1. No category

utrip
p
i
r
ut
Poštnina plačana
pri pošti 3335 Solčava
18. Solčavski dnevi
Stara sredica
Tradidionalno, naravno, ustvarjalno
G
L
A
S
I
L
O
O
B
Č
I
N
E
to X
ev ilk a 14 :: le
ju lij 2010 :: št
S
O
L
Č
A
V
A
Foto utrip
olčav
Foto: Rudi Jezernik
Foto: Boštjan Erjavec
Slovenski in hrvaški predstavniki na konferenci mreže
EDEN na Finskem
Foto: Marko Slapnik
Foto: Marko Slapnik
Solčavska zastava pod polnočnim soncem
Solčavski muzikanti so na otvoritvi navdušili tudi
mlade poslušalce
Število muzikantov na Solčavskem vztrajno raste
Degustacija solčavskih jedi za udeležence slovenske
turistične borze v farovškem hlevu
2
Uvodnik
UTRIP
uradno glasilo občine Solčava
Spoštovani
Solčavani!
ISSN 1854-9004
Izdaja ga:
Občina Solčava
Solčava 16
3335 Solčava
telefon:
03 839 27 50
fax:
03 839 27 55
e-mail:
obcina@solcava.si
Uredniški odbor:
Bernarda Prodnik
Marko Slapnik
Marta Orešnik
Špela Orešnik
Fotografija na naslovnici:
Rudi Jezernik
Oblikovanje in tisk:
Tiskarna Dikplast d.o.o.
Glasilo občine Solčava izhaja 4 x letno v
nakladi 200 izvodov in ga prejmejo vsa
gospodinjstva v občini Solčava brezplačno.
Na podlagi Zakona o davku na dodano
vrednost sodi glasilo občine Solčava med
proizvode, za katere se obračunava davek
na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Lep poletni
pozdrav vsem!
Smo v kratkem, a
vročem poletju,
ko je treba kositi,
sprejemati turiste,
se pripravljati
na prireditve…
skratka, aktivnosti
nam v Solčavi ne
zmanjka.
Dober je občutek, ko
neko delo dokončamo. Z
otvoritvijo prireditvenega
prostora, parkirišča pri
cerkvi z dovozno cesto
ter sistema poti okrog vasi
smo pristavili kamenček
k naši »solčavski zgodbi«.
Investicija je bila izvedena
v predvidenem roku
ter v celoti poplačana.
Opravljeno je bilo veliko
delo. Na otvoritvi sta
se z nami veselila dr.
Rado Genorio, sekretar
v kabinetu predsednika
vlade RS, ter poslanec
3
državnega zbora, g. Jakob
Presečnik. Dogodek je bil
odlično pripravljen, hvala
vsem sodelujočim. Hvala
tudi vsem navzočim, s
prisotnostjo izrazite svojo
kulturo ter pokažete, da
vam ni vseeno za naše
skupno dobro.
Infrastrukturo, ki smo
jo zgradili, bo potrebno
dobro vzdrževati in
nadgrajevati. Prireditveni
prostor moramo
nadgraditi, da bo dobro
funkcioniral tudi za
športne aktivnosti. Na
nas vseh pa je, da bomo
sodelovali pri različnih
dogodkih in si tako
popestrili vsakdan.
Med našimi prizadevanji
bi rad izpostavil parcele
za stanovanjsko gradnjo
v Medici, ki bodo urejene
do jeseni in na razpolago
za prodajo. Za dokončanje
komunalne ureditve že
imamo izbranega izvajalca,
delo bo hitro steklo.
Velika želja je parcele
prodati domačinom, oz.
zainteresiranim, ki bi
bili pripravljeni stalno
živeti v Solčavi. Razvojne
usmeritve občine, ki se
izvajajo, bodo omogočale
nova delovna mesta in s
tem možnost preživetja
družinam. Kdor razmišlja
o novogradnji, naj
izkaže interes na naši
občini. Resno namero
za nakup določene
parcele posamezniki že
izkazujejo. Izbor za nakup
posameznih parcel bo
tako vedno ožji. Cena za
prodajo bo ugodna.
O podrobnostih glede
»Medice« in o številnih
drugih projektih in
aktivnostih vas sprotno
obveščamo na spletnih
straneh naše občine.
prireditvah – Solčavskih
dnevih, občinskem
prazniku… Vzemite pa si
tudi čas zase in za vaše
najbližje, saj bo le tako
življenje imelo svoj smisel.
Naj tokratno kratko
razmišljanje na začetku
našega glasila zaključim s
povabilom k sodelovanju
na naših poletnih
Vse dobro!
Župan:
Alojz Lipnik
Veliko parkirišče pri cerkvi
Takšne klopi stojijo ob sprehajalnih poteh
Klopi so iz solčavskega lesa, posekanega ob pravem
času
Foto: Špela Orešnik
Na novo postavljen farovški hlev
4
Povzetek zapisnika 21. seje
občinskega sveta dne 4. 3. 2010
Bernarda Prodnik
Svetniki so na seji posvetili
največ pozornosti
obravnavi Predloga Odloka
o spremembi Odloka o
proračunu občine Solčava
za leto 2010. Podrobneje
je bilo predstavljeno
financiranje posameznih
projektov. Svetniki so
postavljali vprašanja glede
prodaje parcel v Medici,
poteka projekta Vas Solčava,
zadolževanja občine,
o izvedbi kmetijskega
razpisa, oskrbi s pitno vodo,
kanalizaciji in čistilnih
napravah. Svetniki so po
razpravi potrdili Odlok
o spremembi Odloka o
proračunu občine Solčava za
leto 2010. V nadaljevanju so
obravnavali predlog Odloka
o spremembi Odloka o
ustanovitvi javnega zavoda
Rinka. V že sprejetem odloku
je bilo nekaj neskladij med
posameznimi členi. Po
obrazložitvi in razpravi so
svetniki sprejeli omenjeni
odlok. Občinski svetniki so
potrdili imenovanje članov
Strokovnega sveta javnega
zavoda Center Rinka. Sprejeli
so Pravilnik o enkratni
denarni pomoči ob rojstvu
otroka v občini Solčava
in Pravilnik o sprejemu
otrok v vrtec. Imenovali so
člane komisije za pripravo
Občinskega prostorskega
načrta (OPN). Razpravljali
so tudi o zaračunavanju
porabe vode. Med vprašanji
in pobudami pa so opozorili
na različne interpretacije
glede proračuna, zanimala jih
je gradnja obvozne ceste in
parkirišč v Robanovem kotu,
ureditev območja obračališča
Rinka, opozorili pa so na
problem izgube igrišča zaradi
realizacije projekta Vas
Solčava.
Odprtje prireditvenega prostora in
spomladanski pohodniški dnevi na
Solčavskem
Darja Knez in Marko Slapnik
Prvi vikend v juniju je bilo
v Solčavi veselo. V petek
dopoldne so župan Alojz
Lipnik, poslanec Jakob
Presečnik in državni sekretar
dr. Rado Genorio prerezali
»filcan« trak in s tem odprli
dostop na nov prireditveni
prostor. Po blagoslovu nove
solčavske pridobitve, ki
ga je opravil župnik Alojz
Ternar, so z odra prvič
zazvenele domače viže
izpod prstov solčavskih
muzikantov.
Župan in visoki gostje so
v govorih poudarili pomen
novega prireditvenega
prostora, parkirišč in
sprehajalnih poti okrog
Solčave, ki so plod uspešno
izvedenega projekta
»Turistična infrastruktura
Solčavsko«. Župan je zahvali
5
vsem sodelavcem dodal še
željo, da bi nove pridobitve
dobro služile domačinom in
obiskovalcem Solčavskega
ter medsebojnemu druženju.
Solčavski kulturniki in
šolarji so pripravili zanimiv
program, s katerim so na
humoren način prikazali
zanimivosti in uporabne
prednosti pravkar odprtih
solčavskih novosti.
kot. Za vodenje ni bilo
velikega zanimanja, lepo
vreme pa je do planšarije
vseeno pospremilo številne
pohodnike. Nedeljski
pohod v Matkov škaf so
kot običajno pripravili
predstavniki Planinskega
društva Solčava. Zadovoljni
obiskovalci od vsepovsod,
celo iz Avstralije, so
obljubljali, da se ponovno
vrnejo v Matkov kot, če
ne prej, pa ob naslednjem
pohodu v Matkov škaf.
Projekt »Turistična
infrastruktura Solčavsko«
je zaključen in plačan,
rezultati − prireditveni
prostor, sprehajalne
poti okrog Solčave in
parkirišče pri cerkvi − so
nam dani v uporabo. Če
je ne bomo uporabljali, bo
nova infrastruktura mrtva
in odvečna, če pa bo v
uporabi, lahko prispeva h
kulturnemu in turističnemu
razvoju ter h kreativnemu
druženju Solčavanov in
obiskovalcev.
Narejenega je bilo veliko,
vsega, kar bi si želeli,
pa z enim projektom ni
moč urediti. Prireditveni
prostor bo v naslednjih
letih doživljal postopno
nadgradnjo, okrog Solčave
bo sčasoma nastala mreža
sprehajalnih in pohodniških
poti, ki bodo povezane z
že obstoječimi planinskimi
potmi. A to bodo že
aktivnosti prihodnjih
projektov, za katere
bomo poskušali dobiti
sofinanciranje iz evropskih
ali slovenskih finančnih
virov.
Za spodbujanje pohodništva
izven glavne turistične
sezone bomo pripravili
tudi Jesenske pohodniške
dneve. Ti bodo povezani s
tradicionalnim Brodarjevim
pohodom v Potočko
zijalko, dogajanje pa bomo
popestrili še z drugimi
spremljajočimi dejavnostmi,
ki lahko pomagajo pri
trženju turističnih kapacitet
na Solčavskem.
Foto: Rudi Jezernik
V program so med
sprehodom vključili tudi
novo nastajajočo Rinko in
nov farovški hlev, kjer se je
skupaj z Janjo in Gašperjem
udeležencem pridružila
tudi ovca Zefka. Solčavske
filcarke so predstavile
izvrstne volnene izdelke
in način polstenja, kmečke
ženske pa so pripravile
okusno in lepo dekorirano
hrano za vse povabljene. Žal
so bili zanimivega programa
in kulinaričnih specialitet
poleg gostov deležni le
maloštevilni domačini.
Popoldne so se pohodniki
v okviru Spomladanskih
pohodniških dni na
Solčavskem podali na pot po
Logarski dolini. Pridružila se
jim je skupina 75 učencev
in učiteljev, ki so sodelovali
v natečaju Zemljo so nam
posodili otroci.
Zvečer se je dogajanje spet
preselilo na prireditveni
prostor, ki je zaživel
ob predstavitvi mladih
solčavskih muzikantov
s harmonikami, flavto,
klavirjem in citrami. Mladi
so izvirno in zabavno
napovedovali drug drugega.
Maloštevilni gledalci so
se ob teh prisrčnih točkah
lahko prepričali o številnih
talentih, ki rastejo na
Solčavskem. V nadaljevanju
večera smo slišali igrati
Francija Robana, Karlija
Gradišnika, Solčavske pobe,
Zmaje, ansambel Črna
mačka in Diamante, ki so
nas zabavali pozno v noč.
V soboto je bil na programu
družinski pohod v Robanov
Kulturni program ob otvoritvi prireditvenega prostora
6
Tradicionalno . naravno . ustvarjalno
Bernarda Prodnik
izboljšavami v tehnologiji
postopka izdelave
lahko postane odlična
kulinarična poslastica ne
le za domačine, ampak
tudi obiskovalce našega
kraja. Vsem sodelujočim,
vodji vsebinskega sklopa
Kulinarika Heleni Krivec
in prof. dr. Bogdanu Perku
gre ob tej priložnosti
zahvala, da smo ta del
projekta uspešno zaključili.
Izkazalo se je, da je
tehnološki postopek pri
posameznih izdelovalkah
v osnovi enak, vendar pa
je potrebno vedeti tudi,
kje najpogosteje prihaja
do napak, ki se odražajo
na končnem izdelku.
Na koncu smo si bili vsi
enotni, da je za kvaliteten
izdelek najpomembnejša
kvalitetna vhodna
surovina – kvalitetno
izdelana skuta. Seveda
pa so pomembni tudi
kasnejši postopki, zlasti
temperatura in čas zorenja.
Tudi mikrobiološka
analiza pri vseh vzorcih
je pokazala, da se ni
treba prav nikomur bati
zdravju škodljivih bakterij,
ampak da je izdelek tudi
v probiotičnem smislu
koristen v naši prehrani.
Več o rezultatih projekta
bomo objavili v jesenski
številki Utripa.
Foto: Bernarda Prodnik
Na Solčavskem izvajamo
že drugi projekt, financiran
iz sredstev Leader,
imenovan »Tradicionalno
. naravno . ustvarjalno«.
Glavni cilji projekta je
postavitev standardov
izdelave in izboljšanje
kakovosti solčavske
kulinarične posebnosti
– sirneka, izvedba
ustvarjalnih delavnic
v naravnem okolju za
otroke ter izdaja knjige o
jezersko-solčavski ovci,
kjer bodo predstavljeni
dragoceni zgodovinski viri
reje naše avtohtone pasme
ter sedanje izkušnje na
področju reje in predelave
volne.
V prvem delu smo uspešno
izvedli del projektnih
aktivnosti vsebinskega
sklopa »Kulinarika«.
Naš cilj je bil postavitev
standardov. Doslej na
tem področju ni bilo
narejenih še nobenih
analiz in priporočil za
tehnološke izboljšave. V
projektu je sodelovalo
12–15 izdelovalk sirneka
z naših kmetij. S svojimi
izkušnjami in aktivnim
sodelovanjem so vse
prispevale k oblikovanju
končnega, tipičnega
izdelka, ki z majhnimi
Komisija pri ocenjevanju solčavske specialitete
7
Aktivnosti za prepoznavnost
Solčavskega kot turistične destinacije
Marko Slapnik
Solčavsko
– evropska
destinacija
odličnosti je
v slovenskih
turističnih krogih
pogosto slišana
ali prebrana
besedna zveza.
Veliko aktivnosti
je bilo usmerjenih
v prepoznavnost
Solčavskega kot
odlične turistične
destinacije in
upamo lahko,
da bo delo
obrodilo sadove
tudi z vidika
trženja turistične
ponudbe.
Ker se zavedamo, da sam
naziv »evropska destinacija
odličnosti« (EDEN)
brez naših usmerjenih
aktivnosti ne bo povečal
števila gostov in turistične
potrošnje, poskušamo
v okviru razpoložljivih
možnosti kar največ storiti
z lastnimi prizadevanji
za konkretne učinke
promocije.
V sodelovanju s Slovensko
turistično organizacijo
(STO) smo pripravili
»nizko ogljično študijsko
turo za tuje novinarje po
Sloveniji«, ki so se je do
sedaj udeležili nemški in
francoski novinarji.
Predstavništvo STO v
Bruslju je na Solčavsko
usmerilo novinarje
belgijske TV hiše, ki so
pripravljali reportažo o
Sloveniji in smo jim lahko
na kratko predstavili
zanimivosti turizma na
Solčavskem.
S predstavniki TV Novi Sad
smo posneli oddajo Centar
sveta s Solčavskega, na
radijske valove Vojvodine
in Beograda pa je bilo
uvrščenih tudi nekaj
pogovorov s predstavniki
Solčavskega in s
turističnimi ponudniki. V
upanju, da se vrnejo dobri
srbski gostje, bomo na tem
tržišču poskušali še kaj
narediti za prepoznavnost
počitniške destinacije
Solčavsko – Logarska
dolina. Promocijske
aktivnosti pa bodo podprte
8
s konkretnimi tržnimi
prijemi.
V povezavi z Zgornjo
Savinjsko dolino smo
Solčavsko predstavili
na Dnevih slovenskega
turizma v Zagrebu. Na
hrvaški trg se bomo bolj
usmerili koncem letošnjega
in v začetku prihodnjega
leta s konkretnimi
aktivnostmi za trženje
krajših počitnic.
V juniju je v Ljubljani
potekala že tradicionalna
Slovenska turistična
borza, ki so se je udeležili
predstavniki turističnih
agencij iz vse Evrope.
En avtobus udeležencev
je na študijski turi po
Sloveniji obiskal tudi naše
kraje. Predstavnikom
turističnih agencij iz
Hrvaške, Nemčije, Španije,
Nizozemske, Belgije,
Bosne in Hercegovine…
smo poskušali v kratkem
razpoložljivem času
kar najbolje predstaviti
primerjalne prednosti
Solčavske turistične
ponudbe.
Dva predstavnika
Solčavskega sva se v juniju
udeležila delavnic za
trženje turistične ponudbe
v okviru letošnje podelitve
naziva EDEN, ki je bil
podeljen destinaciji Kolpa.
Solčavsko v mreži
evropskih destinacij
odličnosti
V začetku junija je v
finskem mestu Kuhmo
potekala konferenca
mreže evropskih destinacij
odličnosti, kamor spada
tudi Solčavsko. Srečanja,
ki ga vsako leto organizira
Evropska komisija v
sodelovanju z eno izmed
destinacij odličnosti,
se je udeležilo več kot
60 predstavnikov iz 22
evropskih držav. Med
udeleženci smo bili tudi
trije predstavniki Slovenije:
Maša Puklavec (STO),
Alenka Čopi (Dolina
Soče) in Marko Slapnik
(Solčavsko).
komisije, Antonio Tajani,
ki bo v mesecu septembru
v Bruslju podelil priznanja
letošnjim zmagovalkam.
Namen letošnjega srečanja
je bil predvsem določiti
usmeritev razvoja projekta
EDEN in mreže EDEN
destinacij v prihodnje.
Projekt se je v štirih letih,
odkar ga komisija izvaja, iz
10 razširil na 25 evropskih
držav. V dosedanjih
državnih izborih je bilo
izbranih že 77 evropskih
destinacij odličnosti (tri
v Sloveniji: Dolina Soče,
Solčavsko in Reka Kolpa).
Evropska komisija je v
letošnjem letu izbrala
koordinatorja, ki bo v
prihodnjih dveh letih
skušal destinacije še bolj
spodbujati k sodelovanju
in izmenjavi izkušenj ter k
povezovanju pri različnih
skupnih razvojnih in
promocijskih projektih.
Vodja projekta EDEN
pri Evropski komisiji,
Francesca Tudini, je
povedala, da Evropska
komisija, v skladu z
usmeritvami trajnostnega
razvoja turizma, projekt
močno podpira in ga
želi nadaljevati tudi v
prihodnjih letih. Podporo
projektu je izrazil tudi
podpredsednik Evropske
9
Med prioritetnimi
nalogami koordinatorja bo
tudi priprava konkretnega
načrta aktivnosti, v
katerem bodo jasno
opredeljene pristojnosti in
zadolžitve vseh akterjev
− Evropske komisije,
organizacij, ki izvajajo
projekt na državni ravni,
ter EDEN destinacij.
Udeleženci konference na
Finskem smo se strinjali, da
ima mreža EDEN destinacij
velik potencial za nadaljnji
razvoj in trženje turistične
ponudbe. Njen uspeh pa
bo odvisen predvsem od
destinacij samih, ki morajo
to priložnost prepoznati
ter jo, vsaka zase in
skupaj z drugimi, znati kar
najbolje izkoristiti.
Podobno so tudi
prizadevanja za
prepoznavnost in trženje
turistične ponudbe
Solčavskega odvisna
predvsem od turističnih
ponudnikov. Ostali
lahko zainteresiranim
aktivnim ponudnikom le
pomagamo pri aktivnostih,
ki predstavljajo Solčavsko
v pozitivni luči in ki
dolgoročno prispevajo
k trajnostnemu razvoju
območja.
Obisk črnogorske občine Mojkovac
Bernarda Prodnik
vodstva občine, turistične
organizacije Mojkovac in
srednje šole pa so obljubila,
da jih bodo pri tem
podpirala.
Mojkovac ima izjemne
potenciale za razvoj
trajnostnega turizma, ki
temelji na potencialih
narave, kulturni dediščini,
gostoljubju ter na
investicijah domačinov.
Skozi občino teče reka Tara,
ki je zaščitena kot svetovna
dediščina UNESCA.
Dolino Tare obdajajo tri
gorska območja: Bjelasica,
Sinjajevina in Prošćanske
planine, ki imajo vsaka svoj
značaj in na katerih je še
ohranjena tradicionalna
paša z značilnimi
planinami oz. “katuni”.
Del občine (Bjelasica)
se nahaja v varovalnem
pasu Nacionalnega parka
Biogradska gora, del
(Sinjajevina in kanjon
Tare) pa na območju
Nacionalnega parka
Durmitor.
Nahaja se na površini 367
km 2. Po številu prebivalstva
(10.015, popis 2003), sodi
med manjše črnogorske
občine. Mesto se nahaja
na nadmorski višini 853 m.
Na območju prevladuje
umirjena kontinentalna
klima.
Živinoreja je bila vseskozi
primarna pridelovalna
dejavnost, zasnovana
na prostranih planinskih
pašnikih Sinjajevine, na
površini 120.000 ha,
kjer se lahko prepase
200.000 ovc. Tako sodi
med najobsežnejše in
najboljše planinske pašnike
na Balkanu. Obdelovanje
zemlje se je razvijalo
vzporedno z živinorejo,
predvsem na malih
podeželskih gospodarstvih
Foto: Vida M. Matk
V okviru izvedbe projekta
S tradicijo k trajnostnemu
turizmu, prijavitelja
Savinjsko-šaleške območne
razvojne agencije d.o.o.,
smo aprila izvajali del
projektnih aktivnosti v
občini Mojkovac v Črni gori.
Namen našega sodelovanja
je bil prenos znanja in
izkušenj na področju
predelave volne. V tem
predelu Črne gore volno
sicer predelujejo na različne
tradicionalne načine, ni
pa jim bil poznan način
predelave – polstenje. Da
bi jim približali ta znanja in
jih navdušili za nove načine
predelave, smo skupaj s
Turistično organizacijo
Mojkovac in dijaki 3. letnika
Srednje turistične šole
izvedli tridnevno delavnico.
Mladi so ob izdelkih, ki so
jih naredili, že razmišljali
podjetniško in načrtovali,
kako se bodo organizirali
in nadaljevali z delom,
Mojkovški župan "Brko" občuduje torbico, ki so jo
dijaki izdelali posebej zanj
Cesta do Mojkovca pelje po živi skali kanjona
10
vzdolž obeh bregov reke
Tare.
Po vojni je bila tu močno
zastopana tudi lesna
industrija, do leta 1980 pa
tudi proizvodnja svinčeve
in cinkove rude v rudniku
Brskovo. V zadnjem času
podjetje Tara grupa postaja
s proizvodnjo opreme za
potrebe oboroženih sil eno
najuspešnejših podjetij.
Skozi Mojkovac poteka t.i.
Jadranska magistrala, ki
kraj povezuje z osrednjim
in primorskim delom ter na
drugi strani s Srbijo.
V dneh našega obiska smo
ugotovili, da ima območje
izredne razvojne potenciale
z neokrnjeno gorsko naravo,
ki bi jih z organiziranim
pristopom lahko aktivirali v
smeri trajnostnega razvoja
turizma.
Turistični sejem v Zagrebu
Darja Knez
Zgornjesavinjsko in s tem
tudi solčavsko turistično
ponudbo smo predstavljali
v skupnem katalogu, v
katerem je zajeta naravna,
kulturna, sakralna, turistična
in športna ponudba Zgornje
Savinjske doline.
Projekt za izdajo skupnega
kataloga je nastal s
pomočjo Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj
podeželja. Izdajatelj pa
je LAS, društvo za razvoj
podeželja Zgornje Savinjske
doline.
Stroške najema prostora so
pokrili s sredstvi iz projekta
»Poletna zGodba Zgornje
Savinjske doline«. Ostali
stroški pa so bili pokriti iz
vsakega kraja posebej.
Zagrebčani so nas dobro
sprejeli in dobro obiskali.
Oba dneva pa so popestrili
tudi slovenski glasbeniki
Vesele Štajerke in Gašperji
ter dve folklorni skupini,
folklorna skupina Tineta
Rožanca in folklorna
skupina iz Tinij.
Foto: Darja Knez
Pod okriljem Slovenske
turistične organizacije
(STO) so bili 12. in 13.
maja 2010 na Trgu bana
Josipa Jelačića v Zagrebu
predstavljeni tudi naši
turistični ponudniki.
STO je letos že 15.
organizirala dneve
slovenskega turizma v
Zagrebu.
Stojnica Zgornje Savinjske doline
11
Sodelovanje na festivalu Turizmu
pomaga lastna glava
Bernardka Ipavec
Učenci 3. in 4. razreda
Podružnične šole Solčava
smo sodelovali z nalogo
Zgodba solčavskega
zmaja ali Lintver v
Jezeri. Legendo o zmaju
(lintverju), ki je živel v
Matkovem kotu, smo
ilustrirali in jo izdali v
obliki knjižice. Povezali
smo se tudi s solčavskimi
»filcarkami«, ki so za
nas izdelale lintverja
kot ljubkovalno igračo.
Pripravili smo motiv za
majice.
6. aprila smo se udeležili
turistične tržnice v
Mercator centru v
Celju. Stojnico smo za
nekaj ur spremenili v
Matkov kot in na njej
razstavili naše izdelke,
učenci pa so lintverjevo
zgodbo pripovedovali
obiskovalcem. Domov
smo se vrnili s srebrnim
priznanjem.
Raziskovalno nalogo si
lahko ogledate na šolskih
spletnih straneh in na
spletni strani občine
Solčava, razstavo in
zgodbo pa vam bomo
pokazali na Dnevih
turizma na Solčavskem.
Hvala Turističnemu
društvu Solčava in
Zavodu Rinka, ker so nam
omogočili izdelavo majic
z lintverjevim motivom ter
Špeli Orešnik in Vidi Matk
za »filcanje«.
Foto: Bernardka Ipavec
Turistična zveza Slovenije
vsako leto organizira
festival Turizmu pomaga
lastna glava, kjer se s
svojimi idejami predstavijo
turistični podmladki
osnovnih šol. Sodelujoči
na razpisano temo izdelajo
raziskovalno nalogo in
se nato še predstavijo na
turistični tržnici. Tema
letošnjega festivala je bila
Moj kraj, moj ponos.
Osnovnošolci obiskovalcem predstavljajo solčavskega lintverja
12
Stara sredica
Priloga Utripa za ohranjanje
solčavske nesnovne kulturne dediščine
Marta Orešnik
[ Solčavski slovar ]
neroden [neródn]: 1. napačen, slab (neč ga níma ráda, k
je tәk neródn, píje pa kadi, za délә mә pa ni) >napčen
2. nespreten
nerodno [neródnә]: 1. nerad, z odporom (tәk neródnә
grém h dóhtarjә) (pégl’am še kәr ráda, nájbәl’
neródnә pa kúham) 2. težko, nerado (štè fèžu pa tәk
neródnә gré pu préklah) (bárva gré neródnә dôv)
3. neprijetno, sram (tәk mi je neródnә, kә ga nísәm
spuznála) (neródnә mi je féhtat) 4. neprimerno, grdo
(nkòl’ več nәbәš šov z mèn’, čә se bәš tәk neródnә
ubnášu) 5. nespretno (neródnә sәm stópla, sәm s’ pa
nôgә usvénla)
nesti dol [nèst’ dôv]: 1. povzročati hujšanje, pešanje
(skrbí jә tәk dôv nêsejә) 2. pešati (zádne cájte ga je pa
tәk dôv nêslә)
nesti ga [nèst’ ga]: 1. umreti (čә se nәbә áhtu, ga bә
pa hmálә nêslә) >pobrati ga, bek priti 2. ovirati,
škoditi (tó ga nêse, kә ni šóle narédu) 3. prekašati
(u matemátiki ga pa jes nêsem) 4. skopneti (kәr čez
nóč ga je nêslә, včéra smә se še pa škíjal’) >pobrati ga
5. prenesti alkohol (čә pumíslim, kók si spív, ga tәk
dôbrә nêseš)
netečje [netéčje]: brusnice (a gréš kej u netéčje)
netečjev [netéčju]: brusnični (kәr netéčjuga čája si
skúhi, bәš pa hmálә zdráva)
neumišljen [neumíšlen]: 1. nespameten, nepremišljen,
kdor ne pomisli na posledice (tәk sәm bla
neumíšlena, da sәm bírtәh na jásli ubésla, ga je
pa kráva pužrla) >trepast, tumast, hovdrast 2.
neiznajdljiv, komur ne pride na misel pametna
rešitev (kә b’ na bìv tәk neumíšlen, bi pa kòš na gáre
pustávu, namist’ da ga zrôvnә neseš) >neurajtljiv,
nezrajtljiv, nezmišljen
neurajtljiv [neurajtlív]: neiznajdljiv, kdor ne pomisli na
logično dejanje (tәk sәm neurajtlíva, da ti še kuféta
nisәm skúhala) >neumišljen, nezrajtljiv, nezmišljen
nezrajtljiv [nezrajtlív]: neiznajdljiv, kdor ne pomisli na
logično dejanje >neumišljen, neurajtljiv, nezmišljen
nezmišljen [nezmíšlen]: neiznajdljiv, kdor ne pomisli na
logično dejanje >neumišljen, neurajtljiv, nezrajtljiv
nga [ngá]: 1. enega (ngá júrja bәš mi dáv, čә se t’ na zdí
prêveč) 2. nekega (ngá déda je pәrgnála u bájtә) 3.
kakega, približno (ngá dvándvájstiga je mәglә bèt,
tәm nèk’)
ngor [ngôr]: tam gori (ngôr me pučáj, k je tíst’ imôvc)
ngorle [әngôrle]: tamle gori (líh әngôrle sma se sréčala)
ngorta [ngôrta]: tja gor (ngôrta še jèt’ nmálә puglédat)
niva [níva]: travnik (na zgórnih nívah smә včéra kusíl’)
nker [әnkér]: nikjer (číst әnkér ga na nájdem)
nkol [әnkòl]: nikoli (têbe pa túd’ әnkòl ni dôma)
nm [nәm]: ne bom (neč več te nәm pròsu)
no [nә]: in (pô pa prefétje brez kônca nә krája)
nobel [nóbl’]: 1. imeniten, gosposki, lep (en nóbl’ kustím
si kúp’ za bírmә, pa je) 2. prevzeten, fin (na bód’ nә
tәk nóbl’, dov se vséd’ pa jej) >noblih 3. imenitno,
lepo (kәk nóbl’ se mә je zdélә u môjmә ávtә pèl’at)
noblih [nóblih]: domišljav, prevzeten (tәk sә nóblih, da
še na puzdrávjә ne)
nogavnica [nugávnca]: hlačnica
norc [nôrc]: norčavost (nôrc ga daje)
nohcoj [nuhcój]: nocoj
note [nóte]: 1. prizadevanja (sә blè kәr nóte, da sәm jә
správu nazaj) >ibunge, obšesti, oficije 2. opravki,
posli (káke nóte sma méla s tísti pruslávi) >kšefti,
ibunge
noten [nótәn]: nujen (nótni uprávki, nótna pléču, nótnә
délә)
noteti [nótit]: ne hoteti (ni nótu jèst) (čә nóč, pa nèč)
>oteti
nta [ntà]: tjale (ntà pustáv, pud stréhә)
ntota [ntóta]: tam tja (kәr ntóta pud gárkәlnә jèt’, k je
nájblíži)
nuc [núc]: korist >hasek
nucati [núcat]: 1. potrebovati, rabiti (málә cikrétpapírja
núcam) 2. uporabljati (za krәh kәr enótnә mókә
núcam) 3. koristiti (ka mi núca ávto, čә izpíta na
nardím) >asniti, hasniti
nucno [núcnә]: koristno (ksélә mlékә je žә núcnә za
prebávә)
nudlci [núdélci]: rezanci >mudlči
13
l~avski slovar
nudlpret [núdél’prét]: deska za valjenje testa
nájbәl’ ubrájtam čéšpe)
obrastlika [ubrastlíka]: obrastlina, brazgotina
obreskev, obreskva [ubrèsku, ubrèskva]: breskev
obrnek [ubәrnek]: pogača iz koruzne ali ajdove moke
obsušavka [ubsušàvka]: brisača
obšesti [obšésti]: 1. dolgotrajna opravila v cerkvi, oficije
2. veliko dela za prazen nič, prazni opravki (tó sә
táke ubšésti, prédn se žә kam správmә) >občesti,
oficije, note, ibunge
obuja [ubúja]: obutev (a máte sobój rezêrvnә ublékә pa
ubújә)
obžrten [ubžәrtn]: požrešen (na jej tәk ubžәrtnә, da se
nәbәš zažәru)
očakovati [učәkvat]: 1. čakati koga (na vrh šténg sәm
te učakvála, da bi me dôšu) 2. pričakovati prihod
(nmálә sәm ga žә dôns učakvála)
odejnan [udêjn’an]: omehčan (ótava je žә číst udêjn’ana,
k je tәk dôvgә nísmә správli)
odejnati [udêjn’at]: 1. popustiti, odnehati, odjenjati
(nmalә ti udêjn’i, nmalә m pa jès, ma pa zglíhala)
2. prenehati, odjenjati (za ncájt udêjn’i, da málә
pučíjem 3. omehčati se (k se krәh uhladí, pa skórja
udêjn’a)
odevilo [udevílә]: 1. odeja (a máš kej prída udevílә, da
te na zébe) 2. posteljnina (udevíle sәm ti pәrnesla,
pustèl’ si pa sam)
odhrcati se [udhәrcat se]: odhrkati se, s kratkimi,
sunkovitimi izdihi spraviti sluz iz grla (najprej se je
udhәrcu, pô je pa zәčnu guvәrt’)
odkvitati [udkvítat]: odpraviti, rešiti se česa (dva sәm žә
udkvítu, še ênga mam za uríhtat) >odrajtati
odkvitati se [udkvítat se]: rešiti se česa neprijetnega (za
léc sәm se rájtn udkvítu štè stríže) >losati se
odlahkati se [udléhkat se]: odleči, občutiti ugodje in
sprostitev, znebiti se skrbi (se mi je udléhkálé, k sәm
nәšla tistә zgublênә réč)
odmodlavati [udmudl’ávat]: z molitvijo odgovarjati
predmolilcu (ti naprej mòdl’i, jes bom pa
udmudl’ávala)
odmrhati [udmérhat]: odrezati kos hloda
odondod [udóndot]: od tam (udóndot sә tud’ prásce
vózli) >odontod
odontod [udәntód]: od tam (udәntód se lèpә víd’ céla
vés) >odondod
odpahniti [udpәhnt’]: odtrgati (málә sәm zamúdu, k se
nísәm mógu udpәhnt’ ud dóma)
odpenčljati [udpènčl’at]: odvozlati (udpènčli štè
šnéruce) >zdrešiti
odrajtati [udrájtat]: 1. oddati, izročiti (vәs gnár je zméri
puštênә udrájtala) 2. odposlati, izročiti (štә písmé pa
še dôns udrájti napej)
odrajžati [udrájžat]: 1. odpotovati, zlasti peš 2. oditi,
kreniti (mә mәgli udrájžat, k je žә tók ura)
odrjan [udәrján]: rastlina baldrijan, špajka
O
občesti [občésti, óbčesti]: prazni opravki, veliko dela za
prazen nič (take óbčesti je méla s tístmә petelínә)
>obšesti, oficije, note, ibunge
obavten [ubávtn]: velik, grob, nasprotno od ličen (šti
ránčki s pa tәk ubávtni, da šturklám kә n kôjn’)
obavtna [ubávtna]: groba, otipljiva laž (šèta je pa žә
málә ubávtna)
obavtno [ubávtnә]: grobo (z míčkәnmә utrôkә pa rés na
sméš tәk ubávtnә délat)
obcagan [ubcágan]: obupan >scagan
obcagati [ubcágat]: obupati (jes sәm žә číst ubcágala, da
ga m še kikәda vídla) >scagati
obcagovati [ubcәgvat]: obupavati (malә sәm žә
ubcagvála, pô sәm se pa kôj pudstópla)
obdajati [ubdәjat]: pokladati živini, krmiti (ká pa ti
práscәm ubdáješ, da s tәk lèpi) >obdevati, fotrati
obdati [ubdәt]: dati krmo živini, nakrmiti, pokladati
(hítәr jèt’ ubdәt, k se kráve žә dêrejә) >nafotrati,
ofotrati
obdevati [obdévat]: dajati krmo živini, krmiti, pokladati
(zútra m mәgla prej ubdévat, k je žә délš dén)
>obdajati, fotrati
obelmašina [óbl’mašína]: skobeljnik, stroj za skobljanje
lesa
obelponk [óbәl’pônk]: mizarska delovna miza >virštat,
ponk
oberliht [óbәrlíht]: zgoraj odprto okno za zračenje (na
óbәrlíht udpèr, da nәbә prepíha)
obezan [ubézan]: obvezan, povit (ká s’ si pa narédu, da
s’ tәk ubézan)
obezati [ubézat]: obvezati, poviti rano (preráhlә pa
pretènkә me je ubézala, je pa kәr pretónlә)
obezavka [ubezávka]: povoj, obveza >frpant
objeskati [ubjèskat]: obiskati
objeski [ubjèski]: obiski (smә šli na ubjèske)
obkrej, obkorej [ubkrêj, ubkurêj]: ob kateri uri (ubkurêj
ma pa krénla) >okorej
oblajnati [ublájnat]: obhoditi, obresti - slabšalno (célә
vés sma ublájnala, pa nkér nímajә nga kuzléta
napréda)
oblance [óblance]: oblanci
obleden [ublédn]: požrešen, pogolten (una se žә zna
puáhtat, k je zadòst’ ublédna)
obledija [ubledíja]: požrešnost, pogoltnost
obletaven [ubletávn]: kdor veliko hodi okrog, je stalno
na poti in o vsem na tekočem (tәk je ubletávna, da še
krumpírja nima vsajênga)
obnucati [ubnúcat]: ne potrebovati več izposojene
stvari (kә btè mešávc ubnúcal, ga pa nazaj pәrpèlte)
obrajtati [ubrájtat]: 1. visoko ceniti (vәšga dóhtarja
pa lèdi zlә ubrájtajә) 2. imeti rad (ud usèga sadja še
14
Sol~avski slov
ohrnija [uhrníja]: skopuštvo, stiskaštvo (pәr te véčmә
pávrә je bla pa táka uhrníja, da déklәm še kuféta nísә
pәrvóšli)
ohrski [óhrski]: stiskaški, skop (tәk je bla óhrska, da si še
ižíne ni pәrvóšla, ud sáme uhәrníje je dôv stórla)
ohrsko [ohrskә]: skopo (zméri bәl’ óhәrskә mi navága
krumpírja) >naprčisleh, naknap
okne [ókne]: priti na okne: priti nepovabljen na svatbo
(póbi, na ókne prídte, da mә méle s kòmә rájat)
okolnkol [ukólnkól]: 1. kroginkrog - izraža položaj v
krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču (kәk pa jéš, da
si ukólnkól ust umázan) 2. v krogu, okrog (ukólnkól
híše sәm lêt’u) 3. okrog, okoli svoje osi (ukólnkól se
zasúč)
okorej [ukurèj]: ob kateri uri (ukurèj je pa jútәr máša)
>obkrej, obkorej
okraspan [ukráspan]: opraskan
okraspati [ukráspat]: opraskati
okrenčan [ukrénčan]: okrašen
okrenčati [ukrénčat]: okrasiti
okomandirati [ukumandírat]: priskrbeti, dogovoriti se
za kaj (zastójn kártә sәm ti ukumandírala) >zrihtati
okorajžiti [ukurážt’]: opogumiti, ohrabriti, vzpodbuditi
(ti ga še málә ukuráž, naj se zrôvnә nәs našéma)
okorajžiti se [ukurážt’ se]: zbrati pogum (dôvgә se nís’
ukurәžla, zdè s’ pa le prèšla)
olcar [ólcar]: 1. gozdni delavec, sekač 2. košeninar, vrsta
žuželke, ki je podobna velikemu komarju
olcverh [ólcverh]: delo v gozdu (u ólcverh je šôv, du nòč
ga nәbә damó)
oljnaten [ólnatәn]: oljnat, zabeljen z oljem (ólnatne
murke se mәrjә najprej uscәt)
omarca [umárca]: nočna omarica, nizka omarica ob
zglavju postelje (әrcníje si pa na umárci puzábu)
omaten [ómatn]: omotičen (en kuzárc sәm spíla, sәm pa
órgni ómatna)
omatnica [ómatnca]: omotica
omatno se delati [ómatnә se délat]: vrteti se v glavi,
biti omotičen (ómatnә se mә je nardílә, je pa z lêjtre
pádu)
omevce [umêvce]: metlica za ometanje hlebcev, omelo
ondot [әndót]: tam (ud әndót pa du štә napèl špágә)
one [uné]: - izraža osebo ali stvar, ki je ne znamo ali
nočemo imenovati (uné je pa réku, da bi z unèmә šlә
dôv, s terpentínә)
onegati [unégat]: onegaviti, delati nekaj, česar ne znamo
ali nočemo poimenovati (dej mi uné za unégat)
opala [òpala]: 1. - izraža opravičilo (òpala, na nôgi ti
stujím) 2. - izraža opozorilo (òpala, áhti málә, da
na pádeš) >hopala 3. - izraža ugotovitev nerodnosti
(òpala, spét sәm se ublèv)
opanki [upánki]: sandale
opažuliti [upažúlt’]: ogoliti, odrgniti ščetine s kože
zaklanega prašiča
odrjanov [udәrjánu]: baldrijanov (udrjánave kápl’ce sә
mәnda za sәrce dôbre)
odsihmal [udsihmáv]: od tedaj (udsihmáv se me pa
zugíba)
odšeniti [udšènt’]: odščipniti, odškrniti
odšnerati [udšnérat]: odvezati čevlje (lèpә udšnéri, da se
t’ nәbә zapenčl’álә) >zdrešiti
odšravfati [udšráufat]: odviti (žárncә kәr udšráufi, č je
zanèč)
odznotra [udznótra]: 1. znotraj, pod površjem (zúna
lèpә zgléda, udznótra je pa gníla) 2. na notranji
strani (jákn’a je udzúna gládka, udznótra pa kusmáta)
3. notri, v prostoru (cév dén sәm bla kәr udznótra, k
je blә tәk mәrzlә)
odzunaj [udzúna]: 1. zunaj, nad površjem (udzúna sә
vídet zelêne, nәtәr sә pa prôv sóčne) 2. zunaj, na
zunanji strani (črévli sә udzúna lédrasti, udznótra pa
z blәga) 3. zunaj, na prostem (udzúna je mәrzlә kә
hudíč) >ven
ofen [ófn]: odprtina, odprto okno ali vrata (tәk je
zadúšl’avә, kә ni nubênga ófna nkér)
ofer [ófәr]: dar, darovanje denarja v cerkvi (dôns bjә pәr
ófrә za zvòne pubíral’)
ofer [ófer]: najemnik v koči (óferji sә mәgli udslәžvat pәr
pávrә)
oferija [oferíja]: najemna koča
oferski [óferski]: najemniški (óferska bajta se bә pudәrla,
k ni nbênga nәtәr)
oficije [of ícije]: 1. dolgotrajna opravila v cerkvi >obšesti
2. procedure, postopki (zútra ma céle of ícije, prédn
se zgúnca ud dóma) 3. opravila, posli (táke of ícije
smә mél’ ukól zláte poróke) >note, ibunge, obšesti,
občesti, kšefti
oflikan [uflíkan]: zakrpan, zašit z zaplatami (tәk uflíkane
hláče je mèv, da je bla kәr flíka pәr flíki)
oflikati [uflíkat]: zakrpati, našiti zaplate (dôns se pa
nbêne cóte več na spláča uflíkat)
ofnan [ófnan]: odprt (le spíj štè pír, k je ófnan)
ofnati [ófnat]: odpreti (še kunzêrve na móre sam ófnat,
kej da b si skúhu)
ofotrati [ufótrat]: nakrmiti (málә prêj bom ufótrala, pô
ma pa šlì) >obdati, nafotrati
ofrfuliti [ufrfúlt’]: ogoljufati, oslepariti (tísta ciganíca
me je žә spét ufrfúlla) >nasrati
ofrkniti [ufәrkәnt’]: 1. zmuzniti se, umakniti se (na
šèt’ga se pa neč na zanaši, jә bә ufәrknu, čә se bә le
dәlә) >v smuk se spustiti 2. zavihati (málә se je rób
ufәrknu, k je prehítәr sušílә)
ofrknjen [ufәrknen]: zavihan (málә pa le puglíhi pupír, k
sә vôgli číst ufrkneni)
oha [ôhá]: ukaz volu ali kravi, naj obstane
ohcet [ôhcet]: pojedina ob poroki, svatba (a btá kej
ôhceti naštímala)
ohrnik, ohrnež [óhrnek, óhrnež]: skopuh
15
l~avski slovar
opicaniti [upicánt’]: lepo urediti (za kôga si se pa tәk
upicánla) >zrihtati, doterati
opohel [upóhu]: nadut, netankočuten, gluh za ukaze in
opomine (je tәk upóhu, da si táke rèč’ še h sәrcә na
uzéme)
opomlati [upóml’at]: opomniti (čә m puzábu, me pa
upóml’i)
oponašati [upunášat]: očitati (sáma ud sêbe m je prèšla
pumágat, pô m je pa upunášala) >pregovarjati
opravilo [upravílә]: verski obred, zlasti maša
opraviti [uprávt’]: priskrbeti (ublékә mә je pa bótәr
uprávu) >prštelati
oprjemš [oprjémš]: oprijemaje (tәk se mi ómatnә déla,
da mәrәm na opәrjémš hòdit)
ordinirati [ordinírat]: 1. delati kaj nezaželenega (ka
kej ti ordiníraš tәm, da tәk smrdí) 2. delovati (a tôja
mašína še ordiníra) 3. biti spolno aktiven (a ti še kej
ordiníraš)
ordnunga [órdnunga]: red, disciplina - izraža
nezadovoljstvo nad početjem (ka je pa tó za na
órdnunga)
ordnga [órdnga] komanda (sè na vém, kәk naj délam, k
je vsákikrәt drúga órdnga)
orgni [órgni]: 1. dobro (le órgni se udèn’, da te nәbә
zéblә) >orngi, vorngi 2. zelo (órgni se mi smíliš, kә
máš še tәk dêleč damó) >orngi, vorngi 3. popolnoma
(prémze maš pa órgni znúcane) >do amena, do daske
orngi [órngi]: povsem, dobro (čist órngi sәm ga vídla,
kәk je z grôba lézu) >orgni, vorngi
orka, orkaduš, orkafiks, orkalapipa, orkamadona,
orkaputana, orkasvet [ôrka, ôrkaduš, ôrkafiks,
ôrkalapípa, ôrkamadôna, ôrkaputána, ôrkasvét]
kletvice za podkrepitev povedanega >arka…, porka…
oržeh [óržeh]: 1. kriv (ti si óržeh, da sәm pískәr ubәrnu,
zakà s’ ga pa tá pustávla) 2. krivda (na kôga bәš pa
nohcój dav óržeh, kә nbênga zrôvnә níblә) 3. izgovor,
opravičilo (s kákmә óržehә je kej dôns šôv dovta u
vés) (zméri se nájde kak óržeh 4. vzrok (je žә mèv
kak óržeh, da te je udáru)
osc [ôsc]: bodeč plevel, osat
osat [osát]: 1. bodeč 2. zbadljiv
osevati [usévat]: biti malo neumen, prismuknjen (tәk
mә usévle, da še umréle na udpêre, čәpròv fejst’ gré)
>pavhnjen, opleden
opleden [upléden]: malo neumen, prismuknjen (a s’ číst
upléden, da jә tәk plačúješ)
osli [ôsli]: slivam podobni modrikasti, okrogli in zelo
kisli koščičasti sadeži, štrbonclji
ostanki [óstanki]: ostanki, zlasti hrane (štè óstanke pa
kәr u pómje dej) >zjedi
ostati [ôstat]: ostati kje (te zádn’ ávtubus sәm zamúdu,
sәm mәgu pa tәm ôstat) (kәr tәm ôsti)
ostati [óstat]: ostati kaj (na tálerjә žә ni smélә nkòl neč
óstat)
ostročnice [ustróčnce]: stročnice, kulturne rastline s
plodovi v strokih
ostročje [ustróčje]: stročje, stroki
ostročji [ustróčji]: stročji, v stroku (ustróčji fèžu je pa
nájbólš z grúmpәm zabélen)
ostrožnica [ustróžnca]: robidnica, robida
ošimfati [ušínfat]: ozmerjati (najprej me je fêjst’ ušínfu,
pô se m’ je pa upravèčvu)
oškodvati [uškòdvat]: oškodovati, počutiti se dolžnega
- vljudnostna fraza pri pogostitvi (te m čist prêveč
uškòdvu)
ošpegon [ušpegón]: vohun
ošpegovati [ušpègvat]: skrivaj opazovati, oprezovati
(gréma málә ušpègvat, ka kej délata) >špegati
ošpičiti [ušpíčt’]: ošiliti, priostriti (čә svínčnik prêveč
ušpíčiš, se pa rәd zlóm’)
ošpičen [ušpíčen]: koničast, priostren (ušpíčene prékle
žә nәbjә nkòl z lúfta letéle)
ošprican [ušprícan]: 1. oškropljen (kәk pa hódiš, da s’
vәs ušprícan gôrta du rít’) 2. vzorčast z drobnimi
pikami v drugi barvi, meliran (te ušprícanә jákn’ә
sәm pa nèk’ usjála)
ošpricati [ušprícat]: oškropiti (čә ávto pereš, ti pa rés ni
tréba céle híše ušprícat)
oštarija [uštaríja]: gostilna
oštir [oštír]: gostilničar
ošter [óštәr]: strog (mәrš bèt kәr óštәr, čә vәčiš, da te
ubógajә)
oštro [óštrә]: ostro, strogo (lè óštrә jәm pәrstóp’, da
nәbjә nkòl več krádli)
ojster [òjstәr]: oster, dobro nabrušen (te òjstәr nòž mam
pa sәmә za mәsә)
ošvohneti [ušvòhnet]: telesno oslabeti (kәr na hítәr je
tәk ušvuhnéla, da na móre več sama hòdit, un’ je pa
túd’ tók ušvòhnu, da jә na móre kej pumágat)
ošvohnel [ušvohnév]: oslabel, slaboten (tәk ušvohnév je
bu vídet, da se m je órgni zasmíl’u)
ošvrkniti [ušvәrknt’]: nekaj na hitro skuhati (dôns pa
kәr néki ušvәrknma, k ni dédu dôma)
otava [ótava]: otava, posušena trava druge košnje (u
ótavә jèt’ léč, k je bәl’ mәhka, sênә pa píka)
oteti [ôtet]: hoteti (včéra je ôtu júrja, dôns vәče žә dva,
dәrgәč pa nәbә nótu délat) (čé véčiš, mә pa ti dej)
>noteti
ožlemati [užlémat]: očistiti živalska čreva za klobase, s
posebno pripravo z njih postrgati mehka tkiva (kdó
bә pa léc užlému čréve, k mam jes rôkә u gípsә)
>užlemati
ožmekati [užmékat]: okusiti (jes nèč na užmékam, da bi
múrka na kôncә kej pugreníla)
16
Poročilo o akciji »Očistimo Slovenijo
v enem dnevu«
Darja Knez
V soboto, 10. aprila 2010,
je potekala napovedana
očiščevalna akcija za
področje Solčavskega.
V tej akciji so aktivno
sodelovali mnogi člani
društev, učenci in učitelji
POŠ Solčava ter občani
in občanke Solčave,
predstavnika CIPRE in
predstavnik Zavoda za
gozdove.
Po mnenju večine, bi
se morala takšna akcija
organizirati vsako leto.
Predvsem pa moramo
osvestiti ljudi, da ne
odmetavajo odpadkov v
gozd, ampak v vreče in na
odpad – tja, kamor spadajo.
Zanimivi pa so tudi
statistični podatki za letos:
V akciji na območju naše
občine je sodelovalo 77
oseb, zbralo se je okoli 7
kontejnerjev odpadkov,
očistili smo kar nekaj
področij in tako olepšali naš
kraj.
Iskrena hvala vsem
posameznikom, ki so se
akcije udeležili, zahvala
solčavskim gasilcem, ki so
nam posodili gasilski avto,
ter ostalim posameznikom,
ki so se akcije udeležili
s svojimi traktorji in
avtomobili. Brez teh bi bila
akcija težko izvedljiva.
Statistika 2010
11.500 divjih odlagališč
so evidentirali med akcijo
Očistimo Slovenijo v enem
dnevu!
950 nadzorov
je letos opravil okoljski
inšpektorat, lani pa
približno 4700 ter
268
kršiteljem letos izdal
“ukrep”, proti 81 pa sprožil
prekrškovni postopek. Lani
so inšpektorji izdali 1160
“ukrepov” in sprožili 295
prekrškovnih postopkov.
Od 1200 do 1400
evrov znaša kazen za
odlaganje odpadkov v
okolju za fizično osebo,
za pravno osebo ta kazen
znaša od 3500 do 10.000
evrov.
Foto: Darja Knez
Po končani delovni akciji
so nas v lovskem domu
solčavski lovci pogostili z
dobro malico in domačim
kruhom, ki so ga spekle
ženske iz Aktiva kmečkih
žena.
Odvoz smeti z odlagališča Ramšija - čistilna akcija je bila uspešna
17
Poročilo o delu podružnice za
šolsko leto 2009/2010
Romana Lukovič, vodja šole
in 2. razreda. Učiteljica
Bernardka Ipavec je vodila
kombinirani oddelek 3. in
4. razreda. Razredničarka
petega razreda devetletke
pa je bila Nataša Čopič.
Oddelek podaljšanega
bivanja je vodila Maja
Robnik. Tuj jezik pa je učila
Barbara Trobentar.
V vrtcu se je gibalo število
otrok do šestnajst. Tako,
da je bilo na naši šoli letos
precej živahno. Poleg
rednega učnega načrta,
ki je bil v celoti realiziran,
smo se na šoli lotevali še
številnih drugih nalog. Celo
šolsko leto smo skrbeli
za lep videz notranjosti
šolskih prostorov in z
dekoracijo ustvarjali
prijetno delovno okolje.
Sodelovali smo na vseh
Foto: Špela Orešnik
V tem šolskem letu je
bilo na podružnični šoli
v Solčavi 27 otrok v treh
oddelkih. V kombiniranem
oddelku 1. in 2. razreda
devetletke osem učencev
ter 3. in 4. razreda
devetletke enajst učencev,
v petem razredu pa
je bilo osem učencev.
Romana Lukovič je vodila
kombinirani oddelek 1.
Tudi okolica nove šole spreminja podobo
18
prireditvah v kraju, kamor
smo bili povabljeni.
Začetek šolskega leta
smo pričeli s slovesnim
sprejemom prvošolcev,
sledil je Pikin festival ter
praznovanje prihoda jeseni.
Potem pa so se skozi celo
šolsko leto na šoli odvijale
številne aktivnosti. Mesec
september smo zaključili
z obiskom pravljičnega
gozda. Učenci 3., 4. in 5.
razreda pa so se udeležili
pohoda na Travnik. V
oktobru smo izvedli
naravoslovni dan na temo
Zdrava prehrana. Učenci
so pripravili okusne in
zdrave napitke in namaze.
Ob koncu meseca smo bili
povabljeni v gasilski dom,
kjer nam je predsednik
gasilskega društva Gregor
Preprotnik predaval
ob mesecu požarne
varnosti. Mesec oktober
smo zaključili z obiskom
grobov, s spominom na
mrtve. 31.oktobra pa
so bili učenci s starši
povabljeni v penzion
NA RAZPOTJU, kjer so
ob noči čarovnic lahko
ustvarjali po delavnicah.
Zelo so bili zadovoljni z
gostoljubnostjo.
Že v mesecu novembru so
se učenci pridno pripravljali
na MIKLAVŽEVANJE. 28.
novembra so v dvorani
izdelovali adventne venčke.
5. decembra jih je obiskal
MIKLAVŽ in jih obdaril s
čudovitimi darili.
Na šoli smo pridno
izdelovali novoletne
voščilnice, saj smo jih
tokrat izdelali tudi za
občino. Učenci so se
pod vodstvom Maje
Robnik, Nataše Čopič ter
Barbare Trobentar pridno
pripravljali na uprizoritev
živih jaslic. Prireditev je bila
ob penzionu Na Razpotju.
Učenci so bili zelo toplo
sprejeti, pogoščeni in
za sodelovanje bogato
nagrajeni.
Mesec januar nam je
postregel z debelo snežno
odejo, zato smo lahko
izvajali zimske športne dni.
Na šoli se je v mesecu
februarju že čutil utrip
bližajočega pusta. 16.
februarja so si učenci z
veseljem nadeli maske in se
v njih sprehodili po vasi.
V mesecu marcu smo
izdelali voščilnice za
matere in žene, ki smo
jih razvedrili s prijetno
19
prireditvijo ob materinskem
dnevu. Krasili smo simbole
velike noči.
Mesec april je obarvala
akcija OČISTIMO NAŠO
DEŽELO SLOVENIJO.
Učenci so se akciji
priključili 10. aprila. Čistili
so okolico šole ter del
vasi. 22. aprila je na šoli
potekalo tekmovanje iz
vesele šole.
V maju so se učenci prvega
in drugega razreda pridno
pripravljali na predstavitev
projekta ZA VSAKO
BOLEZEN RASE ROŽICA.
Projekt so predstavili
staršem.
Na šoli so potekale
naravoslovne in tehnične
dejavnosti. 19. maja so
učenci na centralni šoli
dobili priznanja za bralno
značko. Bili smo povabljeni
v pravljični gozd.
Junija so potekale zaključne
ekskurzije in prireditve
ob koncu šolskega leta.
Prireditev je bila na
podružnični in centralni
šoli. 24. junija smo s
podelitvijo spričeval na
centralni šoli uspešno
zaključili šolsko leto.
18. SOLČAVSKI DNEVI – V EVROPSKI DESTINACIJI ODLIČNOSTI
23. 7. 2010 – 1. 8. 2010 na Solčavskem
KDAJ?
KAJ?
KJE?
POSEBNOSTI
Petek, 23. 7. 2010
Ogled ustvarjalne delavnice polstenja volne
– medgeneracijsko druženje
Pravljični gozd,
Logarska dolina
vstop prost
14.00
Otvoritev lovske razstave
Lovski dom Solčava
vstop prost
15.00
Prižig oglarske kope v Logarski dolini
oglarska bajta v Logarski
dolini
vstop prost
16.00
Voden ogled z otvoritvijo razstav:
- ročnih del Solčavanov, TD Solčava
- zdravilnih zelišč, TD Solčava
- metuljev, Josef Debets
- fotografij Alpsko cvetje, foto klub Flosar
- otroških del z oratorija, duhovnik Viki Košec
- predstavitev projekta Solčavski lintver, OŠ
Solčava- mentorica Bernardka Ipavec
- solčavkih “opražnih” oblek, kulturno društvo
Solčava
- polstenih “filcanih” izdelkov znamke Bicka,
Solčavske filcarke
dvorana v Solčavi in
razstavni prostor v
Zadružnem domu
vstop prost
10.00 - 16.00
14.00 - 18.00
Animacija za otroke – zaključek poletnih delavnic Pravljični gozd,
Logarska dolina
v Pravljičnem gozdu
vstop prost
17.00
Turnir v malem nogometu
9. memorial Ipavec - Gregorc
igrišče v Solčavi
20.30
Koncert v cerkvi Marije Snežne
Haydnovi godalni kvarteti opus 2,
duo kitar David van Ooijen & Paul Pleijsier
(NL)
cerkev Marije Snežne v
Solčavi
10.00
Turnir odbojke na mivki
turistična kmetija AmbrožGregorc
14.00
En flet’n sprehod do solčavske tise
doživljajsko vodenje
TIC Solčava - tisa - Solčava udeležba brezplačna
17.00
Voden ogled cerkve Marije Snežne v Solčavi
TIC Solčava - cerkev
17.00
Ženski turnir v malem nogometu
igrišče v Solčavi
20.00
Glasbena monokomedija “Od tišine do glasbe” Solčava, prireditveni
prostor
– koncert za anekdoto in klavir, Jure Ivanušič
vstop prost
Sobota 24. 7. 2010
21.00 dalje
glej tudi:
Solčava, prireditveni
prostor
Solčavske viže
Možnosti ogledov v soboto in nedeljo
20
udeležba brezplačna
vstopnina 10€
vstop prost
Nedelja, 25. 7. 2010
11.00 - 18.00
“Prijateljstvo ne pozna meja” – druženje
domačinov in gostov iz sosednjih občin
“Vaška tržnica” z domačimi izdelki
Solčava, prireditveni
prostor
11.00 - 15.00
Mladi muzikanti – otroci OŠ Solčava
KD Kraški šopek, Sežana
Nastop mojstra zvoncev – Marjana Novaka
Animacija za otroke “peka palačink”…
Solčava, prireditveni
prostor
15.00
Srečelov
Solčava, prireditveni
prostor
15.00
Zabava z ansamblom “Črna mačka”
Solčava, prireditveni
prostor
glej tudi:
vstop prost
vstop prost
Možnosti ogledov v soboto in nedeljo
Možnosti ogledov v soboto in nedeljo:
9.00 - 20.00
Razstave v Solčavi in v Lovskem domu
dvorana v Solčavi in Lovski
vstop prost
dom
9.00 - 20.00
Prodaja domačih jedi
Solčava, prireditveni
prostor
9.00 - 20.00
Razstava polstenih izdelkov – domače obrti
dvorana v Solčavi
vstop prost
Multivizijska predstavitev Potočke zijalke
gostišče Firšt
vstop prost
Kuhanje oglja v Logarski dolini
oglarska bajta v Logarski
dolini
18.30
ves dan
Ponedeljek, 26. 7. 2010
9.00
Vodenje po poteh okrog Solčave
TIC Solčava
udeležba brezplačna
21.30
Večer filmov o Solčavskem
Solčava, prireditveni
prostor
vstop prost
9.00 - 14.00
Sprehod po Robanovem kotu
TIC Solčava
udeležba brezplačna
9.00 - 12.00
Delavnica za izdelavo solčavskih risank
šola Solčava
predhodna prijava
otrok
21.30
Multimedijska predstavitev Solčavskega
TIC Solčava
vstop prost
Delavnica za izdelavo solčavskih risank
šola Solčava
predhodna prijava
otrok
17.00
Urice solčavskih pravljic (za otroke)
Solčava, farovški hlev
udeležba brezplačna
21.30
Predstavitev plezalne odprave v Patagonijo,
Čile, Cochamo
Solčava, prireditveni
prostor
vstop prost
Delavnica za izdelavo solčavskih risank
šola Solčava
predhodna prijava
otrok
Ogled muzeja Potočke zijalke in sprehod do
Fidove zijalke
gostišče Firšt
udeležba brezplačna
Torek, 27. 7. 2010
Sreda, 28. 7. 2010
9.00 - 12.00
Četrtek, 29. 7. 2010
9.00 - 12.00
10.00
21
16.00 - 18.00
Voden sprehod do solčavske tise
TIC Solčava
udeležba brezplačna
9.00 - 12.00
Delavnica za izdelavo solčavskih risank
šola Solčava
predhodna prijava
otrok
10.00 -16.00
Ogled ustvarjalne delavnice polstenja volne
– medgeneracijsko druženje
Solčava, farovški hlev
vstop prost
20.00
Igrana predstavitev “Solčavsko skozi čas”
Solčava, farovški hlev
vstop prost
17.00
Čirule čarule – interaktivna gledališka
predstava na prostem, za otroke,
KUK Potovke
Solčava, prireditveni
prostor
udeležba brezplačna
21.30
Predstavitev solčavskih risank – zaključek
delavnic za otroke
Solčava, prireditveni prostor
vstop prost
10.00
Slovesna sv. maša v Solčavi
cerkev Marije Snežne v
Solčavi
21.00
Praznovanje občinskega praznika
občine Solčava
Solčava, prireditveni
prostor
vstop prost
Petek, 30. 7. 2010
Sobota, 31. 7. 2010
Nedelja, 1. 8. 2010
Možnosti za vsak dan med 23. 7. in 1. 8. 2010:
9.00 - 20.00
Ogled razstave o Potočki zijalki in razstave
Zdravje bolnikov – Ljudsko zdravilstvo v
Zgornji Savinjski dolini
gostišče Firšt
vstopnina
9.00 - 18.00
Ogled razstav v dvorani in v razstavnem
prostoru v Zadružnem domu
TIC Solčava
po predhodnem
dogovoru v TIC
Solčava
Atelje Majnik – ogled ateljeja in prikaz vezenja
planinskega cvetja na polstene izdelke
Atelje Majnik, Solčava
brezplačen ogled
Ogled skalnega vrtička z alpskim cvetjem
Pravljični gozd, Logarska
dolina
samostojni
brezplačen ogled
Polet z jadralnim padalom v tandemu
nad Logarsko dolino
Logarska dolina
po predhodnem
dogovoru v TIC
Solčava ali TIC
Logarska
Ogled etnološke zbirke starih kmečkih orodij
turistična kmetija
Klemenšek
po predhodnem
dogovoru na
turistični kmetiji
Klemenšek
Lokostrelstvo na kmetiji Gradišnik
kmetija Gradišnik
10.00 - 18.00
Informacije:
TIC Solčava, tel.: 03 839 07 10, e-naslov: info@td-solcava.si
TIC Logarska, tel.: 03 838 90 04, e-naslov: info@logarska.si
www.solcavsko.info
www.solcava.si
www.logarska-dolina.si
22
Vrhunci stare glasbe gostujejo v
Solčavi
Petra Čičić
so izključno v prostorih
slovenske kulturne dediščine,
na zgodovinsko pomembnih
in za obiskovalce še posebej
zanimivih lokacijah. Kakovost
programa potrjuje veliko
število obiskovalcev, ki
se vsako leto v poletnih
mesecih prepustijo
glasbenim užitkom.
David van Ooijen in Paul Pleijsier – svetovno priznana kitarista, ki bosta
igrala v solčavski cerkvi
David van Ooijen & Paul
Pleijsier (Nizozemska);
zgodnjeromantični kitari
Petek, 23. 7. 10, 20:30
Solčava, Cerkev Marije
Snežne
vstopnice: € 0
Festival stare glasbe
Seviqc Brežice, ki velja za
enega najuglednejših in
najprestižnejših evropskih
festivalov stare glasbe, letos
prvič gostuje v Solčavi s
koncertom dveh vrhunskih
nizozemskih kitaristov. V
okviru celotnega festivala
bo sicer od 22. junija do
4. septembra mogoče
prisluhniti kar 43 koncertom
po 32 lokacijah v 22
občinah. Celoten program
in lokacije si lahko ogledate
na spletni strani www.seviqcbrezice.si
Tako kot vsako leto Seviqc
Brežice tudi tokrat svojim
obiskovalcem ponuja
prestižen in zanimiv program
petnajstih ansamblov, ki
sodijo v sam vrh evropskih
glasbenikov. Program
zajema glasbo različnih
kultur in slogov, ki so se
na evropskem prostoru
prepletali skozi zgodovino
od 13. do 19. stoletja.
Posebnost festivala je,
da se glasba na njem
izvaja v historični maniri
z avtentičnimi instrumenti
in na avtentičen izvajalski
način. O tem govori tudi
naš moto »Vedno živa kakor
ustvarjena« ali »SEmper VIva
Quam Creata«. Koncerti
23
Konec julija bosta v cerkvi
Marije Snežne nastopila
mednarodno priznana
kitarista David van Ooijen
& Paul Pleijsier. Z igranjem
brez nohtov na črevesne
strune kitar iz 19. stoletja
nam bosta pričarala lahkotno
in čudovito glasbeno
ozračje. Pripravila nam
bosta program z naslovom
Haydnovi godalni kvarteti
opus 2, prirejeni v duhu časa
za duo kitar francoskega
skladatelja Françoisa de
Fosse. François de Fossa
je namreč transkribiral
Haydnove godalne kvartete
in jih objavil leta 1826, ko so
bili le-ti stari že sedemdeset
let ter njihov stvaritelj ni bil
več med živimi. Njegovo
dejanje je v svojem bistvu
priobčitev stare glasbe.
Zaradi kakovosti De Fossove
transkripcije kakor tudi
Haydnovega komponiranja,
je moč nagovora teh del
še vedno živo prisotna.
Haydnovi zgodnji godalni
kvarteti so transparentna
dela z jedrnatim in hitrim
začetkom in zaključkom
stavkov, z lepoto adagiov,
primerljivih serenadam,
ter subtilnimi menueti in
trii. Program nam prinaša
presenetljivo lepe zvoke,
ob katerih bo občinstvo
zagotovo uživalo.
Vabljeni k poslušanju glasbe,
ki v vaša ušesa pride vedno
živa, kakor je bila ustvarjena.
Ekskurzija na Vzhodno in Južno
Tirolsko – obvestilo
Občina Solčava
Tudi letos se bomo
odpravili na ogled dobrih
praks in zanimivosti
v nam primerljivem
alpskem prostoru. Tokrat
se bomo odpravili 18.
in 19. septembra na
Vzhodno in Južno Tirolsko
(severni del Italije). Poleg
kulturnozgodovinskih in
turističnih zanimivosti
si bomo ogledali tudi
nekaj dobrih praks,
obiskali pokrajino, kjer
je doma priznana vrsta
vina »traminec« in si
ogledali tamkajšnjo
žganjekuho. Sobotni
večer bomo zaključili v
prijetnem druženju, tako
24
kot to znamo Solčavani.
Podrobnejše informacije
bomo objavili naknadno,
prijave pa bomo zaradi
pravočasne rezervacije
prenočišč zbirali na
sedežu občine Solčava do
vključno petka, 20. avgusta
2010.
Vabljeni!
Prošnja za izdelke
Darja Knez
Dne 23. 7. 2010 bomo v okviru dnevov turizma ob 14.00 uri spet otvorili razstavo
ročnih del v dvorani.
Prosim vse, ki imate izdelke doma, da jih za te dneve odstopite in date na razstavo.
Izdelke lahko prinesete v TIC vsak dan ali pa me pokličete po telefonu in jih pridemo
iskat na dom.
Izdelke bi pobirali od 18. 7. (nedelja) do vključno 22. 7. 2010.
Ker razstavo pripravljamo predvsem za obiskovalce Solčavskega, je vseeno, če ste
izdelek imeli na razstavi že lansko leto ali prej. Vsak izdelek bo dobrodošel.
TD Solčava
03 839 07 10
Da bo njihova vožnja varna
Marija Lebar
in Maja Robnik sta poskrbeli,
da so bili otroci ustrezno
pripravljeni za izpite, ki so
jih uspešno opravili. Šola
ima na razpolago varnostne
telovnike, učenci pa so imeli
svoja kolesa in čelade.
Kolesarski izpit je za mlade
zelo pomemben dogodek;
po opravljenem preizkusu
se lahko samostojno in
varno vključujejo v promet.
Dobijo pa tudi potrdilo o
opravljenem preverjanju
znanja oziroma kolesarskem
izpitu, kar je zanje prvi
»pravi dokument«.
Foto: Marija Lebar
Na solčavski podružnični
šoli vsaki dve leti pripravijo
izpite za šolarje – kolesarje.
Tako je bilo tudi v pravkar
minulem šolskem letu, ko
so se učenci četrtih in petih
razredov skozi vse šolsko
leto seznanjali s teorijo
varne vožnje in prometnih
predpisov.
Proti koncu šolskega leta
– v začetku junija – pa so
ves teden vsak dan vadili
na resničnih prometnih
površinah – na cestah
v Solčavi. Pod budnim
očesom in v spremstvu ene
od mentoric so se otroci
posamič podajali na cesto,
se učili varnega vključevanja
v promet in se vračali nazaj
na šolsko dvorišče.
Mentorici Bernardka Ipavec
Zadnja navodila pred izpitom
25
Likovni izdelki osnovnošolcev - živali iz
odpadne embalaže
Julija Ahčin, Filip Matk - 3.r., Kristina Poličnik, Jošt Roban - 4.r.
Špela Lipnik, Oskar Roban, Urška Suhodolnik - 3.r., Alen Mančič - 4.r.
26
Foto: Bernardka Ipavec
Maja Čerček - 3.r., Ana Golob, Neža Prušnik - 4.r.
Likovni izdelki osnovnošolcev
Deja Čerček, 1.r.
Urška Suhodolnik, 3.r.
Tamara Plesnik, 1.r.
Oskar Roban, 3.r.
Kristina Poličnik, 4.r.
Gabi Roban, 1.r.
Filip Matk, 3.r.
Foto: Bernardka Ipavec
Ema Kočnar, 2.r.
27
Foto: Vida M. Matk
Delovna vnema
Foto: Bernarda Prodnik
Volnene najkice
Foto: Vida M. Matk
Mojkovški srednješolci s svojimi
prvimi izdelki
Foto: Špela Orešnik
Foto: Špela Orešnik
Mladi Črnogorci spoznavajo solčavski filc
Predstavitev polstenja in navodila za
delo
Foto: Špela Orešnik
Pomoč pri prvih copatih
Na otvoritvi razstave izdelkov v gasilskem domu