S P O D E Ž E L JA . S I št. 4 / 2011, 1. oktober 2011 OCENA LETOŠNJE LETINE GROZDJA IZBRUH ZLATE TRSNE RUMENICE REZULTATI NAGRADNE IGRE S PODEŽELJA.SI KAKO DO STANOVANJSKEGA KREDITA SPECITE BELOKRANJSKO POGAČO OBETA SE ODLIČEN VINSKI LETNIK »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!« ■ IZ INTERVJUJA DUŠAN BREJC Slovenija mora postati prepoznavna nakupna vinska destinacija. Da bi to postala, pa se morajo vinarji bolj povezati in se odločno usmeriti v trženje. ■ GROZDJE ZA ZDRAVO SLADKANJE Grozdje je vsestransko sadno zdravilo in učinkovit čistilec telesa, ki so ga poznali že stari Egipčani. Danes pa je grozdje najbolj razširjena sadna vrsta na svetu. NAGRADNA IGRA NAGRAJENCI ŽREBANJA NAGRADNE IGRE Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: Nagrado – darilni bon v vrednosti 40 EUR za slovenske zadružne proizvode prejmejo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 Avgust Alič, Medvode Peter Bale, Šentjanž Mato Barišič, Medvode Jožica Blatnik, Šentjernej Peter Borko, Cerkvenjak Branko Božnik, Dobrna Zlatka Drnovšek, Čemšenik Ana Glinik Kotnik, Prevalje Jožef Gomezel, Dutovlje Matej Gorenšek, Kotlje Roman Gregorn, Šentjur Štefanija Horvat, Murska Sobota Diana Irgolič, Radenci Alojz Jelen, Križevci pri Ljutomeru Miran Kavdik, Šmartno pri Slovenj Gradcu Franc Kežman, Dobova Frederik Korat, Trbonje Milan Kranjc, Gornja Radgona Andrej Kranjec, Apače Marko Lapanja, Slap ob Idrijci Metka Lavrinšek, Krško Mirjana Leskovec, Griže Martin Matko, Čemšenik Matej Mlinar, Črna na Koroškem Gal Motore, Sevnica Dejan Osredkar, Šmartno pri Litiji Majda Pavšer, Kotlje Anton Perko, Zgornja Velka Jožica Peršoh, Hajdina Anica Petje, Prosenjakovci Darinka Podržaj, Šentrupert Filip Pogačnik, Kropa Irena Polajnar, Cerklje Metka Pražnikar, Laško Janko Prebil, Horjul Danica Rangus, Otočec Marija Raspet, Cerkno Simona Režonja, Šentjanž na Dolenjskem Marjan Rudolf, Ljutomer Marija Ruperčič, Šentjernej Biserka Rutnik, Slovenj Gradec Bernarda Sapač, Križevci Elizabeta Satler, Loče Ivan Šimenko, Videm pri Ptuju Olga Šparakl, Ljutomer Henrik Šrok, Jarenina Dragica Trobec, Tolmin Marjeta Valas, Srpenica Ivan Vidmar, Trebnje Zvone Vrabec, Šentrupert Vsi drugi prejemniki nagrad so objavljeni na spletni strani www.spodezelja.si. Nagrajencem iskreno čestitamo! S PODEŽELJA.SI Nagrado – knjigo o poticah prejmejo: Martin Vukšinič, Metlika Julia Vodnjov, Primskovo Erik Pezdir, Brezovica Branko Šnajder, Jakobski Dol Ivan Juvan, Šoštanj Nagrado – knjigo o sirih prejmejo: Alojz Senčar, Zgornja Velka Andreja Burnik, Gorenja vas Olga Podhraški, Šmarje pri Jelšah Majda Krašnja, Škocjan Ludvik Novak, Bodonci Nagrado - slovensko majolko prejmejo: Janez Stopar, Metlika Helena Kozorog, Ljubljana Olga Mlaker, Laško Danijel Vidic, Loka pri Zidanem Mostu Marjan Šuštar, Trebnje UVODNA MISEL Ivan Kure, predsednik Kmetijske zadruge Metlika S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. oktober 2011 ISSN 2232–4038 LETOS SO TRTE BOGATO OBRODILE Pred nami je čudovit letnik 2011, obilen, zdrav, bogat z aromami in sladkorjem. Kakor da bi trta hotela vinogradnika spodbuditi, da jo še nadalje neguje in ohranja. Kljub dobremu letniku pa je večina vinogradnikov zaskrbljena. Tako tisti, ki grozdje pridelajo sami in tržijo vino, kakor tudi tisti, ki prodajajo grozdje. Zmanjšala se je prodaja vin v trgovske sisteme, na splošno pa se zmanjšuje tudi poraba vina. Vzrokov za krizo v vinogradništvu je veliko. Če se ozremo v preteklost, so se težave začele s povečano davčno stopnjo, ko se je davek na dodano vrednost z 8,5 povečal na 20 odstotkov, hkrati pa so bile tudi trgovske marže izjemno visoke. Tako se je zmanjšala prodaja vin v trgovske sisteme. Vse to pa je povzročalo idealne razmere za razvoj sivega trga. Zaradi neenakih pogojev poslovanja so velike kleti izgubljale dohodek, primanjkovalo je sredstev za promocijo, za nastope na novih trgih, posledično se je zniževala tudi cena grozdja. Sivi trg se je krepil vse do trenutka, ko je tudi temu trgu zmanjkalo potrošnikov. Slabemu položaju vinogradništva in vinarstva je botrovala še zakonodaja, ki z visokimi kaznimi kaznuje vsak promil, svoje so dodali še tuji diskonti s ponudbo cenenih vin. Ob letošnji bogati letini bi se vsekakor morali zazreti vase, in to vsak udeleženec v verigi, zlasti pa v politiki in v organizacijah, ki zastopajo kmete vinogradnike. Če hočemo, da bodo naši griči še vedno posajeni s trto, da se bomo tudi v prihodnje veselili dobrih trgatev, bo treba od besed pristopiti k dejanjem. V nasprotnem primeru bo v vinogradih pela sekira, našo deželo pa bosta zarasla trnje in robida. Škoda bi bila neizmerna, saj na večini teh površin ni mogoče pridelovati drugih kultur. Veliko kmetij bi izgubilo pomemben del dohodka. Ne bi bil rad pesimist, vendar ocenjujem, da je v tej panogi trenutno v Sloveniji najtežje. Rešitve so. Tudi država ima določena sredstva za promocijo na tujem, vendar je na potezi celotna veriga – od vinogradnika, kleti, trgovine in politike. Z reševanjem sedanjega stanja že predolgo odlašamo. 3 AKTUALNO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO V SLOVENIJI V Sloveniji je registriranih osemindvajset tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih dobrih 16.000 hektarov vinogradov. Z letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo dobrih 21.500 hektarov vinogradov. V povprečju v Sloveniji letno proizvedemo do 90 milijonov litrov vina v treh vinorodnih deželah – Primorski, Posavju in Podravju. Po podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se 42 odstotkov površin vinogradov nahaja v podravski vinorodni deželi, 17 odstotkov v posavski ter 40 odstotkov v primorski vinorodni deželi. Grozdje in vino skupaj v zadnjih letih predstavljata med 9 in 12 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje, kar je največ med rastlinskimi pridelki. Slovenski vinogradniki gojijo 48 priporočenih sort vinske trte. Za Slovenijo je značilna velika razdrobljenost vinogradov, saj več kot 90 odstotkov pridelovalcev obdeluje manj kot en hektar vinogradov. Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk, ki ima približno 600 vrst. Grozdje in vinsko trto so gojili že v starih civilizacijah, zato ima večtisočletno tradicijo. Celo stari Egipčani so jo že poznali. Prvotna domovina vinske trte pa naj bi bila v okolici Kavkaza. Rimljani so vinsko trto med osvajanji po Evropi nasadili tudi v bolj severnih predelih, čeprav trta najbolje uspeva v sončnih in suhih okoljih južnih krajev. Danes je grozdje najbolj razširjena sadna vrsta na svetu. Samo v Evropi pridelajo dve tretjini svetovnega pridelka, od tega skoraj tri četrtine predelajo v vino. Konec 19. stoletja je Slovenijo in Evropo prizadela huda trtna uš in takrat je izumrlo veliko slovenskih avtohtonih vrst grozdja oziroma trte. Nadomestili so jih s prinešenimi iz Amerike, med njimi je tudi pri nas nekdaj zelo razširjena šmarnica. J. P. 4 Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji letno pridelamo med 80 in 90 milijonov litrov vina, pri čemer ga je 30 do 40 odstotkov za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Zavezanci za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina so namreč tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo. Slovenija vino tudi uvaža, predvsem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Največ vina v Slovenijo prispe iz Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Glavni trgi za izvoz slovenskega vina so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ZDA in v zadnjih letih Češka. B. J. AKTUALNO KAJ O LETOŠNJI TRGATVI IN VINSKI LETINI PRAVIJO ZADRUŽNI VINOGRADNIKI IN VINARJI: Janez Živič direktor KZ Krško: »Vsekakor je letnik 2011 eden boljših v zadnjih letih, kar kažejo tudi vsi parametri. Nekoliko manjši pridelek bo pri belih sortah, na nekaterih območjih tudi zaradi toče. Z našimi člani smo sklenili pogodbe za 1.800 ton grozdja, od tega za 1.550 ton iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ostalo pa iz bizeljsko-sremiškega. Povprečna odkupna cena bo okrog 40 centov za kilogram, podobno kot v lanskem letu. Možna pa je tudi vmesna korekcija navzgor pri dobrem poslovanju čez leto. Naše vino prodamo v glavnini na domačem trgu, pri izvozu pa glavne aktivnosti potekajo predvsem na hrvaškem trgu. Prodajne aktivnosti na domačem trgu so podprte tudi s promocijami v sklopu Ukrepa 133. Konec leta 2011 bo na trgu že cviček PTP letnika 2011.« Foto: arhiv KZ Krško pričakujemo izjemna vina. V kleti Pesnica bomo letos odkupili okoli 100.000 litrov mošta različnih sort, s poudarkom na aromatičnih sortah. Večino vina prodamo pod blagovno znamko GALANTES v vinoteki na lastnem dvorišču, prisotni pa smo tudi na policah v velikih trgovskih mrežah. Cene so v primerjavi z lanskimi za okoli 10 odstotkov višje.« Janez Valič vinogradnik in predsednik KZ Vipava, ocenjuje letošnji letnik po kakovosti kot odličen. Kmetijska zadruga Vipava je odkupila 3.287.240 kg grozdja od 470 vinogradnikov, v razmerju 61:39 v korist belih sort. Foto: arhiv VK Goriška Brda Silvan Peršolja direktor Vinske kleti Goriška Brda: »Letošnja trgatev je zgodnja in količinsko povprečna. V klet bomo skupno sprejeli okoli 6700 ton grozdja, kar je v primerjavi z lani okoli 9 % manj. Izpad zaradi toče in sušnega vremena je povzročil, da bo dejanski pridelek za 15 % manjši od pričakovanega. Letošnji letnik bo po kakovosti izjemen in primerljiv letniku 2003. Pričakujemo sadna, bogata in strukturna vina z ne previsokimi stopnjami alkohola. Veseli smo tudi kakovosti letošnjega pridelka pri rdečih sortah, ki jih poleg intenzivne barve in strukturnosti zaznamuje tudi visoka vsebnost zdravju koristnih fenolov. Cena za kilogram grozdja se tudi letos v povprečju giblje okoli 40 centov za kilogram.« A. J. Foto: arhiv Milivoj Trstenjak Milivoj Trstenjak enolog v kleti Pesnica, letošnjo letino ocenjuje takole: »Ob zelo ugodnih vremenskih razmerah smo že v času cvetenja vinske trte beležili znatno prednost, saj smo prve cvetove na srednje poznih sortah opazili že malo po 20. maju 2011. Zaradi obilice sončnih ur in zelo toplih dni smo začeli s trgatvijo 10. septembra 2011. Grozdje je bilo v odličnem zdravstvenem stanju s sladkornimi stopnjami okrog 90 Oe°. Iz teh vrhunskih moštov lahko ob primernem kletarjenju slovenske vinorodne dežele. Na posebej pripravljeni okrogli mizi pa je pomagala odpreti širšo razpravo o odnosu mladih do vina, saj ugotovitve kažejo, da mladi praviloma vina ne pijejo ter da tudi zelo malo vedo o užitkih, ki jih daje kulturno in zmerno uživanje vina. In kako vinska kraljica Simona Žugelj napoveduje letošnjo letino grozdja? »Po tistem, kar so mi povedali vinogradniki, bo pri nas v Beli krajini in tudi drugod po Sloveniji odlična, zato lahko pričakujemo vinski letnik, ki se bo zapisal v zgodovino.« D. S. FOTO: arhiv Simona Žugelj Vinska kraljica Simona Žugelj Simona Žugelj, 22-letna študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer turizem, je doma iz Čuril pri Metliki, kjer na kmetiji, ki se že 35 let ukvarja s trsničarstvom in vinogradništvom, živi s staršema, starima staršema in bratoma. Krono so ji nadeli 14. januarja letos in odtlej se Simona Žugelj kot vinska kraljica udeležuje številnih sejemskih, turističnih in drugih javnih prireditev ter na njih govori o slovenskem vinu, vinski kulturi nasploh ter predstavlja 5 STROKOVNJAK AKTUALNO SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Ksenija Jalšovec, vodja službe razvoja bančnih storitev pri Deželni banki Slovenije KAKO DO STANOVANJSKEGA KREDITA? Potrebujete kredit za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše ali obnovo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše? V banki najprej preverimo vašo kreditno sposobnost. Osnova za določanje kreditne sposobnosti za stanovanjski kredit je: • za zaposlene: povprečna neto mesečna plača kreditojemalca v zadnjih treh mesecih pred odobritvijo kredita, • za upokojence: izplačana pokojnina kreditojemalca v zadnjem mesecu pred odobritvijo kredita po podatkih iz »Obvestila ZPIZ-a«, • za kmetovalce: katastrski dohodek, dohodek (promet) preko zadruge ali druge odkupne organizacije, promet iz naslova opravljanja dejavnosti na računu kreditojemalca pri banki, dohodek iz morebitnega delovnega razmerja ali pokojnine kreditojemalca ter prejemki iz naslova subvencij in pomoči, • za samostojne podjetnike in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklic: 1/36 neto oziroma 1/56 bruto osnove, od katere kreditojemalec plačuje prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V Deželni banki Slovenije lahko izbirate med stanovanjskim kreditom: • z odplačilno dobo do 120 mesecev s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, • z odplačilno dobo do 240 mesecev s spremenljivo obrestno mero ali • z odplačilno dobo do 360 mesecev s spremenljivo obrestno mero. Pri kreditu s fiksno obrestno mero so mesečni obroki ves čas odplačevanja kredita enaki, pri spremenljivi obrestni meri se le-ti spreminjajo v skladu z gibanjem EURIBOR. Kredit je treba ustrezno zavarovati, pri zavarovalnici ali z zastavo nepremičnine. Informacijo o dokumentaciji, ki jo potrebujete za pridobitev stanovanjskega kredita, dobite v poslovalnicah banke, kjer vam bomo z veseljem odgovorili tudi na vsa dodatna vprašanja. KAJ JE OBVEZNICA? dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak PONUDBA IN SPREJEM PONUDBE PRI PRODAJI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče leži. Ponudba mora vsebovati osebne podatke prodajalca, podatke o zemljišču, ceno in morebitne druge prodajne pogoje. Upravna enota mora ponudbo nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave ter poslati občini in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva objave ponudbe na oglasni deski upravne enote. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, mora pisno izjavo o sprejemu ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vložiti na upravni enoti. Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v predpisanem tridesetdnevnem roku. Če v roku 30 dni nihče ni sprejel ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, ponudbo ponoviti. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zaveže, da bo imetniku obveznice periodično izplačeval obresti, ob dospelosti pa tudi glavnico. Shema izplačil se imenuje amortizacijski načrt. Obveznice so dolgoročni vrednostni papirji z zapadlostjo, daljšo od enega leta, lahko pa tudi 10 let in več. Kreditno tveganje obveznice je odvisno od kreditne sposobnosti izdajatelja in je ponavadi najmanjše za državne obveznice. Bonitetne hiše ocenjujejo in objavljajo kreditno tveganje in bonitetne ocene posameznih izdajateljev. Večje ko je tveganje, višja je tudi donosnost do dospetja, ki jo naložba v obveznico prinaša. Poleg kreditnega tveganja na ceno obveznic vpliva tudi tekoče gibanje tržnih obrestnih mer. V primeru povečanja tržnih obrestnih mer cena obveznic pade in obratno. Kapitalski dobički, realizirani z naložbo v obveznice v Sloveniji, niso obdavčeni, izplačane obresti pa so predmet obdavčitve z 20-odstotno davčno stopnjo. A. G. 6 ZAKONODAJA SPREJETA NOVELA ZAKONA O VINU Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu, ki je bil sprejet 2. septembra 2011 v Državnem zboru RS, omogoča, da se lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, pod pogoji, ki jih določa zakon, ukvarjajo s pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov tudi iz določene količine grozdja, ki ni njihov lastni pridelek, če je bil njihov lastni pridelek pomembno zmanjšan zaradi naravne nesreče, kar pomeni, da je pridelek najmanj 60-odstotno manjši od triletnega povprečja, kot je vpisan v Register pridelovalcev grozdja in vina. Grozdje mora biti pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja. A. J. ZLATA TRSNA RUMENICA Fitosanitarne službe so v letu 2011 pri pregledih vinogradov odkrile večje izbruhe zlate trsne rumenice v okolici Izole ter na lokaciji Grintovec v slovenski Istri in na Krasu v Danah pri Sežani, nove okužbe pa so bile ugotovljene tudi v že obstoječih žariščih na Goriškem in v okolici Novega mesta. Zato je Fitosanitarna uprava 2. septembra 2011 izdala novo odločbo, s katero so bila določena nova žarišča okužbe v slovenski Istri in na Krasu ter razširjena obstoječa žarišča v okolici Izole, na Goriškem ter v okolici Novega mesta. Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée, zmanjšuje količino in kakovost pridelka, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. S pomočjo prenašalca ameriškega škržatka se okužba v vinogradu hitro širi. Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni vinske trte je pomembno, da vinogradniki v žariščih okužbe še pred naslednjo rastno dobo uničijo okužene trte v skladu z odločbami fitosanitarne inšpekcije, v letu 2012 pa bo potrebno dosledno zatiranje ameriškega škržatka po napovedi javne službe za varstvo rastlin. Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo vinograde in v primeru, da najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko-gozdarskem zavodu ali inštitutu ali Fitosanitarno upravo. Še posebno je treba biti pozoren, če se število simptomatičnih trt v vinogradu povečuje. Samo s pravočasnim odkrivanjem bolezni in z zgodnjim ukrepanjem lahko preprečimo veliko gospodarsko škodo. Več informacij o razmejitvah in ukrepih je na spletni strani Fitosanitarne uprave: http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Rumenice/ RumenicePosObv/RumenicePosObv.asp. AKTUALNI RAZPISI: Foto: arhiv MKGP Javni razpis Slovenskega regionalno-razvojnega sklada za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti. Rok za oddajo prijav je 28. 10. 2011. Podrobnejše informacije na tel. 01/836 19 53 ali preko elektronske pošte na naslovu: info@regionalnisklad.si (Sektor za izvajanje spodbud Sklada) Javni razpis Slovenskega regionalno-razvojnega sklada za dodeljevanje sredstev projektom na območju avtohtonih narodnih skupnosti za leto 2011. Rok za oddajo prijav je 7. 10. 2011. Informacije lahko pridobite v Sektorju za izvajanje spodbud Sklada: tel. 01/836 19 53. Javni razpis za pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011. Podrobnejše informacije na info točki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel. 01/580 77 92, in spletni strani http://www.arsktrp.gov.si. Javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep podpore kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane. Podrobnejše informacije na info točki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel. 01/580 77 92, in po elektronski pošti: aktrp@gov.si. Javni razpis za predložitev projektnih predlogov v okviru Sklada za nevladne organizacije in Sklada za male partnerske projekte v okviru partnerstva v Sloveniji, ki se sofinancira iz švicarskega prispevka. Rok za oddajo vlog je 10. 10. 2011. Podrobnejše informacije na tel. 01/425 70 65 in 01/542 33 50 ter na spletni strani: http://www.svicarski-prispevek.si/. Pripravila: B. J. Pripravila mag. Erika Orešek, Fitosanitarna uprava RS 7 INTERVJU KAŽE, DA BO LETNIK 2011 VINO STOLETJA Intervju z Dušanom Brejcem, direktorjem Vinske družbe Slovenije Če je vreme ne bo preveč zagodlo, bo letina slovenskega grozdja po razmerju sladkorja in kisline tako kakovostna, da bo letniku 2011 omogočila postati vinski letnik stoletja, je prepričan direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Na 21 tisoč hektarih vinogradnih površin bomo torej po pričakovanjih letos v Sloveniji pridelali okoli 80 milijonov litrov kakovostnega vina. Koliko od tega ga bomo Slovenci spili in koliko prodali na tuje? Podobno kot drugod v državah EU se poraba vina na prebivalca tudi v Sloveniji zadnjih dvajset let niža in zdaj v povprečju znaša 45 do 50 litrov vina letno na osebo. A za nas je značilno predvsem to, da več kot 90 odstotkov doma pridelanega vina ostane v Sloveniji, izvozimo ga le okoli 7 odstotkov. Seveda si želimo, da bi se ta količina podvojila na 15 milijonov litrov vina, vendar se takšni načrti ne uresničujejo hitro. Dušan Brejc osebno Oče je bil tisti, ki je Dušanu Brejcu, po izobrazbi agronomu z diplomo poklicna pot, ki mu je omogočila enološko specializacijo v Franciji in ga vino razmeroma lahko pridelati, a zelo težko prodati. Ponosen je na svo športu, od smučanja in kolesarjenja do igranja badmintona in tenisa. Ko konvent svetega Urbana. Foto: arhiv Dušan Brejc 8 INTERVJU Torej je izvoz vina premajhen? Seveda, izvožena količina je glede na pridelek in pridelavo vin razmeroma majhna, zato je v tem trenutku po mojem ključno vprašanje slovenske vinske ekonomije to, kako predvsem na tuje trge prodati večjo količino dobrega vina srednjega cenovnega razreda. Zakaj tako skromen izvoz, ko pa vemo, da znamo v Sloveniji narediti zelo kakovostna vina? Res je, naša enološka stroka ima veliko znanja, kar je posebej dokazala v zadnjih desetih letih, ko je sprožila velik napredek pri kakovosti vin ter njeni prilagoditvi določenemu slogu vina. Prav ta slog pa je tisto nekaj več, tisti presežek, tista modna muha in trend, ki na svetovnem trgu zagotavlja kupce in seveda vpliva na višjo ceno vin. Kljub opaznemu napredku in obilici znanja v enološki stroki pa se prodaja naših vin na tuje ni opazno povečala. Dušan Brejc v družbi Jorga Sieversa, novinarja nemške revije Weinwirtschaft Foto: arhiv Dušan Brejc Kje so razlogi? Po mojem smo na področju vinske ekonomije v Sloveniji preveč proizvodno in premalo tržno usmerjeni. Kar pomeni, da vinarji točno vedo, kako vino pridelati, tudi tisto najboljše, ki na tujem dobiva zlata odličja, ne ukvarjajo pa se s pridelavo vin, ki bi bila ljudem na splošno všeč pri osebni porabi in bi jih bilo mogoče prodajati tudi na tuje. Slovenci še vedno delamo veliko napako, ko uspeh prestižnih vin enačimo z uspehom panoge. Kje je po vašem rešitev? Slovenija mora postati prepoznavna nakupna vinska destinacija. Da bi to postala, pa se morajo vinarji bolj povezati in se odločno usmeriti v trženje. Kakšno vlogo ima pri uresničevanju tega cilja Vinska družba Slovenije? V družbo je povezanih 25 družbenikov, med katerimi so tudi vse večje vinske kleti v državi. Zdaj se trudimo, da bi z vinarji in vinogradniki povezali še tržnike, saj je počasi le prevladalo spoznanje, da samo s sodelovanjem lahko pridemo do vina, ki bo imel na mednarodnem trgu veljavo in ga bomo zato lahko tudi dobro prodali. Damjana Stamejčič iz enologije, vcepil spoštljiv odnos do vina. Nato pa je svoje naredila še v dvajsetih letih službovanja v Slovinu pripeljala do spoznanja, da je ojo družino, s katero živi v Ljubljani, v prostem času pa se predaja ot prepričan spodbujevalec kulture pitja vin, je vključen v vinski 9 Foto: arhiv Dušan Brejc AKTUALNO NOVICE OCENA LETOŠNJE LETINE KORUZE Na tradicionalnem Dnevu koruze v Rakičanu, ki je potekal sredi septembra, je bila podana prva ocena pridelka koruze. Letošnji pridelek bo povprečen, po količini nekoliko večji kot večletno povprečje, je pa letošnje spravilo koruze zgodnejše, saj je siliranje koruze že v zaključni fazi, začenja pa se spravilo koruze za zrnje. Kmetijski inštitut Slovenije je predstavil prve ocene stroškov pridelave koruze, ki se gibljejo za koruzo za zrnje v višini 184 evrov za tono in 36 evrov za hektar silažne koruze. Pridelovalci koruze pričakujejo odkupne cene, ki bodo pokrile pridelovalne stroške. M. A. 15. OKTOBER – MEDNARODNI DAN KMEČKIH ŽENA Organizacija združenih narodov je na svetovni konferenci v Pekingu leta 1995 razglasila 15. oktober za svetovni dan kmečkih žensk. V Sloveniji v kmetijskih dejavnostih dela več kakor 36.000 žensk, kar predstavlja slabo polovico vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, zaposlenih v kmetijstvu. Poleg osnovnega dela pa se s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarja še nekaj več kot 6.000 prebivalk Slovenije. Ob mednarodnem dnevu kmečkih žena vsem kmečkim ženskam iskreno čestitamo! Kmetijska zadruga Agraria Koper je v septembru odprla dve novi trgovini. Z novo trgovino v Marezigah se zadruga širi na podeželje in v kraje v primorskem zaledju. Nova bio trgovina na tržnici v Kopru pa kupcem ponuja bogato izbiro ekoloških izdelkov. Foto: arhiv KZ Agraria Koper NOVI TRGOVINI KZ AGRARIE KOPER B. J. ZELO DOBRA LETINA HMELJA Letošnja letina hmelja sicer ne bo navrgla 2300 ton obetanega pridelka, ker pač nekateri hmeljarji zaradi slabih tržnih razmer vsega hmelja niso obrali in ga bo zato 100 do 200 ton manj, je pa zato letina dobra in pri zgodnjih sortah celo nadpovprečna. Kot je pojasnila direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu Martina Zupančič, je vsebnost alfa kislin v letošnjem hmeljskem pridelku nadpovprečno dobra, splošno kakovost pa je poslabšala poletna suša, ki je prizadela nekatera hmeljišča. Koliko hmelja bodo slovenski hmeljarji lahko prodali na tuje, pa Zupančičeva ni mogla odgovoriti. Svetovni trg je namreč zasičen s ponudbo hmelja iz prejšnjih let, po njej znanih informacijah pa je bila letošnja letina podobno kot pri nas dobra tudi v drugih državah, ki pridelujejo hmelj. D. S. NAPOVEDUJEMO: Zadružni utrip na Radiu Ognjišče Vsak prvi torek v mesecu lahko prisluhnete oddaji Zadružni utrip na Radiu Ognjišče, ki jo pripravlja Zadružna zveza Slovenije skupaj z Radiem Ognjišče. Oddaja, ki jo vodi novinar Jure Sešek, je na sporedu ob 13.25 uri. Dnevi kmetijstva slovenske Istre V Kopru se bodo 8. in 9. oktobra 2011 na Ukmarjevem trgu odvijali Dnevi kmetijstva slovenske Istre, ki jih skupaj z Mestno občino Koper in partnerji soorganizira Kmetijska zadruga Agraria Koper. Premislimo Slovenijo dveh desetletij Državni svet Republike Slovenije 11. oktobra 2011 pripravlja slovesnost ob 20. letnici osamosvojitve Slovenije. Ob tej priložnosti bo v Državnem svetu potekal posvet na temo »Premislimo Slovenijo dveh desetletij« s številnimi uglednimi gosti, ki bodo osvetlili družbene in gospodarske spremembe v zadnjih 20 letih ter izpostavili ključne prednosti in izzive, ki nas čakajo na vseh področjih družbenega, socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na info@spodezelja.si in z veseljem jih bomo objavili. 10 Foto Kajndol EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO PROST DOSTOP V GOZDOVE Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko ponosni, zavedati pa se moramo, da ima tudi nekatere omejitve. Slovenija je ena redkih držav v tem koncu EU, ki omogoča prost dostop v gozdove. Glede na splošen pomen in mnoge funkcije, ki jih gozdovi opravljajo, štejemo to za neke vrste civilizacijsko pridobitev. S tako pravno ureditvijo se deloma okrni absolutnost lastninske pravice na eni strani ter podeli del koristi gozda in njegovih proizvodov v uživanje vsem, ki se po gozdovih gibljejo. Če se malo ozremo k sosedom, npr. k Italijanom in Avstrijcem, tam take ureditve ne poznajo in imajo lastniki ne samo lovsko, ampak tudi druge, za nas povsem samoumevne državljanske pravice povsem v zasebni lasti, pa naj bo to nabiranje borovnic ali gob. Kljub svobodi, ki nam jo državljanom podeljuje naša zakonodaja pri gibanju po gozdovih in pri gozdnem nabiralništvu, pa se moramo zavedati, da je ta svoboda med drugim omejena na tiste naše (zasebne) dejavnosti, ki nimajo pridobitnega turističnega ali pridobitnega rekreativnega značaja. Ko se torej odpravimo jeseni v gozd po kostanj, ga naberimo toliko, kot ga potrebujemo zase in za svoje bližnje, nekaj pa naj ga seveda ostane tudi lastniku in prebivalcem gozda ter ne nazadnje – tudi za klico kakega novega kostanja. Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15. SEPTEMBER – DAN VARNOSTI HRANE Evropska komisija je 15. september razglasila za dan varnosti hrane, ki je med drugim namenjen osveščanju o živilskih odpadkih, predvsem o možnostih za njihovo preprečevanje in smotrno uporabo embalaže za živila. Študije Evropske uniji ocenjujejo, da vsako leto zavržemo približno 89 milijonov ton hrane, kar pomeni 179 kg na osebo. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: Naslov (kraj in hišna številka) Telefon: ................................................................................................................................................................................. ..................................................................................................... ...................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Elektronska pošta: Katere: Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................ .......................................................................................................................................................................... .................................................. Datum: ...................................................... Podpis: ............................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 11 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS VEČ NI SAMO BOLJE PARTNERSTVO IN DRUŽINA Naše zdravje je tudi tisto, kar jemo. Preobilje rafinirane hrane in neizmerna ponudba živil, ki jo omogoča industrijska pridelava hrane, predstavljata energijsko bogate vire hrane. V praksi kar prebogate. Res je, da je ravno ta obilna energijska ponudba v sodobnem industrijskem svetu izkoreninila lakoto. Kar pa ne pomeni, da je izkoreninila slabo hranjenost. Nasprotno, bogati energijski viri na našem krožniku in prevelika ponudba živil potiho vodijo do bolezni obilja, z debelostjo na čelu. Ob tem pozabljamo, da več hrane hkrati ne pomeni tudi, da bo telo dobilo zadosti vseh potrebnih hranil. Tudi debeluhi so lahko podhranjeni. Z vitaminsko siromašno hitro hrano vnašamo v telo predvsem energijske vire v obliki maščob in sladkorjev. Hitra hrana je namreč velikokrat zelo predelana hrana in kaj hitro ji začne pešati vsebnost vitaminov, antioksidantov in številnih drugih mikrohranil. Tako se lahko tudi pri debelih ljudeh znižajo vrednosti nekaterih vitaminov. V zadnjem času poročajo o znižanih vrednostih vitamina D v serumu debelih ljudi. V še hujšo past se ujamejo tisti, ki skušajo problem pretiranega energijskega vnosa z nekakovostno hrano rešiti tako, da enostavno zmanjšajo tudi njeno količino. Na ta način zmanjšajo energijski vnos, a zmanjšajo tudi vnos vitaminov in drugih hranil. Zato je pri redukcijskih dietah nujna tudi prilagoditev tipa prehrane. Živila, ki jih je manj, morajo biti kakovostnejša in bogatejša z vitamini, antioksidanti itd. To pa praviloma pomeni tudi slovo od hitre prehrane in slabih prehranskih navad. Jesen je čas trgatve. Ne obrodi samo grozdje. Z dreves pobiramo sadeže, s polja pridelke in zemljo pripravimo na zaslužen počitek. Kako je s tem v odnosih? Velikokrat slišimo, da ne slišimo partnerja, velikokrat se pritožujemo, da nismo slišani. Obstajajo načini, kako poslušati in ustaviti svoje filme. Kadar zares damo občutek, da smo slišali partnerja in ga razumeli, potem lahko žanjemo sadove svojega dela. Naš partner postane zadovoljen, ne kritizira več in se ne pritožuje, sami pa postanemo bolj sproščeni in srečni. Lahko odpočijemo svoje misli in se znebimo strahov. Velikokrat s seboj nosimo prepričanje, da so stvari take, kot so, drugega ne moremo spremeniti. Obstaja pa možnost, da začnemo s spremembami pri sebi. Poskusite. Začudeni boste nad rezultatom. Ena pot je, da si privoščite in en dan samo opazujete, kaj cenite pri svojem partnerju ali kaj vam je všeč. Postali boste nežnejši in prizanesljivejši do okolja. Na drugi strani pa vas čakajo čudoviti rezultati. Žetev zelo zdravega pridelka med vama. Svetujeta dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski terapevt in imago partnerski terapevt ter Leonida Mrgole, direktorica Zavoda Vezal, refleksoterapevtka in imago edukator. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani Kdaj obrodijo sadovi v odnosih? Vabimo vas, da nam na e-pošto info@spodezelja.si posredujete vprašanja na temo partnerstva in družine. IZ ZAKLADNICE NARAVE GROZDJE za zdravo sladkanje Grozdju bi lahko rekli tudi vsestransko sadno zdravilo. To velja zlasti za ekološko pridelano grozdje. Je učinkovit čistilec organizma in zato nepogrešljivo pri zdravem hujšanju. Grozdni sladkor hitro pride v kri in daje energijo, zato ga lahko uživate že za zajtrk. Jeseni si privoščite porcijo grozdja na dan ali pa uvedite grozdne dneve. Grozdje vsebuje do 20 odstotkov sladkorjev, beljakovine, sadne kisline in vlaknine. Je bogat vir vitaminov, mineralov (kalcija, kalija, fosforja, magnezija, železa in mangana) in antioksidantov, ki zmanjšujejo možnost rakavih obolenj in krepijo imunski odziv organizma. Grozdje pomaga odpravljati težave s črevesjem in sečili, blagodejno vpliva na srce in ožilje, pomaga pri putiki in arteriosklerozi, pripomore k močnim zobem, kostem in sklepom ter je odlična hrana za naše možgane. Najbolj zdravo naj bi bilo črno grozdje, njegovi polifenoli ohranjajo gibljivost sklepov, zavirajo kalcinacijo in s tem pomagajo srcu. Izvleček iz listov trte rdečega grozdja krepi tudi vene. Največ koristnih snovi je v peškah in lupinah, zato zlasti neškropljeno grozdje pojejmo z lupino vred. Olje iz grozdnih pešk pomaga pri težavah s previsokim holesterolom. Besedilo in foto: Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 12 TURIZEM IN KULINARIKA METLIŠKA ČRNINA PTP DVAKRATNI ŠAMPION BELOKRANJSKA POGAČA Peka belokranjske pogače ima v Beli krajini dolgo tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Belokranjsko pogačo so pekli predvsem v vinorodnih krajih, saj se odlično poda k vinu. Tradicijo peke belokranjske pogače že vrsto let negujejo na kmetiji Marije Škof z Boldraža, kjer obdelujejo 8.600 trt in že več kot 30 let grozdje oddajajo v Kmetijsko zadrugo Metlika. Marija je za svojo pogačo prejela že vrsto nagrad na Vinski vigredi, kmečkih praznikih in drugod. Kmetija Škof se nahaja v vznožju belokranjskih vinogradov in le uro hoda je do razglednega stolpa na Krašnjem vrhu, od koder se vidi celotna Bela krajina. Sprehod čez evropsko zaščitene belokranjske steljnike pa lahko nadaljujemo do Drašičev, kjer že več kot 250 let obratuje Soseska zidanica po starih običajih. Fotografije: arhiv KZ Metlika Metliška črnina velja za najprepoznavnejšo znamko Bele krajine. Vinska klet Metlika je »zibelka« metliške črnine in vino Metliška črnina PTP je letos postala dvakratni šampion v Gornji Radgoni in dvakratni šampion Vinske vigredi 2011. Vino je leta 2008 pridobilo posebno zaščito PTP – priznano tradicionalno poimenovanje. Marija Škof pripravlja belokranjsko pogačo Enologinja vinske kleti Metlika Ivanka Badovinac o vinu pravi: »Vino Metliška Recept Marije Škof iz Boldraža Sestavine: • 50 dag mehke bele moke • 3 dcl mlačne vode • 2 kavni žlički soli • 20 g kvasa • 1 ščepec kumine • 1 celo jajce • pol žličke sladkorja Priprava: Zdrobimo 20 g kvasa, dodamo tri žličke bele mehke moke, 1/2 dcl mlačne vode in pol žličke sladkorja. Vse skupaj zmešamo v gosto tekočo snov in pustimo kvasni nastavek, da se mu poveča prostornina za več kakor enkrat. Iz bele moke, mlačne vode, soli in kvasnega nastavka pripravimo testo, ki ga gnetemo približno 10 minut, da postane gladko in ne pretrdo ter se ne oprijema rok. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati pokritega v posodi, kjer smo ga zamesili, toliko časa, da se prostornina testa podvoji. Vzhajano testo stresemo na pomaščen pekač, ga z rokama raztegnemo v velikosti premera 30 cm, ga potlačimo do debeline 1 do 2 cm, proti robu se debelina zmanjšuje. Testo se ne sme dotikati stranic pekača, saj mora biti rob pogače nižji od sredine. Po raztegnjenem testu do dna pekača, z ene strani na drugo, zarežemo poševne črte s približno 4 cm medsebojno razdaljo. Tako pripravljeno testo namažemo s stepenim jajcem. Po vrhu tako pripravljeno testo posujemo še s ščepcem kumine in ščepcem grobe morske soli. Testo za belokranjsko pogačo pečemo od 20 do 25 minut v predhodno ogreti pečici pri 220 ºC. Pečena mora biti svetlo rjavo zapečena, v sredini visoka 3 do 4 cm ob robu pa od 1 do 2 cm. črnina PTP, zaščiteno vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, je izjemna rdeča zvrst z izraženimi značilnostmi sort grozdja, tradicije in belokranjskega prostora. Pester sestav sort grozdja modra frankinja, žametovka, portugalka in šentlovrenka je dodatni kamenček v mozaiku visoke kakovosti metliške črnine PTP. Je suho vino, ki ga k hrani ponudimo ohlajenega na 13 do 15 °C. Zelo dobro dopolnjuje jedi z ražnja (jagenjček in odojek) in žara ter jedi iz divjačinskega mesa ter suhomesnate izdelke.« Besedilo in fotografija KZ Metlika »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!« 13 PREDSTAVLJAMO ETNOLOŠKA ZBIRKA NA STARI GORI, Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici (Slovenske gorice) Etnološka zbirka na Stari Gori ima bogato vsebino lokalnega in širše slovenskogoriškega pomena. V prostorih stare šole (in pred njo), zgrajene leta 1906, so razstavljeni predmeti, ki pričajo o načinu življenja pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V zbirki najdemo predmete bivanjske kulture, kuhinjsko posodje, predmete različnih rokodelskih obrti, lova in ribolova, vinogradništva in sadjarstva, šolstva, poljedelstva, živinoreje in šeg življenjskega ciklusa KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS IZDELOVALEC OMLET MANJŠI KLAVIR ANA V DALMACIJI ČLOVEK,KI SE UKVARJA S POTAPLJANJEM LOVRO TOMAN NIZKA, TRAJNA ZELIKA Z MODRIMI CVETOVI VEDA O ATOMIH DRŽAVA V SREDNJI AFRIKI (N'DJAMENA) 4 NEDOTAKLJIVOST 1 AMERIŠKI REŽISER BROWNING SICILIJANSKI OGNJENIK AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (WOODY) ENERGIJSKA STOPNJA ATOMA SL. IGRALKA (MAJA) REKA NA NORVEŠKEM IVAN TAVČAR 6 5 3 DROG, KI VEŽE BATE MED SEBOJ, BATNICA BERILIJ DLAKA MLADIH KOZLIČEV REKRUTI LISTNATO DREVO S TRDIM, KOŠČIČASTIM PLODOM Prostor s poljedelskimi predmeti za košnjo in predelavo žit. 2 GESLO:__ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 (smrti in poroke). Posebnost so orodja domačih rokodelcev, bogato okrašena in ročno izdelana. Predmete je v šestdesetih letih 20. stoletja začel zbirati domačin Jože Čuš (1907–1984), dopolnil pa Jože Čuš ml.. Danes zanjo skrbi TD Sv. Jurij ob Ščavnici. Poleg šole in zbirke stojita baročna cerkev sv. Duha in mlin na veter, sosednje vasi pa so bogate z ohranjenimi lesenimi, cimpranimi stanovanjskimi in vinogradniškimi objekti. Za ogled zbirke se dogovorite na tel. 041 73 00 79. Več informacij na www.td-svetijurij.si. Za SED pripravila: Jelka Pšajd Rešitev prejšnje križanke je EKOLOGIJA. POHODNA POT MED JERUZALEMSKIMI VINOGRADI Jesen je čas trgatev, pojočih klopotcev in vriskanja z vseh koncev goric. Zato je to najprimernejši čas za obisk Jeruzalemske vinske poti. Pot vas bo popeljala po gričih s terasastimi vinogradi, mešanimi gozdovi in kulturnimi znamenitostmi. Jeruzalemske gorice so z vinom in vinsko trto zaznamovane že od pradavnine, ko so jo tod gojila keltska in ilirska plemena. Njihovo poslanstvo so nadaljevali Rimljani, tradicija vina in vinske trte pa se je bogatila in razvijala s prisotnostjo križarjev vse do danes. Več informacij o poti na www.hiking-biking.net. Besedilo: Mojca Plantan EKO MARJETICA URŠKI Foto: J. Resnik Turistična kmetija Urška iz Križevca pri Stranicah, ki prav letos praznuje 20-letnico delovanja, je pred dnevi kot doslej edina od 600 turističnih kmetij v Sloveniji prejela prestižni znak EU za okolju prijazno turistično nastanitev – eko marjetico. Gospodinji in gonilni sili kmetije Vilmi Topolšek je na priložnostni slovesnosti, ki se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan, znak eko marjetice izročil dr. Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje. D. S. GLAVNO MESTO BABILONIJE 14 Foto: Arhiv CZR/CHD M. Sobota Foto: Pokrajinski muzej Murska Sobota MESTO V EVROPSKI RUSIJI SLOVENSKA ENOLOGINJA (JANA) OGLASI Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. MALI OGLASI KUPIM KMETIJO V OKOLICI LJUBLJANE Kupim staro kmetijo do 30 km iz Ljubljane za ekološko pridelavo. Telefon: 040 34 69 85 IŠČEMO PARTNERJE ZA IZRABO METANA Iščemo partnerje za izrabo metana oz. bioplina s pomočjo gorivnih celic. Več informacij na: http://www.viaverde-group.si/obnovljivi-viri.html AKTUALNE CENE od 5. do 11. septembra 2011 v EUR €/kg Mleko, julij 0,32 0,31 0,30 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,26 0,25 0,24 0,30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov KREDITI PREBIVALSTVU a) gotovinski krediti v domači valuti Pribitek na Nespremenljiva 6M EURIBOR obrestna mera do 3 mesecev 5,80 % do 6 mesecev 6,10 % do 12 mesecev 6,40 % do 36 mesecev 3,70 % 6,70 % do 60 mesecev 4,00 % 7,00 % do 72 mesecev 4,10 % 7,20 % do 120 mesecev 4,50 % 7,40 % dec Mlado pitano govedo, razred R3 3,7 3,6 €/kg k.t. 3,5 3,41 3,4 3,3 3,2 b) hitri krediti na transakcijskem računu Pribitek na Nespremenljiva 6M EURIBOR obrestna mera do 3 mesecev 6,55 % do 6 mesecev 6,95 % do 12 mesecev 7,10 % do 36 mesecev 5,40 % 7,50 % 3,1 3 2,9 2,8 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Klavni prašiči, razred E 1,60 1,55 1,51 1,50 c) namenski krediti v domači valuti Pribitek na 6M EURIBOR do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev 3,00 % do 60 mesecev 3,25 % do 72 mesecev 3,30 % do 120 mesecev 3,60 % €/kg k.t. 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 Pšenica 0,34 0,31 d) stanovanjski krediti v domači valuti Pribitek na Nespremenljiva 6M EURIBOR obrestna mera do 12 mesecev 6,10 % do 120 mesecev 1,90 % 7,00 % do 240 mesecev 2,00 % do 360 mesecev 2,05 % 0,28 €/kg 0,25 0,21 0,22 0,19 0,16 0,13 0,10 1 5 9 2009 13 17 21 25 29 2010 33 37 41 45 49 Nespremenljiva obrestna mera 4,40 % 4,50 % 4,80 % 6,50 % 6,80 % 7,00 % 7,30 % 53 2011 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo! 15