Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com Tema meseca decembra: Praznične okrasne rastline 1 Uvod Ker je december praznični mesec je tudi letošnji zadnji aktualni list namenjen temu. V tem aktualnem listu bodo predstavljene rastline, katere pridejo v ospredje in zasijejo z vso svojo lepoto v času praznikov. To je tudi čas, ko narava miruje in ni skoraj nič zelenega. Nekatere rastline poznate, spet druge mogoče ne. Upam, da boste ob prebiranju tega aktualnega lista izvedeli kaj novega. Če pa ne pa vsaj obnovili že obstoječe znanje. Na koncu uvoda pa želim vsem bralcem, ki ste prebirali naše aktualne liste vse dobro in obilo uspeha v letu 2014. Slika 1: Prodaja božične zvezde strmo poskoči v času božičnih praznikov 2 Bodika Rod bodik obsega okrog 400 vrst, tako zimzelenih kot listopadnih. To so drevesa, grmi in celo plezalke tropskih, subtropskih in tudi zmerno toplih predelov. V Evropi rasteta le dve, v zmerno toplem pasu, kamor spadamo tudi mi, pa samo navadna bodika. Žlahtnitelji, pa tudi »lovci na rastline«, so zaslužni, da vrtov ne krasi le navadna bodika. Tako v naravi, predvsem v Severni Ameriki, kjer uspeva največ vrst bodike, kot tudi med tisoči sejancev in križancev, s katerimi se trudijo prizadevni gojitelji bodik, se včasih najdejo posebnosti. Od večine predstavnikov vrste jih loči drugačna obarvanost listov, njihova oblika, kodravost, način rasti vej, barva jagod in še kaj.1 Navadna bodika (znanstveno ime Ilex aquifolium) imenovana tudi božje drevesce ali božji les je tradicionalni zimzeleni grm, ki je priljubljen zaradi temno zelenih listov in ognjeno rdečih jagod. Vendar pa so slednje lahko nevarne, če jih zaužijemo. Povzročijo slabost, bruhanje, drisko in dermatitis. Učinki 1 http://www.rozeinvrt.si/2010/01/bodika-zimski-okras-vrta/ Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com so po navadi zelo blagi, saj so jagode zelo neprijetnega okusa in jih le težko zaužijemo v večjih količinah. Kljub temu pa nam lahko pokvarijo praznovanje, zato imejte aranžmaje s to rastlino na visokih omarah oziroma stran od dosega otrok.2 Bodiko lahko na vrtovih vzgajamo kot samostojno manjše drevo, kot podstojno vrsto višjim drevesom, tako listavcem kot iglavcem. Raste tako v senci kot na soncu. Uporabna je kot visokodebelna živa meja ali običajna nizka živa meja.1 Slika 2: Navadna bodika (Ilex aquifolium) Med najbolj uveljavljenimi sortami so: Ilex x meserveae Blue Princess (Conapri) z zelenimi listi in številnimi rdečimi plodovi, Ilex x meserveae Blue Angel (Conang) s temno zeleno modrimi listi, I. aquifolium Argentea Marginata z zlato obrobljenimi listi, I. aquifolium Rubicaulis Aurea, podobna prejšnji, I. aquifolium Pyramidalis, ki se stožčasto razrašča, I. aquifolium Elegantissima – mladi poganjki so sprva svetlo rožnati, ima košato, gosto krošnjo; I. aquifolium Silver Queen – moška rastlina s temno zelenimi listi, rumeno obrobljenimi, I. aquifolium Alaska z manjšimi, zvitimi in bodičastimi svetlo zelenimi listi.3 Zanimivost: Zimzeleni listi na rastlini ostanejo celo do osem let (bodika je res vedno zelena rastlina, vendar z vznikom novih listov vsako leto odvrže nekaj starih. To je navadno prav v maju in juniju). Zanimivo je, da rastlina v senci drugih listavcev lahko povsem normalno uspeva, saj ji zadostuje zimska svetloba, ki jo dobi v večjem izobilju kot v poletnih mesecih. Pozimi rastlina ob temperaturah okoli ničle (ali celo nekaj niže) še vedno tvori hranilne snovi, torej fotosintetizira. V hudih zimah lahko rastlina nekoliko pomrzne, vendar se vedno na novo obraste. V Sloveniji je na seznamu zavarovanih rastlin že vse od leta 1922. Na ta seznam je prišla zato, ker je redka in ogrožena, predvsem zaradi človekovega ravnanja. Ker je zimzelena, 2 http://mojdom.dnevnik.si/sl/Uporabno/1597/%C4%8Cudovite+prazni%C4%8Dne+okrasne+rastline+so+lahko+ nevarne 3 http://www.rozeinvrt.si/2010/01/bodika-zimski-okras-vrta/ Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE info.dpae@gmail.com Datum: 18. 12. 2013 so jo veliko uporabljali za razne praznične krasitve, les, ki je zelo trd, z veliko gostoto, pa so uporabljali v rezbarstvu. Nekoč so verjeli, da bo bodika, zasajena okoli doma, varovala stanovalce pred zlimi duhovi. Tako so na Kozjanskem sadili po eno bodiko v vsakega izmed štirih vogalov domačega vrta. Danes tam najdemo le ostanke takih zasaditev, s po eno rastlino. Ker je to moška rastlina, so moški pri sebi nosili vejico za srečo. Stara vraža pravi, da če v petek po polnoči naberemo devet gladkih listov bodike, jih ovijemo z belo tkanino, z devetimi vozli zavozlamo vogale in omot shranimo pod blazino, se nam bodo uresničile sanje.3 3 Božična zvezda Božična zvezda (znanstveno ime Euphorbia pulcherrima) je rastlina iz družine mlečkovk, ki izvira iz Mehike. Rastlina, ki so jo Azteki imenovali zvezdna roža v divjini, zraste v obliki grma, doseže pa višino do 5 metrov. Po svetu se je razširila po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki, Joela Robertsa Poinsetta, ki jo je leta 1828 prinesel v ZDA. Po njem se v angleščini ta rastlina imenuje Poinsettia. Rastlino je Poinsett razmnožil in jo poslal različnim botaničnim vrtovom po svetu. Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v ZDA. Stik z mlečkom te rastline lahko na koži povzroči srbeč izpuščaj. Če pride do okužbe, očistite prizadeto mesto z blago milnico in ga obilno izperite z vodo. Nega božične zvezde: Najbolje uspevajo v svetlih prostorih, nanje pa ne sme padati direktna sončna svetloba. Kadar ne cveti, je najprimernejša temperatura okolja med 20 in 22°C, med cvetenjem pa je bolje, da je temperatura še nekoliko nižja. Po cvetenju rastline ne smemo pretirano zalivati. Božična zvezda spada med rastline »kratkega dne«, kar pomeni, da se ji cvetovi in ovršni listi začnejo razvijati šele, ko se skrajša čas dnevne svetlobe. Dnevna svetloba osem tednov pred cvetenjem ne sme presegati 10 ur, tako pa lahko gojitelji dokaj natančno regulirajo začetek cvetenja.4 Izbor sort božičnih zvezd: bele: Cortez White, Mars White, Whitestar, Premium White, Bright White Princes, Duemoon, Eckes White, Mikkelwhite, Regina, Sonora White; vijolične: Cortez Pink, Pink Elf, Da Vinci, Mikkelpink, Gropom, Pink Peppermint, Nobelstar, Bright Marble Queen, Dorothe, Duecapink, Duespotpink, Duestarapri, Liberty Pink, Sonora Pink; rdeče: Cortez, Red Elf, Mars, Brilliant Annette Hegg, Dark Red Annette Hegg, Angelika, Millennium, Lilo, Peterstar, Marlene, Goldfinger, Subjibi Bright Red Queen (s pisanimi listi); dvobarvne: Sonora White Glitter (rdeča in bela), Dueredwi (vijolična in bela), Ice Punch (rdeča in bela), Marble (vijolična in bela), Marblestar (vijolična in bela), Maren (rdeča in vijolična); druge sorte: Eckespoint (rdeča), Winterrose Early Red (rdeča), Jester Red (rdeča).5 4 5 http://sl.wikipedia.org/wiki/Bo%C5%BEi%C4%8Dna_zvezda http://de.wikipedia.org/wiki/Weihnachtsstern_%28Pflanze%29 Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE info.dpae@gmail.com Datum: 18. 12. 2013 Slika 3: Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) v lončku in v naravi (Afrika) Zanimivost: V jeziku Aztekov »Nahuatl« se rastlina imenuje Cuetlaxochitl (od »cuetlatl« ostanki in »xochitl« cvet), kar pomeni »cvet, ki raste iz ostankov v zemlji«. Azteki so jo uporabljali za proizvodnjo rdečega barvila in kot antipiretik. V Mehiki je znana, kot »Noche Buena«, kar pomeni božični večer. V Španiji, Portoriku, Gvatemali in drugih državah srednje Amerike je poznana pod imenom »Flor de Pascua« ali »Pascua« po slovensko »velikonočni cvet«. V Čilu in Peruju, kot »Crown of the Andes«. V Turčiji je poznana, kot »Atatürkov cvet«. Atatürk je bil ustanovitelj republike. Ker mu je bila rastlina všeč je pomembno vplival za razširitev njene pridelave v Turčiji. Prav tako ima božična zvezda svoj praznik. To je 12. december, katerega praznujejo v ZDA, kot »National Poinsettia Day«.6 4 Božični kaktus Božični kaktus (znanstveno ime Schlumbergera truncata sinonim Zygocactus truncatus) spada med členkaste kaktuse. Njihova domovina je južna Amerika, natančneje priobalni subtropski gozdovi jugovzhodne Brazilije (Rio de Janeiro, Sao Paulo, Minas Gerais, Espirito Santo) S. Truncata raste na nadmorski višini od 700 do 1000 metrov, kjer prevladuje visoka zračna vlažnost. Topel in vlažen zrak se dviga iz Atlantika in se na tej višini zaradi hladnejšega zraka spremeni v meglo. Božični kaktus raste kot epifit na drevesih, grmovju ali kot litofit na skalah, katerih se oprime s svojimi močnimi koreninami. Hranilne snovi črpa iz razpadlih rastlinskih delov lubja, mahu ter drugih rastlin, vodo pa dobi iz kondenzirane zračne vlažnosti. Razrašča se v manjša ali večja grmovja, katerih listi so spremenjeni v povešene ploščate členke zelene in rdečkaste barve. Novi členki in popki poženejo iz starih končnih členkov. Cvetovi so škrlatnordeči, obojestransko (bilateralno) simetrični (zigomorfni) ter jih oprašujejo kolibriji. Prašniki so v dveh vrstah, dolgi in krajši. Cvete spomladi meseca maja zato ga brazilsko imenujejo »Flor de maio«. Cvetenje je pogojeno z dolžino dneva.7 6 7 http://en.wikipedia.org/wiki/Euphorbia_pulcherrima http://www.hrovatin.com/zanimivosti/bozicni-kaktus-schlumbergera-truncata-zygocactus-truncatus/ Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com Rod Schlumbergera vsebuje različne v preteklem stoletju vzgojene hibride in kultivarje, ki so poznani, kot božični kaktus. V tujini pa, kot Christmas Cactus, Thanksgiving Cactus, Crab Cactus, Holiday Cactus Cactus de Navidad, Fiore della Natalina itd. So potomci dveh skupin: Truncata (S. truncata in druge) cvetni prah na pestičih je rumenobele barve, pestič je škrlaten, listni členki so nazobčani in ploščati. Druga pa je Buckleyi (S. Russelliana in druge) cvetni prah na pestičih je rožnate barve, členki so ovalni in podaljšani, komaj opazno nazobčani. Areole na listnih členkih so lahko poraščene z rjavimi volnatimi laski, ščetinicami ali pa so brez njih.8 Slika 4: Božični kaktus (Schlumbergera truncata) Zanimivost: Ko rastlino kupite, jo takoj po cvetenju presadite v humusno-peščeni substrat. Rastlina ne prenaša apnenca. Občutljiva je na stoječo vodo zato zemlji za kaktuse, dodajte še 1/3 kremenčevega peska. Ko začne nastavljati popke, jo ne smemo premikati. Kako poskrbimo, da zacveti ob pravem času? Božični kaktus je enostavno vzgajati, ga je pa včasih težko pripraviti k cvetenju. Zmerna osvetlitev in z organsko maso bogat substrat sta samo dva od pogojev. Poleg tega ne smemo pozabiti na zalivanje, vsakič ko se površina substrata izsuši. Rastline lahko malo manj zalivamo jeseni. Pri uporabi gnojil moramo upoštevati navodila proizvajalca. Nižje temperature in daljše noči so potrebne za tvorbo cvetnih nastavkov. Kaktus cveti, ko so temperature preko noči okrog 12°C in čez dan pod 18°C. Začetek cvetenja je povezan z dolžino dneva in nočnimi temperaturami. Za tvorbo cvetnih popkov je potrebno 6 tednov vzdrževati temperaturo od 12-15°C. Če je v tem času temperatura v teh mejah, rastlina tvori cvetne popke ne glede na dolžino dneva. Če so temperature višje, potrebuje rastlina vsak dan neprekinjeno 14 ur teme. To lahko dosežemo s tem, da jo postavimo v temen prostor ali prekrijemo z nečem temnim. Lahko pa imate rastline v popolni temi, dokler ne razvijejo cvetnih popkov. Če želimo, da na kaktus zacveti med božičnimi prazniki moramo to storiti od konca septembra do sredine oktobra. 8 http://en.wikipedia.org/wiki/Schlumbergera Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE info.dpae@gmail.com Datum: 18. 12. 2013 V času cvetenja ne smemo uporabljati gnojil, zalivamo jih s čisto vodo sicer se lahko cvetovi posušijo. Ko se formirajo cvetni popki, lahko rastlino postavimo v bivalni prostor. Redno preverjamo vlažnost substrata in tedensko gnojimo s tekočim gnojilom za kaktuse. 9 5 Bela omela Bela omela (znanstveno ime Viscum album) je zimzelena parazitska rastlina, ki je domorodna v Evropi, zahodni in južni Aziji ter severni Afriki. Obstaja več podvrst bele omele, ki se med seboj ločijo po barvi plodov, obliki in velikosti listov ter po vrsti dreves, ki jih zajedajo. Podvrste so: Viscum album subsp. abietis (Wiesb.) Abromeit. Razširjena v osrednji Evropi. Plodovi bele barve, listi dolgi do 8 cm, zajeda smreke. Viscum album subsp. album. Razširjena po Evropi, jugozahodni Aziji vse do Nepala. Plodovi so bele barve, listi veliki od 3 do 5 cm, zajeda pa jablane, topole, lipe, včasih pa tudi hraste. Viscum album subsp. austriacum (Wiesb.) Vollmann. Plodovi rumene barve, listi veliki od 2 do 4 cm. Razširjena po Evropi, kjer zajeda macesne, bore in smreke. Viscum album subsp. meridianum (Danser) D.G.Long. Razširjena po jugozahodni Aziji. Plodovi so rumene barve, lističi dolgi od 3 do 5 cm, zajeda pa javore, orehe, slive, jerebike ter gabre. Viscum album subsp. creticum Razširjena na vzhodni Kreti, plodovi bele barve, zajeda pa turški bor. Viscum album subsp. coloratum Kom. Flora of China jo obravnava za izumrlo vrsto Viscum coloratum (Kom) Nakai.10 Bela omela je vednozelen grm, ki raste na drevesih. Najpogosteje jo najdemo na listavcih, dve podvrsti pa zajedata jelko (jelova omela) in rdeči ter črni bor (avstrijska omela). Na listavcih uspeva na topolih (z izjemo črnega topola 'Italica', ki mu rečemo tudi jagned), lipah, javorjih, belem gabru, hrastih, jesenih, jelšah, brestih, vrbah in jablanah. Ne zajeda bukve.11 Je priljubljena sestavina zimskih ikeban, malce manj znani pa so njeni koristni učinki na zdravje, čeprav zgodovinski viri navajajo, da so jo v zdravilstvu uporabljali že v 5. stoletju pred našim štetjem. Njene zdravilne učinke priznava tudi uradna medicina, izsledki najnovejših raziskav pa so njene učinkovine uvrstili celo med sestavine zdravil proti raku. Dokazano je namreč, da vsebuje cel niz zdravilnih snovi. Najpomembnejše med njimi so lecitin, viskotoksini, histamin, lignin, flavonoidi, kolin in eterična olja. Mogoče jo je uporabljati v obliki čaja, praška in tinkture.12 9 http://www.substral.si/vasa-vprasanja/aktualna-opravila/?id=42 http://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_omela 11 http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/grmovnice/bela-omela 12 http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/tezave-ki-jih-odpravi-bela-omela 10 Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com Slika 5: Bela omela (Viscum album) Zanimivost: Je simbol nesmrtnosti in življenjske biti. Ljudsko izročilo pravi, da odganja zle duhove, obešali so jo nad vhodna vrata ali v vežo. V Franciji verjamejo, da je omela strupena, ker je rasla na drevesu, na katerem je bil križan Jezus Kristus. Zaradi tega je bila prekleta in bo za vedno le zajedavec. Vikingi so verjeli, da ima omela moč, da lahko obudi mrtve. Zelo so jo častili Kelti. Nabirali so jo z zlatim srpom. Zanimiv pa je tudi pomen besede omela, ki v njihovem jeziku pomeni "zdravilec vsega". V Severni Ameriki je razširjena tradicija poljubljanja pod belo omelo, ki je povezana s starogrškim praznovanjem in pozneje s primitivnimi poročnimi obredi. Mladenka, ki se v božičem času znajde pod belo omelo, ne more zavrniti poljuba. Takšen poljub lahko pomeni globoko ljubezen ali pa trajno prijateljstvo. Če dekleta pod praznično okrašeno omelo nihče ne poljubi, se po starem izročilu v novem letu ne bo poročilo. Menda prinaša srečo v prihodnjem letu vsakomur, ki jo najde v gozdu. Zato le hitro ponjo, prinesite nekaj sreče in zelenja tudi v svoj dom.13 6 Navadni bršljan Navadni bršljan (znanstveno ime Hedera helix) je olesenela zimzelena ovijalka. Skupna dolžina rastline lahko doseže tudi preko 50 m, uspeva pa tako v senčnih gozdovih kot tudi v slabši zemlji. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v drevesih ali zidovih. Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji služijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz razpok, kamor se usidrajo. Bršljanu ustreza bolj vlažno rastišče, vendar prenese tudi daljše obdobje suše. Bršljan zelo dobro prenaša atmosfersko onesnaženje. Mladi listi navadnega bršljana so svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so srčaste, zgornji pa ovalne oblike. Majhni cvetovi so beli ali svetlo zeleni in združeni v kobule velikosti 3-5 cm. Bogati so z nektarjem in predstavljajo pomemben vir hrane žuželkam. Rastlina cveti od poznega poletja 13 http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/aktualno/2013/11/carobna_bela_omela_odganja_zle_duhove.aspx Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com (september) do pozne jeseni (oktober). Oplojeni cvetovi pozno pozimi in spomladi postanejo majhne temno modre jagode. V enem kobulu je lahko ena do šest jagod velikosti 6 mm. Čeprav so za ljudi strupene, je pomembna hrana mnogim pticam. Tudi mleček in listi navadnega bršljana so za človeka strupeni, z njim pa se prehranjujejo nekatere žuželke (paličnjaki). Obstajajo tri podvrste navadnega bršljana: Hedera helix subsp. helix (srednji, severni in zahodni del Evrope): rastlina nima korenik (rizomov), zreli plodovi so temno modre barve Hedera helix subsp. poetarum Nyman (jugovzhodni del Evrope in jugozahodni del Azije – Italija, Balkan, Turčija): rastlina nima korenik (rizomov), zreli plodovi so oranžno-rumene barve Hedera helix subsp. rhizomatifera (jugovzhod Španije): rastlina s koreniko, zreli plodovi so temno modre barve Danes se ga goji kot okrasno rastlino. Več kot 30 kultivarjev je bilo selekcioniranih na principu barve in oblike listov (rumen, bel, pisanolistni, deljeni listi, vijolično steblo …) in počasi rastoče rastline z manjšimi listi oziroma pritlikave rastline primerne za v stanovanja. V naravnem okolju bršljan predstavlja zelo pomemben vir hrane nekaterim divjim živalim. Njegove cvetove obišče več kot 70 vrst žuželk, medtem ko so jagode hrana vsaj šestnajstim vrstam ptic. Poleg tega njegova bujna in kompaktna rast daje prijetno vednozeleno zavetje.14 Slika 6: Navadni bršljan (Hedera helix) Zanimivost: Bršljanovo listje je pogosto del zimskih aranžmajev. Gospodinje ga rade kombinirajo z drugimi rastlinami in okrasjem. Mnogo ljudi je prepričanih, da je bršljan škodljivec, ki zajeda drevo, po katerem pleza. A brez skrbi, bršljan ni zajedavka. V tleh ima lastne korenine, s katerimi načrpa vso vodo in vsa hranila, ki jih potrebuje. Drevo si »sposodi« samo zato, da po njem pripleza do svetlobe. Ne pozabimo, da svetloba za rastline pomeni preživetje. Škodljiv pa postane, če se razraste čez celo krošnjo in zasenči liste svojega gostitelja. Kljub strupenim lastnostim so navadni bršljan včasih uporabljali v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu. Tako so mleček rastline uporabljali za odstranjevanje bradavic, liste in jagode pa so včasih uporabljali za 14 http://en.wikipedia.org/wiki/Hedera_helix Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE Datum: 18. 12. 2013 info.dpae@gmail.com zdravljenje kožnih in nekaterih drugih boleznih. Plodov ne uporabljamo za zdravljenje. Vsi deli rastline so strupeni in je potrebna skrajna previdnost pri uporabi, še posebej pri otrocih in pri oslabelih osebah. Bršljanovi listi lahko pri nekaterih osebah povzročijo kontaktni dermatitis. 7 Božično žito Setev božičnega žita je predvsem v Srednji Evropi znana že kar nekaj tisočletij. Ljudje ga v današnjem času sejejo bolj kot ne iz navade, a ponekod še vedno verujejo, da bo s setvijo mladega žita pred Božičem prihodnje leto letina bolj obilna. Bujno kaljeno žito ima tako drugod, kakor tudi pri nas v Sloveniji več različnih pomenov. V Idriji pomeni gosto kaljeno božično žito dolgo življenje, medtem, ko na Krasu opazujejo bilke in zemljo na katerem je žito posejano in, če je na bilki rosna kaplja to pomeni žalost, če pa je bilka pšenice suha, pa je to dobro znamenje. Setev božičnega žita ima tudi širši pomen, saj pomeni novo žito, nov kruh. V Sloveniji ga srečujemo pod različnimi imeni, na Gorenjskem je to »božično žito«, na Štajerskem »kaljeno žito«, »pšenička« na Dolenjskem in »večno življenje« v Beli Krajini. Po ljudski šegi ga dajemo na okna, mizo ali pa kar k jaslicam. To je šega, ki se je ohranila vse do današnjih dni. Najbolj priljubljen dan za setev božičnega žita je god svete Lucije, ki je 13. decembra, ljudje pa ga sejejo tudi na god sv. Barbare, ki goduje že 4. decembra ter na Marijin praznik, 8. decembra. Pšenico posejemo v plitke okrasne posode ali kar v podstavke za cvetlične lončke, ki jih postavimo na svetlo, a nikakor ne na prevroče mesto. Žito klije nekje od 10 pa do 14 dni in je prav za Božič najlepše. Če ga posejemo prehitro, ga je potrebno striči, pa tudi lepa zelena barva mu s tem nekoliko obledi. Božično žito lahko kupimo s specializiranih prodajalnah, ponekod ga lahko kupimo kar s posodo, v kateri bo vzklilo. Božično žito lahko posejemo na tanko plast zemlje, na vato ali pa kar na mah. Zemlja oziroma podlaga za sejanje naj bo ves čas vlažna, vendar pazimo, da voda ne zastaja, saj slednje povzroči plesnobo. Oskrba torej ni zahtevna, potrebno je le rahlo zalivanje, še najbolj pa se obnese pršenje s razpršilko. Božično žito se lahko seje vse do 18. decembra, kasneje, ko ga postavimo na primeren prostor ga lahko okrasimo, v sredino lahko damo svečo, lahko ga okrasimo s barvnim trakom ali mu dodamo okraske v obliki orehov ali jabolk. Žito pustimo rasti do sv. Treh kraljev, najdlje pa do Svečnice.15 Slika 7: Božično žito 15 http://www.kmetija.si/Novica/ze-imate-posejano-bozicno-zito Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del Aktualni list DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNE EKONOMIKE info.dpae@gmail.com Datum: 18. 12. 2013 Zanimivost: 13. december, je pred uvedbo gregorijanskega koledarja, veljal za najkrajši dan v letu. Sveta Lucija, ki goduje na ta dan, pa je po legendi zavetnica vida, svetlobe in upanja, zato ji je bilo v starodavnih običajih posvečenih veliko običajev. Potem ko je leta 1582 julijanski koledar zamenjal gregorijanski, ki je začetek zime premaknil na 22. december, ko imamo astronomsko res najkrajši dan, je svetnica, kot prinašalka luči izgubila nekaj nekdanjega pomena. Pšenica je simbol svetlobe in upanja, saj legenda pravi, da si je sveta Lucija (na god sv. Lucije se poseje pšenico) sama iztaknila oči, da bi se izognila nadležnemu snubcu. Ponekod verjamejo, da bo letina prihodnje leto obilnejša, če zrno hitro in lepo vzkali. Ko žito že nekoliko odžene ga lahko okrasimo še z barvnim trakom, dodamo lahko tudi svečko ali drugo naravno okrasje (lešnike, orehe). Ponekod tudi na ta dan narežejo češnjeve vejice, ki v vodi na toplem do božiča zacveto. Šega setve božičnega žita najverjetneje izvira z Madžarskega, znana pa je že več tisočletij v srednji Evropi in na Bližnjem vzhodu, sicer pa je njeno sejanje značilno predvsem za Portugalsko, južno Italijo in Hrvaško. Vlado Časar, mag. strokovni sodelavec DPAE Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del