih« predmetov.
Osebno sta k mojemu poznavanju radijskega dela in vsebine, ki jo pokrivam, najbolj
pripomogli delavnica EBU v Ženevi in
izobraževanje o insolventnosti podjetij v
okviru izobraževalnega središča RTV
Slovenija. Nepogrešljivi so bili seminarji v
Bruslju o monetarni uniji in finančni krizi
ter vsa podobna tematska srečanja na čelu
s tujimi strokovnjaki. Seveda pa med poročevalskim delom nikoli ni odveč prisostvovati konferencam, dogodkom, okroglim
mizam od začetka do konca. Čeprav se
med novinarje zaradi narave dela ali hitro-
oddaje Sotočja, ki je v radijsko novinarstvo in voditeljstvo »skočil« iz igralskega poklica:
»Dan, v katerem se nič ne naučim, je
zame izgubljen. Vesel bi bil, ko bi ta stavek
zrasel na mojem zelniku, a mi ga je zaupal
dr. Miha Kos med intervjujem, ki sva ga
opravila pred letom. Odtlej se je zvrstilo
veliko intervjujev, in vsak je v meni pustil
sled znanja. Leti, ki sem ju doslej preživel na Radiu Slovenija, sta bili morda
čustveno manj intenzivni kot pred tem
dobro desetletje v igralskem poklicu. A
koliko znanja, koliko vprašanj in koliko
novih veščin mi je oplemenitilo življenje! In
sti odzivanja rada prikrade neučakanost,
pa je koristno (celo nujno) dogodkom
pozorno prisluhniti, tudi če trajajo ure in
ure in jih ne bomo posredovali javnosti.
Tudi ob poslušanju pet ur trajajočih predavanj bančnikov, borznikov ali zavarovalniških šefov sem se veliko naučila in »našpičila« ušesa ob dilemah, ki so že porajale
temo za kakšno od prihodnjih oddaj.
Izobraževalne vsebine se ponujajo povsod
okrog nas! Novinarji pa, seveda, ne moremo iz svoje kože niti v prostem času, ki ga
zlijemo s službenim tako, da smo »na preži«
za zgodbami, ki jih pripravljajo drugi.
Izobraževanje, izobraževanje… prebiranje,
odbiranje… priznam pa, da včasih poskušam vse odmisliti, da se vame naseli nova
izkušnja… čeprav, glej ga, zlomka, tudi ta
nova izkušnja se pozneje prikrade v kakšno
oddajo ali prispevek. Ne, »prvoprogramec«
ne more iz svoje kože!
koliko idej, ki se rojevajo, se pretakajo in se
plemenitijo ob vsakdanjem stiku s kolegi
najrazličnejših osnovnih poklicev. Res, tu
ni izgubljenih dni.
Janko Petrovec, urednik zamejske
12 kričač /junij 10/
Neli Skulj, poslovna sekretarka 1.
programa, je povedala, da tajnice in
poslovne sekretarke opravljajo veliko
različni nalog, ki se stalno spreminjajo
in dodajajo nove:
»Te naloge so podprte z različnimi računalniškimi programi, ki se neprenehoma
dopolnjujejo. Zato je za uspešno opravljanje dela potrebno ustrezno izobraževanje.
Tak primer je program EVI za vodenje
dnevnih evidenc delovnega časa , pa program za pripravo pogodb o delu in potnih
nalogov. Oba sta v določeni meri specifična za RTV, zato je specializirano izobraževanje še toliko bolj pomembno. Za uspešno
delo tajnice in poslovne sekretarke potrebujemo ne le nova računalniška znanja,
temveč moramo slediti spremembam in
novostim tudi na področju organizacije
dela, izvedbe programa, obnavljati in
bogatiti znanje tujih jezikov …
Izobraževanja ni nikoli dovolj, vlaganje v
znanje pa ni strošek, temveč naložba, ki
prinaša pozitivne rezultate.«
Peter Močnik, mladi novinar, sodelavec v dnevnoaktualnem uredništvu 1.
programa:
»Če bi rekel, da sem radijski zelenec, bi
bilo bržkone premalo. Težko opišem odtenek zelene, ki bi dovolj slikovito orisal zelenost, s katero stopicam po radijskih hodnikih. Fraza »zelen kot trava« je izgubila na
vrednosti takrat, ko sem prestopil prag
uredništva, kjer delam. Po novem bi moralo veljati: zelen kot Močnik. A počasi se
barva le spreminja. Iz dneva v dan izgublja
svojo fluorescentno zeleno in danes, če me
pogledaš, sem vsaj toliko potemnel, da oči
več ne bolijo. In tudi ušesa ne. Bojda.
Zahvaljujoč vztrajnima Suzani Köstner in
Maji Šumej, ki mi še danes, ko je jezikovno
izobraževanje že skoraj pri koncu, dobrohotno razlagata, da govorim preveč skozi
nos in da so poudarjeni samoglasniki predolgi. Zelo verjetno je, da bom skozi nos
govoril še nekaj časa, a verjamem, da me
bosta pomagali odnosljati. Zdaj oddaj,
poročil in prispevkov ne poslušam več, ne
da bi iskal napake pri e-jevskih ali o-jevskih
premenah ali pri izgovorjavi letališča Brnik,
Rakova Jelša … Obiskujem tudi novinarsko
izobraževanje, ki sta ga pripravila 1. program in Izobraževalno središče RTV
Slovenija, kjer z Vesno Burnik in Ferijem
Kuplenom pilimo novinarske in tehnične
veščine. Vem, da izobraževanja še dolgo ne
bo konec in če velja, da se učenje ne sme
končati niti takrat, ko po poslednjem žuru
z rtv-ja odkravsljamo v penzijo, potem
bom šolske klopi gulil še nekaj časa. Če me
zaradi predolgih poudarjenih samoglasnikov prej ne spodijo J. Zeleno, ki te ljubim
zeleno, je dejal Lorca, in tako pravim tudi
jaz. Hvala vsem, ki mi omogočajo in pomagajo, da počasi rdim.«
Tatjana Pirc, odgovorna urednica 1.
programa Radia Slovenija:
Po skoraj tridesetih letih dela na radiu
vsak dan bolj vem, da nič ne vem. Zato se
je treba kar naprej učiti. Pa še nekaj! Noam
Chomsky je dejal, da učenje ni kot polnjenje steklenice z vodo, ampak vzgajanje
rože, ki raste po svoje.«
oddaje
tekst in foto: Irma Ferlinc Guzelj, urednica oddaje LIZ
Ljudje in zemlja - oddaja namenjena
vsem, ki jih zanima kmetijstvo
Ob 50. letnici predvajanja prve kmetijske oddaje na TV SLO, 28.12.2008, smo nekoliko
pobrskali po zgodovini te oddaje in našli precej zanimivega arhivskega materiala, nam je
povedala , Irma Ferlinc Guzelj, urednica oddaje Ljudje in zemlja v mariborskem uredništvu.
tivna in svetovalno - izobraževalna. V oddaji avtorji predstavljajo številne
kmetije po vsej Sloveniji. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja so v oddaji tudi uporabni strokovni nasveti ter prispevki, ki seznanjajo z ukrepi kmetijske politike in z novostmi na področju zakonodaje.
Pri pripravi oddaj sodelujejo številnimi strokovnjaki Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarske zbornice, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem in
gozdarskem področju. Oddajo si je v lanskem letu ogledalo povprečno
112 000 gledalcev. V mariborskem uredništvu jo pripravlja skromna
ekipa ustvarjalcev: urednica in novinarka Irma Ferlinc Guzelj, novinarja
Tatjana Kren in občasno Drago Soršak, snemalca Damijan Krajnc in
Mirko Čavničar, asistenti Aleksander Ros, Matej Šteflič , Borut Krois, realizator in montažer Bojan Stajnko in tajnica Marjana Orthaber.
Ekipa oddaje LIZ in dr. Emil Erjavec na Posvetu KSS
Poskusne kmetijske oddaje so na TV Ljubljana začeli pripravljati leta
1957. Prva kmetijska oddaja TV Ljubljana, ki so si jo lahko ogledali gledalci bivše Jugoslavije pa je bila predvajana 28.12.1958. Takratni ustvarjalci kmetijskih oddaj so oblikovali koncept kmetijskih oddaj po katerem
so pripravili osrednjo temo, v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki. Ob
tem so pripravljali tudi informacije s kmetijskega področja in napoved
vremena. Prva strokovna sodelavka in voditeljica oddaje je bila inž. kmetijstva, Tončka Berlič, ki se takole spominja svojih televizijskih začetkov:
»Pojma nisem imela kaj je televizija in kako deluje. Ko sem prvič
prišla na televizijo so bile sobe polne ljudi. Veliko so govorili jaz pa pol
tega sploh nisem razumela – kamera, zoom, skript. . . Hecno in težko je
bilo prvič dojeti kako pripraviti skript, kaj naj bi bil avdio in kaj video del
oddaje. Nastopali smo v živo in dostikrat se je komu kaj zapletlo.«
Ker na podeželju niso imeli televizijskih sprejemnikov, v mestih jih pa
tovrstna tematika ni preveč zanimala je TV Ljubljana leta 1961 izvedla
anketo in na podlagi rezultatov januarja leta 1962 kmetijske oddaje TV
Ljubljana ukinila. Do leta 1969 so jih pripravljali v drugih republikah bivše
Jugoslavije. Leta 1969 pa je ljubljanska televizija ponovno dobila svoje
Kmetijske razglede, ki so jih leta 1973 preimenovali v oddajo Ljudje in
zemlja in to ime nosi oddaja še danes. V 51 letih se je na televiziji zvrstilo
veliko zunanjih in televizijskih sodelavcev, ki so pripravljali in oblikovali
kmetijske oddaje ter tako prispevali k razvoju slovenskega kmetijstva in
osveščanju Slovencev o pomenu kmetijstva
Oddaja Ljudje in zemlja danes
50 minutna oddaja je na sporedu vsako nedeljo ob 12.00, na prvem
programu slovenske televizije. Trikrat na mesec jo pripravljajo v mariborskem uredništvu, enkrat mesečno pa v koprskem. Oddaja Ljudje in zemlja je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ogleda pa si jo tudi
veliko tistih, ki niso neposredno povezani s kmetijsko proizvodnjo, zanima
pa jih kje in kako je pridelana naša hrana, kako skrbimo za okolje, kaj nam
prinašajo vremenske spremembe. . . Oddaja Ljudje in zemlja je informa-
IFAJ nagrada Tatjani Kren , novinarki oddaje Ljudje in zemlja
IFAJ (International Federation of Agricultural Jurnalists) je mednarodno nepolitično in strokovno združenje kmetijskih novinarjev v katerem je povezanih 30 stanovskih društev kmetijskih novinarjev, tudi
slovensko združenje kmetijskih novinarjev DANS (Društvo agrarnih novinarjev Slovenije). IFAJ vzpodbuja in razvija strokovno delo na področju
kmetijskega novinarstva ter s svojim delom prispeva k izboljšanju pogojev dela novinarjev v državah, kjer se novinarji soočajo z različnimi
oblikami ogrožanja svobode tiska.
IFAJ vsako leto podari nagrado desetim mladim perspektivnim kmetijskim novinarjem, ki pokrivajo področje kmetijstva, gozdarstva, prehrane in razvoja podeželja. Tako jim omogoči udeležbo na letnem kongresu in drugih strokovnih srečanjih, kjer se med seboj spoznajo in kasneje tudi sodelujejo. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Tatjana Kren, novinarka TV Maribor, ki je nagrado prejela aprila letos v belgijskem mestu Ostende.
Tatjana Kren, prejemnica nagrade IFAJ – Alltech Young Leaders in
Agricultural Journalism: »Zame je bila to odlična in enkratna izkušnja.
Kmetijsko novinarstvo je namreč precej specifično in tudi v velikih
državah kot so denimo ZDA, Avstralija ali Kanada se s tem ukvarja malo
novinarjev. Za večino velja, da so povezani s kmetijstvom, bodisi so
odraščali na podeželju bodisi imajo izobrazbo kmetijskih strok. Vendar
pa je na prvem mestu novinarstvo in nepristransko poročanje o kmetijski dejavnosti, ki je v sodobnem času pred številnimi izzivi. Med njimi
sta vedno večja potreba po hrani, zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva ter klimatske spremembe, ki so najprej in najbolj prizadele prav
kmetijstvo. Z nagrado, ki je meni in še devetim mladim novinarjem iz
Nemčije, Južne Afrike, Argentine, Kanade, Velike Britanije, Španije, Srbije,
Finske in Irske omogočila udeležbo na tem kongresu so nas v IFAJu želeli spodbuditi k še bolj kakovostnemu novinarskemu delu in prenosu znanj ter izkušenj v mednarodnem prostoru. Razumevanje vloge
kmetijstva in ljudi, ki so z njim neposredno ali posredno povezani, je namreč ključno za trajnostni razvoj planeta.«
/junij 10/ kričač 13
naša leta
Stanko Mavher
Stanko Mavher je po srednji šoli odšel na služenje vojaškega roka v bivši JLA. Po vrnitvi je opravil izpite za voznika za vse kategorije. Zaposlil se je v Intereuropi, kjer je
vozil pet let. Leta 1979 se je pomudila priložnost na Radiu Maribor, kjer so iskali voznika. Prijavil se je in se osmega marca zaposlil kot voznik reportažnega vozila.
Z Vreni Schneider, svetovno smučarsko
šampionko, na Zlati lisici.
Takrat je bil Radio Maribor še na Koroški cesti. Z vozilom se je kmalu udomačil, prav tako
z njegovo tehniko.» Spoznal sem tonskega mojstra z Radia Ljubljana Vinka Rojca, pa Saša
Pavliča in asistente, ki so me uvedli v tehnologijo reportažnega avtomobila«, se spominja
Stanko. »Postavitev mikrofonov, kablov in
drugo spremljajočo tehniko sem z veseljem
sprejel in dvaintrideset let služboval na Radiu
Maribor.« Naš sogovornik je asistent, vodja reportažnega vozila in še voznik. Opravlja tri
funkcije v enem. »Na Koroški cesti Smo imeli
samo osebno vozilo za novinarje in reportažni
avto, mercedes, v katerem je bila mešalna miza.
Veliko smo delali za Ljubljano, oddaje in prispevke s Koroškimi in Porabskimi Slovenci. Sodelovali smo pri oddajah Koncert iz naših krajev, Veseli tobogan, pa Melodije morja in sonca
za koprski studio.« V zgodnjih letih je reportažni avto za Radio Ljubljana vozil Stane Likeb.
»Zelo veliko me je naučil. Reportažna avtomobila sta si bila zelo podobna. Veliko sva potovala skupaj. Snemala sva na Dnevih slovenske
popevke, prireditve v Križankah, v Hali Tivoli, pa
v Cankarjevem domu. Reportažni mini avtobus
v Kopru je bil manjši, vozili v Ljubljani in Mariboru pa večji. V Kopru je imela mešalna miza
deset vhodov, v Ljubljani in Mariboru osemnajst. Velikokrat so z velikih glasbenih prireditev delali trije reportažni avtomobili skupaj.
Snemali smo različne izvedbe ali instrumentalne dele s koncertov, na koncu pa smo vse
skupaj združili.«
Slovenske zamejce pokrival Radio Maribor.
V letih železne zavese je bilo težavno poto14 kričač /junij 10/
vati na Madžarsko. »Tja smo uspeli priti prek
raznih prijateljev iz Lendave in Murske Sobote.
Na Madžarskem smo morali biti zelo pazljivi.
Kadar smo sedeli v gostilni ali lokalu, sem opazil, da nas je nekdo zasledoval, skratka bil je v
bližini. Tromeja je bila zelo zavarovana, Monošter in Spodnji Zgonik. Čez mejo smo hodili po
strogo varovanih poteh. Prevozili smo okoli
šestdeset kilometrov, danes bi jih od deset od
dvajset, če bi šli naravnost in ne naokoli kot nekdaj.«
Koroški Slovenci so jih zelo radi sprejeli, posebej v Železni kaplji, kjer so imeli povečini koncerte. »V tistih časih smo koncerte snemali, saj
ni bilo možnosti, da bi jih prenašali. Potrebovali bi veliko dovoljenj. Posneli smo prireditev in
jo predvajali. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Pel je
denimo Laci Korpič, ki je po koncertu igral še
eno uro samo za nas. Koroški Slovenci so bili
zelo počaščeni, da smo snemali njihove prireditve. Na Madžarskem so nam pregledali ves
avto, dokumentacijo, avtomobilske karte. To so
bili hladni časi Železne zavese, okoli leta 1980.
Ponoči ni bilo varno hoditi okrog.« Stanko,
tonski mojster Slavko Hohnjec in producent
Branko Mlakar so spali v hotelu v Monoštru,
kjer niso mogli zakleniti vrat. »V pritličju je bila
recepcija, ključev od vrat pa sploh nismo dobili.
Okoli pol treh zjutraj je nekdo hodil po sobi.
Zavpil sem: ‘Kaj delate tu!’ in ga nagnal ven.
Pozneje je iz tega nastal cel cirkus, saj je bil možak madžarski policist, ki nas je imel pod nad-
Pred novim reportažni avtom: od leve Slavko
Hohnjec, Janko Slaček, Marko Klobasa,
Smiljan Greif, Stanko in Davorin Zemljič.
zorom. Ponoči so nas skoraj na vsakih sto metrov ustavljali policisti. Vedeli so, od kod smo,
kljub temu smo morali zaradi teh postopkov
ohraniti mirne živce.« V Avstriji je bilo drugače.
Na carini so jih pregledali, večjih težav pa ni
bilo. Takrat so iz obmejnih krajev naši ljudje veliko nakupovali v Avstriji. »Kolegi iz Lendave so
obvladali madžarski jezik in so prevajali za nas.
Na mejah cariniki niso znali niti besede slovensko. S porabskimi Slovenci, pa včasih tudi s koroškimi, smo se bolj težko sporazumevali. Kadar
V mariborskem studiu.
so govorili v svojem narečju, so bili skoraj nerazumljivi, zlasti v Podjuni ali Zili.«
V Jajcu, v nekdanji jugoslovanski republiki
Bosni in Hercegovini so prenašali proslavo ob
29. novembru, tedanjem državnem prazniku
republike. »Tam sta bila reportažna vozila iz
Ljubljane in Maribora. Tedaj je bila navada, da
je slovesnost vsako leto prenašala druga republika. V Jajcu smo bili s kompletno ekipo pet dni
in je bilo zelo zanimivo.«
Čez noč je izginil vinograd
Leta 1996, ko je prvič prišel papež v Slovenijo, je bil Stanko s tehnično ekipo na veliki prireditvi v Medjugorju. Za hrvaško televizijo so
delali ljubljanski, mariborski in zagrebški reportažni avto. Pel je znameniti španski tenorist
Careras, prišel je predsednik Hrvaške Franjo
Tudjman. »Ko smo na večer prišli na prizorišče,
je bil tam še vinograd. Naslednjega jutra ga ni
bilo več, temveč asfalt, tako da se je še kadilo
iz njega. Prek noči so zemljo razgrnili in okolico
asfaltirali. Iz Ljubljane sem v Medjugorje vozil
sedemnajst ur, reportažni avto iz Ljubljane je
bila znamenita Angelca. S seboj smo vozili tudi
ozvočenje.«
Iz časa vojne za osamosvojitev Slovenije se
tekst: Jože Skok
Stanko spominja, da so reportažni avto skrili pri
prijatelju v gozdu. Imel je oddajnik in opremo,
vendar ni bilo potrebe, da bi ga uporabili. V regionalnem centru Maribor nimajo posebne
ekipe, ki bi prenašala zgolj zabavno sli resno
Pred starim reportažnim avtom.
glasbo, temveč delajo vsi vse. »Veliko smo delali za prireditve na Lentu, postavili smo ozvočenje. Prenašali smo iz mariborske filharmonije,
s festivala Vurberg, s Ptuja, pa tudi Alpski večer z Bleda. Pogosto smo prenašali maše, pevske festivale v Stični, večidel ista ekipa. Tako se
dogaja še danes.«
Tehniki so odvisni od tega, kako so reportažni avtomobili zasedeni. »Kadar se srečamo ljubljanska, mariborska in koprska ekipa, si tonski
mojstri in tehniki izmenjujemo svoje izkušnje,
kar je zelo koristno. Veliko sem sodeloval z Radiom Slovenija, z njihovimi mojstri in tehniki.
Vse skupaj nadgrajujemo. Najbolj so hvaležne
izkušnje na terenu.«
Ozvočenje imel le Radio Maribor
Včasih je imel daleč naokoli ozvočenje edinole Radio Maribor. »Za vse, kar se je dogajalo,
smo ozvočenje zagotovili mi. Celo na pogrebih smo bili s svojo tehniko. Nihče ni imel niti
ozvočenja niti opreme. Zdaj je veliko zasebnih
ozvočenj, pa tudi radijskih postaj. Včasih ni
bilo prenosov maš, zdaj jih recimo prenašamo
vsako drugo nedeljo. Veliko sodelujemo s Televizijo. Oni zagotavljajo sliko, mi ton.«
V Mariboru imajo nov radijski studio, s Televizijo sodelujejo kot prijatelji, saj se med seboj
poznajo. »Danes gre tehnologija zelo hitre naprej. Ko sem prišel na Radio, so bili v praksi še
nagre in trakovi. Nagra je bila zame rolls roys.
Danes so snemalne naprave čedalje manjše.
Ugotavljam, da starejši, ko sem, manjše so naprave, s katerimi rokujem. Včasih moram natakniti očala, da lahko zaženem mini disketnik.
Nenehno se moramo učiti, naprave je treba
znati uporabljati.«
Stanko Mavher si je že od nekdaj želel, da bi
imeli v Ljubljani, Kopru in Mariboru enake reportažne avtomobile in priključke. »Ljubljana in
Koper to imata, ne pa Maribor. Ko prenašamo
kako prireditev iz Cankarjevega doma, so zaradi
tega težave.«
Na slabe vremenske razmere se je treba prilagajati. »V takem primeru je dobro, da odpeljem prej na teren, počasi in previdno. Doživeli
smo tudi nevihte med koncertom. Takrat je
treba vse zaščititi, zlasti mikrofone. Mariborski
reportažni avto je prikladen, ker je manjši.
Lahko se pripeljemo v manjše, višje ležeče kraje,
kamor velik reportažni avtomobil ne more.«
Državna himna za neznanca
Zanimiva je bila pred leti proslava na vrhu
Nanosa, kjer se vreme hitro spreminja. »Ko smo
podnevi postavili vse aparature, mikrofone in
kable, je bilo vse v redu. Naslednji dan zjutraj je
bilo vse megleno, padal je dež, da niti nismo videli odra. Imeli smo neposredni radijski in televizijski prenos. Pričakovali smo predsednika
države Janeza Drnovška. Od nekod se je pojavil podoben moški, s čepico na glavi. Godba je
začela igrati državno himno, tehnika je vključila prenos. Ko smo spoznali napako, smo prenos nemudoma prekinili in ga podložili z
glasbo, dokler ni prišel pravi predsednik. Vsi v
tehniki smo bili malce šokirani. Na terenu se
lahko marsikaj zgodi.«
Radio in Televizija sta v Mariboru v isti hiši
kot ena družina. Stanko skrbi tudi za skladiščenje opreme, pa za mikrofone. Spremembe v
RTV hiši, posebej starejši zaposleni spremljajo
včasih stresno. »Vedno nas je strah, kako bo naprej. Želim, da se vse konča dobro, še posebej za
tiste, ki delajo tu z dušo in srcem. Vedno sem
delal pošteno ne glede na to, kako se je spreminjala zakonodaja o RTV Slovenija. Sem v tehniki
in se tam učim, zanima me tehnologija ne pa
politika. Prav pri tehniki na vse to pozabim.«
Stanko veliko kolesari, rad zahaja v hribe, kar
mu daje posebno moč. »Z voljo se da marsikaj
storiti. Koncerti so po navadi zelo dolgi, z vajami vred, pripravo ozvočenja in vse ostalo.
Komaj čakam, da se v miru sprostim. Danes so
ozvočenja zelo močna, zlasti za rock zasedbe.
Vse je zelo naporno in glasno. Pri ozvočenju je
potrebno veliko prilagajanja izvajalcem ali glasbenim sekcijam. Glasbila je treba ozvočiti z občutkom. Glasbeniki imajo na odru posebne želje. Nekdo bi imel raje bolj ozvočene bobne,
drugi bas, tretji vokale in podobno, treba je višati ali nižati nivoje.«
Na RTV je zelo močno ozvočenje
Vprašanje pa je ali je zadostno izkoriščeno.
Zvočniki so težki za nošnjo, zato so potrebni posebno usposobljeni ljudi. »Morda imamo prav
takšnih premalo, da bi ozvočenja še v večji meri
izrabili.« Stanko je v regionalnem centru Mari-
bor zadovoljen predvsem zato, ker se medsebojno razumejo. »Če imaš rad svoje delo, ni problema. Za svojo opremo skrbimo kot da je naša.
Na Melodijah morja in sonca v Portorožu sem
nedavno opazil, da sta mi zmanjkala mikrofon
in stojalo. V Križanka pa sem naslednje leto
ugotovil, da sta bila na odru pogrešana predmeta. Tehnika, ki ju je postavil, sem na to opozoril. Začel se je izmotavati, me vabiti na pijačo.
Odgovoril sem mu, da z njim ne bom šel na pijačo in naj takoj vrne mikrofon in stojalo. Zaradi
izginotja sem jih kar nekaj slišal od vodje, češ da
sem jih prodal. Oba predmeta sem imel gravirana, kar tisti, ki jih je odtujil, ni vedel. Bil je vsaj
toliko pošten, da je priznal in ukradeno vrnil.«
Molk med govorom Dolanca.
Na velikih koncertih je težko nadzirati vse
dogajanje na odru, ker je tam veliko opreme.
»Zato imamo kakšnega asistenta, ki je zadolžen
le za to, da dogajanja na odru opazuje. Glede
zaščite naročimo varnostno službo. V Dravogradu je pred leti na prireditvi med govorom
Staneta Dolanca nekdo izključil kabel za elektriko. Takoj so morali na zagovor, čeprav je kabel izključil eden izmed mimoidočih.
Če je možno, opremo zavarujemo z ograjo.
V Ljubljani je pred leti neznanec izpred cerkve
iz objestnosti presekal kabel. Iz Maribora sem
moral pridrveti z reportažnim avtom, ker ga v
Ljubljani niso mogli usposobiti. Ko sem se ponoči odpravil k avtu, ker sem v njem nekaj pozabil, me naš varnostnik ni pustil blizu. Dejal je,
‘Lepo te prosim, ne hodi mi blizu’ tako je bil
prestrašen.«
S prireditve Naša pesem v Mariboru leta
1980. Z desne Slavko Hohnjec, Urška Čop,
Davorin Zemljič in Stanko.
Tam, kjer so napeljani kabli, je zelo težavno.
Tehniki se trudijo, da napeljejo kable čim bolj
stran od ljudi, da jih ne motijo. »Tehnologija je
zelo občutljiva, kabli tudi. Vedno sem srečen, ko
je oddaja končana in gre vse mimo. Moram priznati, da sem najbolj olajšan, ko se prireditev
začne in ko slišim, da je s tonom vse v redu. Naposled sem le zaposlen v nacionalni medijski
hiši, ki mora biti drugim vzor.«
/junij 10/ kričač 15
TV oddaje
Posebna ponudba ima novo obleko
Ob stoti oddaji 9. Aprila smo v Posebni ponudbi dočakali novo
obleko – novo grafiko in scenografijo. Sredi maja pa je ugledal luč
sveta tudi nov napovednik izpod tipk mojstra Damirja Birse z režijsko pomočjo Boštjana Strojana in z odlično podlago v sliki mojstra
Rada Likona. Če še ne veste – na sporedu smo ob petkih ob 17.20,
rešujemo potrošniške težave, včasih je dovolj, da tistega, ki nečesa
ni naredil, kot bi moral, samo pokličemo. Rešili smo več kot sto potrošniških težav, potrošnikom so zaradi nas vrnili denar, zamenjali
aparate in dokončali obrtniške storitve. Če vam termin ni všeč, si
nas oglejte na spletu www-rtvslo.si/posebnaponudba/arhiv ali pa v
ponovitvi v soboto. Če pa imate kakšno potrošniško težavo: posebna.ponudba@rtvslo.si. Iščemo tudi prostovoljce za testiranja
različnih izdelkov. Za vaše mnenje o novi podobi in o vsebini oddaje
pa vas bomo tudi nagradili. Pišite!
Uredništvo Posebne ponudbe
Fotografije s snemanja
Prišli - Odšli
ODŠLI V APRILU 2010
PPE TV SLOVENIJA
DRAGO BALAŽIČ – voditelj osrednjih oddaj
PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBOR
MILAN ŽUPEVC - oblikovalec zvoka TV/RA produkcije
OE ODDAJNIKI IN ZVEZE
MARJAN PERAT - inženir telekomunikacij
PRIŠLI V APRILU 2010
PPE TV SLOVENIJA
BARBARA BREZAVŠČEK STEGEMAN – novinarka specialistka
ANDREJ DOBLEHAR – novinar specialist analitik
ROBERT TÖRNAR – oblikovalec zvoka TV/RA produkcije
PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA
ELENA GANDUSIO – tajnica režije
ODŠLI V MAJU 2010
PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA
EDVARD PROŠT – novinar specialist
ORGANIZACIJA, KADRI IN IZOBRAŽEVANJE
JANEZ STROJAN – vodja programskega projekta
PODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVN.
MARKO FILEJ – sodelavec za trženje
TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING
DEJAN POPOVIČ – vodja oddelka I
PRIŠLI V MAJU 2010
PPE RADIO SLOVENIJA
PETRA KOS – novinarka dopisnica v Sloveniji
OE ODDAJNIKI IN ZVEZE
DAMJAN ZAJC – operativni inženir
SPLOŠNE SLUŽBE
JURIJ DOLTAR – voznik terenskih ekip
16 kričač /junij 10/
NPK
Tekst: Marjan Kralj, foto: Darko Koren
Nacionalna poklicna kvalifikacija
Postopek preverjanja in potrjevanja tako imenovanega skritega znanja v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije , ki se izvaja v Izobraževalnega središča RTV Slovenija,
je sodeč po številu dobitnikov certifikata podeljenih dne 8.6.2010, že pridobil domovinsko pravico.
Skupno je v JZ , do sedaj že skoraj 140
imetnikov certifikata , ki priznava njihove
delovne kompetence na VI. stopnji strokovnosti, kar pomembno dviguje stopnjo usposobljenosti in izobrazbeno strukturo sodelavcev , povečuje njihovo samozavest in strokovni razvoj , hkrati pa odpira vprašanje kdaj in kako to problematiko
sistemsko urediti tudi v sistemizaciji
delovnih mest.
Pa pri vsem tem ne gre samo za ureditev
njihovega delovnega statusa, važnejše je
zagotovitev pogojev , ki bodo omogočali
večjo kadrovsko mobilnost in zaposlovanje
novih sodelavcev. Kot vsi vemo je obstoječa sistemizacija, na žalost, namenjena
samo obračunu plač.
Certifikate NPK So prejeli;
Oblikovalec/oblikovalka zvoka:
Alojz GAČNIK
Franc PFEIFER
Janez AHLIN
Igor PESEK
Niko LEŠNIK
Tomaž PEČAR
Štefan BENCIK
Michele CERNAZ
Tomaž HOČEVAR
Mitja PURGAJ
Branislav ZUPAN
Primož KREČIČ
Erik MALNAR
Stanislav VRBEK
Lenart VELKAVRH
Maja GASPARI
Alba KOROŠEC
Mateja PEVEC
Milan MILOŠEVIĆ
Roman ISKRA
Aleš MARKOŠEK
Marko HOČEVAR
Igor PURNAT
Matjaž PREŠEREN
Aleksander KOLARIČ
Primož HERGA
Bojan STAJNKO
Zvonko JUDEŽ
Snežana TADIĆ
Polonca MAREŠ
Samo PETAVER
Alen MAVRIČ
Uroš VIČAR
Tatjana BEKŠ
Aleksander SODNIK
Rok GOSTINČAR
Mitja SAFTIČ
Rastko RADENKOVIĆ
Martin KASTELIC
Jasenka LOJOVIĆ
Aleš OBRULJ
Montažer/montažerka slike in zvoka:
Aleš DOLINAR
Organizator/organizatorka
produkcije:
Osvetljevalec/osvetljevalka:
David PIRIH
Anton PAULOVIĆ
Oblikovalec/oblikovalka osvetljave :
Igor ŠAFHALTER
Aleksander ROS
Marko KOLENC
Barbara OBERSNEL
Tatjana SMISL
Matej SKALAR
Marjan DROZG
Janina PIRNAR
Davor ČERNELA
Teja Vidmar
Brigita KOPOREC
Jaka HEMLER
Judita KLATZER
Agata PANTAR
Tanja LIKEB
Tanja LUNAR
Mica ORNIK PUC
Dajana MAKOVEC
Tibor GEDEI
Robert SUKIČ
Nataša PILIPOVIĆ BAĆIĆ
medijske
Oblikovalec maske / Oblikovalka maske
Romana ŠMID
Vida LEVIČAR
Marija KERMELJ
Tanja KOLEŠA – VEHOVEC
Alenka PRESKAR
Alenka VIDMAR
Nataša VRENJAK
Adela KOLENC
/junij 10/ kričač 17
evropske televizije
tekst in foto: Natalija Gorščak
Luzern 2010
TV Summit v Luzernu je letos zaznamoval vulkanski prah. Naša delegacija je v Luzern potovala z vlakom in kljub temu, da je tako potovanje naporno, smo tako imeli obilico časa
za pogovore o čem drugem kot o – televiziji. Naravnost z železniške postaje smo se odpravili na prizorišče v Verkehrshaus, kjer je že potekala konferenca Science in Education Group. Ogledali smo si naboljše primere dokumenarnih filmov, ki jih ponavadi uvrščajo v predvajanje v najbolj gledane termine. Naj izpostavim meni najbolj zanimiva.
COLLECTIVE MINDS (Skupinski um)
Odličen dokumentarec o inteligenci tropov, jat, množic živali.
Snovalci dokumentarnega filma so razmišljali o tem, kaj usmerja
množico? Kako npr. mravlja ve, kam mora nesti hrano, po kateri poti
mora iti? Skupaj z raziskovalci so raziskovali kakšna je inteligenca
tropa v primerjavi z inteligenco človeka in česa se lahko od takih inteligenc naučimo. Izvedli so zanimiv poskus z robotki, ki zaznavajo
samo sled drugega, rezultati so bil isti, kot pri mravljah.
Dokumentarec je atraktivno posnet, odlično grafično in glasbeno
opremljen, poleg tega pa je v njem ravno prava mera pripovedi in izjav.
WELCOME TO NANOWORLD (Dobrodošli v nanosvetu)
Izjemno zanimiv dokumetarec France 5. Zgodba o nanotehnologiji je posneta kot zgodbe s Travel channela in ravno zaradi svoje lahkotne in dinamične forme ta svet ni videti tuj, pač pa nam postane
blizu. Poskusi, ki jih izvajajo v dokumentarcu so zabavni in duhoviti.
Animacije so odlične, govorec pripoveduje s strastjo in glasba na
odlično sliko doda le še pikico na i. Govorec je v tem dokumentarcu
bolj animator kot ilustrator, kar je novost pri dokumentarnih filmih.
Sreda je prinesla skupen dan, na katerem nas je najprej navdušila
nova generalna direktorica EBU Ingrid Delnetre. Povedala je, da kljub
vsem črnim napovedim ostaja dejstvo, da je javna televizija v zadnjih desetih letih izgubila le 10% trga, kar glede na poplavo novih
TV-postaj ni veliko. EBU namerava temeljito prenoviti, kar se ji bo,
18 kričač /junij 10/
upamo, glede na to, da ji je to uspelo na nemški švicarski televiziji,
uresničilo.
Ogledali smo si najboljše od EBU- produkcij lani in izpostaviti je
treba program Reframing Classical Music, ki je namenjen mladim
gledalcem. Norveška javna televizija je pripravila program, ki pritegne zaradi bizarnih posnetkov klasičnih glasbenikov.
Izpostavila bi še dokumentarni program France 2 z naslovom
Apokalipsa, ki prikazuje 2. Svetovno vojno v barvah, s posnetki, ki jih
še nismo videli in je spet namenjen mlajšim gledalcem, ki so navajeni slik v barvah in atraktivne montaže. 2. Svetovna vojna, kot je še
nismo videli.
Navdušil me je še program finske javne televizije, Mislim, torej
sem, kjer skozi preproste otroške risbe govori o življenjskih stvareh.
Program je na trenutke tako ganljiv, da občutljivemu gledalcu za
trenutek zastane srce.
Leo van der Goot nam je dokazoval nekaj, kar vemo – da je televizija daleč od realnosti, da tudi realityji niso realnost, da je vse v bistvu fikcija. Tudi novice so prikazane tako, kot to želimo mi, so torej fiktivni prikaz dogajanja. Ob vsem tem smo gledalci v dvorani tako
pomislili, da je pač naš subjektivni pogled že neke vrste fikcija. Ali
potem sploh obstaja realnost in kaj to sploh je?!
Prava zvezda skupnega dneva je bil Jean-Philip De Tender, programski direktor EEN, prvega programa flamske televizije, VRT. Belgijec, ki mu je uspelo nekaj, kar ni nikomur drugemu: dvignil je gledanost javne televizije s programi, ki niso komercialni, ki niso za široke ljudske množice, temveč so izbrani, za zahtevno občinstvo in
odlične produkcije, gleda pa jih v povprečju 32% gledalcev v Belgiji.
On pravi, da je najpomembneje, da v programih prikažemo PRAVE
ljudi, njihove RESNIČNE zgodbe in vse to pripovedujemo NA PREPROST in FILMSKO UČINKOVIT način. Zveni lahko, je pa to najtežje
delo, ki si ga javna televizija lahko zada. Odkrito je povedal, da on v
Cannesu (na TV-festivalu) ne najde nič pametnega, da raje vlaga v
razvoj lastnih formatov in oddaj. Poudarja, da je PRAVI SMEH tisti,
ki ga moramo spodbuditi in pokazati. Treba je BITI DRUGAČEN, pa
ne za vsako ceno in zato polovičen, SLIKO JE TREBA POKAZATI DRUGAČE, ZGODBO PRIPOVEDOVATI DRUGAČE! Pravi, da mora biti program OPTIMISTIČEN in to na vseh ravneh.
Ob zanimivih govorcih, ki so govorili tako o tehniki, ki dopušča
ogromno stvari, do programov, ki se dogajajo na več platformah, smo
obstali ob odkriti prijazni pripovedi Lucille Werner, gospe, ki zaradi
otroške paralize, ki jo je prebolela v otroštvu še danes ne hodi povsem
normalno. Hoja je ni zaustavila pri tem, da ne bi postala voditeljica in
si ne bi izmislila posebnih nagrad za hendikepirane ljudi. Želi si, da bi nagrada za hendikepirane iz samo nizozemske nagrade prerasla v vseevropsko. Lucille je vsekakor ženska, ki zmore narediti tudi to.
kultura
tekst: Klemen Markovčič
Razigrani radio na Kulturnem bazarju
Konec maja je v Cankarjevem domu potekala že druga izdaja Kulturnega bazarja v organizaciji Ministrstev za kulturo ter šolstvo in šport in Zavoda RS za šolstvo.Kulturni
bazar je namenjen predstavitvi kulturno pedagoških vsebin, zlasti za učence in dijake,
letos pa je posebej nagovarjal njihove mentorje in pedagoge.
zdaj pustimo ob strani tudi velik čustveni in miselni razvoj, ki ga v
takšni obliki nakazuje.
Radijska igra je bila tokrat nadgrajena tudi s prikazom postopkov glasbene terapije v katerega so bili kot izvajalci vključeni otroci in mladostniki Centra. Poleg njih so sodelovale še specialne
pedagoginje Vitka Markovič, Lidija Pavlin in Jana Mozetič, ter glasbeni pedagog Žiga Bižal. S strani Radia pa urednica 3. programa
Radia Slovenija, programa ARS Mirjam Bevc Peressutti, urednica
UIP Gabrijela Gruden in režiser Klemen Markovčič.
Je pa vsekakor razveseljivo, da se je dogodka udeležilo veliko število pedagogov iz rednih šol, ki jim je bila »učna ura« tudi namenjena.
Spodbujanje čustvene senzibilnosti, dojemanje drugačnosti in izmenjava (pedagoških) izkušenj pa so bili nekakšen skupni imenovalec
tega druženja, ki ga je, kot rečeno, vzpodbudila prav radijska igra.
Vtisi sodelujočih:
Sašo: Bilo mi je všeč. Imeli smo se zelo lepo.
Uredništvo igranega programa 3. programa Radia Slovenija,
programa ARS se je tudi letos na poseben način vključilo v to prireditev s samostojnim dogodkom Razigrani radio II – opazovanje
– uglaševanje – sodelovanje.
Kot pravi Urednica UIP Gabrijela Gruden je bil Razigrani radio II
»zasnovan kot spontano kreirana zvočna delavnica z mladimi
varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke
Boštjančič (CUDV) iz Drage pri Igu. Učna ura z radijsko igro za
otroke je ponudila vsem udeležencem redko priložnost tankočutne
izmenjave: prepletanje umetniško kreativnega dela in vzgojno
izobraževalne vloge tako Radia kot Centra in se je ob posebni senzibilnosti in odkritem izražanju otrok in mladostnikov pokazala v
najbolj prvinski in globoko doživeti obliki.«
Stik med Uredništvom in Centrom je pravzaprav navezala duhovita radijska igra za otroke Rdeča nogavička po besedilu Saške
Rakef in Drage Potočnjak v režiji Jožeta Valentiča. Delo z radijsko
igro in drugimi zvočnimi posnetki je namreč tudi sicer eden od že
uveljavljenih načinov dela z otroki in mladostniki iz Centra.
Je pa tokratni dogodek jasno potrdil tudi, da prav interdisciplinarnost postaja eno od temeljnih izhodišč sodobnih medijev,
umetnosti in pedagoških postopkov.
Ključni so namreč prestopi iz ustaljenih osi razmišljanj.
Posamezne vsebine, v našem primeru radijska igra za otroke, so z
vključevanjem v drugačna razmerja in procese začele presegati
samo svojo osnovno funkcijo. Ta je zdaj razširjena do te mere, da
je postala izhodišče, pobuda ali gibalo. S tem, ko je prešla svoje
osnovne okvire pa je pridobila veliko dodano vrednost saj je
po(do)kazala, da je lahko tudi učinkovito vzgojno sredstvo, če za
Danijel: Vse mi je bilo všeč. Igrali smo na instrumente. Urška je
recitirala. Poslušali smo Rdečo nogavičko.
Urška: V Cankarjevem domu sem se imela lepo. Všeč mi je bilo,
ko smo poslušali Rdečo nogavičko in ker sem recitirala pesmice.
Všeč mi je bilo, ker sem se pogovarjala z Lučko in enim gospodom.
Pozorno sem poslušala pravljico. Všeč mi je bilo, ker je Rdeča
nogavička delala hrup, ker je bila v predalu zaprta. Njen jok mi je
bil všeč zato, ker jo je Modri zaradi hrupa kregal. Najbolj všeč mi je
bilo, da se pravljica srečno konča. Dobro sem se imela. Želim si, da
bi se spet srečali, da se bom spet potepala.
Franci: Na kulturnem bazarju mi je bilo vse všeč.
/junij 10/ kričač 19
kultura
Denis: Všeč mi je bilo, ko smo poslušali Rdečo nogavičko.
Tatjana: Najbolj mi je bila všeč glasba in plakat mavrice.
Poslušali smo tudi pravljico.
Domen: Počutil sem se v redu.
Žiga Bižal, glasbeni pedagog: Predstavitev naših učencev in
glasbene dejavnosti, ki jo izvajamo v našem Centru je bila zanimiva izkušnja za vse nas, čeprav moram priznati, da smo večkrat
izpostavljeni javnosti in nam takšne situacije niso tuje. Čutil sem,
da so naši otroci in mladostniki sproščeni in, da jih okolica ne moti
pri njihovem umetniškem izražanju, bilo bi pa zelo zanimivo, da bi
se nam naslednjič pri naši aktivnosti pridružili tudi naši opazovalci in preko ustvarjanja inprovizirane glasbe vzpostavili še tesnejši
in pristnejši stik z našimi otroci in mladostniki.
Vitka Markovič, specialna pedagoginja: Zelo zanimiva nova
in prijetna izkušnja za vse nas in za naše učence. Želimo si še
podobnega sodelovanja.
Lidija Pavlin, specialna pedagoginja: Učenci in pedagogi
CUDV Draga se radi odzovemo povabilu k sodelovanju na različnih
prireditvah, kjer lahko predstavimo utrip našega dela in življenja.
Sodelovanje na Kulturnem bazarju je bilo za vse novo doživetje in
zanimiva izkušnja. Naši učenci so na glasbenem področju običajno še bolj aktivni in ustvarjalni, nekoliko jih je omejila postavitev
opreme v sobi, kjer smo se predstavili. Pogrešali smo sodelovanje
in večji odziv naših opazovalcev, saj smo se predstavili preko
improvizirane glasbene delavnice. Upam, da bomo z RA SLO še kdaj
sodelovali.
Jana Mozetič, specialna pedagoginja: Veseli smo vsakega
povabila, ki nam omogoči, da se predstavimo tudi izven našega
Centra. Za otroke in mladostnike je lepo doživetje, da lahko pokažejo kaj znajo in delajo, za nas delavce pa ena izkušnja več in spodbuda za delo.
Lili Krek (1929 - 2010)
V 82. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka Lili Krek. Sodi med povojne
pionirje slovenskega radia – na Radiu
Ljubljana se je zaposlila davnega leta 1948
in delala predvsem v glasbenem programu.
Takrat je bila radijska stavba ob
Kolodvorski ulici le enonadstopna. V njej
so bila uredništva ter studii za oddajanje
tekočega govornega sporeda ter za prva
dramska snemanja, oddaje z glasbenimi
20 kričač /junij 10/
ansambli pa so “živo” potekala še iz studia
na Cankarjevi cesti. Ker v tistih časih še
niso poznali strogo določenih “delokrogov”, je bila gospa Lili vpeta v različna
področja radijskega glasbenega dela: bila
je organizatorica javnih oddaj (Pokaži, kaj
znaš!), redaktorica (Želeli ste, poslušajte!),
veliko pa je snemala tudi na terenu. S
soprogom, skladateljem in pedagogom
Urošem Krekom, ki je bil od leta 1947
urednik za simfonično glabo in pozneje do
leta 1958 glavni urednik glasbenega programa Radia Ljubljana, sta za naš program
in za glasbenonarodopisni inštitut pri
Znanstvenoraziskovalnem
centru
Slovenske akademije znanosti in umetnosti zbirala, zapisovala in snemala folklorno
glasbeno izročilo predvsem z obrobnega
slovenskega etičnega ozemlja: Rezije,
Koroške in Porabja. V letih pred upokojitvijo leta 1981, je bila Lili Krek tajnica in
sekretarka TOZD-a Glasbeni program. Leta
1975 je bila odlikovana z redom zaslug za
narod III. stopnje.
(P. Jakopič)
Zahvala
Ob smrti mojega ljubega moža Janka
Berčiča se zahvaljujem kadrovski službi za
objavljeno osmrtnico v Delu ter vsem
moževim nekdanjim sodelavcem in prijateljem z RTV-ja za izrečeno sožalje, še posebej njegovim kolegom – kamermanom, ki
so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Mirjam Berčič
Zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota Juraja Koceta - Đuke, upokojenega TV
snemalca in realizatorja - režiserja na televiziiji Koper - Capodistria, se vam v imenu
družine iskreno zahvaljujem za izrečena
sožalja, prijazne besede in darovano cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji
poti.
žena Lučka z družino
nogomet
Nogometna vročica
na Televiziji Slovenija
Božena Zabret / Jože Dravik; photo by Tomaž Gasparič
Svetovno prvenstvo v nogometu je več kot športni dogodek. Je
igra, spektakel in čista obsedenost. Zato so se v Uredništvu napovednikov in TV promocije odločili za način promocije, ki krši komunikološka pravila oglaševanja športnih dogodkov in se oddaljuje od
uporabe klasičnih športnih arhetipov in apelov. Namesto poudarjanja akcije in spektakularnosti, so tokrat stavili na humor in absurd.
Šest utrinkov navijaško nogometne obsedenosti, kjer komuniciranje s svetom teče le še preko sodniških piščalk, je spisal scenarist Rok
Lunder, režiral Boštjan Strojan, posnel pa direktor fotografije Rado
Likon. Vse v enem samem dnevu na petih lokacijah v Ljubljani, od
lokala Druga pomoč in pohištvenega salona Rezidenca do Tivolija,
Trnovega in novega stadiona Stožice. V igralskih vlogah se pojavlja
cela vrsta sodelavcev RTV Slovenija, v večini iz Uredništva napovednikov, pa tudi dolgoletna producentka razvedrilnega programa Božena Zabret, ki se je v vlogi obsedene navijačice odrezala več kot izvrstno. Skupaj je v tem organizacijsko zahtevnem projektu sodelovalo skoraj dvajset ljudi, večina igralcev in statistov je bila pripravljena igrati brezplačno.
Promocijski spoti se vsakodnevno predvajajo od 28. maja do 11.
julija. Želimo, da bodo poleg uspešnega promoviranja tega enkratnega dogodka, na obraze gledalcev priklicali še kak nasmeh več.
Tivoli; Rado Likon, Boštjan Strojan in Rok Lunder photo by Milena Rupar
/junij 10/ kričač 21
upokojenci in planinci
Dravinjska dolina
Sredi, za mnoge najlepšega meseca, smo
se upokojenci RTV-ja odpravili na izlet po
dolini reke Dravinje, ki je najbolj ohranjena
nižinska reka v Sloveniji, saj ima na
daljšem odseku ohranjeno naravno strugo.
Ogledali smo si vas Studenice, ki leži pod
Bočem in se osvežili z izvirsko vodo
Toplega potoka. Ker prazna malha ne stoji
pokonci, smo se ustavili v Križeči vasi, kjer
so nas lepo postregli. Pridni vaščani
uspešno delujejo na področju urejenosti
vasi, zato so leta 2005 dobili priznanje za
najlepšo vas ter srebrno priznanje v tekmovanju evropskih krajev Entente Florale
Europe v letu 2006.
Marija Miklič
Botanika
V lepem sončnem dopoldanskem majskem dnevu smo se spet družili upokojenci RTV-ja. Ponovno smo obiskali ljubljanski
Botanični vrt, ki je sicer v gradnji oz. v
prenovi, pa zato nič manj lep. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali znane in
manj znane rožice.
Marija Kisovec
Izlet na Slavnik
Planinci planinskega društva RTV smo
zelo dejavni pohodniki, saj smo letošnje
leto prehodili že nekaj planinskih tur. Sredi
aprila smo šli proti Primorski skupaj z
Vrhničani, saj bi nam drugače kar nekaj
manjkalo (so izvrstni pohodniki in dobri
prijatelji). Dan je bil kot naročen za hojo,
saj ni bilo ne prevroče in ne prehladno.
Slavnik ima kar lepo število izhodiščnih
točk in je primeren za vse planince, tudi za
take z malo manj kondicije. Mi smo se
odločili, da se nanj povzpnemo iz vasi
Podgorje in pot zaokrožimo, kot bi zašpilili klobaso. Pot se je skozi pomladno prebujajočo naravo blago vzpenjala skozi
mešan listnati gozd skoraj vse do vrha.
Oddajnik RTV-ja in Tumova koča, ki pa
je tudi zelo obljudena in lepo vzdrževana,
sta bila dobršen kos poti naš vidni cilj, ki so
ga tega obiskale tudi številne ženske iz vse
Slovenije, ki so bile onkološko hospitalizirane. Sklepna misel dneva planincev je bila
tudi tokrat usmerjena v novo pohodno
dogodivščino, naskok na Angelsko goro in
Snežnik.
Drago Car
22 kričač /junij 10/
razvedrilo
TELEVIZIJKA S SLIKE
GORSKA
PODROČJE,
MRČES V PODIRANJE,
RASTLINA Z
KI MU
NESNAŽNIH RUŠENJE
RUMENIMI
VLADA
PROSTORIH
ZEMLJE
CVETI
EMIR
BELGIJSKI
ATLET
(KEVIN)
IZ: SRNA
ZLITJE,
ZLIV
ZARJAVELOST
KRMA ZA
GOVEDO
NEMŠKI
FILOZOF
(KARL
THEODOR)
SAMODEJEN
STROJ
CENTRI,
SREDIŠČA
NORVEŠKI
KNJIŽNI
JEZIK
TEKMOVALEC V KROSU
ZALOGA
REŽISER
KUROSAVA
ODSTOP
PRAVICE
MAJHEN
KRAK
MOČVIRSKA
RASTLINA
BELO
PRIMORSKO
VINO
SESTAVIL
JOŽE
PETELIN
Rešitev nagradne križanke s
svojim nalovom pošljite najkasneje do 31.8.2010 v uredništvo na naslov: RTV SLO,
Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,
(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenci
za pravilne rešitve dobijo: 1.
nagrada: 3 kasete ali zgoščenke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti ali
zgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1
kaseta ali zgoščenka ZKP;
Rešitev prejšnje križanke:
HELENA LOVINČIČ. Tokrat smo
izžrebali: 1. NAGRADA: Tanja
Prinčič, Kersnikova 10, 1000
Ljubljana,
2.
NAGRADA:
Barbara Stanovnik, dnevno
informativno uredništvo Radia
Slovenija, 3. NAGRADA: Tomaž
Pollak, Kurilniška 16, 1000
Ljubljana.
NAGRAJUJE
ZKP RTV SLO
www.rtvslo.si/zkpprodaja/
ENAČAJ
MILJONSKO
MESTO V
NIGERIJI
RODOVNA
HRVAŠKI
KRAJ OB
KOLPI
SKUPNOST
AVST.
SMUKAČICA
(OLGA)
HRVAŠKO
OBMORSKO
MESTO
(BURJA)
FINSKI
ATLET
NURMI
ARABSKO Ž.
IME (IZ ČRK
DARI)
JAZONOVA
LADJA
KRAJ PRI
LJUBLJANI
LASTNOST
NEKATERIH
ZAIMKOV
KITAJSKA
UTEŽNA
MERA (IZ
ANT)
NEČLENAST
ČREVESNI
ZAJEDALEC
TANTAL
Kričač vabi vse tiste, ki
vas kaj zanima v zvezi z
delom in načrti RTV
Slovenija, da vodstvu
postavijo javno vprašanje in uredništvo bo pri
odgovornih našlo in
objavilo odgovore, v
novi rubriki,
Zanima me ...
Vabljeni k soustvarjanju
našega Kričača.
Neprijetno
Direktorja se srečata in prvi pravi: "Kaj je s teboj? Nekam potrt si." "Kaj ne bi bil! Žena me je zalotila s hišno pomočnico." "Res nerodno." "Pa to še ni najhuje. Zdaj grozi, da bo vse povedala moji tajnici."
Gneča
Gresta dva kamenčka po kamnolomu, pa pravi en: "Stari, glej kaka gneča."
/junij 10/ kričač 23
začetek
tekst: D.K.
Matej Rijavec
Igor Bergant
Branko Zupan
Nogomet
Števila ekipa RTV Slovenija
spremlja letošnje SP v nogometu.
Skrbeli bodo, da bo v naših domovih in številnih lokalih ter drugih
zbirališčih množic, vsepovsod je
videti televizijske sprejemnike,
marsikje pa so prižgani tudi radijski sprejemniki, znano, slišano in
videno, vse,kar bo povezano z
nogometom. Še toliko bolj, ker
smo zraven in ker se tke nova
zgodba o športnem uspehu,
čeprav je največji dosežek že v slovenskih rokah. Zavoljo znanja,
dela in želje po uspehu. V Afriki so
naši sodelavci;
Igor Tominec
Boštjan Janežič
24 kričač /junij 10/
Saša Jerkovič
Ivo Milovanovič
Peter Kavčič
Luka Petrič
Andrej Stare