1. No category

Otroški vrtec Ajdovščina
INDEKS ETIKE IN VREDNOT
Poročilo
Zaznavanje stanja na področju etike in vrednot
(gradivo za interno uporabo)
Poročilo
Zaznavanje stanja na področju etike in vrednot
INDEKS ETIKE IN VREDNOT
Otroški vrtec Ajdovščina
Pripravil
Inštitut za etiko in vrednote
Nosilec raziskave:
doc. dr. Kristijan Musek Lešnik
Inštitut za etiko in vrednote
Ljubljana, januar 2014
Kazalo
Kazalo ............................................................................................................................................................ 3
Rezultati – kratek pregled ............................................................................................................................ 4
»Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina ....................................................................................... 4
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina ....................................................................................... 5
Namen in cilj raziskave ................................................................................................................................ 6
Obdobje izvedbe raziskave ......................................................................................................................... 6
Vzorec ............................................................................................................................................................ 6
Izhodišče raziskave - Evropsko ogrodje etike in vrednot ...................................................................... 7
Domena Humanost ............................................................................................................................... 12
Domena Skrb za sočloveka .................................................................................................................. 13
Domena Integriteta................................................................................................................................ 14
Domena Pravičnost ............................................................................................................................... 15
Domena Univerzalizem ........................................................................................................................ 16
Domena Kultura .................................................................................................................................... 17
Domena Tradicija .................................................................................................................................. 18
Domena Delo, ustvarjalnost ................................................................................................................ 19
Domena Znanje in modrost ................................................................................................................. 20
Domena Življenje, narava, zdravje ...................................................................................................... 21
Indeks Etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina ........................................................................................ 22
Primerjava s povprečjem slovenskih vrtcev – skupni rezultati ............................................................ 24
Vrednotna področja, ki so po mnenju obeh skupin manj izražena kot na povprečnem vrtcu v
Sloveniji. .................................................................................................................................................. 24
Zaposleni ................................................................................................................................................. 25
Zaposleni – primerjava z zaposlenimi v drugih vrtcih ..................................................................... 28
Starši......................................................................................................................................................... 30
Starši – primerjava s starši v drugih vrtcih ......................................................................................... 32
Povzetek rezultatov .................................................................................................................................... 33
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina ..................................................................................... 33
»Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina ..................................................................................... 34
3
Rezultati – kratek pregled
»Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
»Oko« etike in vrednot je grafični prikaz izraženosti desetih vrednotnih dimenzij po oceni
zaposlenih in staršev. Oko etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina:
Humanost
Skrb za sočloveka
Integriteta
Pravičnost
Univerzalizem
Kultura
Tradicija
Delo, ustvarjalnost
Znanje in modrost
Življenje, narava, zdravje
Slika 1: »Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
Za Vrtec Ajdovščina so značilne nekoliko bolj izražene vrednotne domene Tradicija, Pravičnost,
Delo in ustvarjalnost ter Kultura.
Med rahlo manj izraženimi vrednotnimi domenami je Znanje in modrost.
4
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
Indeks etike in vrednot je indeks izraženosti desetih vrednotnih dimenzij na podlagi vprašalnikov
za zaposlene in starše.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina:
69 (slovensko povprečje je 75)
Indeks etike in vrednot po oceni zaposlenih: 64 (slovensko povprečje je 69)
Indeks etike in vrednot po oceni staršev: 75 (slovensko povprečje je 82)
Skupni Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina je nižji od skupnega indeksa za slovenske
vrtce.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni zaposlenih je nižji od skupnega indeksa za
slovenske vrtce po oceni zaposlenih.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni staršev je nižji od skupnega indeksa za
slovenske vrtce po oceni staršev.
5
Namen in cilj raziskave
Namen raziskave »Etika in vrednote v vzgojno-izobraževalnem procesu« je spremljanje
izraženosti in uresničenosti temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v
zgojnoizobraževalnem procesu v posamezni ustanovi.
Raziskava temelji na modelu »Evropsko ogrodje etike in vrednot«. Njen cilje je spremljanje
izraženosti in uresničenosti temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v
zgojnoizobraževalnem procesu v posamezni ustanovi skozi čas in primerjava s primerljivimi
ustanovami.
Obdobje izvedbe raziskave
Raziskava je bila izvedena v mesecu novembru in decembru 2013.
Vzorec
Vzorec je zagotovil vrtec. V raziskavo je bilo vključenih:


72 zaposlenih v Vrtcu Ajdovščina, ki so izpolnjevali vprašalnik Etike in vrednot za
zaposlene,
72 staršev varovancev Vrtca Ajdovščina, ki so izpolnjevali vprašalnik Etike in vrednot za
starše.
OPOZORILO: Vzorec staršev je majhen!
6
Izhodišče raziskave - Evropsko ogrodje etike in vrednot
Oblikovanje trajne in stabilne družbe, družbe blagostanja, sreče in modrosti, je bil vedno cilj
človeštva in tako je tudi danes. Družbena stabilnost temelji po definiciji na odličnosti znanja in na
visokih standardih etike in vrednot. Toda oblikovanje takšne družbe resno ogrožajo negativni
pojavi segajoči od neznanja in zanemarjanja morale do korupcije, nasilja in kriminala. Skupni
imenovalec negativnih družbenih pojavov je torej odstopanje od etike in od vrednot in torej tudi
odstopanje od etično utemeljenega znanja in izkušenj. Nezadovoljivo stanje moderne družbe ima
več razlogov in vzrokov, med njimi pa je zlasti pomemben, globok in ponavljajoč se oteževalni
dejavnik pomanjkljiva vzgoja etike, vrednot ter osebnih in značajskih vrlin. Med obstoječo
družbo in zaželeno stabilno družbo prihodnosti še vedno zeva prepad. Današnji družbi, tudi
najbolj razviti, še veliko manjka do stabilne družbe, ki jo lahko definiramo kot družbo vrednot,
znanja in blagostanja, ali kar na kratko kot družbo modrosti. Manjka predvsem trdnost in
kakovost obeh stebrov te družbe, znanja in vrednot. Manjkata kakovostno znanje in trdna
integracija vrhunskih etičnih standardov v miselnost in delovanje skupin in posameznikov.
Proces družbenega preoblikovanja mora torej biti usmerjen k večji promociji etičnih standardov,
vrednot in vrlin v vzgoji in k oblikovanju etično ustreznih stališč, prepričanj, socialnih norm ter
vedenjskih vzorcev v osebnem in poklicnem življenju. Potemtakem mora biti odgovorna
strategija spreminjanja in preoblikovanja družbe usmerjena k oblikovanju družbe, ki izpolnjuje
visoke etične standarde in ki ustvarja vrednote in značajske vrline tako v vzgoji kot v praktičnem
osebnem in poklicnem življenju. V tem okviru se je oblikoval poseben model, kako uveljaviti
glavne vsebine, vidike in postopke predvidenih družbenih sprememb. Model temelji na analitični
obdelavi najbolj uveljavljenih modelov vrednot, vrednotnih usmeritev in vrlin ter na modelih
družbenih sprememb (teoretične osnove in ozadja modela so podrobneje razložena v širši verziji
tega dokumenta). Rezultat tega analitičnega dela je integralni model spreminjanja družbe v
stabilno družbo prihodnosti, temelječo na visokih standardih vrednot in znanja. V tem modelu so
še zlasti upoštevane vrednote, etični in družbeni standardi, razviti v okvirju evropske kulturne
tradicije in perspektive. Po tem modelu, imenovanem EVROPSKO OGRODJE ETIKE IN
VREDNOT (EOEV) ali v angleškem prevodu EUROPEAN ETHICS AND VALUES
FRAMEWORK (EEVF) je končni cilj predvidenih sprememb vzpostavljanje stabilne družbe
temelječe na etiki, vrednotah in znanju – družbe modrosti – ki vključuje individualno (osebno)
blagostanje, srečo in življenjski smisel. Ta del modela pomeni jedrno stanje (model jedrnega
stanja), ki vsebuje šest jedrnih vidikov ali sestavin:






skrb in delovanje za življenje, kakovost življenja in zdravje
skrb in delovanje za demokracijo in človeške pravice
skrb in delovanje za etiko in vladavino prava
skrb in delovanje za evropsko državljanstvo
skrb in delovanje za naravo, okolje in trajnostni razvoj
skrb in delovanje za kulturno tradicijo in kulturno različnost.
Bolj specifično lahko jedrno stanje dosežemo s pomočjo 10 kompleksnih vrednotnih usmeritev,
ki jih lahko označimo kot vrednotne domene. Vsaka vrednotna domena vključuje več
reprezentativnih vrednot:
7
humanost
svoboda; ljubezen; človeško dostojanstvo; strpnost; dobrota; prijaznost; osebna rast; optimizem;
napredek
znanost in modrost
resnica; miselna odprtost; razumnost; perspektiva; odgovornost; ljubezen do učenja in znanja;
zmernost
življenje; narava; zdravje
spoštovanje življenja; spoštovanje narave in okolja; zdravje; bioetične vrednote
skrb za sočloveka
vzajemno spoštovanje; enakopravnost spolov; partnerstvo; skrb za otroke, starejše in ljudi s
posebnimi potrebami; družinska sreča; medgeneracijska harmonija; solidarnost
pravičnost
spoštovanje zakonov; enakopravnost; nepristranost; človekove pravice; enakost pred zakonom;
varnost; aktivno državljastvo
univerzalizem
mir; enakost; kulturni pluralizem; spoštovanje različnosti in drugačnosti; skromnost; odpuščanje
integriteta
poštenost; pogum; vztrajnost; vitalnost; skupna odgovornost; samodisciplina
delo; ustvarjalnost
radovednost; miselna kritičnost; odličnost; podjetništvo; delovna etika; participacija;
organizacijsko državljanstvo; ekonomsko finančna odgovornost; skrb za okolje
tradicija
spoštovanje tradicije; spoštovanje staršev in družine; lojalnost; domoljubje; marljivost; olika
kultura
svetovni nazor/vera; spoštovanje lepote; umetnost in kultura; spoštovanje vzgoje in drugih
pridobitev človeške civilizacije
Model vključuje več submodelov in sicer glede na specifične zahteve predvidenih nosilcev
družbenih sprememb (nacionalne akademije znanosti in umetnosti, univerze, raziskovalni in
znanstveni inštituti, druge ustanove in eksperti), ciljnih skupin in populacij (vzgojitelji, učitelji,
profesorji, študenti, učenci, dijaki, delavci v različnih poklicih, politiki, gospodarstveniki,
menedžerji, pravniki, zdravniki in zdravstveno osebje idr.) in metod, ki bodo uporabljene za
8
promocijo družbenih sprememb (predavanja, predstavitve, seminarji, delavnice, konference,
okrogle mize, dokumenti, gradiva, publikacije, spletna komunikacija, spletni dokumenti in
predstavitve, idr.). Integralni model (glej tudi Sliko 1.1) se tako lahko modificira v skladu s
specifično kombinacijo omenjenih submodelnih postavk (nosilci, ciljne skupine, metode). Vsaka
modifikacija je tako produkt specificiranega submodela. Na primer: na podlagi integralnega
modela se lahko modificira specifični submodel, ki predvideva nacionalno akademijo znanosti kot
nosilca, učitelje kot ciljno skupino in seminarje, delavnice in publikacije kot metode).
EVROPSKO OGRODJE ETIKE IN VREDNOT (EOEV) je dokument, ki ga je oblikoval
Inštitut za etiko (s polnim imenom Inštitut za preučevanje etike in vrednot), ki ga je soustanovila
Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti (SAZU). Je okvirni, na dejstvih in izsledkih
utemeljen projekt, ki izhaja iz kulturnih in zgodovinskih temeljev evropskih vrednot in etike in iz
pomembnejših znanstveno utemeljenih sodobnih modelov vrednot. Obstaja močno soglasje med
evropskimi državljani, misleci in politiki, da ima sedanja ekonomska in socialna kriza v bistvu
globlje korenine. Pri ugotavljanju teh korenin pogosto opažamo, da so mnogi negativni pojavi v
družbi neizogibno povezani z odstopanjem od tradicionalnih in civilizacijskih vrednot in
odstopanjem od etično osnovanega znanja, izkušenj, odločitev in obnašanj. Vendar je potreba po
skupnem razumevanju evropske etike in vrednot veliko starejša od sodobne krize. Potreba po
poudarjenem pomenu evropskih vrednot je bila trdno postavljena v Berlinski Deklaraciji 2007 in
sicer z namenom, da omogoči evropskim državljanom dokument, ki bi jasno odražal enotnost
Evropske Unije in poudaril občutje skupne pripadnosti. Ta pomembni dokument je nastal in bil
podpisan s strani takratnega predsedstva EU, Evropske Komisije in Evropskega parlamenta,
potem ko se je vseh 27 predsednikov oziroma suverenov držav in vlad zedinilo glede besedila.
Berlinska Deklaracija postavlja v ospredje več univerzalnih vrednot: človeško dostojanstvo,
človekove pravice, enakost glede spola, mir, svobodo, demokracijo, vladavino prava, vzajemno
spoštovanje, skupno odgovornost, napredek, varnost, strpnost, participacijo, pravičnost in
solidarnost. V nadaljnjem postavlja EVROPSKO OGRODJE ETIKE IN VREDNOT ta temelj
v širši kontekst etike in vrednot sodobne evropske družbe in njenih skupnosti. Obsežno
empirično podlago dokumenta predstavljajo podatki Evropske študije vrednot (European Values
Study) in Svetovne študije vrednot (World Values Study). EVROPSKO OGRODJE ETIKE IN
VREDNOT je torej oblikovan za uresničevanje potrebe po skupnih temeljih evropske etike
(etičnih standardov) in vrednot. Gre za projekt, ki temelji na evropski zgodovinski, kulturni in
civilizacijski tradiciji in na vodilnih sodobnih modelih vrednot. EVROPSKO OGRODJE
ETIKE IN VREDNOT se oslanja na Berlinsko Deklaracijo 2007 in upošteva empirične in
teoretične modele vrednot in vrlin, vključujoč modele naslednjih avtorjev:








Schwartz & Bilsky (1987, 1990),
Musek (1993, 2000),
Elizur (1984),
Hofstede (1981, 2001),
Triandis (1995),
Bond (1988),
Inglehart (1990, 1997),
Peterson & Seligman (2004),
9

European Values Study (2008).
Izredno velik pomen prisojamo temu, da odločanje, obnašanje in delovanje tako posameznikov
kot skupnosti odraža trdne etične standarde in univerzalne vrednote. EVROPSKO OGRODJE
ETIKE IN VREDNOT temelji na izsledkih več kot tridesetletnega raziskovanja etike in vrednot
v evropskih skupnostih in pri evropskih državljanih. Verjamemo, da s tem sledi enemu od
najpomembnejših stebrov sodobne evropske družbe in civilizacije.
10
11
Domena Humanost
Pojem humanosti izhaja iz novodobnega pojmovanja človeškega dostojanstva, pojmovanja, ki je
bilo prvikrat eksplicitno postavljeno v evropski kulturi v zgodnjem novem veku, v prelomnem
času med renesanso, humanizmom in prosvetljenstvom. Ni slučaj, da je prav ta čas pogosto
označen kot čas humanizma, k človeku usmerjene miselnosti. Humanizem pomeni torej
človečnost tudi v vrednotnem pomenu, miselnost, ki temelji na konceptu človeškega dostojanstva
in iz njega izhajajočih pravic, svoboščin, pa tudi odgovornosti.
Humanost ni visoko načelo samo v našem, zahodnem in evropskem kulturnem krogu, vsaj
implicitno ga poznajo vse velike civilizacije. Podobno bi lahko dejali za vsa velika verstva. V
krščanstvu je ljubezen najvišja med tremi krščanskimi vrednotami, vero, upanjem in ljubeznijo.
Pojem ren, ki pomeni ljubezen do človeka, je tudi v Konfucijevi (Kong Zijevi) filozofiji eno izmed
temeljnih načel. Gre za načelo, ki ga lahko povežemo z bistvom humanosti, obenem pa povezuje
humanost z drugimi vrednotnimi domenami, zlasti s skrbjo za sočloveka. Humanost ima
vsekakor ogromno stičnega še z drugimi domenami, kot so znanje in modrost, univerzalnost,
kultura, tradicija, pravičnost, integriteta in poštenost, pa tudi življenje, narava in zdravje, ter delo
in ustvarjalnost.
Zato bomo v sklopu humanosti našli vodila, načela in vrednote, ki jih povsod postavljajo na zelo
visoko mesto: ljubezen, svobodo, strpnost, dobroto idr. Humanizem pa skozi svojo vero v
človeka in človeško dostojanstvo izrecno poudarja tudi kategorije upanja, napredka ter
osebnostne in družbene ter civilizacijske rasti.
Vrednote
Usmeritev k humanosti ali domeno humanosti je značilna za vsako humano družbo in
civilizacijo, označujejo pa jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:









svoboda
ljubezen
človeško dostojanstvo
strpnost
dobrota
prijaznost
osebna rast
optimizem
napredek
12
Domena Skrb za sočloveka
Človek je socialno bitje, njegov obstoj je odvisen od medsebojne pomoči, sodelovanja in skrbi za
drugega. Tudi z evolucijskega vidika je mogoče obstoj človeškega rodu razumeti samo v luči
uresničevanja potrebe po altruizmu in solidarnosti. Poleg kulture in verskih prepričanj tudi sama
evolucija sili človeka bolj kot vsa druga bitja v družinsko življenje, partnerstvo, skrb za otroke in
za starejše in v ustvarjanje harmoničnih odnosov med spoloma, generacijami ter ljudmi nasploh.
Skrb za sočloveka je pomembna postavka vseh velikih kultur in civilizacij, tudi vseh
najpomembnejših verstev, vključno s krščanstvom, kjer se povezuje z ljubeznijo kot najvišjo
krščansko vrednoto in je neposredno zajeta v konceptu ljubezni do bližnjega. Kot vrednotna
kategorija je skrb za sočloveka sestavni del vseh pomembnejših socialnih nazorov in filozofij, za
nekatere med njimi je nedvomno poglavitna sestavina.
Brez visoko postavljene ljubezni in spoštovanja do sočloveka si ne moremo predstavljati družbe
blaginje in socialne države. Takšno oznako zasluži le družba, kjer je skrb za sočloveka med
njenimi temeljnimi vodili. Skrb za sočloveka je tako ali drugače vsebinsko povezana z vsemi
drugimi vrednotnimi domenami, še posebno pa seveda s humanostjo, kulturo, univerzalizmom
ter spoštovanjem življenja, zdravja, narave in okolja. Brez poudarjene skrbi za sočloveka si težko
predstavljamo modrost in znanje, pravičnost in integriteto, pa tudi dobro tradicijo in
ustvarjalnost.
Vrednote
Usmeritev k skrbi za sočloveka ali domena skrbi za sočloveka je v jedru družbe blagostanja.
Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:







vzajemno spoštovanje
enakopravnost med spoloma
partnerstvo
skrb za otroke, starejše in osebe s posebnimi potrebami
družinska sreča
harmonija med generacijami
solidarnost
13
Domena Integriteta
Integriteta in poštenost sta postulat dobrega značaja in osebnostne zrelosti v vseh znanih
kulturah in civilizacijah brez izjeme. Zelo pogosto ju postavljamo prav na vrh tega, kar tvori
bistvo osebne, individualne moralne veličine. Poštenost se zato rado povezuje s pojmom vesti in
v tej zvezi je poštenost osnovno zagotovilo čiste vesti. Zato sta integriteta in poštenost tudi med
najpomembnejšimi cilji vzgoje, torej oblikovanja posameznikovega značaja in osebnosti. Za
mnoge je poštenost sploh najpomembnejša značajska lastnost. Resnično se v večini kultur in
civilizacij postavlja poštenost in integriteta kot temeljno vodilo osebne morale, edino, ki poleg
ljubezni in svobode zagotavlja tudi splošno sožitje in blaginjo. Pogosto zato zasledimo mnenje,
da negativnih pojavov, ki tarejo človeštvo - od nasilja in izkoriščanja do korupcije in revščine - ne
bi bilo, če bi ljudje živeli pravično, solidarno in predvsem pošteno.
Integriteta in poštenost pomenita na eni strani dosledno uresničevanje moralnih načel v
obnašanju, na drugi strani pa pomenita najvišjo možno mero iskrenosti in resnicoljubnosti. Zato
ju lahko pojmujemo kot izjemno pomembno podlago za naše izbire in odločitve, za doslednost,
vztrajnost in za pogum, ki se največkrat kaže prav v ohranjanju poštenosti navzlic številnim
skušnjavam in pritiskom, ki nas silijo k nepoštenemu ravnanju. Integriteta in poštenost sta tako
vir za prevzemanje odgovornosti, za samodisciplino in za skupno odgovornost.
Zaradi vsega tega ni nič čudnega, da je poštenost in integriteta pomembna sestavina vseh etičnih
in moralnih sistemov v religijah, filozofijah in tudi v ljudski modrosti. In razumljiva je tudi
povezanost te vrednotne domene z drugimi, zlasti s pravičnostjo, humanostjo, modrostjo, delom
in tradicijo.
Vrednote
Usmeritev k integriteti ali domena integritete je v jedru družbe, za katero je značilna
doslednost v odločanju, obnašanju, načelih, pričakovanjih in izidih delovanja. Individualno se
kaže v moralnem ravnanju. Usmeritev k integriteti označujejo jo odločitve in obnašanja, ki
odražajo naslednje vrednote:





poštenost
pogum
vztrajnost
vitalnost
skupna odgovornost
14
Domena Pravičnost
Pravičnost pomeni prepričanje in ravnanje, ki obravnava vse ljudi brez izjeme in brezpogojno
enako, zlasti pri sankcioniranju njihovega delovanja. Očitno je torej pravičnost v tesni zvezi s
spoštovanjem zakonov (seveda, če so le-ti sami pravični). V tem oziru je treba v pojem
pravičnosti všteti tudi okoliščine in razloge posameznikovih ravnanj. Nepravično bi bilo npr.
enako sankcionirati povzročeno nasilno smrt ne glede na to, ali se je zgodila kot naklepni zločin,
v samoobrambi ali v vojni. Še posebno nam pomeni pravičnost enakopravno varstvo in
zaščitenost posameznikov in skupin in enakopravno upoštevanje njihovih pravic brez vsake
pristranosti in diskriminacije. Zato je pravičnost eden temeljnih pojmov etike, morale, prava in je
nedvomno tudi glavno vodilo pravne družbe in pravne države.
V potrebi, da bi zagotovili pravični družbeni red, so nastali prvi zakoni, najprej nepisani, nato
pisani (Hammurabijev zakonik). Že Aristotel je povedal, da na pravičnosti temelji družbeni red:
"Edina stabilna država je tista, v kateri so vsi ljudje enaki pred zakonom." Pred njim je že Platon,
Aristotelov učitelj, poudarjal, da je pravičnost najpomembnejša vrlina urejene družbe. Iz rimskih
časov je slavni pregovor "Fiat iustitia, pereat mundus" ("Pravica naj velja, četudi svet propade").
Podobna pojmovanja pa najdemo tudi v drugih velikih civilizacijah, npr. v kitajski. Enake pravice
za vse in enakopravnost pred zakonom so temeljna značilnost pravne države in pomenijo
uresničenje splošne enakopravnosti, ki po eni strani zagotavlja splošno varnost, po drugi strani pa
terja spoštovanje zakonov in aktivno vlogo državljanov.
Pravičnost se tesno povezuje z integriteto, univerzalizmom, humanostjo, modrostjo, pa tudi
drugimi vrednotnimi domenami. Težko npr. potegnemo jasno črto ločnico med pravičnostjo in
poštenostjo. Mnoge temeljne vrednotne kategorije izgubijo svoj pomen, če niso povezane s
pravičnostjo, npr. svoboda, ljubezen, dobrota, znanje, modrost, resnica.
Vrednote
Usmeritev k pravičnosti ali domena pravičnosti je v jedru pravične in enakopravne družbe.
Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:






spoštovanje zakonov
nepristranost
človeške pravice
enakopravnost
varnost
aktivno državljanstvo
15
Domena Univerzalizem
Univerzalizem vključuje načela, prepričanja in ravnanja, ki prispevajo k splošni dobrobiti in si jih
lahko predstavljamo kot splošna, univerzalna. Uresničujejo jih lahko vsi ljudje, ne da bi s tem
ogrožali druge ljudi. Gre torej za delovanje, ki je v skladu z znamenitim zlatim pravilom in s
Kantovim kategoričnim imperativom:
Delaj drugim to, kar želiš, da bi drugi delali tebi.
Ne delaj drugim tega, kar ne želiš, da bi drugi delali tebi. (Zlato pravilo)
Deluj samo v soglasju s takšnim načelom, za katerem bi hkrati mogel želeti, da bi veljalo kot univerzalni zakon.
(Kant, Kategorični imperativ)
Univerzalizem tako izhaja iz samih najosnovnejših načel in določil etičnega in moralnega
obnašanja, ki jih poznajo vsi etični in moralni nauki od ljudske modrosti do filozofske etike in
deontologije, od elementarnih kultur do visokih civilizacij, od starih do novejših religij.
Univerzalizem je tako moralna podlaga idealnega globalnega končnega stanja družbe - miru in
blaginje v svetu.
Univerzalizem je torej vrednotna domena, ki združuje vrednote, katerih uresničevanje zagotavlja
splošno blaginjo družbe, mir, enakost, enakopravnost in sožitje med posamezniki ter skupinami.
V svoji današnji obliki temelji univerzalizem predvsem na spoštovanju človečanskih in civilnih
pravic in svoboščin, ki izhajajo iz priznavanja človeškega dostojanstva. Tako se povezuje zlasti s
humanostjo, kulturo, skrbjo za sočloveka, pravičnostjo in integriteto. Vendar ima mnogo
skupnega tudi z vsemi drugimi vrednotnimi domenami, spoštovanjem življenja, narave in zdravja,
modrostjo in znanjem, delom in ustvarjalnostjo, tradicijo. Posebej se povezuje s spoštovanjem
vsega, kar povezuje ljudi ob vsej in kljub vsej njihovi različnosti in drugačnosti. Zajema vsa
pomembna ravnanja in obnašanja, ki imajo lahko univerzalni značaj in nas prilagajajo skupnosti,
med njimi tudi skromnost, zdravo mero ponižnosti, odpuščanje in hvaležnost.
Vrednote
Usmeritev k univerzalizmu ali domena univerzalizma je v jedru odprte družbe, stremeče k
splošni dobrobiti. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:






mir
enakost
kulturni pluralizem
spoštovanje različnosti in drugačnosti
skromnost
odpuščanje
16
Domena Kultura
Človek je bitje, ki je po svoji biološki naravi, po svojih genih zmožen ustvarjati kulturo, torej
dosežke in stvaritve, ki se prenašajo iz roda v rod in se tako iz generacije v generacijo širijo in
nabirajo. Kultura nam tako na eni strani pomeni pridobljeno, naučeno dediščino, ki nadgrajuje
našo biološko dediščino, po drugi strani pa kultura ali kulturnost kot vrednotna domena pomeni
spoštovanje, zavestno ohranjanje in razvijanje te pridobljene dediščine. Gre za spoštovanje
kulturnih dosežkov, duhovnih in materialnih, umetnostnih, znanstvenih in verskih. Indijski mislec
in državnik Nehru je nekoč zapisal, da kultura predstavlja širino razuma in širino duha neke
družbe ali posameznika.
Ta vrednotna domena visoko kotira v vsaki družbi, ki jo krasi spoštovanje duhovnih in
materialnih dobrin in pridobitev civilizacije, vzgoje, izobrazbe, umetnosti in znanosti,
svetovnonazorskih in verskih prepričanj. Slovenci poznamo pojem omike, ki dobro združuje
kulturnost oziroma spoštovanje kulturne dediščine na eni strani ter aktivno angažiranje v
kulturnem življenju na drugi strani. S pojmi dobre vzgoje, omike in izobrazbe lahko kar dobro
povzamemo samo jedro kulture oziroma kulturnosti kot vrednotne domene.
Kultura kot vrednotna domena se povezuje z vsemi ostalimi domenami. Do neke mere se že kar
pomensko prekriva z domeno tradicije, a tudi drugih se dotika vsebinsko bodisi bolj s splošnega,
univerzalnega in družbenega vidika (spoštovanje življenja, zdravja, narave in okolja, humanost,
pravičnost, skrb za sočloveka, univerzalnost), bodisi z vidika, ki povezuje osebno in nadosebno
raven (integriteta, modrost in znanje, delo in ustvarjalnost).
Vrednote
Usmeritev h kulturi ali domena kulture je v jedru humanistične in civilizirane družbe.
Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:




svetovni nazor
spoštovanje lepote
umetnost in kultura
spoštovanje vzgoje in drugih pridobitev človeške civilizacije
17
Domena Tradicija
Vsaka človeška družba ali kultura je ustvarila določene dosežke, tako materialne kot duhovne,
vsaka je oblikovala določena znanja, navade in običaje. Nekateri med njimi so se porazgubili,
drugi so se ohranjali, nekateri celo univerzalno, ohranili so se v vseh znanih kulturah (univerzalne
vrednote že sodijo mednje). Kot je zapisal Alan Woods: "Tradicije, ki temeljijo na resnici, so
večne." Ti ohranjeni kulturni dosežki in delovanja tvorijo bistvo tradicije, bistvo kulturnega
izročila.
Ohranjanje tradicij in konvencij, ki so se izkazale za dobre, je še posebej pomembno. Pogosto
pojmujemo tradicijo kot nekaj, kar nasprotuje napredku, pri tem pa pozabljamo, da brez tradicije
ne bi bil mogoč noben napredek. Spoštovanje dobrih tradicij je neizogibna sestavina družbene
stabilnosti, saj daje dani družbi nujno potrebno notranjo orientacijo in oporo. Najtrajnejše in
najstabilnejše kulture in civilizacije so ustvarile bogato tradicijo. Njihov razcvet je bil v
mnogočem rezultat spoštovanja lastne dobre tradicije in njihov eventualni propad posledica
neupoštevanja ali nezmožnosti upoštevanja te tradicije.
K dobri tradiciji sodijo npr. konvencije, ustaljeni vzorci obnašanja, s katerimi izkazujemo
spoštovanje do oseb in stvari, ki zaslužijo naše spoštovanje: do staršev in družine, do zakonov, do
domovine, do dobrih značajskih lastnosti. Pomemben del dobre tradicije so olika, bonton in
lojalnost. Potemtakem je seveda očitno, da se tudi tradicija povezuje z drugimi vrednotnimi
domenami, zlasti z domenami kulture, pravičnosti in integritete, pa tudi z domenami znanja in
modrosti, dela in ustvarjalnosti in nazadnje tudi z ostalimi domenami. Pravzaprav nam predstavlja
tradicija poseben vidik vrednotnih domen, namreč združevanje vrednot, kot se ohranjajo v
časovnem prerezu človeških družb in kultur.
Vrednote
Usmeritev k tradiciji ali domena tradicije je v jedru sodobne družbe, uravnotežene s
tradicijami in konvencijami, ki zaslužijo spoštovanje. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki
odražajo naslednje vrednote:






spoštovanje tradicije
spoštovanje staršev in družine
lojalnost
domoljubje
marljivost
olika
18
Domena Delo, ustvarjalnost
Človeštvo ne bi bilo, kar je, če ne bi bilo izdelovanja in uporabe orodja. Med najboljšimi kazalci
neke kulture je njena tehnologija. Orodja in tehnologije pa spet ne bi bilo brez dela in ustvarjanja.
Delo in ustvarjalnost sta za človeka tako značilna, da je eden od najpogosteje citiranih
antropoloških atributov oznaka Homo faber ("človek, ki dela", po Hannah Arendt in Max
Scheler). Tako sta pomembna in značilna, da ju upravičeno združujemo v eno temeljnih
vrednotnih domen. Delo in ustvarjalnost sta pomembna pri oblikovanju značaja in osebnosti in
sta neločljiv del človekovega poklicnega in podjetniškega delovanja, s tem pa tudi močno vpletena
v poklicno, delovno in organizacijsko etiko ter poklicno, podjetniško in organizacijsko vodenje in
upravljanje.
Če sta delo in delavnost tako pomembni in značilni kategoriji, da ju postavljamo visoko na
vrednotnih lestvicah, velja to za ustvarjalno delo še posebej. Veliki dosežki človeštva so po
pravilu rezultat ustvarjalnosti, ustvarjalnega dela. O vrhunskem ustvarjanju običajno govorimo v
zvezi z umetniškim in znanstvenim ustvarjanjem, a ustvarjalnosti je veliko tudi v našem
običajnem življenju. Najdemo jo povsod, kjer se pojavijo izvirne, vendar pa tudi izjemno
učinkovite in uporabne rešitve nalog in problemov, ki so postavljeni pred nas. Ustvarjalnost pa je
pogosto prav v zmožnosti, da vidimo vprašanja, uganke in probleme v stvareh, ki se zdijo večini
samoumevne in neproblematične. Največji kreativni dosežki v zgodovini so izšli iz dvoma in
problematiziranja samoumevnih "resnic", če se le spomnimo Kopernika, Michelangela,
Riemanna, Darwina, Wagnerja, Einsteina, Freuda, Picassa in tudi drugih revolucionarjev v
znanostih in umetnostih. Ustvarjalnost se torej intimno povezuje z radovednostjo in kritičnim
mišljenjem, pa tudi z odličnostjo in storilnostjo.
Delo in ustvarjalnost nam zlasti veliko pomenita, če sta povezana z drugimi vrednotnimi
domenami. Pomislimo npr. na pošteno in nepošteno delo, na razliko med svobodno
ustvarjalnostjo in suženjskim delom, med individualnim in skupinskim delom. Delo in
ustvarjalnost sta nedvomno povezana s humanostjo, integriteto, pravičnostjo, a tudi s skrbjo za
sočloveka, za naravo in za okolje in sta pomembna pri ustvarjanju tradicije in kulture.
Vrednote
Usmeritev k delu in ustvarjalnosti ali domena dela in ustvarjalnosti je v jedru napredne in
zdravo tekmujoče družbe. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:









radovednost
kritično mišljenje
odličnost
podjetnost
delovna etika
participacija
organizacijsko državljanstvo
zanesljivost
skrb za okolje
19
Domena Znanje in modrost
Znanje in modrost sodita med temeljna vodila stabilne in srečne družbe. Znanje zajema
poznavanje informacij, dejstev, opisov, spretnosti in veščin, ki jih pridobimo z izkušnjami, vzgojo
in izobraževanjem. Pomeni pridobljene informacije in spoznanja, s pomočjo katerih lahko
oblikujemo življenje in medsebojne odnose in rešujemo probleme. Modrost je zmožnost
upoštevanja univerzalnih načel, vrednot, razuma in znanja pri vodenju lastnega življenja in pri
svetovanju drugim osebam. Predstavlja zmožnost, da najdemo takšne rešitve življenjskih nalog in
problemov, ki so v okviru danih možnosti najboljše za nas in za druge. Znanje in modrost pa
nista le splošni in družbeno pomembni vrednotni kategoriji, temveč tudi osebni, individualni: za
mnoge je modrost sploh najpomembnejša osebnostna lastnost. Pomen znanja in modrosti je tako
prisoten v naših razmišljanjih o nas samih, da smo celo v biološkem poimenovanju svojega rodu
uporabili izraz Homo sapiens, vedoči oziroma modri človek (naš ožji rod celo z dvakratno
uporabo pridevnika, Homo sapiens sapiens).
Znanje pridobi svojo pravo vrednost le, če je modro uporabljeno, če je torej uporabljeno
razumno in etično. Znanje brez razumevanja ne pomeni veliko. Zato se v tej domeni znanje
tesno povezuje z modrostjo. Modrost združuje znanje, razum in intuicijo z življenjskimi
izkušnjami, vse to pa z visokimi etičnimi standardi in moralnim čutom. Modrost v povezavi z
znanjem in drugimi vrednotami omogoča globlje in bolj učinkovito razumevanje, vpogled,
presojo in svetovanje tudi o najbolj težavnih, kompleksnih in negotovih vprašanjih. Tako je
modrost usmerjena v dobro sebi in v dobro drugim in njen smisel je v tem, da jo vnašamo v
načrtovanje, urejanje in tolmačenje življenja, medosebnih odnosov in srečne ter pravične družbe.
Vrednote
Usmeritev k modrosti ali domeno modrosti označujejo odločitve in obnašanja, ki odražajo
naslednje vrednote:







resnica
miselna odprtost
razumnost
perspektiva
odgovornost
ljubezen za učenje in znanje
zmernost
20
Domena Življenje, narava, zdravje
Življenje je verjetno najosupljivejši in najbolj zapleten naravni pojav, obenem pa pomeni največjo
in najbolj temeljno dragocenost v mnoštvu vseh vrednotnih kategorij človeštva. V izročilih,
religijah in filozofijah številnih kultur in civilizacij je govor o svetosti življenja in sakrosanktnost
življenja je pojem, ki se je uveljavil tudi v sodobnem svetu. Z vrednotnega vidika je torej življenje
tako temeljna kategorija, da zavzema sam vrh vrednotne hierarhije: ogrožanje življenja po splošni
presoji pomeni enega največjih, če ne celo največje etično tveganje. Končno je življenje pogoj, ki
mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o človeškem dostojanstvu, človeških pravicah in drugih
pomembnih izhodiščih našega etičnega in vrednotnega presojanja. Vse to pomeni, da lahko
pojmujemo življenje tudi kot izjemno, morda najvišjo vrednotno kategorijo. Vrednotenje življenja
pa je logično in vsebinsko povezano z vrednotenjem narave in naravnega okolja in seveda tudi z
vrednotenjem zdravja.
Življenje kot vrednoto bomo redko zasledili v znanstvenem raziskovanju vrednot verjetno prav
zato, ker nekako samoumevno predstavlja vrednoto, za mnoge sploh najvišjo. V eni od naših
raziskav vrednot se je tudi jasno izkazalo, da je tako: življenje je bilo postavljeno na prvo mesto
med vsemi vrednotnimi kategorijami.
Vse to se nič ne spremeni ob dejstvu, da je življenje naravni pojav, vendar pa prav to dejstvo
povezuje vrednotni pomen življenja z vrednotenjem narave in zdravja. Povezanost narave,
življenja in zdravja z vrednotnega vidika je zato razumljiva, saj spoštovanje življenja logično vodi
k spoštovanju vsega živega in k spoštovanju narave in okolja in seveda k spoštovanju zdravega
življenja ter zdravja. Spoštovanje življenja, narave in zdravja je del človekove etike (bioetika),
kulture, humanosti in modrosti in se tako razumljivo povezuje z vsemi drugimi vrednotnimi
domenami.
Vrednote
Usmeritev k življenju, naravi in zdravju ali domena življenja, narave in zdravja je v jedru
etične naravnanosti do življenja nasploh. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo
naslednje vrednote:




spoštovanje človeškega življenja
spoštovanje življenja živali
spoštovanje narave in okolja
zdravje
21
Indeks Etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
Namen raziskave »Etika in vrednote v vzgojno-izobraževalnem procesu« je spremljanje
izraženosti in uresničenosti temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v zgojnoizobraževalnem procesu v posameznem vrtcu.
Raziskava temelji na modelu »Evropsko ogrodje etike in vrednot«. Njen cilj je spremljanje
izraženosti in uresničenosti temeljnih etičnih načel in posameznih vrednotnih področij v zgojnoizobraževalnem procesu v posameznem vrtcu skozi čas in primerjava s primerljivimi vrtci.
Skupni etični indeks Vrtca Ajdovščina (po oceni zaposlenih in staršev) je 691.
Humanost
Skrb za sočloveka
Integriteta
Pravičnost
Univerzalizem
Kultura
Tradicija
Delo, ustvarjalnost
Znanje in modrost
Življenje, narava, zdravje
Slika 1: »Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
1
Vrednost indeksa znaša med 1 (minimalna vrednost) in 100 (maksimalna možna vrednost).
22
Za Vrtec Ajdovščina so značilna skladno izražena vsa vrednotna področja.
Rahlo bolj izražene vrednotne domene v Vrtcu Ajdovščina (in značilne vrednote za te domene):
Vrednotna domena
Pravičnost
Kultura
Tradicija
Delo, ustvarjalnost
Značilne vrednote
spoštovanje zakonov
nepristranost
človeške pravice
enakopravnost
varnost
aktivno državljanstvo
svetovni nazor
spoštovanje lepote
umetnost in kultura
spoštovanje vzgoje in drugih pridobitev človeške
civilizacije
spoštovanje tradicije
spoštovanje staršev in družine
lojalnost
domoljubje
marljivost
olika
radovednost
kritično mišljenje
odličnost
podjetnost
delovna etika
participacija
organizacijsko državljanstvo
zanesljivost
skrb za okolje
Rahlo manj izražena vrednotna domena v Vrtcu Ajdovščina (in značilne vrednote za to domeno):
Vrednotna domena
Znanje in modrost
Značilne vrednote
resnica
miselna odprtost
razumnost
perspektiva
odgovornost
ljubezen za učenje in znanje
zmernost
23
Primerjava s povprečjem slovenskih vrtcev – skupni rezultati
Vrednotna področja, ki so po mnenju obeh skupin manj izražena kot na
povprečnem vrtcu v Sloveniji.
Skrb za
Humanost
Integriteta Pravičnost Univerzalizem
sočloveka
OŠ Vrtec
Ajdovščina
Povprečje
Slovenija
Kultura
Delo,
Znanje in
Tradicija
ustvarjalnost modrost
70
68
69
71
68
70
72
71
66
68
76
76
73
77
75
76
77
75
73
74
Posamezna vrednotna področja so v vzgojno-izobraževalnem procesu v Vrtcu Pedenjped Novo
nekoliko manj izražena kot v drugih slovenskih vrtcih. Še posebno to velja za vrednotni domeni
Skrb za sočloveka in Univerzalizem.
Vrednotna domena
Skrb za sočloveka
Univerzalizem
Življenje,
narava,
zdravje
Značilne vrednote
vzajemno spoštovanje
enakopravnost med spoloma
partnerstvo
skrb za otroke, starejše in osebe s posebnimi potrebami
družinska sreča
harmonija med generacijami
solidarnost
mir
enakost
kulturni pluralizem
spoštovanje različnosti in drugačnosti
skromnost
odpuščanje
24
Zaposleni
Etični indeks Vrtca Ajdovščina po oceni zaposlenih je 64.
Humanost
Skrb za sočloveka
Integriteta
Pravičnost
Univerzalizem
Kultura
Tradicija
Delo, ustvarjalnost
Znanje in modrost
Življenje, narava, zdravje
Slika 2: »Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni zaposlenih
Domene, ki so po oceni zaposlenih nekoliko bolj izražene od drugih, so Tradicija, Kultura,
Pravičnost ter Delo in ustvarjalnost.
Vrednotna domena
Vprašanja
Pravičnost





Zaposleni v našem vrtcu pri svojem delu spoštujejo pravo in
predpise.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo, da vodstvo vrtca upošteva in
spoštuje njihove pravice.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do otrok, ne glede na
njihovo starost, spol, narodnost, ali katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do sodelavcev, ne glede
na delovno mesto, izobrazbo, spol, ali katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do staršev naših otrok,
ne glede na njihovo izobrazbo, socialni status, ekonomski status, ali
25



Kultura





Tradicija






Delo, ustvarjalnost





katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu vse otroke in njihove starše obravnavajo
enako in nepristransko.
V našem vrtcu je poskrbljeno za varnost vseh in nihče ni ogrožen.
V našem vrtcu ima vsak sodelavec enako možnost razvijati se in
napredovati.
Prostori v našem vrtcu so estetsko in lepo urejeni.
V našem vrtcu so na vidnih mestih razstavljeni umetniški izdelki
otrok.
Zaposleni v našem vrtcu obiskujejo kulturne prireditve, kot so
gledališče, razstave, koncerti in spodbujajo otroke, da se udeležujejo
kulturnih prireditev.
Zaposlene v našem vrtcu odlikuje široka razgledanost in se z njimi
pogosto pogovarjam o najrazličnejših temah, ki niso nujno le
strokovno usmerjene.
V našem vrtcu so zaposleni ljudje, ki imajo raznolike svetovne
nazore.
Zaposleni v našem vrtcu poznajo, spoštujejo in negujejo
tradicionalne slovenske običaje.
Zaposleni v našem vrtcu spoštujejo in negujejo zgodovino in
tradicijo vrtca.
Zaposleni v našem vrtcu spoštujejo in negujejo zgodovino in
tradicijo našega kraja.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo pripadnost vrtcu.
Zaposleni v našem vrtcu spoštujejo napisana in nenapisana pravila
vedenja v vrtcu.
Zaposleni v našem vrtcu ostanejo veliko let in so vrtcu zvesti.
Zaposleni v našem vrtcu pogosto iščejo nove rešitve in preizkušajo
nove načine dela.
Zaposleni v našem vrtcu so pri delu samoiniciativni in niso pasivni.
Zaposleni v našem vrtcu trdo delajo in ne zaključijo z delom, dokler
delo ni opravljeno.
Zaposleni v našem vrtcu iščejo različne možnosti za spodbujanje,
učenje in razvoj otrok in njihovih kompetenc.
Zaposleni v našem vrtcu z veseljem načrtujejo različne dejavnosti,
tudi izven okvira delovnega časa.
26
Domene, ki so po oceni zaposlenih nekoliko manj izražene, sta Življenje, narava, zdravje in
Univerzalizem.
Vrednotna domena
Vprašanja
Univerzalizem





Življenje
Narava
Zdravje





V našem vrtcu si vsi zaposleni prizadevajo za mirno sožitje v vrtcu.
V našem vrtcu nihče od zaposlenih nima občutka, da je manj
pomemben in manj vreden.
V našem vrtcu ima vsak možnost izražati svojo drugačnost.
V našem vrtcu zaposleni ne delajo razlik med tistimi, ki prihajajo iz
našega okolja, in tujci.
Če v našem vrtcu kdo naredi napako, dobi priložnost, da jo popravi.
Zaposleni v našem vrtcu se odgovorno obnašajo do okolja.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo, da si vrtec močno prizadeva za
varovanje okolja in narave.
Naš vrtec spodbuja športne dejavnosti in druge aktivnosti,
namenjene zdravju zaposlenih.
Zaposleni v našem vrtcu so polni življenjske energije.
Zaposleni v našem vrtcu pogosto odhajajo na izlete, sprehode in
druge aktivnosti v naravi.
27
Zaposleni – primerjava z zaposlenimi v drugih vrtcih
Tabela 3: Izraženost vrednotnih domen za Vrtec Ajdovščina po oceni zaposlenih.
Humanost
Skrb za
Integriteta Pravičnost Univerzalizem
sočloveka
Kultura
Tradicija
Delo,
Znanje in
ustvarjalnost modrost
Življenje,
narava,
zdravje
Vrtec
Ajdovščina
63
62
62
66
61
67
68
65
62
59
Povprečje
Slovenija
69
68
66
72
67
72
72
67
68
64
Tabela 4: Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni zaposlenih.
Indeks etike in vrednot po oceni zaposlenih
Vrtec Ajdovščina
64
Povprečje Slovenija
69
Zaposleni ocenjujejo, da so posamezna vrednotna področja v vzgojno-izobraževalnem procesu v
Vrtcu Ajdovščina manj izražena kot v drugih slovenskih vrtcih.
Med domenami, ki so v Vrtcu Ajdovščina po oceni zaposlenih manj izražene od povprečnih ocen
v slovenskih vrtcih, izstopajo Humanost, Skrb za sočloveka, Pravičnost, Univerzalizem ter
Znanje in modrost.
Vrednotna domena
Vprašanja
Skrb za sočloveka






Pravičnost




Zaposleni v našem vrtcu spoštujejo sodelavce, otroke in starše.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo, da jih vodstvo vrtca spoštuje.
V našem vrtcu so najšibkejši vedno dobro zaščiteni.
Zaposleni v našem vrtcu so solidarni do sodelavcev.
Zaposleni v našem vrtcu so solidarni do otrok in družin, ki se
znajdejo v stiski.
Zaposleni v našem vrtcu priskočijo na pomoč tistim, ki se znajdejo
v stiski.
Zaposleni v našem vrtcu pri svojem delu spoštujejo pravo in
predpise.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo, da vodstvo vrtca upošteva in
spoštuje njihove pravice.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do otrok, ne glede na
njihovo starost, spol, narodnost, ali katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do sodelavcev, ne glede
28




Univerzalizem





Znanje in modrost





Humanost





na delovno mesto, izobrazbo, spol, ali katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu imajo enak odnos do staršev naših otrok,
ne glede na njihovo izobrazbo, socialni status, ekonomski status, ali
katero koli drugo lastnost.
Zaposleni v našem vrtcu vse otroke in njihove starše obravnavajo
enako in nepristransko.
V našem vrtcu je poskrbljeno za varnost vseh in nihče ni ogrožen.
V našem vrtcu ima vsak sodelavec enako možnost razvijati se in
napredovati.
V našem vrtcu si vsi zaposleni prizadevajo za mirno sožitje v vrtcu.
V našem vrtcu nihče od zaposlenih nima občutka, da je manj
pomemben in manj vreden.
V našem vrtcu ima vsak možnost izražati svojo drugačnost.
V našem vrtcu zaposleni ne delajo razlik med tistimi, ki prihajajo iz
našega okolja, in tujci.
Če v našem vrtcu kdo naredi napako, dobi priložnost, da jo popravi.
Zaposleni v našem vrtcu skrbno pretehtajo vsako rešitev iz različnih
zornih kotov.
Zaposleni v našem vrtcu pri svojem delu razmišljajo posledicah
svojih odločitev.
Zaposleni v našem vrtcu so odprti za različne ideje in novosti.
Naš vrtec spodbuja učenje in širjenje znanja med zaposlenimi z
organizacijo različnih izobraževanj in omogočanjem udeležbe na
različnih izpopolnjevanjih.
V našem vrtcu poteka učinkovit prenos znanj od izkušenih na manj
izkušene sodelavce.
Zaposleni v našem vrtcu spoštujejo človeško dostojanstvo vsakega
posameznika.
Zaposleni v našem vrtcu čutijo pri delu veliko svobode.
Zaposleni v našem vrtcu so prijazni do soljudi.
Vodstvo vrtca podpira osebno rast in razvoj zaposlenih .
Zaposleni v našem vrtcu se nalog lotevajo z optimizmom in
pričakovanjem, da jim bo uspelo.
29
Starši
Etični indeks Vrtca Ajdovščina po oceni staršev je 75.
Humanost
Skrb za sočloveka
Integriteta
Pravičnost
Univerzalizem
Kultura
Tradicija
Delo, ustvarjalnost
Znanje in modrost
Življenje, narava, zdravje
Slika 3: »Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni staršev
Po ocenah staršev so vse vrednotne domene v Vrtcu Ajdovščina sorazmerno skladno izražene.
Nekoliko bolj so izražene vrednotne domene Življenje, narava, zdravje, Humanost, Pravičnost ter
Delo in ustvarjalnost.
Vrednotna domena
Vprašanja
Pravičnost




Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu pri svojem delu spoštujejo
pravo in predpise.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu vse otroke in njihove starše
obravnavajo enako in nepristransko.
V našem vrtcu je poskrbljeno za varnost vsakogar in nihče ni
ogrožen.
V našem vrtcu ima vsak otrok enako možnost razvijati se in
napredovati.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu imajo enak odnos do vseh
30
Delo, ustvarjalnost





Življenje
Narava
Zdravje





Humanost





otrok in staršev, ne glede na naš ekonomski status, narodnost, ali
katero koli drugo lastnost.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu pogosto iščejo nove rešitve in
preizkušajo nove načine dela.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so pri delu samoiniciativni in
niso pasivni.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu trdo delajo in ne zaključijo z
delom, dokler delo ni opravljeno.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so delovni.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so ustvarjalni.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu se odgovorno obnašajo do
okolja.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu izražajo, da si vrtec močno
prizadeva za varovanje okolja in narave.
Naš vrtec spodbuja športne dejavnosti in druge aktivnosti,
namenjene zdravju otrok.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so polni življenjske energije.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu pogosto odhajajo na izlete,
sprehode in druge aktivnosti v naravi.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu spoštujejo človeško
dostojanstvo vsakega posameznika.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu imajo pri delu veliko
svobode.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so prijazni do soljudi.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu si veliko prizadevajo za zdrav
razvoj otrok.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu se nalog lotevajo z
optimizmom in pričakovanjem, da jim bo uspelo.
Po ocenah staršev je za Vrtec Ajdovščina značilna manj izražena vrednotna domena Znanje in
modrost.
Vrednotna domena
Vprašanja
Znanje in modrost





Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu skrbno pretehtajo vsako
rešitev iz različnih zornih kotov.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu pri svojem delu razmišljajo
posledicah svojih odločitev.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so odprti za različne ideje in
novosti.
Vzgojiteljice/vzgojitelji otrokom prenašajo veliko znanja in jih učijo
pomembnih spretnosti.
Naš vrtec organizira različna izobraževanja in predavanja za starše.
31
Starši – primerjava s starši v drugih vrtcih
Tabela 5: Izraženost vrednotnih domen za Vrtec Ajdovščina po oceni staršev.
Humanost
Skrb za
Integriteta Pravičnost Univerzalizem
sočloveka
Kultura
Tradicija
Delo,
Znanje in
ustvarjalnost modrost
Življenje,
narava,
zdravje
OŠ Vrtec
Ajdovščina
77
75
76
77
76
73
75
77
70
77
Povprečje
Slovenija
83
83
81
82
83
80
82
83
79
84
Tabela 6: Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni staršev.
Indeks etike in vrednot po oceni staršev
OŠ Vrtec Ajdovščina
75
Povprečje Slovenija
82
Starši v Vrtcu Ajdovščina ocenjujejo prisotnost posameznih vrednotnih domen v vzgojnoizobraževalnem procesu rahlo nižje kot starši v drugih slovenskih vrtcih. Nižje je ocenjena
predvsem izraženost domen Skrb za sočloveka ter Znanje in modrost.
Vrednotna domena
Vprašanja
Skrb za sočloveka




Znanje in modrost





Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu spoštujejo otroke in starše.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu vedno priskočijo na pomoč
tistim otrokom in družinam, ki se znajdejo v stiski.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so solidarni do otrok in
družin.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu vedno priskočijo na pomoč
tistim, ki se znajdejo v stiski.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu spoštljivo govorijo o svojih
sodelavcih.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu skrbno pretehtajo vsako
rešitev iz različnih zornih kotov.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu pri svojem delu razmišljajo
posledicah svojih odločitev.
Vzgojiteljice/vzgojitelji v našem vrtcu so odprti za različne ideje in
novosti.
Vzgojiteljice/vzgojitelji otrokom prenašajo veliko znanja in jih učijo
pomembnih spretnosti.
Naš vrtec organizira različna izobraževanja in predavanja za starše.
32
Povzetek rezultatov
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
Indeks etike in vrednot je indeks izraženosti desetih vrednotnih dimenzij na podlagi vprašalnikov
za zaposlene in starše.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina:
69 (slovensko povprečje je 75)
Indeks etike in vrednot po oceni zaposlenih: 64 (slovensko povprečje je 69)
Indeks etike in vrednot po oceni staršev: 75 (slovensko povprečje je 82)
Skupni Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina je nižji od skupnega indeksa za slovenske
vrtce.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni zaposlenih je nižji od skupnega indeksa za
slovenske vrtce po oceni zaposlenih.
Indeks etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina po oceni staršev je nižji od skupnega indeksa za
slovenske vrtce po oceni staršev.
33
»Oko« etike in vrednot za Vrtec Ajdovščina
Skupno oko etike in vrednot
za Vrtec Ajdovščina:
Oko etike in vrednot za Vrtec
Ajdovščina po oceni
zaposlenih:
Oko etike in vrednot za Vrtec
Ajdovščina po oceni staršev:
»Oko« etike in vrednot je grafični prikaz izraženosti desetih vrednotnih dimenzij. Skupno »oko«
potrjuje sorazmerno skladno izraženost vseh vrednotnih področij v vrtcu Ajdovščina. Ocene
staršev so višje od ocen zaposlenih (podobno velja tudi za druge vrtce).
34