Oblikovanje treh regijskih sonaravnih programov/paketov
• Projekt: SONARAVNI RAZVOJ TURIZMA NA GORENJSKEM Aktivnost št. 1 • OBLIKOVANJE TREH (3) REGIJSKIH SONARAVNIH PROGRAMOV/PAKETOV Oblikovanih je 22 programov What to do – Kaj početi & Oblikovanih je 20 programov What to discover – Kaj doživeti • Oktober 2009 Pripravil: Alpe Adria Vita d.o.o. Alpe Adria Vita d.o.o., podjetje za strateški marketing in projektni menedžment Cesta 24. junija 80, SI-1231 Ljubljana; pisarna: Metelkova 7, Ljubljana, Slovenija www.alpeadria-vita.com; e-mail: info@alpeadria-vita.com Tel.: +386 (0)1 234 9742, faks: +386 (0)1 234 9747, gsm: +386 (0)41 749 000 NAROČNIK Občina Kranj (oziroma preko Občine Kranj vse občine, ki tvorijo Gorenjsko kot razvojno regijo: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica) Župan občine Kranj: Damijan Perne Vodja projekta na strani naročnika: Tanja Varl IZVAJALEC NA STRANI NAROČNIKA Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center d.o.o., Kranj Direktor: mag. Bogo Filipič Koordinator projekta na strani naročnika: Mateja Korošec IZVAJALEC Alpe Adria Vita d.o.o., Podjetje za strateški marketing in projektni management Vodja projekta na strani izvajalca: Marjeta Jeraj, direktorica Projektna skupina na strani izvajalca: • • • • • • • • • • • • • • • Dr. Terry Stevens (specialist za destinacijski menedžment, svetovalec v preko 30 državah sveta, WTO) Yvonne Crook (svetovalka, marketing v turizmu) Miša Novak (strateški razvojno-trženjski dokumenti) Slavimir Stojanovič (celostna grafična podoba in oblikovanje promocijskih materialov) Vladimir Nardin (regijski spletni portal) Vojko Strahovnik (imidž katalog) Matjaž Završnik (svetovalec na področju turistične ponudbe in trženja) Tomaž Letnar (pisatelj, turistične identitete, zgodbe) Matija Koren (svetovalec za produkt – zimski športi, pohodništvo) Marko Perpar (svetovalec za produkt – kolesarjenje) Tomaž Humar (svetovalec za produkt pohodništvo – alpinizem) Marko Lenarčič (svetovalec za produkt pohodništvo) Miran Stanovnik (svetovalec za produkt – panoramske poti za kolesarje, motoriste, avtomobiliste) Renata Picej (programi) Ines Drame (copy & teksti) Stran 2 od 255 VSEBINA 1. OPREDELITEV VSEBINE DOKUMENTA _________________________________ 5 2. PROGRAMSKI KONCEPT, NAČIN REALIZACIJE IN PROGRAMI V OKVIRU WHAT TO DISCOVER PRISTOPA________________________________________________ 6 2.1 Predstavitev programskega koncepta in načina realizacije what to discover pristopa ________________________________________________________ 6 2.2 Kratke verzije What to discover programov _________________________ 12 2.3 Podrobnejše programske strategije po krajih ________________________ 33 2.3.1 Bled – turistična identiteta, zgodba, programi _____________________________ 34 2.3.2 Gorje – turistična identiteta, zgodba, programi ____________________________ 39 2.3.3 Bohinj – turistična identiteta, zgodba, programi ____________________________ 49 2.3.4 Kranjska Gora – turistična identiteta, zgodba, programi _____________________ 58 2.3.5 Radovljica in Žirovnica – turistična identiteta, zgodba, programi _______________ 65 2.3.6 Železniki – turistična identiteta, zgodba, programi __________________________ 71 2.3.7 Jesenice – turistična identiteta, zgodba, programi __________________________ 76 2.3.8 Škofja Loka – identiteta, zgodba, programi _______________________________ 83 2.3.9 Poljanska dolina: Gorenja vas-Poljane in Žiri – turistična identiteta, zgodba, programi _______________________________________________________________________ 89 2.3.10 Kranj – turistična identiteta, zgodba, programi____________________________ 95 2.3.11 Naklo – turistična identiteta, zgodba, programi ___________________________ 103 2.3.12 Šenčur – turistična identiteta, zgodba, programi _________________________ 108 2.3.13 Preddvor – turistična identiteta, zgodba, programi________________________ 114 2.3.14 Tržič – turistična identiteta, zgodba, programi ___________________________ 119 2.3.15 Jezersko – turistična identiteta, zgodba, programi ________________________ 125 2.3.16 Cerklje – turistična identiteta, zgodba, programi _________________________ 130 3. PODROBEN PROGRAMSKI KONCEPT IN NAČIN REALIZACIJE WHAT TO DO PRISTOPA ______________________________________________________ 138 3.1 Programski koncept in način realizacije What to do pristopa ___________ 138 3.2 Podroben programski koncept programov v okviru What to do pristopa – predstavitev (dolge verzije) programov ______________________________ 144 3.2.1 Krovni program Gorenjske ____________________________________________ 144 3.2.2 Pohodniški programi _________________________________________________ 152 3.2.2.1 Družinski treking ________________________________________________ 152 3.2.2.2 Gorenjske planine za pohodnike – gorenjske planinske ture ______________ 156 3.2.2.3 Treking za izkušene ______________________________________________ 160 3.2.2.4 Alpinisti________________________________________________________ 163 3.1.3 Kolesarski programi__________________________________________________ 168 3.1.3.1 Kolesarjenje z avtodomom ________________________________________ 168 3.1.3.2 Družinsko kolesarjenje____________________________________________ 175 3.1.3.3 Gorsko kolesarjenje ______________________________________________ 180 3.1.3.4 S kolesom po nova doživetja _______________________________________ 187 3.1.4 Zimski programi ____________________________________________________ 193 3.1.4.1 Krpljanje _______________________________________________________ 193 3.1.4.2 Ski safari_______________________________________________________ 196 3.1.4.3 Tek na smučeh__________________________________________________ 199 3.1.4.4 Družinska zimska doživetja ________________________________________ 202 3.1.5 Vodni in zračni športi ________________________________________________ 205 3.1.5.1 Aktivni na vodi __________________________________________________ 205 Stran 3 od 255 3.1.5.2 Jadralno padalstvo _______________________________________________ 3.1.6 Poslovni turizem ____________________________________________________ 3.1.7 Romarski turizem ___________________________________________________ 3.1.8 Slow turizem _______________________________________________________ 3.1.9 Tematske poti ______________________________________________________ 3.1.10 Alpski wellness ____________________________________________________ 3.1.11 Kulinarika_________________________________________________________ 3.1.12 Panoramske poti za motoriste ________________________________________ 213 218 221 229 232 237 241 247 VIRI ___________________________________________________________ 253 Stran 4 od 255 1. OPREDELITEV VSEBINE DOKUMENTA V okviru aktivnosti št. 3 predstavljamo: A) Programske strategije in konkretne programe, ki so nastali v okviru WHAT TO DISCOVER pristopa = gre za ODKRIVANJE RAZLIČNIH DESTINACIJ, za ENODNEVNA ali NEKAJURNA DOŽIVETJA – IZLETE NA RAZLIČNE DESTINACIJE. Vsebinsko gre za produkt NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, ki pa je podan skozi motiv DISCOVERY. Več je pojasnjeno v točki 2.1. Oblikovali smo praviloma 1 program What to discover na destinacijo, razen v primeru Bohinja in Gorij, ki imata po 3 programe. Skupaj je nastalo 20 programov. Potrebno je poudariti, da v razpisu teh programov ni bilo načrtovanih, vendar pa se je tekom analize in oblikovanja strateškega trženjskega koncepta ugotovilo, da je ta pristop ključen za oblikovanje jasnih in prepoznavnih identitet posameznih destinacij, od tam pa navzgor do oblikovanja krovne identitete Gorenjske. B) Programske strategije in konkretne programe, ki so nastali v okviru WHAT TO DO pristopa = gre za AKTIVNOSTI, KAJ JE MOGOČE DOŽIVETI – aktivnosti v tesnem stiku z naravo vezano je na različne motive prihodov (znotraj tega pa različne produkte): Outdoors, Relax, Family, Events, Business – medtem ko je motiv prihoda Discovery pod pristopom What to discover – KAJ JE MOGOČE ODKRITI). Skupaj je nastalo 22 programov – 21 po produktih, pripravljen pa je tudi krovni program, ki predstavi Gorenjsko skozi njeno temeljno identiteto Slovenskih Alp in Triglavskega narodnega parka. !!! POJASNILO GLEDE STRATEŠKEGA OKVIRJA: Koncepta What to discover in What to do imata strateško osnovo v krovnem razvojno-trženjskem dokumentu Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem (Aktivnost št. 1a – glej poglavje 15) in produktnih strategijah (Aktivnost št. 2). Stran 5 od 255 2. PROGRAMSKI KONCEPT, NAČIN REALIZACIJE IN PROGRAMI V OKVIRU WHAT TO DISCOVER PRISTOPA 2.1 Predstavitev programskega koncepta in načina realizacije what to discover pristopa V okviru krovnega strateškega razvojno-trženjskega dokumenta (Aktivnost 1a – Strategija razvoja in trženja sonaravnega razvoja turizma) smo oblikovali WHAT TO DISCOVER produktni pristop, ki ga v nadaljevanju najprej pojasnjujemo KONCEPTUALNO, nato pa ga PRETVARJAMO V KONKRETNE VSEBINE (= oblikujemo identitete1, zgodbe2 in programe3 po posameznih destinacijah). 1. KAKŠEN JE WHAT TO DISCOVER pristop? Gre za ODKRIVANJE RAZLIČNIH DESTINACIJ, za ENODNEVNA, POLDNEVNA oziroma NEKAJURNA DOŽIVETJA – IZLETE NA RAZLIČNE DESTINACIJE, ki sestavljajo Gorenjsko. Vsebinsko gre za produkt NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, ki pa je podan skozi motiv DISCOVERY (ki naravno in kulturno dediščino pretvarja v privlačna doživetja odkrivanja tistega, kar je v določeni destinaciji posebnega, edinstvenega, zanimivega, vrednega odkrivanja). 2. KAKŠNI SO WHAT TO DISCOVER programi in koliko programov smo oblikovali? Programi so oblikovani kot nekajurni ali enodnevni izleti odkrivanja posameznih krajev (destinacij) znotraj Gorenjske. Programi po posameznih destinacijah izhajajo iz identitet in zgodb posameznih destinacij, 1 IDENTITETO razumemo v smislu, kateri pojem najbolj obširno in hkrati natančno določi naše bistvo – našo posebnost, to, kar smo, oziroma to, kar nas razlikuje od ostalih; identiteta je nekaj, kar že obstaja danes in ne nekaj, česar si želimo v prihodnosti. Opredeljujemo turistično (!) in ne temeljno identiteto. Za podrobnejšo pojasnilo glej Strategijo razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem, poglavje 16. 2 ZGODBA je razširjena identiteta – identiteta, ki je pretvorjena v zgodbo, izhaja pa iz nekih značilnosti okolja, atrakcij – naravnih, kulturnih ali drugih, zgodovine, posameznih oseb, ljudi, ki tam živijo, običajev, mitologije, dogodkov, prireditev itd. Zgodbo razumemo kot način, kako jasno skomunicirati identiteto posamezne destinacije (krovni nivo in nivo posameznih destinacij). Zgodba = doživetje, ki se doživlja skozi konkreten program. 3 PROGRAM razumemo kot konkreten turistični program, paket, ki ima znano ciljno skupino, vsebuje zaokroženo doživetje (od nastanitve do aktivnosti ter druge dodatne ponudbe), ki ima določeno trajanje, oblikovano ceno in za katerim stoji izvajalec, ki prevzema organizacijo in izvedbo programa. Stran 6 od 255 ki so bile v okviru pričujočega projekta oblikovane s ciljem, da v vsakem kraju izpostavimo tisto, kar je njegova posebnost, njegova duša in bistvo, kar ga dela drugačnega in s čemer lahko prispeva k večji pestrosti in privlačnosti na ravni Gorenjske kot celote. NAMEN je, da vsak kraj nato svoj razvojno-trženjski koncept gradi na tej identiteti in razvija ponudbo, ki to podpira in komunicira. Te naloge oblikovanja turističnih identitet za vseh 18 krajev v osnovi ni bilo v projektu, vendar se je projektna ekipa lotila tega, da bi dosegla zastavljene cilje. V okviru analize se je namreč med drugim pokazalo, da so razen treh glavnih turističnih centrov identitete posameznih krajev neopredeljene, s tem pa tudi ne ustvarjajo motiva za prihoda. Oblikovali smo praviloma 1 program What to discover na destinacijo, razen v primeru Bohinja in Gorij, ki imata po 3 programe. Pripravljen je tudi krovni program, ki predstavi Gorenjsko skozi njeno temeljno identiteto Slovenskih Alp in Triglavskega narodnega parka. 3. KAKO POTEKA ODKRIVANJE PO WHAT TO DISCOVER pristopu? Glavne tri destinacije predstavljajo OSREDNJE STACIONARNE DESTINACIJE, od koder turisti v obliki programov enodnevnih doživetij odkrivanja (programi What to discover) spoznavajo in doživljajo tudi druge destinacije, kar pomembno prispeva k pestrosti doživetja turista v stacionarni destinaciji kot tudi k razvoju manjših destinacij. Z USMERJANJEM OBISKA/ODKRIVANJA V MANJŠE DESTINACIJE LE-TE KREPIJO SVOJO POZICIJO, POVEČUJE SE OBISK, SPODBUJA RAZVOJ PONUDBE, sčasoma okrepijo svojo vlogo tudi kot stacionarne destinacije, bolj za krajša bivanja − če le-te imajo ustrezne nastanitvene zmogljivosti oziroma prepoznajo priložnost za njihov razvoj. Posamezne mikro destinacije so med seboj konkurenčne, hkrati pa so tudi komplementarne − do določene mere namreč nudijo enakovrstne produkte in doživetja, hkrati pa imajo edinstvene naravne in kulturne ter druge danosti, kar povečuje atraktivnost Gorenjske kot regije. Zato razvojno-trženjski model USMERJA DESTINACIJE K RAZVOJU JASNE, LE POSAMEZNI DESTINACIJI LASTNE IDENTITETE, NA KATERI TEMELJI RAZVOJ PONUDBE IN PRODAJNIH PROGRAMOV (paketov odkrivanja tipa What to discover), po kateri postane prepoznavna znotraj Gorenjske, hkrati pa s to identiteto prispeva k bolj atraktivni in konkurenčni ponudbe Gorenjske kot destinacije. 4. KDO JE ODGOVOREN ZA RAZVOJ IN KDO ZA TRŽENJE WHAT TO DISCOVER programov? !!! Za RAZVOJ teh programov so odgovorne posamezne destinacije (občine oziroma LTO-ji), ki morajo k vzpostavitvi teh programov pristopiti projektno in jih vključiti v svoje razvojne programe. Stran 7 od 255 Določiti morajo nosilca razvoja programa (vodjo projekta), opredeliti razvojni načrt, finančno konstrukcijo in način organizacije. Program mora imeti svojega izvajalca – ki organizira in izvede program. Za njihovo TRŽENJE pa je odgovorna tako RDO (skozi krovno imidž promocijo) kot posamezne destinacije (trženje in pospeševanje prodaje programov na samem mestu – TIC-i, hoteli). POMEMBNO: občina/LTO je odgovorna za izvedbo vseh razvojnih in trženjskih aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v podporo temu, da bo program izvedljiv na način, kot je bilo v okviru projekta v sodelovanju z LTO/oblino zastavljeno. Ker gre na določenih destinacijah za precej kompleksne aktivnosti, smo razvoj oblikovali v 2 fazi: PRVA FAZA je način izvedbe programa, ki je možen že danes (ker so programi že objavljeni). DRUGA FAZA pa je tista, ko se program razvije (infrastruktura, ponudba, dodatne aktivnosti), dodela in se začne izvajati v razširjeni obliki (kar je že razvidno iz programskega osnutka za vsako posamezno destinacijo). 5. KAKO SMO OBLIKOVALI TURISTIČNE IDENTITETE IN ZGODBE? 1. V destinaciji smo najprej poiskali prepoznavne elemente, atrakcije (naravne, zgodovinske, kulturne, umetne), dogodke, osebnosti, običaje, identifikacijske točke ipd.; 2. Izhajali smo iz obstoječega stanja (saj bi sicer zgodba ne imela trdne osnove, ali pa bi potrebovali preveč časa in sredstev, da jo uresničimo); 3. Atrakcije predstavljajo elemente zgodbe in opredeljujejo karakter – identiteto destinacije (zgodba je torej način, kako privlačno in z učinkom povedati, kdo smo, kaj imamo, kaj ponujamo); 4. Obstoječe zgodbe nadgradimo, vnesemo nove elemente in razvijamo nove interpretacije (bolj privlačno, dinamično, v skladu s trendi, postavimo se v »čevlje ciljnega turista«” – kaj bo njega zadovoljilo, kaj bo preseglo njegova pričakovanja, kaj bo tisto, kar nas bo razlikovalo od drugih); 5. Zgodbo razvijamo od spodaj navzgor – na nivoju posamezne destinacije (saj je to tam, kjer zgodbe nastajajo oziroma so nastale že v preteklosti) – nato od zgodb posamezne destinacije pridemo do krovne zgodbe (obraten pristop bi pomenil, da bila krovna zgodba privlačna, a ne konkretna) – shema na naslednji strani; 6. Zgodba ni nekaj, kar je zgolj nekje zapisano in kar se lahko predvsem prebere (prospekt, internet); 7. Zgodba se napiše, nato pa pretvori v scenarij – toda to ni igra, ki jo turisti Stran 8 od 255 gledajo, temveč igra, v kateri so turisti tudi igralci – sodelujejo 8. Vsaka destinacija je prepoznavna po določeni zgodbi, ki je pretvorjena v program (ta destinacija ima še mnogo več − produktov, programov, doživetij, a to je njena temeljna identiteta, to je tisto, kar izpostavimo, da jo pozicioniramo/razlikujemo v odnosu do drugih destinacij); 9. Vsaka zgodba in s tem vsaka destinacija je sama po sebi edinstvena – saj izhaja iz kraja samega. !!! Glej shemo v nadaljevanju. Stran 9 od 255 Shema 1: Prikaz posameznih identitet po krajih in način gradnje krovne zgodbe Kako se komunicira, kaj regija je in kaj ponuja Razlikovanje – pozicioniranje destinacij preko IDENTITETE (zgodbe - doživetja) + PROGRAMA 18 občin oziroma okoli 25 krajev Slika 1: Prikaz, kako so zgodbe (identitete) prikazane v krovnem imidž katalogu Stran 11 od 255 2.2 Kratke verzije What to discover programov !!! Najprej v poglavju 2.2 podajamo kratke verzije programov What to discover programov, nato sledijo v poglavju 2.3 bolj podrobne programske strategije. Stran 13 od 255 Stran 14 od 255 Stran 15 od 255 Stran 16 od 255 Stran 17 od 255 Stran 18 od 255 Stran 19 od 255 Stran 20 od 255 Stran 21 od 255 Stran 22 od 255 Stran 23 od 255 Stran 24 od 255 Stran 25 od 255 Stran 26 od 255 Stran 27 od 255 Stran 28 od 255 Stran 29 od 255 Stran 30 od 255 Stran 31 od 255 Stran 32 od 255 2.3 Podrobnejše programske strategije po krajih !!! V nadaljevanju za vsak kraj predstavljamo turistične identitete in konceptualni, strateški del teh programov. Kaj je torej opredeljeno za vsak kraj? 1. Turistična identiteta; 2. Programski osnutek strategije, ki temelji na verificirani identiteti; 3. Atrakcije; 4. Zgodba; 5. Programi – produkti (v smislu scenarija); 6. Konkretne programe What to discover. Stran 33 od 255 2.3.1 Bled – turistična identiteta, zgodba, programi 1. BLED TURISTIČNA IDENTITETA Bled zanika temeljni stavek, da ni nič lepo samo po sebi ampak je lepo šele, ko to povemo. Bled je s svojo naravno in kulturno dediščino lep sam po sebi in kot tak predstavlja pojem stacionarnega alpskega turističnega kraja. Primerjalna prednost Bleda je njegova bogata, predvsem turistična zgodovina. Dejstvo, da so si ga lastili cesarji, kralji in umetniki vsega sveta, zagotavlja prestižen sloves, ki ga je potrebno z ustrezno ikonografijo prostora in turističnimi produkti vzdrževati. Poleg visokih gostov, ki so obiskovali Bled, temelji identiteta Bleda na švicarskem zdravilcu Arnoldu Rikliju, ki se najlepše izrazi v retoričnemu vprašanju: Zakaj Švicar postavi svetovno znano zdravilišče ravno na Bledu, če Švica slovi po zdraviliščih? Mimo racionalne plati identitete pa je pomembna iracionalna plat, ki temelji na staroslovanskem svetišču boginje Žive na otoku in na legendi o zvončku želja. Bled mora na iracionalni plati postati kraj, kjer se ti uresničujejo želje. Ta idealna zmes racionalno zgodovinskega in iracionalno magičnega z lepoto samo po sebi, omogoča Bledu presežno turistično identiteto, ki ji ni para. Ta identiteta samoumevno ustvarja najmanj tri produkte ki se dajo z ustreznimi slogani tržiti. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Za vzdrževanje svojega prestižnega statusa mora Bled do skrajnosti pripeljati ikonografijo kraja, ki ga rade obiskujejo in so ga obiskovale kronane glave in umetniki. Najprej je potrebno ustvariti estetske označbe za poti za produkt poti slavnih. Potrebno je osmisliti in verificirati zgodovinske zgodbe o slavnih osebnostih in jih ustrezno tržiti. Prestižnost lokacije je potrebno ohranjati z dogodki evropskega kulturnega pomena. To, kar se zdaj dogaja na Bledu, še zdaleč ni dovolj. Predlagamo festival baletnih in glasbenih prireditev na vodi z eminentno evropsko zasedbo (Čajkovski: Labodje jezero). Pomemben del strategije razvoja je zavestno trženje Bleda kot središča turistične Gorenjske. S ponudbo drugih turističnih območij Bled širi atraktivnost svoje ponudbe in s tem lahko zadrži goste dlje časa v svojih prenočitvenih zmogljivostih. S tem mislimo tudi na trženje Triglavskega narodnega parka po natančno določenih produktih in ne le kot področja z neokrnjeno naravo, kjer lahko hodi vsak, kjer hoče, ker park pač tam je. ATRAKCIJE • • • • • BLEJSKO JEZERO IN OTOK S CERKVIJO: na ledeniškem jezeru s termalnimi vrelci je edini naravni otok v Sloveniji; BLEJSKI GRAD: grad na strmi pečini nad jezerom je z muzejem, tiskarno, kletjo, zeliščno galerijo in restavracijo ena najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji; VILA BLED: nekdanja predsedniška rezidenca z veličastnim parkom ob jezeru – z enim najlepših razgledov na otok in z zgodbami slavnih gostov ZDRAVILIŠKI PARK: z glasbenim paviljonom in spomenikom Arnoldu Rikliju, začetniku zdraviliškega turizma na Bledu; park je prizorišče mnogih prireditev! BLEJSKE PLETNE IN FIJAKERJI: pletna je poseben tradicionalni blejski čoln, s katerim se lahko zapeljete na otok na jezeru; fijakerji so kočijaži, ki vas popeljejo okoli jezera, na Blejski grad ali na izlet v bližnjo okolico; Stran 34 od 255 ZGODBA Podoba raja! Dovolj dobro le za vas in za kralje. (Imago paradisi: For you and kings only) Če ste do zdaj s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delili z njimi še občudovanje nad podobo raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov France Prešeren. Z njimi si boste delili blagodejni vpliv klime, ki je švicarskega zdravilca Arnolda Riklija spodbudil, da je po načelih »voda, zrak, svetloba« tu že v 19. stoletju ustanovil mondeno zdravilišče. Tu boste kot kralji zrli v naravne znamenitosti in uživali v nepozabnih kosilih v dvoje na grajski ploščadi. Bled je kraj s toliko očarljive lepote, da jo je nujno deliti! To vam lahko še danes zagotovijo svetovljanke kot so španska kraljica Silvija, Laura Busch, Sofija Loren in mnoge druge. Bled so vedno radi obiskovali kralji, predsedniki, pesnikom in pisateljem vsega sveta predstavlja navdih na letnih Blejskih srečanjih PEN-a. Bled je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske in Slovenskih Alp. Ko boste na Bledu obiskali otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam bodo skrite želje zagotovo uresničile. PROGRAMI – PRODUKTI Riklijeva pot Že obstaja. Predlagamo, da se v okviru podprodukta ustvari zgodovinsko verificiran program zdravljenja v isti maniri, v istih oblekah in rekvizitih ter na istih lokacijah, kot je to počel Rikli. Podprodukt mora biti podprt z ustreznimi video zapisi, fotografijami in potrjenimi zgodbami slavnih pacientov. Poti slavnih Potrebno je urediti različne sprehajalne poti in jih imenovati po slavnih osebnostih. Za vsako pot je potrebno izdelati scenarij, ki vključuje najljubše lokacije, njihove razvade in navade, anekdote in zgodovinska dejstva. Na poteh je treba postaviti ustrezne objekte ali poimenovati že obstoječe in jih ustrezno prirediti. Zgodbe je treba načrtno širiti in ponavljati, dokler ne postanejo mit. Saj mit ni drugega kot prepoveličana resnica npr.: Princ Charles si je zaželel, da bi se poročil z Camilo Parker, ko je pozvonil z zvončkom želja. Želja se mu je uresničila. Poti boginje Žive V ta produkt se vključujejo že vse obstoječe poti, ki zajemajo izjemne naravne znamenitosti Bleda, bližnje okolice in Triglavskega parka. Pomembno je poudariti magičnost in presenetljivost naravnih atrakcij. Ker je slovanska mitologija v svoji osnovi politeistična in so bogovi arhetipi za naravne pojave je smiselno graditi prepoznavnost Bleda tudi na tej blagovni znamki. V to spada seveda tudi Triglav, kot božanstvo in Triglavski narodni park, kot njegovo kraljestvo. 1. PROGRAM Dovolj dobro le za vas in kralje For you and kings only Dobrodošli na Riklijevi sprehajalni poti Stran 35 od 255 Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Izkusite mogočno blejsko energijo! Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Švicarski hidropat Arnold Rikli je ime, ki na Bledu predstavlja korak k turizmu, zasnovanem na kulturi priznavanja narave kot mogočne vladarice nad človeškim dobrim počutjem in zdravjem. Rikli za osnovo zdravja postavlja tri elemente in govori o tem, da: »Voda seveda koristi, še bolj pa zrak in svetloba«. Na Bledu je že leta 1855 prepoznal »mogočno blejsko energijo«, ki se v soodvisnosti pokljuških in jelovških gozdov, pod patronatom magičnega Triglava, katerega mit o gori Triglav kot slovanskem božanstvu s premočjo na treh nivojih: nadzemnim, zemeljskem in podzemnim, spreminja v zdravilo za telo, dušo in duha. Njegova terapija je čas v naravi! Tako voda, zrak in svetloba podprejo človeka ter vzdržujejo in vračajo zdravje na fizičnem, duševnem in duhovnem nivoju - pod Triglavom, mitološkim slovanskim bogom, ki ga lahko povežemo z univerzalno tridelno strukturo in simboliko števila tri, ki izraža razumski ali duhovni red v bogu, kozmosu in človeku ali združuje troedinost živega bitja, kot pravita francoska humanista Jean Chevalier in Alain Gheerbrant. Scenosled: Riklijeva sprehajalna pot se začne v Zdraviliškem parku ob Riklijevem spomeniku, na Bledu. Sprejem gostov: - z zdravilno vodo iz Rčitne, kjer je sredi Pokljuke znan Riklijev izvir. Voda je lahko dejansko iz tega izvira ali pa je običajna pitna voda (PREDLOG: stekleničenje zdravilne vode iz Riklijevega izvira na Rčitni, kamor je iz doline, skozi pokljuške gozdove in travnike Rikli vodil ljudi po transverzali zdravja). Ob tem pa mora vodič podati informacijo o pomenu vode za zdravje in spregovoriti o dejstvu kako zelo bogata je Slovenija z vodami – tukaj je odlična priložnost za promocijo Slovenije – kraljestva voda (sladka – slana, tekoča – stoječa – padajoča – presihajoča, višinska barja, zdravilne – termalne – mineralne …). - zdravstveni checking: pregled krvnega sladkorja in meritev krvnega tlaka Sledi sprehod po Riklijevi fitness promenadi na vrh Straže (646 m). Nadmorska višina Bleda je 501m, višina grajskega hriba 604m. Med potjo se gostje razgledujejo po parku ob poti in na mestih, kjer se odpira pogled na Bled, uživajo v razgledih. Na vrhu vodič spregovori o Rikliju in nadaljuje s telovadnimi elementi ter hojo po travi – »bosi po rosi«. Obisk Riklijevega spomenika na Straži in Riklijev zajtrk na vrhu Straže. Sledi spust na Mlino in povratek v center Bleda po sprehajalni poti ob jezeru. Program se lahko nadgradi z Riklijevo sprehajalno turo na Poljšico pri Gorjah – lahko peš z Bleda preko Rečice ali prevoz s kombiji do Poljšice in nato ogled poti (program izdelala občina Gorje) V primeru, da gostje rezervirajo »Riklijev atmosferski paket« se vključi še obisk energetskih točk na Rudnem polju proti Oskovnici. Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - turistične atrakcije vezane na Riklija (spomenik, njegova fitness promenada…) Straža in izjemni panoramski pogledi na Bled, okoliške gore in vso Gorenjsko Stran 36 od 255 - energetske točke na Straži informacije o vodi in vodah Slovenije Kje je začetek programa (začetek poti) Riklijev spomenik v Zdraviliškem parku Kje je konec programa (zaključek poti) Center Bleda Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Uradni del programa traja 4 ure z možnostjo podaljšanja; gostje lahko ob povratku v Mlino zaokrožijo Riklijevo sprehajalno pot s sprehodom okoli jezera… Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodenje merjenje tlaka in krvnega sladkorja Riklijev zajtrk Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodniška oprema in obutev, vezana na letni čas. Zemljevid – shematski izris poti Zdraviliški park, Straža, center Bleda Cena (za koliko udeležencev) 25 EUR/osebo – min 10 oseb Organizator, nosilec programa Turizem BLED Cesta svobode 11 4260 Bled Tel.: 00386 4 578 05 00 E-mail: info@dzt.bled.si www.bled.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Stran 37 od 255 - nekaj oznak produktni letak v 4 jezikovnih verzijah Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 1 mesec Stran 38 od 255 2.3.2 Gorje – turistična identiteta, zgodba, programi 2. GORJE TURISTIČNA IDENTITETA Identiteta turističnega področja občine Gorje je absolutno povezana s Triglavskim narodnim parkom in Pokljuko kot svetovno znanim biatlonskim centrom. Tako lahko vzamemo za osnovo produkta pot na Pokljuko. Pokljuka pa je s svojimi naravnimi danostmi področje, ki kot svojo primerjalno prednost ponuja primaren način življenja, ki ga lahko ujamemo s sloganom Basic (Ancient) way of life. V svoji reklamni akciji lahko vstopamo v mitološko pradavnino, ko so bili ljudje lovci in nabiralci. Biatlon se kar sam ponuja kot arhitip za lov, bogastvo užitnih plodov že stoletja vabi ljudi na nabiralništvo. V večini tujih držav je pogled na rastišče borovnic in jagod nemogoč. Tu pa se vse to ponuja kot na dlani. Po tehtnem premisleku je to največja primerjalna prednost Pokljuke pred vsemi turističnimi območji Gorenjske. Druga prednost je v dejstvu, da je planota Pokljuka zelo visoko nad morjem in kot planota ponuja sproščene sprehode v alpski naravi. To se ujema s primernim sloganom za pohodnike vseh generacij: So high, so flat. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Na Pokljuki je v okviru biatlonskega centra potrebno ustvariti možnosti amaterskega biatlona z lokom in samostrelom. Tako v zimski kakor tudi poletni sezoni. Fotosafari na živali in fotosafari na rastline je potrebno obvezno uvesti kot vodeno dejavnost zaključenega doživetja prvinske narave in udejstvovanja človeka, kot je bil nekoč. Pot na Pokljuko se mora s stališča doživetja vedno začeti na Bledu oziroma Gorjah in v nizu postaj pripeljati turista v okviru produkta na želen cilj. V celoti se mora produkt plačati že na začetki in ga skozi niz profitabilnih postaj pripeljati do konca. S tem na planoti ohranjamo red in imamo pregled nad turistično dejavnostjo. ATRAKCIJE • • • • • • SOTESKA VINTGAR: divja soteska reke Radovne s slapom Šum: največjim prostopadajočim slapom v Sloveniji; soteska je znana tudi pod imenom Blejski Vintgar POKLJUKA: planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in za biatlonce: edini biatlonski center v Sloveniji! POKLJUŠKI GOZD: največja zaokrožena gozdnata površina v Triglavskem narodnem parku; POKLJUŠKA SOTESKA: največja fosilna soteska v Sloveniji; z naravnim mostom, previsnimi stenami in votlinami; z galerijskimi lesenimi mostički čez najožji del soteske; VIŠINSKA BARJA: barja, ki so ostala za Pokljuškim ledenikom, so med najjužnejšimi visokimi barji v vsej Evropi, tu rastejo šotni mahovi; ZVONČARSTVO V GORJAH: v kraju fužinarstva in kovaštva si v sliki in besedi oglejte izdelavo kravjih zvoncev! ZGODBA Prvinsko bivanje (Basic way of life) V Gorjah in na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara. Je možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in Stran 39 od 255 puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim lovcem pa čeprav je plen le tarča in se pristno doživetje narave imenuje biatlon. Tu se zlahka vrnete v čas nabiralništva in se podate po poljanah gozdnih jagod, pravih borovnic in gob. Tudi če hočete le sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po izredni moči mnogih energetskih točk. V primerjavi s sprehodom po oddelku s sadjem in zelenjavo v enem od velikih supermarketov ste tu preprosto v nebesih in hkrati trdno na zemlji. PROGRAMI – PRODUKTI Basic way of life Potrebno je ustvariti jasno pot preko zvončarjev in izdelovalcev skodel na planoto, kjer v obliki fotosafarija turisti sledijo živali, ali pa zbirajo fotografije jagod in ostalih gozdnih sadežev. Če je nabiralništvo v Triglavskem narodnem parku še dovoljeno ima to še posebno ceno. Druga verzija slogana pa se dotika predvsem naravnih znamenitosti kot je Pokljuška soteska, dolina Radovna, Pokljuško barje. Tretji produkt, ki je povezan z biatlonskim centrom in vključuje predvsem moško aktivno populacijo lahko združimo pod sloganom Shoot and live, vendar se imenuje Uživajte v biatlonu. V centru energije! 1. PROGRAM Prvinsko bivanje Basic way of life 1. PROGRAM: Pohajkovanje po pokljuških gozdovih Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Naužijte se gozda, vstopite v Pokljuško sotesko, spoznajte zvončarstvo, skodlarstvo, planšarstvo! Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Pokljuka, z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Razgibano površje je ostanek delovanja pokljuškega ledenika, za katerim so ostala pokljuška barja (sodijo med najjužnejša visoka barja v Evropi) in šotni mahovi s svojim značilim rastjem. Največ je smrekovih in bukovih gozdov, skozenj pa vodijo celo stare selitvene poti rjavih medvedov. Področje je bogato s podrastjem – zelenjem borovnic in gozdnih jagod ter gobami. Na obrobju ogromnih gozdov, na prastarih planinah, še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s kozarcem kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje. Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Pozimi jo prekrije debela snežna odeja, kar pa ni ovira za dostop z avtomobili. Smučarske vlečnice, nameščene ob Šport hotelu, ob gostišču Jelka in pod Viševnikom, dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi ter predvsem biatlonska tekmovanja (tudi za svetovni pokal). V preteklosti je bilo to področje oglarstva, kot glavni energetski vir za talilnice železove rude v dolinah pod njo. Zaradi lege, obširnih gozdov, obilice gozdnih sadežev, bujne flore in možnosti za rekreacijo skozi vse leto, Stran 40 od 255 je Pokljuka pogost cilj dopustnikov in izletnikov. Poleg planinskih postojank, vrhov in planin lahko obiščemo tudi številne naravne znamenitosti. VIŠELNICA – vas, ki leži na vznožju hriba z istim imenom med Spodnjimi Gorjami in Mevkužem. Zanjo je značilna stara kmečka obrt - izdelovanje kravjih zvoncev, ki počasi spet oživlja. MEVKUŽ je razpotegnjena vas ob Višelnici (n.m.v. 623 m) z razvitim sadjarstvom. Sredi vasi stoji cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja. Po ljudskem izročilu jo je zgradil radovljiški grof v zahvalo za rešitev pred zvermi na lovu (slika psa in zajca na zvoniku). Planina KRANJSKA DOLINA je primer ledeniško – kraškega reliefa v katerega je ledenik izdolbel kotanjo, ki se je kasneje oblikovala v jezerce. in pozneje je v njej nastalo jezerc Zvončarstvo je bilo dopolnilna dejavnost kmetov kajžarjev. Po ustnem izročilu naj bi se začelo sredi 18. stoletja na Višelnici in je vezano predvsem na družine s priimkom Jan. Največji razmah je doživelo pred sto leti, ko je delovalo kar osem zvončarskih delavnic. Zadnji zvončar Alojz Jan še živi, vendar zvoncev ne izdeluje več. Spominja se časov, ko so zvonce prodajali na kilograme (to so bili zvonci, ki so bili visoki nad 8 cm, manjše pa so prodajali po komadih) daleč po svetu, celo tja do Turčije, Afrike in Anglije! Nedavno pa je Anton Poklukar v svoji delavnici kovinske galanterije na Poljšici začel na drugačen način izdelovati zvonce. Od prej pretežno ročne izdelave, je prešel na strojno - industrijsko izdelovanje. Scenosled Pohod začnemo v Višelnici, potem, ko posebno pozornost namenimo zvončarski obrti, in gostje dobijo vsak svoj zvonček (naredimo »hec« – da jih ima vodnik »na broju«!). Pot nas pelje do Mevkuža, razpotegnjene vasi z Miklavževo cerkvijo, kjer postanemo za ogled zvončarske obrti (na domačiji Jan) ter mlina in žage (pri Roziki Komar). Mimo Krnice nadaljujemo pot do Pokljuške soteske (dolga je 1600 m), rezultat delovanja potoka Ribščice, ki je nekoč tekel v Radovno. Najožja je soteska v komaj meter široki tesni. Tu je možen prehod samo preko mostov - galerij. Včasih je soteska predstavljala najkrajšo povezavo Gorij s Pokljuko, po ljudskem izročilu pa naj bi se v Pokljuški luknji skrivali protestanti in tudi Primož Trubar. Pot nadaljujemo do planine Kranjska dolina, kjer si ogledamo skodlarstvo, nato pa odidemo po poti proti barju, Goreljku in Šport hotelu, kjer turo zaključimo in se z avtobusom vrnemo v dolino. Atrakcije (highlights) - Pokljuška soteska Planina Kranjska dolina Pokljuški gozd (velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev) ter spoznavanje njegove čarobne moči za vzdrževanje človeške psihofizične kondicije višinska barja bogata flora in favna gozdni sadeži, ko je njihova sezona (borovnice, jagode, gobe) odličen zrak prepojen z eteričnim vonjem smrekovine fotolov na živali in rastline zvončarstvo skodlarstvo planšarstvo sirarstvo gozdarske hiše Kje je začetek programa (začetek poti) Vas Višelnica Stran 41 od 255 Kje je konec programa (zaključek poti) Šport hotel na Pokljuki Trajanje programa Okoli pet ur, ob povratku z avtobusom v dolino Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodnika pokušino žganja (smrekovec, borovničevec…) kosilo v Šport hotelu Pokljuka prevoz z avtobusom spominek, majhen zvonček organizacija Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Pohodna obleka in obutev, sončna očala, pijača, pohodne palice, fotoaparat Zemljevid – shematski izris poti Višelnica, Krnica, Goreljek Cena: 42 EUR/osebo; ob udeležbi 10 oseb 70 EUR/osebo; ob udeležbi 4 oseb Organizator, nosilec programa ŠPORT HOTEL POKLJUKA Goreljek 103 4247 Zgornje Gorje Tel.: 00386 31 555 348 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta – programa - Nabava zvončkov, ki v tem programu morajo biti; povezati se je potrebno z Antonom Pokljukarjem, da pripravi posebno ponudbo za ta turistični program! To so tudi edini materialni stroški. Turistični coach, ki vodnikom prenese informacije, ki jih želimo v tem programu posredovati gostom: poudarki na gozdu, vodi, zraku, rastlinah (v sezoni tudi gozdnih sadežih), živalih, Rikliju in njegovi teoriji zdravja (voda je dobra toda še višje sta zrak in svetloba)… Poleg tega je Stran 42 od 255 potrebno delati tudi z osebjem v Šport hotelu, da bodo pripravili ambient, hrano in pijačo na način, ki sodi k temu programu. 2000 – 3000 EUR (skupaj za program 1 in 2) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 1 mesec 2. PROGRAM Prvinsko bivanje Basic way of life 2. PROGRAM: Sledite Rikliju do petih elementov stvarstva Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) V gozd, do zdrave vode, do sonca in svetlobe, do živali in alpskega cvetja. Doživite veselje na vozu lojtrniku! Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Zgornje Gorje, gručasta vas ob cesti, ki pelje iz Blejskega kota na Pokljuko in v dolino reke Radovne, so prepoznavne po farni cerkvi sv. Jurija, Plečnikovem spomeniku NOB ter nekdanji zanimivi obrti – zvončarstvu. Zvončarstvo je bilo dopolnilna dejavnost kmetov kajžarjev. Po ustnem izročilu naj bi se začelo sredi 18. stoletja na Višelnici in je vezano predvsem na družine s priimkom Jan. Največji razmah je doživelo pred sto leti, ko je delovalo kar osem zvončarskih delavnic. Zadnji zvončar Alojz Jan še živi, vendar zvoncev ne izdeluje več. Spominja se časov, ko so zvonce prodajali na kilograme (to so bili zvonci, ki so bili visoki nad 8 cm, manjše pa so prodajali po komadih) daleč po svetu, celo tja do Turčije, Afrike in Anglije! Nedavno pa je Anton Poklukar v svoji delavnici kovinske galanterije na Poljšici začel na drugačen način izdelovati zvonce. Od prej pretežno ročne izdelave, je prešel na strojno - industrijsko izdelovanje. Pokljuka, z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Razgibano površje je ostanek delovanja pokljuškega ledenika, za katerim so ostala pokljuška barja (sodijo med najjužnejša visoka barja v Evropi) in šotni mahovi s svojim značilnim rastjem. Največ je smrekovih in bukovih gozdov, skozenj pa vodijo celo stare selitvene poti rjavih medvedov. Področje je bogato s podrastjem – zelenjem borovnic in gozdnih jagod ter gobami. Na obrobju ogromnih gozdov, na prastarih planinah, še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s kozarcem kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje. Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Pozimi jo prekrije debela snežna odeja, kar pa ni ovira za dostop z avtomobili. Smučarske vlečnice, nameščene ob Šport hotelu, ob gostišču Jelka in pod Viševnikom, dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi ter predvsem biatlonska tekmovanja (tudi za svetovni pokal). Stran 43 od 255 V preteklosti je bilo to področje oglarstva, kot glavni energetski vir za talilnice železove rude v dolinah pod njo. Zaradi lege, obširnih gozdov, obilice gozdnih sadežev, bujne flore in možnosti za rekreacijo skozi vse leto, je Pokljuka pogost cilj dopustnikov in izletnikov. Poleg planinskih postojank, vrhov in planin lahko obiščemo tudi številne naravne znamenitosti. RIKLIJEVA POHODNIŠKA POT Začne se pri Plečnikovem spomeniku nasproti cerkve v Zgornjih Gorjah ter nadaljuje z vožnjo na vozu lojtrniku (10 min)/ali peš do Poglejske cerkve - naravna votlina ob vasi Poljšica, ki jo je izdolbel Triglavski ledenik, danes pa predstavlja najstarejšo najdbo bivanja človeka na tem koncu Slovenije. Vsi predmeti najdeni v njeni notranjosti so shranjeni v pokrajinskem muzeju na Blejskem gradu. Pot se nadaljuje čez Križe do Riklijevega spomenika in nadaljuje do Rčitne z Riklijevim izvirom – postanek za uživanje vode, ki izvira izpod bukve in ima preko celega leta enako temperaturo (semkaj je na uživanje vode vozil Rikli blejske goste). Potem se pot usmeri proti Zatrniku in do Pokljuškega barja ter po učni poti do Šport hotela. Sledi kosilo ter avtobusni prevoz v dolino. Možni sta dve varianti: - peš gor in povratek z avtobusom (5 ur) z avtobusom na Pokljuko in peš v dolino (3 ure) Pri programu je dobro k sodelovanju pritegniti g. Tomaža Berganta, 051/386 076, ki je prava oseba za tovrstno vodenje in animacijo gostov. Atrakcije (highlights) - Plečnikov spomenik v Zgornjih Gorjah Poglejska cerkev - Poljšiška cerkev, velik skalni previs, v katerem so izkopali ostanke sesalcev zadnje poledenitve in človekovo orodje mlajše paleolitske dobe gozdnata planota Pokljuka z višinskimi barji in šotnim rastlinstvom velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev bogata flora in favna gozdni sadeži, ko je njihova sezona (borovnice, jagode, gobe) odličen zrak prepojen z eteričnim vonjem smrekovine Riklijeva skala z vklesanim križem zdravilna voda na Riklijevem izviru vožnja z lojtrnikom fotolov na živali in rastline čudoviti razgledi na dolino, vse do Radovljice in naprej Kje je začetek programa (začetek poti) Plečnikov Spomenik v Zgornjih Gorjah Kje je konec programa (zaključek poti) Šport hotel na Pokljuki Trajanje programa Stran 44 od 255 Težja varianta 5 ur, gor peš in povratek z avtobusom Lažja varianta 3 ure, gor z avtobusom in dol peš Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodnika vožnjo z lojtrnikom pokušino žganja (smrekovec, borovničevec…) kosilo v Šport hotelu Pokljuka prevoz z avtobusom spominek, majhen zvonček organizacija Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Pohodna obleka in obutev, sončna očala, pijača, pohodne palice, fotoaparat in obvezno lonček ali kozarec za pokušino vode. Zemljevid – shematski izris poti Zgornje Gorje, Križe, Rčitna, Goreljek Cena za min 10 udeležencev 50 EUR/osebo - vključen prevoz z lojtrnikom 42 EUR/osebo - brez lojtrnika, ko se vsa pot v eno smer opravi peš Organizator, nosilec programa ŠPORT HOTEL POKLJUKA Goreljek 103 4247 Zgornje Gorje Tel.: 00386 31 555 348 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta – programa - Nabava zvončkov, ki v tem programu morajo biti; povezati se je potrebno z Antonom Pokljukarjem, da pripravi posebno ponudbo za ta turistični program! To so tudi edini materialni stroški. Turistični coach, ki vodnikom prenese informacije, ki jih želimo v tem programu posredovati gostom: poudarki na gozdu, vodi, zraku, rastlinah (v sezoni tudi gozdnih sadežih), živalih, Rikliju in njegovi teoriji zdravja (voda je dobra toda še višje sta zrak in svetloba)… Poleg tega je potrebno delati tudi z osebjem v Šport hotelu, da bodo pripravili ambient, hrano in pijačo na način, ki sodi k temu programu. 2000 – 3000 EUR (skupaj za program 1 in 2). Stran 45 od 255 Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 1 mesec 3. PROGRAM Prvinsko bivanje Basic way of life 3. PROGRAM: Uživajte v biatlonu. V centru energije! Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Doživite vse od prve predstavitve biatlona do tekme Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Pokljuka, z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku, njen teren pa ponuja idealen naravni (in umetni) amfiteater za doživljanje nekaterih športih aktivnosti. Biatlon - Pokljuka (Rudno polje) s svojimi naravnimi čari biatlonskim ljubiteljem omogoča sanjske pogoje in razmere, ki odgovarjajo celo izvedbi tekem svetovnega pokala. Gorska gozdnata planota je že od leta 1992 skoraj stalna postojanka lovcev na smučeh, ki so se v tem času iz enega manjših športov prebili med najpomembnejše v zimskem dogajanju. Zime na Rudnem polju pa omogočajo izdelovanje umetnega snega. Biatlon kot kombinacija smučanja in streljanja je postal eden najbolj priljubljenih zimskih športov. Ljubitelji tega na pogled izrazito vojaškega športa iz Italije, so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja hoteli biatlonu vtisniti nekoliko prvinskosti in namesto puške na rami je padla ideja o bolj arhaičnem orožju, loku. Kombinacija teka, biatlona in lokostrelstva je možna tudi na Pokljuki. Biatlonci streljajo s puško na 50-metrski razdalji, lokostrelci pa streljajo z razdalje 18 metrov v tarče premera 16 centimetrov. Možna sta dva programa: Oba programa se začneta v Centru Pokljuka, s pozdravno pijačo in kratko predstavitvijo edinega biatlonskega centra v Sloveniji. 1. PROGRAM (biatlon) - program se začne s kratko predstavitvijo biatlona kot športa (pravila, oprema in predvsem pomen varnosti), - tekmovalci se naučijo pravilne uporabe malokalibrske biatlonske puške, - sledi 'tekmovanje', ki vključuje tek s tekaškimi smučmi/rolkami po stadionu ter 2 streljanja (1x v stoje in 1x v leže), -sledi kosilo in po kosilu objava rezultatov ter simbolične nagrade. 2. PROGRAM (energetske točke) - začetek programa je v Centru Pokljuka, - poznavalec energetskih točk obiskovalce odpelje do energetskih točk, kjer se seznanijo z zgodovino bioenergetike, načini zdravljenja in energijo Pokljuke, - vrnejo se v hotel, kjer sledi kosilo. Stran 46 od 255 Atrakcije (highlights) - Pokljuški gozd; velik strnjen gozd pretežno iz smrek, jelk in bukev, primeren za sprehode, športne aktivnosti, nabiranje energije, meditacijo in učne poti adrenalinski šport – biatlon na Rudnem polju; edini biatlonski center v Sloveniji Center, ki deluje na najvišjem nivoju in vsako leto gosti svetovni pokal v biatlonu ugodna pokljuška klima Kje je začetek programa (začetek poti) v Centru Pokljuka (organiziran tudi prevoz iz blejskih in bohinjskih hotelov) Kje je konec programa (zaključek poti) v Centru Pokljuka (organiziran prevoz nazaj do blejskih in bohinjskih hotelov) Trajanje programa - program, ki vključuje biatlon skupaj s predavanjem, kosilom in podelitvijo nagrad: 3h (nizka stopnja zahtevnosti; teče se samo v okviru stadiona) program, ki vključuje energetske točke, skupaj s kosilom: 3h (nizka stopnja zahtevnosti, sprehod do energetskih točk je kratek in nenaporen) Kaj program vključuje 1. PROGRAM: - organizacijo in vodenje - startnino - pozdravno pijačo - kosilo - možna izposoja opreme - 10 nabojev za malokalibrsko puško - simbolična nagrada - uporaba stadiona in strelišča v času 'tekmovanja'. 2. PROGRAM: - organizacija in vodenje - kosilo - pozdravna pijača - energetske točke. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema 1. - PROGRAM: tekaški čevlji tekaške smuči/rolke poleti (možnost brezplačne izposoje) tekaške palice obleka za tek na smučeh (lahka, oprijeta, kapa/trak, tanjše rokavice, sončna očala) Stran 47 od 255 2. - PROGRAM: pohodniški čevlji pohodniške hlače v primeru mraza topla oblačila pohodniške palice Zemljevid – shematski izris poti Rudno polje Cena - za 1. program: 23 EUR/osebo - za 2. program: 17 EUR/osebo Organizator, nosilec programa Športno rekreacijski center Pokljuka Podatki še niso na voljo (otvoritev predvidena: november 2009) Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta – programa Potrebne investicije nakup malokalibrskih pušk za obiskovalce Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Program lahko zaživi takoj, ko bo biatlonski center odprl svoja vrata, se pravi jeseni 2009 in bo zadostno poskrbljeno za varnost na stadionu. Stran 48 od 255 2.3.3 Bohinj – turistična identiteta, zgodba, programi 3. BOHINJ TURISTIČNA IDENTITETA Turistična identiteta Bohinja je tako večplastna in bogata in tako presežna v pojmovanju sonaravnega, da se z njo ne gre igrati z besednimi igrami, presežniki, ki pa ji dejansko pritičejo, pa so izrabljeni. S stališča zdajšnjega turista, ki živi v stresnem življenju, je Bohinj resnično naravna oaza miru in lepote, kjer lahko najde spet samega sebe. Njegova prednost v primerjavi z idiličnimi kraji na Gorenjskem je tudi razsežnost, da se človek v njem lahko resnično izgubi. Tako se nam, za razliko od Kranjske Gore, ki je izrazito aktivna, skoraj tekmovalna destinacija, Bohinj ponuja kot zmerno aktivna, meditativna destinacija za slehernika, ki potrebuje odklop. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Na vsak način je potrebno širiti meje TNP-ja. S tem ne mislimo režima in formalnega varstva. Mislimo predvsem na to, da je potrebno identiteto TNP kot strogo varovanega področja, kjer je narava še neokrnjena, prenesti na ves Bohinj z vsem utripom sonaravnega življenja. Torej širiti TNP v zavesti ljudi in ikonografiji prostora, tako da bo Bohinj z vsemi svojimi dejavnostmi postal sinonim za življenje z naravo in da bo potrjeval turistični slogan » Kjer sta si človek in narava najbližje«. In to v tem primeru ni mišljeno planšarstvo, ki predstavlja arhetip le te-ga, ampak tip sonaravnega turizma, ki se kaže tako v ikonografiji prostora, kot v načinu vodenja in predstavljanja tega turističnega področja. Primerjalna prednost Bohinja je, da je najbližja oaza miru in lepote in najbližje pribežališče pred ponorelim svetom. Zato ne sme biti nikakršne mrzlične in glasne turistične dejavnosti ter množičnih zbiranj, razen tradicionalne prireditve, ki se tiče tako in tako sonaravnega planšarstva. Tip meditativnega turizma, kjer je človek sam s sabo, se uvede na dva načina. Z jasno topografijo meditativnih sprostitvenih poti, kjer je jasno označena dolžina in tip poti s primerno zgodbo, ki to meditativnost, poleg same krajine, vzpodbuja. Tu se lahko v veliki meri naslonimo na »pohodniške« programe, le dodatno vsebino jim je potrebno dati. Vsebino, ki odgovarja na bivanjske stiske človeka v tem izjemno stresnem času. Druga pot je vodenje skupin v okviru slogana: »Poiščite svoj pravi jaz v odsevih narave.« Uvedba tega produkta, spet v okviru že obstoječih poti, ki jih primerno poimenujemo. Pa naj bo to pot vedno pomirjujoče vode, ki se lahko deli na pot Žive vode in pot visokogorskih jezer, navdihujočo in radoživo rožno pot ali etnografsko pot stika človeka z naravo, je pot k identiteti poslednje oaze, kar je, trdno verjamemo, največja prednost Bohinja. ATRAKCIJE • • • • • CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA NA RIBČEVEM LAZU: cerkev ob iztoku reke Save Bohinjke iz jezera je skupaj z mostom in pogledom na jezero simbol Bohinja; preseneti s freskami dveh belih hudičev in pojočih angelov. PLANŠARSKI MUZEJ V STARI FUŽINI: z ohranjenim lesenim planšarskim stanom s planine Zajamniki iz leta 1849; muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni z ohranjeno originalno opremo. TOPLERJI- STOGI V STUDORJU: skupina značilnih tradicionalnih dvojnih kozolcev na robu vasi, v kateri je tudi Oplenova hiša - etnografski muzej na prostem. BOHINJSKA ŽELEZNICA: odprta že leta 1906 še danes vzbuja občudovanje; po njej vozi muzejski vlak. Proga vodi skozi številne predore – najdaljši je dolg kar 6327 metrov! BOHINJSKO JEZERO: največje slovensko stalno, naravno jezero ledeniškega izvora, dolgo 4100 m, Stran 49 od 255 • • široko 1200 m in globoko do 45 m; poleti je primerno za kopanje. SLAP SAVICA: opevan v slovitih pesnitvah: vodni tok se že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena; vidna sta 25 in 78 metrski slap; Do enega najbolj obiskanih slapov v Sloveniji vodi urejena pot. KORITA MOSTNICE IN HUDIČEV MOST: Mostnica, ki izvira v trojnem slapu, je v spodnjem delu zarezala več kot 2 km dolga korita; tam, kjer so najgloblja, je bil že leta 1777 zgrajen Hudičev most iz klesanega kamna. ZGODBA Kjer sta si človek in narava najbližje (Where man and nature are closest) Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Bohinj je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu z vašo primarno bivanjsko uro. Je hkrati meditativen prostor tišine in prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline. Slap Savica s svojo belo vodo, beli hudiči na steni cerkve Svetega Janeza, bele gore v odsevu spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin odsevajo vso deviškost in čistost te pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka. Še gospa, ki ji nič človeškega ni bilo bile tuje, gospa Agata Christie, je izjavila, da je Bohinj pač prelep za umor. PROGRAMI – PRODUKTI Predlagani krovni program, ki bi ga veljalo uresničiti: Poiščite svoj pravi jaz v odsevih narave. Podprogrami: Pot žive vode: Pot temelji na dejstvu, da voda pomirja, zato si turist skozi pot ob iskrivih vodotokih ogleduje Bohinj in njegove naravne ter kulturne znamenitosti. Takoj izvedljivi programi: (iz kataloga) Pot odsevov: Pot nas vodi po visokogorskih jezerih in se konča v Bohinju. Manira je meditativna tako kot pri prvem programu. Rožna pot: Že obstaja. 1. PROGRAM Kjer sta si človek in narava najbližje The ultimate beauty 1.) PROGRAM: Poiščite svoj pravi obraz v ogledalu narave Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Sprehodite se okoli Bohinjskega jezera do slapa Savica! Kratek opis vsebine programa Stran 50 od 255 Na prijetnem sprehodu spoznamo lepote največjega slovenskega jezera in znamenitega slapa Savica rajski svet v objemu gora in odsevu voda oziroma nič drugega kot čarno moč pokrajine, ki vabi v vedno nova vračanja. Pot pričnemo ob cerkvi Sv. Janeza, zavijemo levo na pešpot mimo kopališča in čez travnike Fužinskega polja na severno stran jezera. Pri odcepu v Staro Fužino nadaljujemo pot ob jezerski obali, od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Pot nas vodi mimo ribogojnice in pod slapom Govic (ki bruha le ob močnih nalivih). Ko zapustimo obalo jezera, sledi še uro sproščenega sprehoda in že smo ob vznožju slapa, od koder nas lepo urejena pešpot s stopnicami vodi do paviljona z razgledom na slap. Le petnajst minut vzpona je do lesenega paviljona, od koder je lep pogled na slap. Ob povratku se v kampu Zlatorog vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza. Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - Bohinjsko jezero slap Savica Kje je začetek programa (začetek poti) - Ribčev Laz Kje je konec programa (zaključek poti) - Ribčev Laz Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) - Peš: 6 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodič vstopnina za slap Savica enosmerna vožnja z ladjo Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev, zaščita pred soncem, osvežilni napitki Zemljevid – shematski izris poti Ribčev laz, severna obala jezera, Ukanc, Savica Cena (za koliko udeležencev) Stran 51 od 255 20 EUR/osebo (min. 20 oseb) 17 EUR/osebo (min. 30 oseb Organizator, nosilec programa Triglavska cesta 30 4264 Bohinjska Bistrica Tel.: 00386 4 5747590 Faks: 00386 4 5747591, 5721864 e mail: info@bohinj.si www.bohinj.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Takoj! 2. PROGRAM Kjer sta si človek in narava najbližje The ultimate beauty 2.) PROGRAM: Po botanični poti do alpskega cvetja Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Spoznajte dišeče, zdravilne in druge posebnosti Bohinja Kratek opis vsebine programa Bohinj s svojo več kot 100 letno turistično tradicijo (korenine bohinjskega turizma segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici), je destinacija, zavezana naravi in človeku, ki je sprva živel od fužinarstva, po njegovem propadu, ko so proizvodnjo prenesli na Jesenice in ob izgradnji železniške proge pa se je temeljito posvetil razvoju turizma in vse stavil – na naravo! Že zgodaj je spoznal prednost neokrnjene narave in svojo odvisnost od nje negoval ob legendah, izročilih in dediščini vse do sedanjega trenutka, ko bohinjski človek doživlja redefinicijo turizma. Turizem v Bohinju je vezan na prvinskost in deviškost, ki so kot identiteta narave pravi turistični atributi. Le malo katero območje v Alpah se lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom! Bližina Mediterana se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti.... pa raznovrstna mokrišča - od jezerske obale Bohinjskega jezera do visokih barij.... Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelju narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja. Stran 52 od 255 Da bi dali cvetličnemu bogastvu Bohinja, Triglavskega narodnega parka in Slovenije pravo veljavo, da bi vzpodbudili spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim in da bi obiskovalcem omogočili bogatejše doživljanje bohinjske narave in kulturne dediščine, so v Bohinju v času ko se razcveta največ samoniklega cvetja, pripravili dneve cvetja. Od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo - ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju! Gostom pa je poleg tega namenjena prava botanična pot. Scenosled: Naša botanična pot nas vodi preko travnikov na levem bregu Save Bohinjke. Na travnikih ob Savi Bohinjki lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka (Lychnis flos-cuculi) – z drobnimi, nageljčkom podobnimi rožnatimi cvetovi, njivsko grabljišče (Knautia arvensis), ki s svojim vilasto razraščenim stebelcem spominja na grabljišče in nepogrešljiva travniška ivanjščica (Leucanthemum vulgare). Med cvetjem najdemo tudi zdravilna zelišča: navadni rman (Achillea millefolium) z belimi socvetji in rumenocvetoči pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Kmalu zapustimo travnike in krenemo v svetel gozd, ki ga zaraščata leska (Corylus avellana), maklen (Acer campestre), glog (Crataegus sp.), dobrovita (Viburnum lantana), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus minor). Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali zlato jabolko (Lilium carniolicum), ki ji bomo posvetili nekaj več pozornosti., najdemo pa tudi krvavordečo krvomočnico (Geranium sanguineum). Sledi travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavic (Orchidaceae sp.), na višje ležečih travnikih pa rastejo tudi brkati nageljčki ali klinčki (Dianthus barbatus), ki so značilni za suhe alpske travnike. Pot nas vodi skozi bukov gozd, kjer lahko opazimo sledove rudarjenja. Nadaljujemo pot skozi gozd črnega gabra in malega jesena. Ko prispemo na razgledno točko, se nam odpre prekrasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino, tu pa najdemo tudi našo lepo bohinjsko peruniko (Iris cengialti vochinensis). Sledi povratek čez Senožeta v Srednjo vas. - Atrakcije alpsko cvetje razgledna točka Kje je začetek programa (začetek poti) - Brod Kje je konec programa (zaključek poti) - Srednja vas Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) - Peš: 5 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - Vodnik botanik Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Stran 53 od 255 Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev, zaščita pred soncem, osvežilna pijača Zemljevid – shematski izris poti Brod, Rudnica, Srednja vas Cena (za koliko udeležencev) 8 EUR/osebo (min. 30 oseb) 13 EUR/osebo (min. 20 oseb) Organizator, nosilec programa Triglavska cesta 30 4264 Bohinjska Bistrica Tel.: 00386 4 5747590 Faks: 00386 4 5747591, 5721864 e mail: info@bohinj.si www.bohinj.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Takoj! V času od maja do oktobra! 3. PROGRAM Kjer sta si človek in narava najbližje The ultimate beauty 3.) PROGRAM: Srečajte preteklost v naravi Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Na pot do dediščine nekdanjosti in do naravnih čudes Opis programa Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezero samo, in ima več kot 100 letno turistično tradicijo; korenine bohinjskega turizma segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici. Je izrazito turistični kraj in atraktiven v vseh letnih časih. Turizem v Bohinju je vezan na prvinskost narave in njeno deviško Stran 54 od 255 ohranjenost, na kulturno in naravno dediščino ter športe vseh vrst – tudi adrenalinske. Zanimivosti: RIBČEV LAZ Spomenik štirim srčnim možem: Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, ki so 25.8.1778 prvi osvojili vrh Triglava (2864 m). Pogled na velčastni prestol Triglava, ki je možen zgolj iz tega mesta in začetek “bele zgodbe”: legenda o zlatorogu, roži mogoti, opozorilo na vse, kar je vezano na belo barvo in je omenjeno pod belimi atributi, ki pletejo zgodbo Bohija z naslovom BELA DEVIŠKOST NARAVE. Cerkev sv. Janeza Krstnika, znana po freskah in skodlasti kritini. Njene freske odkrivajo kar nekaj čudes: dva bela hudiča štiri sv. Krištofe Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na nogi 6 prstov narisani angeli imajo zobe STARA FUŽINA Naselbina je izredno stara (še iz predrimske dobe) in zaradi železarstva zelo zanimiva. Železarska dejavnost se je skoncentrirala ob Mostnici, kjer je danes Zoisov grad. Ime za takrat nastali železarski obrat Althammer oziroma Staro klad'vo se je kasneje preneslo na celo naselbino in je ostalo, dokler se ni naselje preimenovalo v Staro Fužino. Ogled vasi, ki je povezana z nekdanjim načinom življenja širše okolice. Zanimivosti: - - - - ohranjeni stari kmečki domovi (na primer Hlipova hiša z baročno poslikavo) Zoisova graščina: zgrajena v novoromanskem slogu druge polovice 18. stoletja je bila dom oskrbnika železarskih fužin ter uprava fužin cerkev sv. Pavla iz XV. stoletja Hlipova hiša – s freskami na fasadi, ki predstavljajo nabožno vsebino (možen ogled le zunanjosti) sv. Florijan, sv. Štefan, križanje Kristusa… Hudičev most: preko potoka Mostnica je zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz klesanega kamna nad globoko - prepadno sotesko potoka. Leta 1777 ga je dal zgraditi baron Žiga Zois za potrebe dovoza železove rude in oglja iz okoliških hribov. Svoje ime je dobil po ljudski legendi. korita Mostnice: na koncu doline Voje iz skal v trojnem slapu priteče Mostnica (Slap Mostnice), ki je v spodnjem delu v apnenčasto površino zarezala več kot 2 kilometra dolga korita, najgloblja pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod izredno ozka (1m). Posebnost je tudi skala, ki jo je izdolbla voda v obliki slončka. Planšarski muzej z ohranjeno originalno opremo Nutnica »pri Joštu«, kjer so tehtali in zapisovali količine stopljenega železa. Hiša se ponaša tudi z lesenim križem na pročelju hiše, ki je po oceni ljubljanskih kustosov star vsaj 350 let. rake za pogon kovačij in mlinov Andrejčeva žaga in mlin; blizu Planšarskega muzeja in gostilne Mihovec. Žaga in mlin sta bila izdelana leta 1889 iz lesa in obratujeta še danes. Ogled je možen po predhodnem dogovoru z lastnikom g. Francem Zupanom (Tel.: 04 572 30 10). Gostilna Planšar; ponuja hrano, ki je tipična za planšarije: kislo mleko, žgance, ješprenj, bohinjski sir in ostale dobrote. Degustacija domačih specialitet, odvisno od letne sezone. STUDOR Pot se nadaljuje proti vasici Studor, ki leži pod istoimensko goro. Med potjo je vidna skupina kozolcev toplarjev (dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem), postavljenih na strateškem mestu med vasjo in polji. Služijo sušenju sena in drugih poljščin ter shranjevanju orodja in vozil, saj je bil to ob pogostih deževjih skorajda edini način da so seno in poljščine ohranili. Stogovi, kakor jih domačini tudi imenujejo, so zgrajeni iz lesa. Studor ima 11 zaščitenih hiš, med katerimi ima posebno mesto Oplenova hiša, tip »stegnjenega doma«, ki je vzorčni primer bohinjske hiše, ko se pod isto streho stiskata bivalni in gospodarski del oziroma hlev. Bohinj je destinacija, kjer je pred vsemi turističnimi zanimivostmi prav narava sama največja vabljiva Stran 55 od 255 zgodba turizma, ponuja prav posebno pot: Botanično pot. Scenosled: Izlet pričnemo na Ribčevem Lazu, kjer si na zunanji fasadi cerkve Sv. Janeza ogledamo freske. Pot nadaljujemo do Stare Fužine, se sprehodimo po starem vaškem jedru, mimo Zoisovega gradu in ostankov fužin, nadaljujemo sprehod do Hudičevega mostu in izvemo zanimivo legendo o njegovem nastanku. Sledi obisk Planšarskega muzeja in kosilo v znani vaški gostilni Mihovc. Po kosilu nadaljujemo pot proti vasi Studor, kjer si ogledamo znamenite bohinjske kozolce in Oplenovo hišo, ki je prEURejena v muzej bivalne kulture. Izlet zaključimo pri cerkvi na Bitnjah, v kateri se nahaja grobnica družine Locatelli, ki je bila zaslužna za gradnjo bohinjskega predora. Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - cerkev Sv. Janeza in Marijinega vnebovzetja Hudičev most Planšarski muzej Oplenova hiša Studorski kozolci Kje je začetek programa (začetek poti) - Ribčev Laz Kje je konec programa (zaključek poti) - Bitnje Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Peš: 10 ur Kolo: 7 ur Avto/avtobus: 6 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodič kosilo vstopnine Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodniška ali športna obleka in obutev Zemljevid – shematski izris poti Stran 56 od 255 Ribčev laz, Studor, Bitnje Cena (za koliko udeležencev) 15 EUR/osebo (skupine min. 20 oseb) 12 EUR/osebo (skupine min. 30 oseb) Organizator, nosilec programa Triglavska cesta 30 4264 Bohinjska Bistrica Tel.: 00386 4 5747590 Faks: 00386 4 5747591, 5721864 e mail: info@bohinj.si www.bohinj.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Takoj! Stran 57 od 255 2.3.4 Kranjska Gora – turistična identiteta, zgodba, programi 4. KRANJSKA GORA TURISTIČNA IDENTITETA Turistična identiteta Kranjske Gore je izrazito dvojna. Kot odmevno prizorišče svetovnih pokalov v smučanju in poletih, je medijsko in marketinško izrazito športno turistično področje. Po drugi strani pa je s prekrasno veduto in izjemnim dostopom do največjih naravnih atrakcij TNP, idilično alpsko naselje, ki obljublja sproščujoč aktiven odmor. Ker se identiteta zimskošportnega središča generira skozi vsakoletne prenose samo po sebi, je potrebno identiteto, ki zajema prav vsa letna obdobja, graditi na aktivnih družinskih počitnicah in izkoristiti pravljično okolje, v katero je postavljena. Njeno magičnost samo po sebi ponuja izjemna veduta, ki jo je potrebno skozi zgodbe, programe in ikonografijo prostora samo ubesediti, kot nekaj samoumevnega in verjetnega. Identiteto, poleg osnovnega slogana opredeljujejo tudi drugi slogani, ki ustvarjajo realne produkte, ki se lahko takoj tržijo. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Izrazito športni ikonografiji dodati magično plat počitniškega področja in izkoristiti vse uveljavljene tržne poti za promocijo Kranjske Gore kot idealnega prostora za preživljanje aktivnih počitnic za vso družino. Ker je mitologija prostora uspešno sodobno tržno blago, je potrebno blagovno znamko pravljičnosti prostora uveljavljati skozi že domišljene produkte, označbe v kraju in skozi gostinsko ponudbo ter prireditve. Ne gre pozabiti, da vse bolj velja: to kar si storil za mojega otroka, si storil meni! Potrebno je vzpostaviti vse parametre za družinam prijetne počitnice. Intenzivno izpostavljati tri zgoraj navedene produkte kot naravne atrakcije, v katerih so vsi sodelujoči vsaj za hip alpinisti, vrhunski smučarji in aktivni udeleženci pravljičnega sveta. ATRAKCIJE • • • • • • TRIGLAV IN SEVERNA TRIGLAVSKA STENA: v dolini Vrat je ena najmogočnejših sten v Alpah, prvič preplezana že leta 1890. Iz Vrat vodi najkrajša pot na Triglav, najvišjo slovensko goro. PRISANK IN AJDOVSKA DEKLICA: ob cesti na Vršič, najvišji cestni preval, je v kamniti steni Prisanka podoba Ajdovske deklice. Nedaleč stran je njegovo veliko naravno okno. ZELENCI: naravni rezervat na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije; Sava Dolinka izvira v številnih jezercih, tu je rezervat živali in rastišče zaščitenih rastlin. SLAP PERIČNIK: dvojni slap višine 52 in 16 metrov se pozimi spremeni v nešteto ledenih kapnikov in plošč. MARTULJŠKI SLAPOVI: vode potoka Martuljka se v treh stopnjah spuščajo čez 110 m visoko steno, nato po 500 m dolgi soteski in znova čez 50 m steno v Martuljkovo sotesko. PLANICA: 7 km dolga alpska dolina med več kot 2500 m visokimi gorami vodi do Tamarja, po mnenju mnogih najlepše alpske doline, z izvirom Nadiže. Tu so tudi slovite smučarske skakalnice. ZGODBA Stran 58 od 255 Svetovni pokal neverjetnih doživetij (World Cup of Amazing Experiences) Kranjska gora s svojo prelestno okolico kar žene po preseganju mogočega in samega sebe. Je dekle, za katero greste v nalivu po rože. Na njenih smučiščih smučajo današnji in jutrišnji svetovni prvaki. V Planici, eni najlepših dolin v vseh Alpah, je človek na smučeh preletel sto, dvesto metrov in tudi dvesto petdeset ni daleč. V stenah, ki so med najvišjimi in najdaljšimi v Evropi, se je pisala zgodovina svetovnega alpinizma. V njihovih gladkih plateh belega apnenca so se premikali mejniki možnega. Pokrajina vsakomur omogoča lastne rekorde in nepozabna doživetja. Lahko se z roko dotaknete najvišjih sten in v prvih raztežajih začutite njihovo mogočnost. Lahko s svojimi otroki vstopite v svet magičnega gorskega velikana Prisanka, ki ima v svojih stenah ujeto Ajdovsko deklico. Kranjska gora pa ima še eno veliko prednost. Kljub vsem neizmernim možnostim za aktivne počitnice za prav vse generacije, vam tu ni treba storiti prav nič, da bi uživali. PROGRAMI – PRODUKTI 1.) Program: Dotaknite se najvišjih alpskih sten Je v bistvu produkt pohodništva za vse generacije, kjer vsak lahko postane skozi realen dotik stene, ki jo tako do obisti podoživi, vsaj za en dan gornik, če že ne alpinist. Produkt se loči od ostalega pohodništva po doživetju sten, začinjen z ustrezno zgodovinsko zgodbo in poskusom plezanja v steno. Dovolj je le en raztežaj z varovanjem z vrha. Vsak pohodnik dobi posebno oblikovano značko in fotografijo plezanja. Možnost vsak dan in v vsakem vremenu (pozor plazovi!). Produkt se deli v štiri dele: Tamar − Pohod iz Kranjske Gore mimo Planice v dno doline in potem pod steno Travnika. Zgodba o smeri Ashnenbrener, ki je bila dolgo najzahtevnejša v Alpah. Raztežaj plezanja. Pot pod steno do Šit in vstopa do smeri JLA in zgodba o njenem nastanku. Pot v Jalovčev ozebnik in pod steno Jalovca ter zgodba o vodniku Diboni. Zgodba o Jalovcu in nazaj. Prisank − Pot z avtobusom na Vršič. Vzpon do Poštarske koče in ogled Ajdovske deklice. Spust po prelepi stari vojaški cesti do vznožja Hudičevega stebra. Raztežaj plezanja in nazaj v Kranjsko Goro. Špik − Po poti Martuljških slapov do krnice za Akom in do vstopa v steno. Raztežaj plezanja. Dramatična zgodba o Miri Marko in najtežjem vzponu v Evropi tistega časa (V+). Triglav − V Mojstrani obisk Hiše gorniških zgodb. Nato z avtobusom do koče v Vratih. Proučitev virtualnih smeri in zgodbe o boju za steno z izrazito vseevropsko noto. Poudariti je potrebno, da je to najdaljša izmed visokih sten Evrope. Pot pod Steno od vstopa v Slovensko in Nemško, mimo Bavarske, do Skalaške in Prusikove, do Sfinge in do Tržaške. Pretresljiva zgodb Klementa Juga. Raztežaj plezanja in vrnitev v Vrata. 2.) Program: Doživetja v objemu spečega velikana Ta produkt je namenjen otrokom od 4 do 12 leta in manj športnim staršem. Gre za produkt pohodništva. Zgodba se rojeva iz nenavadne podobe in oblike gore z dvema oknoma, podobo dekleta v steni in Hudičevim stebrom. Tako postane Prisank speči velikan, ki ima v steni ujeto Ajdovsko deklico, katere se vidi zgolj obraz in z mogočnim stebrom sega prav do pekla in zato se steber imenuje Hudičev. Nasproti stoji prijazni in modri zdravilec Vitranc. Spodaj pa korači pogumni Kekec z vso svojo druščino. Druga zgodba je Škratova dežela in Tretja zgodba so Triglavske pravljice o Zlatorogu. Vse tri zgodbe sovpadajo z različnimi lokacijami z nezahtevnimi pohodi in zgodbami, ki se odvijajo na že ustaljenih prizoriščih. 3.) Program: Mali in veliki svetovni prvaki Zimski produkt, ki že deluje. osvojitev belih strmin Vitranca za vse generacije Stran 59 od 255 - zgodbe za začetnike smučanja (smučarske šole) smučarski vrtec nočno sankanje Tekma in medalja za zaključek. 2. PROGRAM Svetovni pokal neverjetnih doživetij World Cup of Amazing Experiences 2. PROGRAM: Doživetja v objemu spečega velikana Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Privoščite otrokom reševanje Ajdovske deklice! Opis programa Kranjska Gora stopa pred oči obiskovalca kot kraj z nepozabno panoramo in posebej močnim nabojem pozitivne energije, ki kar sama kliče v akcijo – odkrivanja in doživljanja. Gibanje, energija, aktivnost…, se ponujajo na vsakem koraku in ob vsakem letnem času. Smučanje, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, sankanje, tematski parki in druge aktivnosti kličejo v svoj objem in obljubljajo veselje in zdravje. Ob sotočju reke Save Dolinke in njenega desnega pritoka Pišnice, v katerega se izlivajo vode s severnih ostenj Mojstrovke, (2366m), Prisojnika (2547m), Razorja (2601m) in Škrlatice (2740m), leži Kranjska Gora, nekdanja Borovska ves in še pred tem Chrainow, kakor so staro kmečko vas imenovali ob njenem prvem vnosu v pisani vir, okoli leta 1326. Verjetno so ta predel Zgornjesavske doline naselili Slovenci iz Koroške, prava zgodba o Kranjski gori pa se začne v drugi polovici 14. stoletja, ko so prebivalci začeli v večji meri sekati tamkajšnje gozdove ter jih spreminjati v kmetijska zemljišča in pašnike za ovce in govedo. Sloves turističnega kraja je Kranjska Gora pridobila z izgradnjo železniške proge proti Trbižu leta 1870 (žal so železnico po 2. Svetovni vojni ukinili) in s prvimi obiskovalci. Nekoliko kasneje pa so skoki in poleti v Planici ponesli ime kraja in doline v svet. To je vzpodbudilo skokovit turistični razcvet kranjskogorskega območja, še posebej, ko so ob koncu petdesetih let na pobočjih Vitranca zrasle prve žičnice. Medtem je med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval Vršič iz doline Save v dolino Soče, dobila velik strateški pomen. Na to dejstvo danes spominja Ruska kapelica, postavljena v spomin na več kot 300 vojakov, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz. Zgradili so jo leta 1916 in uredili v pravoslavnem slogu. Ob njej je tudi grob teh vojakov, s spomenikom in zapisom: »Sinovom Rusije«. Nekoč stara kmečka vas, odvisna od poletnega planinskega pašništva in pomembna furmanska postojanka, že v prejšnjem stoletju središčni kraj zgornjega dela Zgornjesavske doline, danes utripa pod taktirko zimskega in letnega turizma. Že na začetku tega stoletja je bila letoviški kraj, danes pa je pomembno gorsko in največje slovensko zimskošportno središče s številnimi hoteli, dvema igralnicama ter sistemom vlečnic in sedežnic na pobočjih Vitranca (1631m). Zanimivi so še: več kot sto let stare kmečke hiše (muzejsko urejen Liznjekov dom z etnološko zbirko) in kajžarski domovi, zajezitveno jezerce za hidroelektrarno Kranjska Gora, ki je nastalo nad vasjo v dolini potoka Pišnice, naravni rezervat v dolini Male Pišnice z zavarovanim orjaškim macesnom z obsegom 422 cm in druge Stran 60 od 255 znamenitosti v okoliških gorah. Tu se je rodil mladinski pisatelj Josip Vandot(1884-1944); njegov literarni junak Kekec daje Kranjski Gori pečat še danes. Še vedno je lepo ohranjena tako imenovana gorica, osrednji vaški trg, okrog katerega so razvrščene gotska župnijska cerkev vnebovzetja device Marije in nekdanja upravna poslopja. Kranjska Gora je izhodišče za planinske vzpone v Julijce in Karavanke ter prizorišče vsakoletnih mednarodnih in državnih smučarskih tekmovanj. V bližini so: Triglavski narodni park Bil je prvo zavarovano območje v Sloveniji, razglašeno leta 1924 v dolini Sedmerih Triglavskih jezer. Obsega 84.805 ha, najvišja točka parka je vrh Triglava (2864 m). Ustanovili so ga z namenom ohranitve edinstvene naravne in kulturne dediščine. Triglav Triglav je najvišja gora slovenskih Alp in predstavlja slovenski narodni simbol. Vrh tega 2864 m visokega očaka je bil osvojen 26. avgusta 1778, vse od prve omembe leta 1573 se je v zapisih vedno uporabljalo ime Trgglou ali Terglav. Šele po letu 1800 se je uveljavilo ime Triglav. Na vrhu gore stoji Aljažev stolp, postavljen leta 1895, pet let pozneje pa razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik. Vršič Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah ter naravna povezava med savsko in soško dolino. Na Vršiču se lahko odpočijete in okrepčate v petih planinskih kočah. Ajdovska deklica To je kamnita podoba deklice, ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Legenda pravi, da so ajdovske žene Kranjskogorcem prerokovale usodo ob rojstvu in svetovale, kdaj je pravi čas za setev in žetev. Ena izmed njih je sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil zlatoroga, ki živi v okoliških gorah. Ajdovske žene so se ob prerokbi razjezile in ajdovsko deklico spremenile v skalo. Zelenci Zelenci so naravni rezervat s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom na meji treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju v geološki preteklosti, predstavljajo pa tudi življenjski prostor zanimivih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin. Slap Peričnik Slap Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Sestavljata ga dva slapova. Spodnji je visok 52, zgornji pa 16 metrov. Pozimi se spremenita v nešteto ledenih kapnikov in plošč modre in zelene barve. Prisankovo okno Veliko okno v steni Prisanka je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m. Martuljkova skupina V Gozd Martuljku se nad Dolino dviga gorska veriga, imenovana Martuljkova ali Špikova skupina. Območje te gorske skupine z dolino potoka Martuljka je bilo leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je del Triglavskega narodnega parka. Martuljški slapovi Martuljkovi slapovi so pravi biser slovenskega alpskega sveta. Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi slikovito sotesko, so priljubljena izletniška točka. Pod skalnimi stenami Martuljkove skupine se zbira voda potoka Martuljek, ki se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno in tvori Zgornji Martuljkov slap. Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko in ponovno pade čez 50 m visoko steno, kar imenujemo Spodnji Martuljkov slap, v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo sotesko. Tromeja Stran 61 od 255 Nad Ratečami je na vrhu Peč (1510 m), tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Obenem je ta točka stičišče treh kultur: slovanske, romanske in germanske. Vsako leto se na vrhu srečajo predstavniki vseh treh narodnosti in tu se je rodila tudi zamisel o organizaciji olimpijskih iger treh dežel. Section 1.01 Planica Planica je slikovita 7 kilometrov dolga ledeniško preoblikovana alpska dolina v obliki črke U, ki ji razgibano dolinsko dno prekrivajo ledeniške morene in melišča, ki jih z okoliških gora nanašajo hudourniki. V spodnjem delu Planice se prepletajo z gozdnimi zaplatami pokriti senožeti, ponekod so izraziti značilni grbinasti travniki, v zgornjem delu prevladuje gozd. Dolino obdajajo do 2500 m visoke gore in grebeni, denimo stene dvatisočakov Mojstrovke, Travnika in Velike Dnine na eni ter skupine Ponc na drugi strani, zaključuje pa jih slikoviti Jalovec (2645 m) z ozebnikom. Dolina Planice se končuje s Tamarjem. Section 1.02 Nadiža V Tamarju izpod Ponc izvira Sava Dolinka. Izvir se imenuje Nadiža, ki pride na površje ob prelomni razpoki in se po kamniti strugi spušča v dolino. Kmalu ponikne v prodnatih tleh in privre na dan v Zelencih. Scenosled: (po zgodbi iz sveta magičnega gorskega velikana Prisojnika, ki ima v svojih stenah ujeto Ajdovsko deklico) Na južni strani doline prebiva mogočni velikan Prisank, ki s svojima dvema vedno budnima očesoma spremlja, kaj se godi v dolini. V svoje ostenje je v davnih časih ujel in vkoval Ajdovsko deklico. Deklico čuva strašni Hudičev steber. Dobri zdravilec Vitranc pripravlja na svojih poljanah vrsto zdravilnih rožic, ki bodo deklici pomagale pobegniti. Pogumni obiskovalci doline pod Prisankom se bodo podali na avanturo reševanja ujete Ajdovske deklice. Program je namenjen otrokom od 8 do 14 let, vključuje spoznavanje okolice, orientacijski pohod in spoznavanje flore in favne, spoznavanje zgodovine. Skupina min. 6 do max. 8 udeležencev. Prisank - Prisank tudi Prisojnik je 2547 m visoka gora, ki se nahaja nad dolinami Mlinarice, Krnice in Suhe Pišnice. 1. FAZA (program lahko že začnemo izvajati takoj) Scenosled: Pot se začne pred info centrom v Kranjski Gori ob 8. uri. Udeleženci bodo prejeli brošuro planinski vodnik z opisano potjo, predstavitvijo planinskega cvetja, nasvete, kako se obnašamo v hribih in kakšno obutev potrebujemo. Dobili bodo nahrbtnike z malico (domač kruh, klobasa, voda, jabolko). Planinski vodnik bo udeležencem predstavil potek programa, okoliške hribe, njihove pasti in lepote. Pripravljen bo imel nabor zdravilnih zelišč, ki so jih svoj čas nabirale domače žene iz doline. Skupina otrok se bo s kombijem odpeljala do izhodiščne točke pohoda pod Ruskim križem. Povzpeli se bodo po Ruski cesti do Ruske kapelice in spoznali del naše zgodovine (1. svetovna vojna). Naprej bodo odšli pod ostenje Prisanka, kjer bodo spoznali osnovna pravila obnašanja v hribih, potrebno opremo za pohodništvo in za plezanje v stenah. Vodnik jim po pokazal Hudičev steber. Tukaj bo tudi čas za malico. Potem se bodo podali do Vršiča in točke od koder se vidi obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisanka. To je točka za skupinski posnetek z Ajdovsko deklico v ozadju. Na Vršiču bodo med rušjem poiskali zdravilna zelišča in spoznali tudi zaščitene planinske rože. Z vrha se bodo spustili do Koče na Gozdu, kjer jih bo že čakalo kosilo (domače dobrote: krapi, žganci, kislo mleko) in čaj iz zdravilnih rož. Stran 62 od 255 Povratek peš do Ruskega križa in potem s kombijem v dolino. Prihod nazaj pred TIC ob 17 h. Vsak udeleženec bo prejel pohvalo s potrdilom o opravljeni poti. Kdor bo želel, bo lahko v TIC-u kupil spominek: obeske za ključe (planika, encijan idr., majice z motivi Kekca, Ajdovske deklice…) Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - severna stena Prisanka Ajdovska deklica spoznavanje flore in favne skozi igro spoznavanje planinstva in gorništva Ruska cesta in Ruska kapelica (iz časov 1. svetovne vojne) spoznavanje dela naše zgodovine Kje je začetek programa (začetek poti) pred TIC Kranjska Gora – skupine, otroci stari od 8 do 14 let Kje je konec programa (zaključek poti) pred TIC Kranjska Gora Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Od 8 h do 17 h Od 1. junija do 30. septembra Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - organizacijo in vodenje nahrbtnik, brošura planinski vodnik malico kosilo diploma prevoz s kombijem šopek zdravilnih zelišč skupinsko fotografijo Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo in sončna očala Zemljevid – shematski izris poti ali naštejte pomenbne točke 8kraje, atrakcije, kjer se ustavimo) Kranjska Gora – TIC Ruska kapelica Pod severno steno Prisanka Vrh Vršiča Koča na Gozdu Stran 63 od 255 Cena (za koliko udeležencev) Cena za skupino min. 6, max. 8 udeležencev: 49 EUR/osebo Organizator, nosilec programa LTO, Zavod za turizem kranjska Gora Kolodvorska ul. 1b, 4280 Kranjska Gora Tel.: 00386 4 588 80 20 E-mail: info@kranjska-gora.eu www.kranjska-gora.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Program lahko začnemo izvajati takoj. Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Program lahko zaživi spomladi 2010. Stran 64 od 255 2.3.5 Radovljica in Žirovnica – turistična identiteta, zgodba, programi 5. RADOVLJICA IN 6. ŽIROVNICA TURISTIČNA IDENTITETA − RADOVLJICA in ŽIROVNICA Turistično področje Radovljice in Žirovnice je klen in vsebinsko bogat odgovor na naravne lepote bližnjega Bleda. Gre za splet izjemno bogate kulturne in naravne dediščine, kjer se prepletata romantično meščansko življenje v starem mestnem jedru Radovljice z izrazito kulturno vsebino in bogata ruralna kulturna krajina, ki predstavlja svetovni pojem čebelarstva. Če temu priključimo še rojstni kraj največjega slovenskega pesnika, grad Kamen s svojo junaško zgodbo najslavnejšega turnirskega viteza svojega časa ter k temu dodamo še svetovno slavo glasbe bratov Avsenik, dobimo zaključeno presežno identiteto visoko kultiviranega kraja v lepem naravnem okolju, kjer se dobesedno in v prispodobi lahko doživijo vse sladkosti življenja. Ne gre pozabiti na železarsko tradicijo Krope in njene povezave preko Jelovice do Železnikov, kar omogoča nov, zanimiv podprodukt. Kot ne gre pozabiti naravnih in kulturnih znamenitosti, ki pomenijo podprodukte. Povezava dveh turističnih območij Radovljice in Žirovnice je s stališča produkta samoumevna in ju zato v tem strateškem načrtu obravnavamo skupaj. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Strategija razvoja turističnega produkta mora temeljiti na striktno vodenem programsko polnem in zaokroženem potovanju, ki se mora obvezno začeti in končati v radovljiškem starem mestnem jedru, ki ga je nujno potrebno oživiti, tako v ikonografskem smislu poti, kot doživljajskem. Za večjo odmevnost kulturne podobe Radovljice je poleg festivala stare glasbe potrebno še postaviti svetovni kongres haiku poezije na lectarjevih srcih in morda vzpostaviti mehanizem permanentnih predstav. ATRAKCIJE • • • • • • • STARO MESTNO JEDRO RADOVLJICE: znamenite hiše, muzeji in galerije v mestu za edinim ohranjenim obrambnim jarkom. ČEBELARSKI MUZEJ: z zbirko poslikanih panjskih končnic z religioznimi in šaljivimi motivi. JANŠEV ČEBELNJAK NA BREZNICI: rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše – začetnika modernega čebelarstva iz 18. stoletja. PREŠERNOVA ROJSTNA HIŠA V VRBI: rojstna hiša Franceta Prešerna, najpomembnejšega slovenskega pesnika; vaško središče z lipo in srenjskimi kamni. GRAD KAMEN: mogočne razvaline z baročnim vrtom in drevoredom; blizu sta tudi graščina Katzenstein z Muzejem talcev in grad Drnča. AVSENIK V BEGUNJAH: gostišče, ki ohranja glasbeno dediščino Ansambla bratov Avsenik, ki je s svojimi melodijami znana po vsem svetu. FESTIVAL STARE GLASBE: najstarejši mednarodni festival izvajalcev stoletnih kompozicij na izvirnih glasbilih. ZGODBA - RADOVLJICA in ŽIROVNICA Sladkosti življenja (All sweetnes of life) Stran 65 od 255 Kaj je slajšega od medu, kaj bolj veselega od glasbe, kaj bolj iskrenega od užitka ob odlični hrani? Še kanec brezčasne umetnosti. Radovljica in Žirovnica sta vsebinsko in doživljajsko bogat odgovor na naravne lepote bližnjega Bleda. Tu se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega jedra Radovljice, v kateri se je rodil prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart in bogata kmečka kulturna krajina, ki je s svojimi čebelnjaki in samosvojimi panjskimi končnicami svetovni pojem čebelarstva. Če temu priključimo še rojstni kraj enega največjih evropskih romantičnih pesnikov Franceta Prešerna, mogočen grad Kamen s svojo junaško zgodbo najslavnejšega turnirskega bojevnika svojega časa Gašperja Lambergarja ter k temu dodamo še svetovno slavo glasbe bratov Avsenik, dobimo prostor, kjer dobesedno in v prispodobi zlahka doživite vse sladkosti življenja. Verjemite, ko boste po obisku rekli ljubljeni ali ljubljenemu »Honey...« bo imelo to še mnogo slajši pomen in mnogotero vsebino. PROGRAMI – PRODUKTI Obiskovalca prevzame poznosrednjeveška in meščanska arhitektura in način življenja s številnimi odprtimi delavnicami, lokali in gostilnami s tipično prehrano in domačini, prebivalci v oblačilih iz Linhartovega obdobja /17.-18. stoletja). Obiskovalca (skupino) sprejme Linhart, jih pogosti in popelje po mestu. Obiskovalci z avtobusom nadaljujejo pot do vasi Vrba, kjer si ogledajo rojstno hišo našega največjega pesnika Franceta Prešerna (seznanijo se z njegovim življenjem in delom, sami si lahko odtisnejo srebrnik z motivom Prešerna...), staro vaško lipo, okrog katere še danes stoji 16 kamnov in cerkev sv. Marka. Pot nadaljujejo do čebelnjaka Antona Janše na Breznici (svetovno znanega čebelarja, ki je delal kot prvi učitelj čebelarstva na dvoru Marije Terezije). Obiskovalci lahko poskusijo in kupijo med ter različne medene izdelke. Opcija: prevoz obiskovalcev iz Vrbe do Breznice s kmečkim vozom imenovanim lojtrnik. Obiskovalci nadaljujejo pot v Begunje, kjer na Gradu Kamen sodelujejo na Lokostrelskem turnirju ali si ogledajo viteške boje z Gašperjem Lambergarjem, v bojih lahko tudi sodelujejo. Na pozno kosilo se odpeljejo ali sprehodijo po tematski Lambergarjevi in Vaški poti, ki je označena z info tablami, do domačije Avsenik, kjer je organizirano kosilo z glasbo … Graščina Katzenstein v Begunjah, Grad Kamen v Begunjah, Grad Drnča. Proti večeru se obiskovalci vrnejo na Linhartov trg, kjer si lahko ogledajo Lectarjev muzej, Čebelarski muzej, mestni muzej, Šivčevo hišo. Na prostem bi se udeležili koncerta manjše zasedbe s starimi glasbili. (V času poletnih počitnic bi bilo mogoče organizirati večje koncerte; na primer musical Županova Micka, Ta veseli dan…). PROGRAM Sladkosti življenja! All sweetnes of life Po medeni poti med Radovljico, Žirovnico in Begunjami Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Sprehodite se po romantični Radovljici, zavrtite se v ritmu Avsenikovega valčka in okušajte sladke medenjake. Stran 66 od 255 Kratek opis vsebine programa To je pot za gušterje lepote življenja. To je medena pot po Dolini – Deželi, po svetu pod Stolom, po Kašariji in vodi od ene zlate postaje k drugi; dokler se človek, tako kot čebela s prepolnimi koški cvetnega prahu in medu, pod rob večera, ne ustavi z občutkom edinstvenega doživetja, ki ga z radostjo pripne k svojim najlepšim spominom. To je zlata pot, ki popelje človeka iz romantičnega meščanskega sveta Radovljice, z bogato čipko kulture, v svet narave, pod krono Karavank in slutnjo Triglava v ozadju Julijskih Alp. To je med Savo in Karavanke ujeta pot, tlakovana z mozaiki turističnih biserov: glasbo, izborno besedo poezije, košatimi razgledi iz nekdanje cesarske ceste po Kašariji, spoznanjem skrivnostnega sveta čebel, čebelnjakov, čebele sivke, zgodovino panjskih končnic in degustacijo medu, doživetjem gradu Kamen (ki mu ljudska domišljija nadeva številne legende in zgodbo o graščaku Lambergarju - edinemu, ki je premagal nepremagljivega Pegama) in dolino Drage (ki jo je Alojz Bulovec v svoji črtici opisal kot: »Lepa si, oj, prelepa! Vsak i v letu nudiš zdravim očem in za vse lepo vnetemu srcu obilico svojih čarov. V bojazni, da ne odkrije prehitro vseh zakladov tvoje lepote, je narava pustila le prav tesen prehod v dolino. Mimo zadnjih skromnih domov vasi Begunje stopiš nenadoma po lepi poti v gorski raj…«!). Pot se začne v Radovljici – slikovitem srednjeveškem mestu na 75 m visoki savski terasi od koder je lep razgled na sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke. Ponaša se z edinim ohranjenim obrambnim jarkom v Sloveniji. S pridobitvijo mestnih pravic se je razvila v živahno obrtno in trgovsko središče, v njem pa so trgovali zlasti s soljo, vinom in fužinarskimi izdelki. Turistu prinaša poleg romantične podobe nekdanjega meščanskega življenja, iz katerega vstajajo čudovite stare meščanske hiše na Linhartovemu trgu: Šivčeva iz sredine 16. stoletja, obnovljena po prvotni podobi, Vidičeva, iz leta 1614, ki predstavlja primer meščanskega dvorca z okrasnim pomolom na vogalu in obnovljeno poslikavo, Fủrsagerjeva s poznogotskimi arhitekturnimi elementi, Buločeva – rojstna hiša zgodovinarja in dramatika Antona Tomaža Linharta, Malijeva hiša s prangerjem (sramotilnim stebrom), secesijska stavba Hranilnice iz leta 1906, tudi srečanje z gradom Thurn (od Ortenburžanov je prešel k Habsuržanom in v roke grofa Thurna – Valassina, sredi 18. stoletja pa so mu nadeli čudovito fasado in bogato štukaturo; danes je v njem sedež Muzejev radovljiške občine, med katerimi izstopa osrednji slovenski Čebelarski muzej z bogato zbirko, ki kaže na razvoj in pomen čebelarstva v Sloveniji in predstavlja Antona Janšo kot največjega izvedenca za čebele v 18. stoletju v Evropi. Muzej ima lepo zbirko panjskih končnic – hudomušno poslikane čelne deščice čebeljih panjev iz 18. in 19. stoletja, ki so tipična posebnost slovenske ljudske obrti) in župnijsko cerkvijo sv. Petra, katere zvonik je v višini praga begunske cerkve. Posebej bleščeč turistični diamant pa postane Radovljica, ko gre za kulturo in Festival Radovljica, mednarodni festival stare in nove glasbe na zgodovinskih instrumentih in v interpretaciji specializiranih glasbenikov; prestižnost dogodka pa citirajo baročne štukature in fragmenti renesančnih fresk radovljiške graščine. Begunje; oddaljeno le 4 km od Radovljice imajo kar nekaj zaščitnih znakov, a samo enega glavnega: brata Avsenik; ni slučaj, da so Avsenikovi fantje lahko tako doživeto prepevali pesmi kot so: Moj rodni kraj, Na Roblek bom odšel, Tam kjer murke cveto in nenazadnje tudi – »Slovenija, od kod lepote tvoje«?, če narava in okolje tukaj ne bi bila tako bohotna in ne bi kar sama klicala k bolj tenkočutnemu opazovanju – to pa sprosti čustva in odpre srce. Zato je lahko obisk takšnega kraja (»Takšnega kraja na svetu ni!!!«) ne le lepo doživetje, temveč ob obisku gostilne Pri Jožovcu in Avsenikovem prireditvenem prostoru, najlepši zaključek tega izleta – seveda ob pravi kulinariki in plemeniti glasbi v okviru harmonike. Druga posebnost Begunj je Graščina Katzenstein, katere čas med nacizmom in bolnico je nema priča narodove usode in človeškega življenjskega loka, v njem je Muzej talcev, v parku pred njim pa kot svojevrsten spomenik nekdanji zvon iz župnijske cerkve, katerega je leta 1923 vlila Kranjska industrijska družba. Današnjo podobo je pridobil, ko so se Lambergi v 17. stoletju preselili v Begunje z gradu Kamen. Ima lep vrt obdan z zidom ter kostanjev drevored, ter eno najzanimivejših krajinsko arhitekturnih zasnov v Sloveniji, redek primer vrtno arhitekturne zasnove iz baroka. Stran 67 od 255 Sredi Medene poti pa v daljavo bliska s svojo lepoto in kulturnim sporočilom Vrba, vasica, ki se prvič omenja leta 1247 in je prepoznavna po treh izjemnih kulturnih spomenikih: rojstni hiši Franceta Prešerna (Ribčeva hiša), ki so jo preuredili leta 1939 in je primer kmečke stanovanjske stavbe, značilne v prvi polovici 19. stoletja, vaško središče z lipo in 16 srenjskimi kamni v krogu okoli nje (primer starega ljudskega prava in običajev; na kamnih sede so gospodarji posameznih kmetij ob pomembnih priložnostih odločali o usodi vaške srenje in skupnih opravilih, volili župana in obravnavali manjše spore med vaščani) ter cerkvi sv. Marka ki ni zgolj slovenski simbol, temveč izjemen arhitekturni in umetnostni spomenik, v katerem se zrcali preko 800 let naše ustvarjalnosti. Medena pot se dotakne prave slovenske kulturne zakladnice, ko gre skozi ali ob vaseh, povezanih z imenitnimi imeni kot so: VRBA – France Prešeren (1800 – 1849); pesnik ŽIROVNICA – Matija Čop (1797 – 1835); filolog in literarni zgodovinar BREZNICA – Anton Janša (1734 – 1773); čebelarski strokovnjak - največji izvedenec za čebele v 18. stoletju v Evropi. DOSLOVČE – Franc Saleški Finžgar (1871 – 1961); duhovnik in pisatelj RODINE – Janez Jalen (1891 – 1966); duhovnik in pisatelj ZABREZNICA – Janko Dolžan (1886 – 1962); pravniški pisec, Jože Sodja (1884 – 1969); publicist SELO – Jožef Žemlja (1805 – 1843), Prešernov sodobnik in sodelavec »Kranjske Čbelice) Scenosled: 9.30; Radovljica - Pot se začne z vstopom na Linhartov trg, kjer goste pričaka vodič-Linhart: s kruhom in soljo, ter jih popelje po starem mestnem jedru; ogled 10.00; Ogled Čebelarskega muzeja na Linhartovem trgu, s krajšim prikazom zgodovine čebelarstva in z njim povezano ljudsko kulturo. Nakup stripa čebelica Binca. Opcija je zgolj ogled čebelnjaka in ogled filma (Bee movie). Prostor! 10.45; Transfer do Vrbe (avtobus/kombi), do parkirišča 11.15; Ogled Prešernove rojstne hiše (v prvi fazi klasičen ogled hiše z vodenjem, kasneje bo vzpostavljena črna kuhinja, sušenje Prešernovih klobas). V Prešernovi hiši možnost nakupa naložbenega srebrnika (prvi v Sloveniji, pred mesecem je bila predstavitev) ali pa si vsak samostojno odtisne pomanjšano verzijo srebrnika na stiskalnici (čisto srebro, certifikat), lipe in cerkve sv. Marka 12.00; Vrnitev do parkirišča, kjer čaka lojtrnik (6-7 oseb), opcija zapravljivček (4-5 oseb) in transfer do Žirovnice, do čebelnjaka pri osnovni šoli, kjer se gostje preoblečejo v zaščitne čebelarske obleke – prikaz čebelarjenja 12.45; Transfer z lojtrniki do Janševega čebelnjaka (Breznica, 500 m stran) in predstavitev čebelarjenja pred Janšo in po njem (čez zimo jih je hranil, prej so jih pobijali, vozil jih je okoli na pašo) 13.45; Degustacija medu in medice 14.00; Prigrizek, možnost nakupa medenih izdelkov. 14.45; Vožnja z avtobusom do Begunj in ogled gradu Kamen (če so kombiji, se gre do gradu, v primeru avtobusa 100 m pred gradom). Vodič se preobleče v Lambergarjevo opravo in jih popelje po gradu. Na enem koncu gradu je skrinja z oblačili, tako da se lahko obiskovalci oblečejo, fotografirajo... 15.45; Transfer nazaj do Begunj in gostilne Pri Jožovc 16.00; Sprejem s harmoniko, kosilo, glasba, ogled galerije in muzeja. Opcija ogled čebeljega filma (Bee movie) Zaključek ob 18. uri in transfer do Radovljice. Atrakcije 1. izlet: - staro mestno jedro Radovljice - Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka - Prešernova rojstna hiša - obisk »živega« čebelnjaka - vožnja z lojtrniki - Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. stoletja v Evropi - Grad Kamen in preobleka v stare kostume Stran 68 od 255 - Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo 2. izlet – program še ni razdelan: - Radovljiška graščina - Grad Kamen - Graščina Katzenstein (in Plečnikovi paviljoni Brezjanka oziroma Murka in Jožamurka) - Grad Drnča Kje je začetek programa (začetek poti) 1. izlet – staro mestno jedro Radovljice (Linhartov trg) 2. izlet – Radovljiška graščina - program še ni razdelan Kje je konec programa (zaključek poti) 1. izlet – Gostišče Avsenik/Radovljica 2. izlet – Grad Drnča - program še ni razdelan Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) 1. izlet – 5,5 ur in trajanje kosila pri Avseniku; maksimalno 2 uri 2. izlet – 7 ur, nezahtevno - program še ni razdelan Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vse transferje (avtobus/lojtrnik ali zapravljivček) vse vstopnine (Čebelarski muzej Radovljica, Prešernova hiša Vrba, »Živi« čebelnjak in Janšev čebelnjak, Muzej Avsenik, Muzej talcev) prigrizek v Žirovnici degustacijo medu in medice v Žirovnici meden spominek čebelarsko opravo za ogled živega čebelnjaka aperitiv in kosilo vodenje (vodiča v Radovljici v kostumu Linharta in spremljevalnega vodiča) in stroške organizacije Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. Ob lepem vremenu in toplem soncu sončna očala in pokrivalo. Zemljevid – shematski izris poti Radovljica, Vrba, Žirovnica, Begunje Cena (za koliko udeležencev) Kalkulacija je delana na 15 oseb Cena: 63 EUR/osebo Organizator Stran 69 od 255 Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14 Tel.: 04/ 580 15 03 E-mail: info@zirovnica.eu www.zirovnica.eu Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Radovljica: 1.000 EUR Žirovnica: 1.600 EUR Begunje: 800 EUR Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Radovljica: 6 mesecev Žirovnica: 6 mesecev Begunje: 6 mesecev Stran 70 od 255 2.3.6 Železniki – turistična identiteta, zgodba, programi 7. ŽELEZNIKI TURISTIČNA IDENTITETA Ikonografija prostora Železnike določa kot eno, edinstveno identiteto, ki je strogo povezana s kovaško zgodovino in železarstvom, ki je na tem območju močno vlivala na delo in življenje ljudi in s katerim se z lahkoto in suvereno identificirajo. Drugi romantičen in nežen antipod kovaštvu je čipkarstvo, ki ustvarja simpatično nasprotje istega. Kar je za prebivalce Železnikov dejansko veljalo, lahko za vse turiste nevajene fizičnega dela in primarnega stika z železom pomeni prispodobo in metaforo za njihov bivanjski princip, ki ga sprejema vsa zahodna civilizacija: »Vsak je svoje sreče kovač«. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Ker v veliki meri identiteta v Železnikih že funkcionira skozi uveljavljen produkt železarskega muzeja in ker vsa ikonografija prostora že ustvarja jasno zgodbo, je potrebno vse napore usmeriti predvsem v jasno promocijo Železnikov kot avtentične podobe starega rokodelstva, ki ga drugje v tej podobi ni najti. Že v vprašalniku ponujeno dvojnost med kovaštvom in klekljanjem je potrebno do konca izpeljati tako v produktnem smislu, kjer žebelj za srečo ne more obstajati brez čipke, kot v zvočni podobi kraja, kjer se mora ob ritmičnemu udarjanju norca vedno slišati tudi magični zvok klekljanja. V okviru produkta je potrebno zgodbo zapeljati tako, da je nakup samosvojega sodčka za žeblje, žeblja, ki ga simbolno zabiješ doma v zid in si s tem pribiješ srečo, ter čipke kot nekaj samoumevnega. Ker je možnost aktivnega sodelovanja pri kovanju lastne sreče zelo mamljiva za vse turiste, je potrebno storiti vse, da se turistu to dejansko omogoči. Ta psihofizična aktivnost pa je dovolj, da se turistu ponudi specifična kulinarika področja in tako zapre dobičkonosni krog turistične podobe kraja. Ne glede na dejansko stanje razvoja produkta, mora nujno že v prvi fazi odmevati ob obisku skupin kovaško kladivo in goreti vigenjc. ATRAKCIJE • • • • • PLAVŽ: najstarejši ohranjeni plavž s kurišči, piramidastim jedrom in štiristranim dimnikom – edini te vrste v Sloveniji. MUZEJ: zbirke železarske, lesarske in čipkarske dediščine v značilni fužinarski hiši iz 17. stoletja; v bližnji Davči je etnografski muzej pridelave lanu. STARO MESTNO JEDRO: z zaščitenimi hišami iz 17. stoletja, s Plnado, najstarejšo hišo v Železnikih, s cerkvami in Egrovim vrtom. KOVANJE: doživite ga ob muzejskih maketah in na posebnih prikazih! KLEKLJANJE: preizkusite z lastnimi rokami, kako nastajajo čipke; obiščite tudi Čipkarske dneve! ZGODBA Vsak je svoje sreče kovač (Each has its own happiness Smith) Če ste se odločili, da boste končno vzeli usodo v svoje roke in postali svoje sreče kovač, pridite v Železnike, kjer so jo stoletja kovali v obliki žebljev, ki držijo kot pribito. In kot pribito drži, da so v tem simpatičnem trgu, kjer se na videz že stoletja ni veliko spremenilo, pomagale kovati tudi ženske. Tako kot Stran 71 od 255 so moški in otroci potem pomagali ženskam pri klekljanju prekrasnih in nežnih čipk. Kovaštvo in čipke, moč in nežnost, potem pa tudi ljubezen ni daleč. Tudi to drži kot pribito....z ročno izdelanim žebljem iz Železnikov. In kam ga boste vi zabili za srečo in v spomin? PROGRAMI – PRODUKTI Vsak je svoje sreče kovač Pred plavžem obiskovalce sprejme vodnik oblečen v kovača, ki jih pospremi v muzej. Po vodenem ogledu muzeja se predstavi klekljanje in se v tej spretnosti tudi sami poizkusijo. Ponudi se jim tudi nakup spominkov: klekljana čipka, dražgoški kruhek, ročno kovani žeblji. Po ogledu muzeja se jih popelje po starem delu Železnikov, kjer bi bila speljana kovaška pot, na kateri bi bili označeni in opisani pomembni objekti. Do te mere je produkt realen že ta trenutek. Na vsak način pa je potrebno v najkrajšem času produkt nadgraditi z realnim kovanjem žebljev ki si ga proti plačilu zaželi vsak. PROGRAM Vsak je svoje sreče kovač Each has its own happiness Smith Med Fužinarje in klekljarice Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) V kraju spomeniško zaščitenih hiš spoznavajte tradicije fužinarstva in železnikarskih čipk Kratek opis vsebine programa Železniki, pripeti k hitro tekoči reki Sori na dnu gozdnate doline ter v objemu jelovških gozdov, vstajajo iz preteklosti kot kraj fužinarstva in kovaštva ter prinašajo zanimive zgodbe; na eni strani tlakovane z železom in na drugi strani – kot za protiutež, vezeno iz finih nitk sukanca, umetelno ujete v vzorec čudovite nežne čipke. Ko so okoliški bregovi odprli svoje železne zaklade, so v dolino prihajali ljudje in zakurili peči. Sprva so sicer talili rudo v pečeh na veter, za njimi so prišle enostavne peči iz časov kmečkega železarstva, ki so jih zamenjali plavži. Dolina je ječala pod udarci kladiv na vodni pogon in odzvanjala v potrkavanju norcev in pesmi kovaških mehov v vigencih – majhnih kovačnicah, kjer je preko dneva delala in čez dan živela cela kovačeva družina, pri kovanju pa so pomagali tudi žena in otroci. V začetku 20. stoletja, po 600 letih fužinarstva, je tukajšnje kovaštvo zaradi vse večje konkurence sodobnejše industrije po Evropi, zamrlo. Leta 1902 je ugasnil plavž in leta 1909 se je ustavilo veliko vodno kolo. Kovaški ogenj je ugasnil, topilnice in kovačije pa so se spreminjale v žage. Čas fužinarstva pa je v Železnikih mogoče vsaj v turističnem smislu podoživeti še danes. Sprehod po kraju nas pripelje mimo značilnih hiš z nadstropnimi pomoli in železnimi polknicami, svojo zgodbo govorijo škarpe in oboki mostov, pod katerimi so in še vedno, švigajo visoke in mnogokrat deroče vode, brez katere razvoja Železnikov ne bi bilo. Še vedno kljubuje času opuščen plavž, edini te vrste ohranjen v Sloveniji in za njim svoja vrata v Plavčevi hiši iz 17. stoletja, odpira muzej. Do zamrtja železarstva so bili glavni izdelki žeblji. Dobavljali so jih v sodčkih (bariglah) in v enem samem sodčku je bilo do 18.000 žebljev srednje velikosti, ki so jih največkrat preko tržaške luke prodajali v svet. Muzej poleg železarske zbirke v svojih prostorih gosti tudi lesarsko zbirko in pripoveduje o zgodovini čipkarstva, izdelavi strešne Stran 72 od 255 kritine iz skrila ter življenju kraja in okolice. Klekljarsko spretnost pa je v Železnike zaneslo naključje; leta 1881 sta hčerki trgovca Demšarja, z izleta v Idrijo, v svoj domači kraj prinesli idejo o klekljarstvu kot razvedrilni in dopolnilni dejavnosti, saj so bile socialne razmere in trdi železarski kruh prezahtevni za lagodno življenje. S čipko polepšana obleka ali naklekljana obroba robčka, so kmalu postal način preživetja prenekatere družine. Scenosled: - Sprejem gostov pri plavžu in pozdrav ter nagovor v smislu dobrodošlice kraju pod težko perutjo železarskega življenja V sklopu ureditve trga pred plavžem bodo nameščeni panoji, na katerih bo predstavljena identiteta kraja in obiskovalci bodo zaznali utrip življenja fužinarjev, kovačev in klekljaric. Trg pred plavžem bo tako, še bolj kot je danes, postal središče starega dela Železnikov. Kovaški utrip bodo čutili in doživljali v času celotnega obiska. - Obisk muzeja in ogled vseh zbirk V muzeju je tudi turistično informacijska točka in trgovina s spominki. Na tem mestu se plača vstopnica za cel program. Možnost nakupa spominkov in knjig povezanih z železarstvom in klekljanjem ter nabava zemljevidov. Delujoče makete v muzeju pričarajo pred oči obiskovalca utrip kraja v času fužinarjev in kovačev. Obiskovalci poznajo faze predelave železa od rude do tega kako je kovač skoval žebelj, kot glavni prodajni proizvod kraja. Izvedeli bodo tudi kako je klekljanje prišlo v Železnike in kaj je pomenilo za takratne prebivalce. - Po ogledu muzeja sledi predstavitev klekljanja - Lastnoročni preizkus klekljarskih sposobnost udeležencev - Ogled starega dela mesta s spomeniško zaščitenimi hišami, kjer so lepo vidni elementi značilni za star kovaški kraj, bajerja ob Plnadi, obeh cerkva, Egrovega vrta, kjer je bila nekoč vrtnarija in celo manjši živalski vrt ter zgledno obnovljene Jegličeve hiše. - Ogled Plnade, ki je najstarejša hiša v Železnikih in obenem najpomembnejša fužinarska stavba, zgrajena konec 16. ali 17. stoletja. Ime je dobila po Palmanovi, od koder so prišli italijanski lastniki. Stavba tvori z mlinom, žago venecijanko in kozolcem zanimivo prostorsko celoto. Po dogovoru se pred rojstno hišo Janka Mlakarja lahko odigra prizor iz življenja kovačev, ki ga je planinski pisatelj in duhovnik Janko Mlakar prenesel iz Železnikov in opisal v knjigi Gospod Trebušnik. - Da se obiskovalci vrnejo v današnje življenje se pot nadaljuje v novejši del Železnikov, mimo osnovne šole, največjih dveh tovarn Domela in Nika, naslednicama kovinarske zadruge, ki je po drugi vojni s kovinarstvom spet prinesla industrijski razvoj. - Pot se zaključi ob bližnjem plavalnem bazenu in tamkajšnjem bifeju Atrakcije - plavž muzej staro mestno jedro z zanimivimi hišami kovanje klekljanje Kje je začetek programa (začetek poti) Pred plavžem v Železnikih Kje je konec programa (zaključek poti) Stran 73 od 255 Ob bazenu Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) 2,5 ure Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vstopnino v muzej prikaz klekljanja osvežilno pijačo vodenje in organizacija Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka športna/pohodna obleka in obutev. Zemljevid – shematski izris poti Plavž v centru mesta, muzej, bazen Cena (za koliko udeležencev) 8 EUR/osebo (brez prikaza kovanja) Maksimalna skupina na vodiča je 25 oseb. Organizator Javni zavod Ratitovec Otoki 9A 4228 Železniki Tel.: 00386 4 510 04 10 Faks: 00386 4 510 04 11 E-mail: zzs.zelezniki@siol.net www.jzr.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Groba ocena je 5.000 EUR osnovnega programa. Dokumentacija in izgradnja prostora za kovanje v to ni všteta. Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Stran 74 od 255 Vse ostalo razen prostora za kovanje in ureditev trga pred plavžem (v občinskem planu do 2013), je možno izvesti v roku pol leta. V kraju že potekajo dogovori, da bi ob tej poti postavili vigenjc, kjer bi si obiskovalci ogledali kovanje žebljev in si ga po želji proti plačilu tudi sami skovali. Stran 75 od 255 2.3.7 Jesenice – turistična identiteta, zgodba, programi 8. JESENICE TURISTIČNA IDENTITETA Identiteta Jesenic temelji na industrijski arhitekturi 19. stoletja, na železarstvu in jeklarstvu kot osnovni pridobitni dejavnosti, ki pogojuje vse življenjske oblike, ki so še danes vidne in prisotne. Po drugi strani je naravna znamenitost tako oddaljena od Jesenic in hkrati neprenosljiva, da je potrebno narciso prenesti kot artefakt kulture in slutnjo lepote krajine v industrijsko okolje Jesenic. Dejstvo, da živimo v postindustrijski družbi omogoča, da postane industrijska arhitektura umetniški objekt in industrija jekla kulturni fenomen, ki generira nove vrednosti. Dejstvo, da so izdelki jeseniške železarne sestavni del Eifflovega stolpa, pospeševalnika v Zernu, Jesenicam ponuja »internacionalno« identiteto, ki je zaradi Eifflovega stolpa in Brownove Da Vincijeve šifre obče privlačna. Narcise kot identifikacijski moment zaradi svoje nasprotujoče podobe industrijski krajini, pomenijo privlačnost in neke vrste erotičnost ki arhetipsko vpliva na človekovo duševnost, da se odziva s simpatijo in impulzivno. Tako kot je lepo zapisala ustvarjalna turistična Jeseniška ekipa: Trdo življenje fužinarjev je enkrat na leto popestrila neizmerna lepota narcisnih poljan na Golici. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Poleg projekta stare Save, ki ohranja edinstveno območje, je potrebno skozi niz kulturnih prireditev vzpostaviti novo podobo kraja. Projekt stare Save je v svoji zasnovi popoln turistični produkt, ki pa sam po sebi deluje preveč muzejsko in ne komunicira z vsem prebivalstvom. Tako identifikacija s turistično identiteto ni mogoča, to pa je potrebno doseči z javnimi kulturnimi prireditvami z mednarodno težo, ki s svojo vsebino nadgrajuje kovinarsko identiteto kraja. Tako prelagamo festival metalne glasbe, festival akustične strunske glasbe (steel strings only) in kiparske formavive varilcev. Le ti na atraktiven način v okviru javne prireditve ustvarjajo skulpture, ki počasi spreminjajo podobo kraja. Motiv (vsaj za začetek) je narcisa. Kot spominek je idealna zakovica enaka tistim na Eifflovem stolpu ali specifičen alpinistični klin Jeseničan, ki se odlično ujema s ponudbo sosednje občine Kranjska Gora in predstavlja spominek, tako za ene kot za druge. ATRAKCIJE • • • • STARA SAVA: zaščiteno muzejsko območje nekdanjega fužinarskega naselja z Bucelleni-Ruardovo graščino, z jezuitsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, delavsko stavbo Kasarna in drugimi ostanki fužinskih obratov in drugimi znamenitostmi; tu je čez dan živahen utrip mestnega jedra in prireditev, zvečer romantičen soj luči ob šumenju reke Save. NARCISNE POLJANE V VASEH POD GOLICO: na najbolj zelenem področju Karavank maja zacveti na milijone belih narcis! Evropsko pomembno območje Natura 2000! PRISTAVA S ZOISOVIM PARKOM: prvi botanični vrt na območju Slovenije, star več sto let, je s posebnimi doživetji življenja v naravi le nekaj minut oddaljen od mestnega vrveža. HOKEJ: Jeseniški klub z močno tradicijo in bogato bero naslovov državnih prvakov vabi na svoje tekme. Pridite navijat z navijači Red Steelersi! ZGODBA Jeklo in narcise (Steel and daffodils) Stran 76 od 255 Ste se že kdaj vprašali zakaj so sto let stare tovarne tako čudovite kot opere in gledališča? Pridite in poglejte presunljivo zgodbo o jeklu in narcisah. O trdem delu in sanjah o lepoti. Lepa in mogočna kot katedrala stoji več sto let stara Stara Sava – ohranjeno fužinarsko naselje, ki se zdi kot svetišče človeške moči in vere v napredek. Skoraj povsem ohranjena industrijska arhitektura z napravami zgovorno priča o življenju delavcev, ki so morali gospodarju delati, pri njem stanovati in od njega kupovati celo kruh. Pripoveduje o jeklu, ki je menda gradilo Eifflov stolp, Titanik in zagotovo pospeševalnik v Cernu. V črnem življenju živijo sanje o maju, ko po planinah nad mestom, kot po čudežu, vsako leto zacveti na milijone narcis. Pridite kadarkoli in ne le v maju, saj narcise odsevajo v jeklu, v plavžih in v očeh, ki gledajo s starih slik. PROGRAMI – PRODUKTI Na levem bregu Save Dolinke se je ohranilo edinstveno fužinsko območje STARA SAVA. Zaključena celota fužinskega območja je delovala neprekinjeno vse od začetka 16. stoletja. Obiskovalec fužine na Stari Savi pričenja obisk z vstopom in pričetkom dela v fužini v 19. stoletju. Po scenariju obišče vse ohranjene stavbe v kompleksu, kjer se lahko tudi aktivno vključuje v dogajanja – atrakcije, ki so povezane z nekdanjim delom v fužini. Spozna delovni proces izdelave uporabnega železa ter način življenja železarskih družin ter lastnikov fužine. Na vstopu v območje je informacijski center in večnamenska dvorana Kolperna. Turist tukaj plača vstopnico za celoten kompleks ter si ogleda multivizijo življenja in proizvodnje jekla na Stari Savi (kar bodo videli v nadaljevanju tudi v živo) in bogastva narcisnih poljan. Film bo na kratko na koncu prikazal in povabil obiskovalce k udeležbi na drugih programih/paketih. Informacijski center predstavlja prodajno mesto za spominke (alpinistični klin JESENIČAN, zakovica kakršne so vgrajevali v Eifflov stolp) in literaturo, ter prodajno mesto za druge produkte povezane z železarstvom (Zoisov doživljajski park, Wild Iron fest, rojstvo Golice, Ravbarji in žandarji). V mesecu maju bo vstopnica v muzej vključevala tudi ogled narcisnih poljan. Po uvodnem ogrevanju turiste vodimo do posameznih atrakcij v kompleksu Stara Sava: najprej turista popeljemo do starega plavža (edinstven plavž s konca 19. stoletja z ohranjenim talilnim jaškom, sistemom vpihovanja vročega zraka). Aktivnost obiskovalca: z dvigalom se bo obiskovalec dvignil od vznožja peči do šob, kjer so vpihovali vroč zrak. Tu si ogledamo sistem vpihovanja vročega zraka in rekuperatorski dimnik. Cilj: spoznati delovanje in zalaganje plavža. Naslednja postaja je Pudlovka – kovačnica, kjer spoznaš proces pridobivanja uporabnega železa – jekla, pudlanje in ulivanje v kalupe. Aktivnost: prikaz vlivanja in prodaja vlivanega testa (mišk) ter možnost železarske pojedine (letni vrtodprto ognjišče s hrano na žlico). Sledi ogled Ruardove graščine, kjer gre za prikaz načina življenja lastnikov fužin: v kleti predstavitev rudarske kuhinje, v prvem nadstropju pa stanovanje lastnikov fužin in njihovih dosežkov (tukaj bomo s kratko multivizijo prikazali avtentičnost - mednarodni pomen lastnikov - Ruardi, Zois-botanik, Pantzferomangan in žičnice). Fiprom - zgodovina železarstva 20. stoletja; interaktivni prikaz delovanja železarne v 20. stoletju z rekonstrukcijo naprav, multivizijo in drugimi zvočnimi, interaktivnimi elementi, ki bodo obiskovalca povrnili v preteklost; obiskovalci se lahko aktivno vključijo v eksperimente. S Fiproma obiskovalec zagleda fužinarsko cerkev iz začetka 17. stoletja (1606 jo je posvetil Tomaž Hren)razvoj izdelovanja jeklenih zvonov, od glasbenega in kulturnega življenja (godbe na pihala N. Bernard iz Bohinja, do livarskega mojstra F. Torkarja – zvonovi) del kulturnega utripa življenja na ob nekdanji deželni cesti, kjer so se odvijali sejmi, procesije in v številnih gostilnah nudili prostor različnim političnim društvom. Kasarna – prikaz življenja delavcev; rekonstrukcija delavskega stanovanja, kjer je prikazan način življenja delavca; priprava delavske kave, močnika, (po zbranih receptih »Kaj so na Jesenicah včasih Stran 77 od 255 jedli«). Mlin - urejena zbirka uteži, mlina za mletje žita, predstavitev uporabe vodne sile (energetika, pogon mlinskega kamna ali delovnega stroja). Prodaja pekarskih slaščičarskih izdelkov, delavnica peka kruha (zgodba peke kruha v opekarski peči). Rake - umetni vodni kanal, ki so ga uporabljali za pranje in splakovanje perila in v njem lovili žabe. Prikaz pranja perila na roke in sušenje na prostem, nošenje vode v škafu ali vodni rezervoar. Trg: po dogovoru se bodo za večje skupine organizirale železarske igre z aktivno udeležbo posameznikov; za slovenske skupine se bo po dogovoru organizirala prezentacija gledališke igre - Klinarjevega Plavža. PROGRAM Steel and daffodils Jeklo in narcise Iz jeklenega mesta na cvetoče planote Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Doživite fužinarstvo na Stari Savi in se sprehodite do narcisnih poljan pod Golico Kratek opis vsebine programa Jesenice ob Savi Dolinki, v senci Mežaklje in pod Karavankami na severu, so se v preteklosti razvijale pod mogočnim vplivom železarstva in ostale odvisne od njega vse do leta 1990. Fužinarska kladiva in njihovi lastniki (leta 1766 je rodbino Bucellenijev na Savi zamenjala rodbina Ruard, kasneje je plavške in javorniške obrate prevzela družina Zois, v posel z železom so se vključili še ljubljanski bankirji in družina Luckmann ter končno delniška družba, ki so jo leta 1869 pod imenom Kranjska industrijska družba (KID) vpisali v trgovski register; z družbeniki Luckmanni, Zoisi in Ruardi), so poskrbeli, da so Jesenice za vedno ostale zapisane železarskemu imidžu. Uspeh namreč ni izostal, saj so se zatem prvič združile vse fužine na Gorenjskem pod skupnim upravnim in tehničnim vodstvom. Upravni sedež KID-a je bil v Ljubljani, gospodarski pa na Jesenicah. Prvi predsednik družbe je bil Michelangelo Zois, tehnični ravnatelj pa Karl Luckmann. Največji uspeh v tem obdobju je bilo odkritje postopka za pridobivanje feromangana v javorniškem plavžu. Za postopek so prejeli na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 zlato kolajno in praktično čez noč postali središče svetovnega zanimanja. Železarna je s tem postala pionir in tehnični izumitelj v zgodovini železarstva. Železarski uspeh pa je bil tesno povezan tudi z železnico, ki jo je kraj dobil leta 1870, ko so skozi Jesenice speljali železniško progo Ljubljana–Trbiž, mesto pa je dobilo svoj prvi kolodvor. Skozi kraj je tekla tudi proga do Beljaka, ki je potekala čez karavanški železniški predor. Poleg te proge so skozi Jesenice speljali tudi karavanško-bohinjsko progo, ki jo je leta 1906 odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Železniške proge so mestu prinesle dotok prebivalstva in tudi širitev železarstva. Potem ko je Kranjska industrijska družba v Trstu zgradila nove plavže, ki so proizvajali boljši in cenejši grodelj (surovo železo), so zastarele savske in javorniške plavže leta 1897 in 1904 ugasnili ter uvedli predelovalne obrate ter Siemens-Martinove peči. Stran 78 od 255 Pomen fužinarskega in stanovanjskega naselja Stara Sava Utrip mestu je še pred nekaj desetletji dajalo fužinarsko in stanovanjsko naselje Stara Sava, ki je danes zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba imenovana Kasarna, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin. Danes je v graščini sedež Muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem. Če se sprehodimo po mestu, si lahko ogledamo še naslednje stavbe: gimnazijo, gledališče in trg pred njim, Kosovo graščino, ki sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov, znano gostilno Ejga, spominski park in druge. V Kosovi graščini na Murovi, ki je najstarejši del Jesenic, so danes prostori, ki so namenjeni občasnim razstavam in stalni zbirki novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa sta poročna dvorana in protokolarni občinski prostor, ki pogosto gosti kulturne prireditve. V pritličju si lahko ogledamo rekonstruirano zaporniško celico. Spominski park stoji na nekdanjem pokopališču. V njem je grobišče borcev iz 2. svetovne vojne, ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili karavanški predor in kapela z imeni padlih borcev med 1. svetovno vojno. Edinstveno fužinsko območje STARA SAVA na levem bregu Save Dolinke je danes kot zaključena celota fužinskega območja, pomnik preteklosti stkan iz železnih niti in predan človeku - obiskovalcu, da s sprehodom skozenj dobi vpogled življenja pod težko perutjo železa v času med 16. in 19. stoletjem. Scenosled: Obiskovalec obišče vse ohranjene stavbe v kompleksu, kjer se lahko tudi aktivno vključuje v dogajanja – atrakcije, ki so povezane z nekdanjim delom v fužini. Spozna delovni proces izdelave uporabnega železa ter način življenja železarskih družin ter lastnikov fužine. Na vstopu v območje je informacijski center in večnamenska dvorana Kolperna (nekdaj skladišče oglja), kjer se obiskovalec prvič »sreča« z železom. »Železni« so potem vsi naslednji koraki skozi spomenik železarstva in postanejo z vsakim korakom bolj zanimivi, še posebej takrat, ko železna pot pripelje do objektov, ki predstavljajo življenje fužinarjev in lastnikov fužin. V Kolperni se kupi vstopnico in ogleda multivizijo življenja in proizvodnje jekla na Stari Savi, poleg tega pa spozna z lepoto okolice, ki je kot prava protiutež težkemu življenju v dolini, zgoraj na gorskih planjavah Golice, vsaj v pomladnem času, kot bela nežna čipka stkana iz narcisnih poljan. Film bo na kratko na koncu prikazal in povabil obiskovalce k udeležbi na drugih programih/paketih. Informacijski center je tudi prodajno mesto za spominke (alpinistični klin JESENIČAN, zakovica, narcise, železar - in literaturo ter prodajno mesto za druge produkte povezane z železarstvom (Zoisov doživljajski park, Wild Iron fest, rojstvo Golice). V mesecu maju bo vstopnica v muzej vključevala tudi ogled narcisnih poljan. Scenosled: Začnemo s plavžem (edinstven plavž s konca 19. stoletja z ohranjenim talilnim jaškom, sistemom vpihovanja vročega zraka). Način delovanja je viden v multimedijski predstavitvi v Kolperni in tik ob Plavžu s shemo na panojih na prostem. Aktivnost obiskovalca: Z dvigalom se bo obiskovalec dvignil od vznožja peči do šob, kjer so vpihovali vroč zrak. Tu si ogledamo sistem vpihovanja vročega zraka in rekuperatorski dimnik. Cilj: spoznati delovanje in zalaganje plavža. Naslednja postaja je pudlovka – kovačnica, kjer spoznaš proces pridobivanja uporabnega železa – jekla, pudlanje in ulivanje v kalupe. Aktivnost: prikaz ulivanja v kalupe (črke, spominki) ali ulivanja testa v vroče olje (miške), možnost železarske pojedine (letni vrt - odprto ognjišče s hrano na žlico) ter prenočišča v okviru železarskega tabora. Sledi ogled Ruardove graščine, kjer gre za prikaz načina življenja lastnikov fužin: v kleti predstavitev Stran 79 od 255 rudarske kuhinje, v prvem nadstropju pa stanovanje lastnikov fužin in njihovih dosežkov (tukaj bomo s kratko multivizijo in razstavo prikazali avtentičnost - mendarodni pomen lastnikov - Ruardi, Zois-botanik, Pantz-feromangan in žičnice ter to povezali s turističnim produktom Zoisovega doživljajskega parka). Fiprom (50.000 kvadratnih metrov veliko območje, nekdaj proizvodni obrati železarne), zgodovina železarstva 20. stoletja; interaktivni prikaz delovanja železarne v 20. stoletju z rekonstrukcijo naprav, multivizijo in drugimi zvočnimi, interaktivnimi elementi, ki bodo obiskovalca povrnili v preteklost; obiskovalci se lahko aktivno vključijo v eksperimente. Fužinarska cerkev iz začetka 17. stoletja (1606 jo je posvetil Tomaž Hren), kjer so v preteklosti izdelovali jeklene zvonove in je bila središče glasbenega in kulturnega življenja ob nekdanji deželni cesti. Možen ogled cerkve in organizacija kulturnih in glasbenih dogodkov v tem trenutku. Ob ogledu cerkve se predstavi inovativen način izdelovanja zvonov ter zgodbe najbolj znanih zvonov (najtežji zvon, ki tehta 3 tone je v Ljubljani). V cerkvi bo predstavljeno tudi družabno življenje v fužinarskem naselju. Kasarna - prikaz življenja delavcev; rekonstrukcija delavskega stanovanja, kjer je prikazan način življenja delavca; priprava delavske kave, močnika, (po zbranih receptih »Kaj so na Jesenicah včasih jedli«). Mlin - urejena zbirka uteži, mlina za mletje žita, predstavitev uporabe vodne sile (energetika, pogon mlinskega kamna ali delovnega stroja). Prodaja pekarskih slaščičarskih izdelkov, delavnica peke kruha (zgodba peke kruha v opekarski peči). Rake - umetni vodni kanal, ki so ga uporabljali za pranje in splakovnje perila in v njem lovili žabe. Prikaz pranja perila na roke in sušenje na prostem, nošenje vode v škaf ali vodni rezervoar. Trg - po dogovoru se bodo za večje skupine organizirale železarske igre z aktivno udeležbo posameznikov; za slovenske skupine se bo po dogovoru organizirala prezentacija gledališke igre Klinarjevega Plavža. Ob ureditvi multikulturne tržnice na Stari Savi leta 2010, 2011, bodo obiskovalci povabljeni še k ogledu le tega. Za turiste željne več doživetij se bo pot nadaljevala na Planino pod Golico (maj/junij - ogled narcisnih poljan) do Savskih jam, kjer se je fužinarstvo pravzaprav začelo (rudnik železove rude) ter preko Križevcev do Zoisovega parka s Pristavo, kjer je botanični vrt z več kot 200 let starim nasadom eksotičnih in domačih dreves s tremi pretočnimi jezerci. Animiran sprejem na Pristavi (graščini) v osebi Karla Zois-a: z domačim zeliščnim napitkom. ogled graščine: Zoisova soba z znanstvenimi odkritji, kjer je možno tudi kupiti Zoisove izdelke (zelišča, fosili, dobrote iz okoliških kmetij ...), sledi prikaz bogate zgodovine kraja ter življenja Karla Zoisa z multivizijo. Karl nato obiskovalce povabi v svoj park. Najprej se otroci spotaknejo ob igrala » v kraljestvu Zoisovega gozda v obliki gozdnih živali in rastlin«. Na poti po gozdu obiskovalci naletijo na tradicionalne šotore kožarice, v katerih so nekoč bivali oglarji. Kožarice so danes namenjene prenočevanju na prostem. V gozdu si bodo lahko ogledali prezentacijo pridobivanja oglja. Na obrobju jezerc so hiške na drevesih povezane z visečimi mostovi iz katerih lahko opazujejo favno in floro in se zabavajo na višini. Namenjene so bivanju gostov, ki želijo spati v naravi. Sledi sprehod okrog jezerc, kjer bo Karl pripovedoval o svojih razkritjih. Na poti bodo »doživeli« starodavne rastlinske in živalske vrste (doživljajski park - tu si je potrebno še izmisliti zgodbo). Sledil bo ogled pravih najdišč fosilov. Obiskovalci bodo na posameznih točkah z daljnogledi in mikroskopi opazovali naravo. Dodatno energijo si lahko napolnijo z energetskimi točkami v Zoisovem parku. V zadnjem jezeru si lahko ulovijo postrv in jo spečejo na odprtem kurišču, ali pa se prepustijo kulinaričnim spretnostim Karla v Pristavi. Na koncu jih Zois povabi na Zoisovo pojedino. Atrakcije Naravne: Stran 80 od 255 - narcisne poljane na Golici in na Javorniškem Rovtu - botanični park Zois z jezerci Umetne: - Stara Sava (muzejski kompleks) - Savske jame na Planini pod Golico - graščina Pristava Kje je začetek programa (začetek poti) Kolperna na Stari Savi Kje je konec programa (zaključek poti) Trg na Stari Savi, če gredo naprej na pot pa preko Golice do Zoisovega parka ter prevoz nazaj na Staro Savo Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) - 2-3 ure na Stari Savi 4 ure (Zois + Golica) Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vstopnina vodič hrana na Stari Savi če se izlet konča na Stari Savi če se izlet nadaljuje zajema cena še vstopnino v Kolperni in prevoz, vodenje na poti in organiziran ogled Savskih jam, kjer je ohranjen rudniški rov, skladišče razstreliva (Golica), pot preko Križevcev do Zoisovega parka (botanični park) ter voden ogled le tega. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka obleka in udobni čevlji, vezano na letni čas. Sončna očala, če se izlet nadaljuje do narcisnih poljan. Zemljevid – shematski izris poti Stara Sava – Golica (Savske jame) - Zoisov park s Pristavo Cena (za koliko udeležencev) Muzejski del stare Save 7 EUR/osebo Stran 81 od 255 preostali del cca 15 EUR/osebo, skupaj cca 22 EUR/osebo Organizator Zaenkrat muzej, je pa potrebno najti novo obliko organiziranosti (režijski obrat znotraj občine, TIC v začetku prihodnjega leta)! Gornjesavski muzej Jesenice Cesta Franceta Prešerna 45 4270 Jesenice Tel.: 00386 4 583 34 99 tajnistvo@gornjesavskimuzej.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Stran 82 od 255 2.3.8 Škofja Loka – identiteta, zgodba, programi 9. Škofja Loka TURISTIČNA IDENTITETA Identiteta Škofje Loke kot srednjeveškega mesta je zaradi vedute logična in kot taka nespremenljiva, hkrati pa ponuja zgolj estetski užitek in ne obljublja doživetij, ki pa se formirajo skozi zgodbo. Mitologija prostora je temeljni trženjski produkt sodobnega turizma. Zato je potrebno dodati identiteti najlepšega srednjeveškega mesteca novo, bolj dramatično identiteto. Kar sam po sebi se ponuja Škofjeloški pasijon kot kulturna znamenitost. Tako se strinjamo v ustvarjalni projektni skupini in turistični delavci Škofje Loke, da je pasijon tista identiteta, ki jo moramo vzpostaviti in seveda pasijon v nepotvorjeni obliki zgodovinsko in umetniško verificirani, daleč od cenenega cirkusantstva, saj je Škofja Loka tudi zaradi impresionistov predvsem najbolj ohranjeno srednjeveško visoko kulturno mesto. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI V starem mestnem jedru Škofje Loke, točneje v prenovljeni Kristalni dvorani, se nujno vzpostavi multimedijsko predstavitev Škofjeloškega pasijona 2009, v trajanju 10 do 12 minut. Omenjena predstavitev mora biti na voljo tudi v naslednjih tujih jezikih: ang., nem., ital., franc., hrv., jap. Za šolske skupine se izdela še ustrezen učni list, kot nadgradnja omenjene predstavitve. Omenjeno multivizijo si bo možno ogledati za simbolično ceno 1 EUR/odraslo osebo, oziroma 0,50 EUR/otroka, preko celega leta. Vzporedno se prenovi uradna spletna stran Škofjeloškega pasijona, na kateri so izpostavljeni datumi uprizoritev leta 2015. Datumi se dodajo tudi na vse ostale pomembnejše spletne strani v občini Škofja Loka. Ob vpadnicah v mesto Škofja Loka se izobesijo pasijonske zastave, ki opozarjajo obiskovalce, da vstopajo v mesto Škofjeloškega pasijona. Poleg multivizijske projekcije morajo biti obiskovalcem stalno na voljo tudi izbrani spominki v »Pasijonski galeriji«, trenutni Pasijonski pisarni (npr.: glineni lončki, svečniki, medeni kruhki, rezbarski izdelki, likovna dela…), zgoščenke s pasijonsko glasbo in večjezičnim posnetkom Škofjeloškega pasijona 2009. Omenjene izdelke bo moč kupiti na TD Škofja Loka ali na LTO Blegoš preko celega leta. V pisarni bi lahko za začetek uredili tudi fotografsko razstavo »Škofjeloški pasijon 2009«, saj je fotografski material že na voljo. Jeseni se izdela monografija o Škofjeloškem pasijonu s poudarkom na fotografskem gradivu, ki bo služila tudi v protokolarne namene Občine Škofja Loka. V sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka in Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti, se bodo v postnem in velikonočnem času izvajali koncerti pasijonske glasbe v atrijih oziroma cerkvah v Škofji Loki in njeni bližnji okolici. Možnost izvedbe tudi glasbeno – dramskih delavnic pod strokovnim vodstvom preko celega leta. Nujno zagotoviti glasbeno ponudbo za zahtevnejšo ciljno publiko. V postnem in velikonočnem času se bodo v medpasijonskih letih z namenom vzdrževanja »pasijonske kondicije«, bodisi v atriju Starega župnišča ali na prostem, na enem izmed prizorišč, izvajali prizori Škofjeloškega pasijona, v povezavi s pasijonsko konjenico, ki je že izrazila interes za sodelovanje v medpasijonskih letih. Nenazadnje, preko celega leta je nujno, da loški gostinci zagotovijo pasijonski meni na svojih jedilnih listih. Tako bi vsak obiskovalec lahko doživel Škofjeloški pasijon tudi s kulinaričnega vidika. Poslanstvo Škofjeloškega pasijona mora postati tudi strokovno ohranjanje in nadgrajevanje te sestavine kulturne dediščine ter promoviranje celotnega loškega območja, kot prostora z izjemno bogato in raznoliko kulturo tudi v obdobju, ko dejanskih uprizoritev Pasijona v Škofji Loki ne bo. Stran 83 od 255 Skratka, enega izmed temeljnih elementov na poti k uspehu, cikličnega uprizarjanja projekta, nedvomno predstavlja tudi promocija in trženje Škofjeloškega pasijona v medpasijonskih letih. Naš strateški razmislek Če želimo, da turisti doživijo pasijon kot doživetje in ne zgolj kot informacijo, so zastave na vhodu v mesto in multivizija, ki kljub čustveni manipulativnosti in informativnosti, ki za čas predvajanja turista loči od mesta, mnogo premalo. Ustvariti je potrebno jasno označeno in atraktivno pot po prizoriščih pasijona, kjer se turisti v smiselnem dramaturškem zaporedju sprehajajo od postaje do postaje pasijona in ga podoživljajo. Zato je potrebno nujno vzpostaviti enotno ikonografijo prostora v maniri pasijona. Predlagamo več načinov. Najbolj zahteven je način, da v sodelovanju z likovno akademijo ustvarimo zaporedje vrhunskih umetniških instalacij na temo pasijona. Druga pot je, da označimo poti pasijona z estetskimi tablami, na katerih je viden ključen prizor in pa vsebina dogajanja na pasijonski postaji. Pot mora potekati v smiselnem zaporedju, ki kar samo pelje turista od postaje do postaje. Tretja možnost pa je najbolj interaktivna skozi avdio in video vsebine, ki so ponujene turistom skozi touch ekrane na postajah pasijona. Pojavlja pa se še mnogo večji problem, ki pa se neposredno dotika slogana in njegove vabljivosti. V Ljubljani smo vprašali sto tujih turistov, kaj pomeni beseda pasijon. In le trije so znali odgovoriti. Tega jim seveda ne moremo zameriti, saj Škofjeločani že stoletja živijo s pasijonom. Če pogledamo v SSKJ se nam pod geslom pasijon izpiše »Dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja in smrti«. Glede na to je treba v sloganu pojem pasijon ustrezno razložiti. Iz navedenega sledi, da je potrebno pasijon razložiti kot srednjeveško dramatično igro z versko vsebino, kot gledališko atrakcijo, ki nas v avtentičnem okolju potegne v tisti čas. ATRAKCIJE • • • • • EDINSTVENA MESTNA SILHUETA: srednjeveško jedro z izjemno stavbno dediščino mestnih dvorcev in hiš s pomoli, poslikavami, portali, atriji, s cerkvami in znamenji, s starim Rotovžem in Kaščo. LOŠKI GRAD IN MUZEJ: po razgledni poti mimo obzidja do mogočnega gradu z muzejem, ki med drugim hrani dediščino starih cehovskih obrti, ki oživijo v muzejskih delavnicah. KAPUCINSKI MOST: več kot 600 let star kamniti most s kipom zavetnika mostov, sv. Janezom Nepomukom, in z loškim grbom z legendarnim zamorcem. KAPUCINSKI SAMOSTAN: hrani zbirko dragocenih inkunabul in starih rokopisov; med drugim je tu Škofjeloški pasijon – najstarejše dramsko besedilo v slovenščini, ki ga je napisal pater Romuald leta 1721! ŠKOFJELOŠKI PASIJON: avtentična uprizoritev pasijonske procesije na mestnih ulicah in trgih z več sto nastopajočimi; naslednjič spet leta 2015! ZGODBA Tako lepa, tako mistična (So beautiful, so mystical) Če je v srednjem veku kaj resnično lepega, je to Škofja Loka. Najlepše in najbolj pristno ohranjeno srednjeveško mesto z zamorcem v grbu in slavno cehovsko tradicijo. Je edinstveno mesto na svetu, ki zaživi mistično življenje tistih dni v edinstvenem pasijonu − gledališki zgodbi s stotinami nastopajočih o Kristusovem trpljenju in smrti. Škofja Loka je mesto pasijona. Mesto za tihe sprehode in nema občudovanja, za umetnike, ki ga znova in znova poustvarjajo in za vse z občutkom za lepoto, ki ga že stoletja podoživljajo. To pa je več kot doživetje in več kot še eno mesto! Stran 84 od 255 PROGRAM Tako lepa, tako mistična! So beautiful, so mystical. Po sledeh Škofjeloškega pasijona Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Pojdite na poseben potep po najbolje ohranjenem srednjeveškem mestu v Sloveniji Kratek opis vsebine programa KAPUCINSKI SAMOSTAN (iz leta 1710) ob znamenitem Kamnitem ali Kapucinskem mostu (s kipom Janeza Nepomuka in s častitljivo starostjo nad 600 let je eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi), slovi po knjižnici (poleg inkunabul in starih verskih knjig hranijo dragoceni rokopis patra Romualda iz leta 1721) To je "Škofjeloški pasijon"- najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki je bil leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen po loških ulicah kot pasijonska procesija. HOMANOVA HIŠA- meščanski dvorec iz treh poslopij ŽUPNIJSKA CERKEV - renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika prEURejena notranjost cerkve, oltarjev in lestencev. ŽIGONOVA HIŠA - stanovanjska in trgovska hiša iz 16. stoletja MARIJINO ZNAMENJE - baročno znamenje s tremi kipi na mestnem trgu, ki ga je mesto postavilo leta 1751 v zahvalo za odvrnitev od kuge in ognja. Med drevesi stoji kamniti vodnjak, v obliki kvadratne prizme z dvema školjkama ter dodanim okrasnim vrčem ter mestnim grbom. Mestni grb Škofje Loke ima veliko posebnost – zamorca. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka. STARI ROTOVŽ - nekdanja mestna hiša je najmarkantnejša stavba Mestnega trga iz 16 stoletja. Ko so stavbo leta 1972 restavrirali, so se na fasadi prikazale baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov. NUNSKA CERKEV - dragoceni nagrobniki, kamnita baročna prižnica, relief križanja na fasadi. MARTINOVA HIŠA - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. ŠKOFJELOŠKI GRAD - prvotni grad so zgradili freisinški škofje gotovo že kmalu po prejemu loškega ozemlja. Danes je grad namenjen zbirkam Loškega muzeja, kjer si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja. KAŠČA - ena najbolj častitljivih starin v mestu in poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških Stran 85 od 255 gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka. Scenosled: Turisti pričnejo z ogledom Škofje Loke na Spodnjem trgu pred Kaščo, ki predstavlja eno najbolj častitljivih starin v mestu. Poleg gradu je bila Kašča namreč najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Kašča je bila nekoč tudi del mestnega obzidja. Od Kašče se odpravijo proti Mestnemu trgu, mimo cerkve sv. Jakoba, čez Cankarjev trg do Homanove hiše, meščanskega dvorca, prenovljenega po potresu leta 1511 v gotskem slogu z nekaj renesančnimi elementi. Kot zanimivost naj omenimo, da je prav v tej hiši znani impresionistični slikar Ivan Grohar naslikal »Loko v snegu«. Sledi sprehod po Mestnem trgu, ogled skritih kotičkov starodavnega mesta; atrija Starega župnišča, s fotografsko razstavo »Škofjeloški pasijon 2009« in ogled atrija Starega Rotovža. Stari Rotovž že od daleč s svojimi slikarskimi in arhitekturnimi elementi opozarja nase in vabi v svoje renesančno arkadno dvorišče. Proti koncu ogleda Mestnega trga se bodo obiskovalci sprehodili mimo baročnega Marijinega znamenja in se ustavili v prenovljenem Sokolskem domu, kulturnem hramu Škofje Loke ter si ogledali 10 minutni film o Škofjeloškem pasijonu 2009. Sledil bo vzpon na Loški grad, ki kraljuje nad tisočletnim mestom in ogled bogatih muzejskih zbirk s poudarkom na dediščini Škofjeloških cehov. Prvotni škofjeloški grad so zgradili freisinški škofje že kmalu po prejemu loškega ozemlja. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip ga je dal obnoviti. Po ogledu muzejskih zbirk se bodo obiskovalci udeležili še ustvarjalne muzejske delavnice (npr. tkanje, vlivanje grbov…) nato pa se bodo odpravili nazaj v mestno jedro in ga slabo uro raziskovali še sami. Možnost okrepčila v eni izmed mestnih kavarn in nakupa spominkov v Turistično informacijski točki na Mestnem trgu. Ogled starodavne lepotice se bo nadaljeval po Blaževi ulici preko Kamnitega ali Kapucinskega mostu, enega najstarejših spomenikov tovrstne gradnje, do Kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Ane, kjer si bodo v Kapucinski knjižnici ogledali še stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu s poudarkom na rokopisu Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in predstavlja najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo. Prijetno utrujeni se bodo sprehodili nazaj na Spodnji trg, točneje v gostilno Kašča in si privoščili okusen »pasijonski meni«. Ob prihodu v Kaščo jih gostinci za dobrodošlico pričakajo z vinom in kruhom (simbolično). Atrakcije - najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji mestni trg z zanimivimi hišami Kašča atrij Starega Župnišča atrij Rotovža Marijino znamenje Loški grad z muzejem muzejska cehovska delavnica Kapucinski most Kapucinski samostan s knjižnico Rokopis Škofjeloškega pasijona Stran 86 od 255 Kje je začetek programa (začetek poti) Škofja Loka – Spodnji trg pri Kašči Kje je konec programa (zaključek poti) Škofja Loka – Spodnji trg pri Kašči Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Celodnevni izlet - 6 ur, hoja po mestu, blag vzpon na Loški grad. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - celodnevno vodenje po Škofji Loki ogled fotografske razstave »Škofjeloški pasijon 2009« ogled spota o Škofjeloškem pasijonu vstopnino in vodenje po Loškem muzeju udeležbo v muzejski ustvarjalni delavnici vstopnino v Kapucinsko knjižnico kosilo v gostilni Kašča (meščanski meni) organizacijo izleta Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Primerna obleka in obutev za ogled mesta, vezana na letni čas. Zemljevid – shematski izris poti Kašča, Kapucinski most, grad Cena (za koliko udeležencev) od 10 do 20 udeležencev: 42 EUR/osebo nad 21 udeležencev: 37 EUR/osebo Za individualne oglede cena po dogovoru. Organizator LTO Blegoš, Kidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Loka Tel.: 00386 4 517 06 00, 00386 51 427 827 E-mail: info@lto-blegos.si Stran 87 od 255 www.lto-blegos.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 3 mesece Stran 88 od 255 2.3.9 Poljanska dolina: Gorenja vas-Poljane in Žiri turistična identiteta, zgodba, programi – 10. Gorenja vas-Poljane 11. Žiri TURISTIČNA IDENTITETA POLJANSKA DOLINA Območje Poljanske doline ima tako specifično kulturno krajino kot nobeno drugo gorenjsko turistično območje. Mogočne osamljene kmetije z specifičnimi, kot grad velikimi in trdnimi kozolci, razgledišča in osamljene poti dajejo dejansko občutek posebne kulturne krajine. To je pristna bivanjska identiteta, ki je edinstvena primerjalna prednost in glede na družbo, v kateri živimo, za večino drugih turistov čista eksotika. In te ne gre opustiti. Mogoče je še prav poseben mik te identitete, da se prebivalcem ne zdi nič posebnega in zato je kot taka pristna in neponovljiva. Po drugi strani ne gre zanemarjati truda lokalnih turističnih delavcev, ki izpostavljajo atraktivnost in pomen Rupnikove linije in Rapalske meje, ki jo lahko vidimo v muzeju v Žireh. Če zgodovinsko sežemo še dlje, se tudi sicer ne moremo izogniti Tavčarjevi domačiji na Visokem in kot taka je ljubezenska zgodba Agate iz Visoške kronike primerna podlaga za delček romantične srednjeveške identitete, ki napolnjuje vso dolino, tja do Škofje Loke. S tem smo neposredno vzpostavili tudi parametre za tri produkte, ki se ponujajo sami po sebi in jih v veliki meri obstoječa infrastruktura že podpira. Ne smemo pozabiti še marmorja, ki samo bogati to živopisno podobo krajine. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Na vsak način je potrebno vzpostaviti enotno likovna podobo tematskih likovnih poti in kar se da malo posegati v kulturno krajino in življenje ljudi. Poleg enotne likovne podobe morajo biti poti jasno označene in če se le da zagotovljeno vodenje, da se življenje v tej specifični krajini ne spremeni v iskanje. Rupnikovo linijo je potrebno obogatiti z multivizijo. Rudnik v Hotavljah je prav gotovo atrakcija, ki mora v svoji politiki ustvarjati iz marmorja spominke, ki ustrezajo sloganu. Morebiti marmornato žrmljo. Predvsem pa je Poljansko dolino potrebno neprestano reklamirati kot naravno in kulturno posebnost v večjih turističnih in urbanih centrih in ustvarjati mit posebne kulturne krajine na meji med Alpami in Mediteranom. ATRAKCIJE • • • • • • • TAVČARJEV DVOREC NA VISOKEM: spomenik mogočnega kmečkega stavbarstva iz 18 stoletja; z utrinki znamenitih literarnih del Ivana Tavčarja, pomembnega slovenskega pisatelja. UTRDBE RUPNIKOVE LINIJE NA ŽIROVSKEM VRHU: ostanki slemenastih utrdb, v katerih se lahko z vodnikom spustite v sistem podzemnih hodnikov. MUZEJ ŽIRI: zbirka in multivizija o nekdanji Rapalski meji, ki je botrovala nastanku mnogih utrdb; v muzeju sta tudi čevljarska zbirka in zbirka klekljanih čipk. GALERIJA KLEKLJANE ČIPKE: mojstrovine spretnih rok – tudi kot spominek! MARMOR HOTAVLJE: kamnolom značilno rdečkastega marmorja – z možnostjo ogleda njegovega pridobivanja! KAMNITA MIZA: ustvarjalna igra narave, ki s skalno podobo pritegne pozornost na območju kraških posebnosti. TURISTIČNE KMETIJE S TRADICIJO: okrepčajte se pri prijaznih domačinih! Stran 89 od 255 ZGODBA Zeleni razgledi v objemu stoletij (Age-old perspectives of green) Mogočne osamljene kmetije stojijo kot gradovi na razglednikih, kozolci kot stražni stolpi mečejo sence in merijo vedno isti čas. Tu se že stoletja trdo dela, a tudi dobro je. Zgodovina se je le redko dramatično dotaknila teh krajev in spremenila stoletja utečen dan. Ko pa se je, je pustila za seboj atraktivne bunkerje in trdnjave, ki nikoli uporabljeni stojijo na najbolj razglednih mestih in najlepših krajih. Poljane, Gorenja vas, Žiri so samosvoji kraji doline, ki je našla svoje mesto v literaturi Ivana Tavčarja. Plemenitost rdečkastega marmorja v Hotavljah, podzemni labirinti Rupnikove linije, bele strmine Starega vrha, starodavni topli vrelec Topličar, predvsem pa bogata samota na hribih - to je lepota in življenje, ki vam ga je le tu še moč užiti tako, kot je nekoč bilo. PROGRAM Zeleni razgledi v objemu stoletij Raziskovanje preteklosti v neokrnjeni naravi Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Tam malo višje vas čakajo utrdbe Rupnikove linije, tam malo globlje marmor, povsod vmes presenetljivi razgledi! Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore, med Škofjo Loko in Žirovsko kotlino ter leži v občinah Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri. Na jugu jo obdaja Polhograjsko hribovje, na severu (pri Škofji Loki) Škofjeloško hribovje, na zahodu pa Cerkljansko in Rovtarsko hribovje. Med letoma 1985 in 1990 je na Žirovskem Vrhu obratoval rudnik urana. Dolina je oaza hribovske pokrajine, katere veduta je čipka zelenja gozdov, razgledišč, cerkva ter močnih, kot graščine trdnih kmetij; posebnost pa je kamnolom marmorja v Hotavljah. Rupnikova linija je obrambni sistem jugoslovanske vojske, kot odgovor na že obstoječo rapalsko mejo ali t.i. Alpski zid. Predstavlja sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije na meji med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo, pred drugo svetovno vojno, kot obrambo pred italijanskim napadom; prav tako kot so to storile številne evropske države kot obrambno črto za varovanje svojih državnih meja. Vendar pa obrambna črta Rupnikove linije nikoli ni služila svojemu namenu in utrdbe niso bile nikoli uporabljene v vojaške oziroma obrambne namene. Dediščino nekdanje rapalske meje med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo, ki je v obdobju med obema vojnama (1918-1943/47) potekala po obrobju žirovske kotline, pa danes ponuja ostanke utrjevanja meje, tako na jugoslovanski strani (Rupnikova linija), kot na italijanski strani (Alpski zid) ter nekdanje mejne kamne. Hotavlje - naselje v občini Gorenja vas - Poljane, ki ležijo nad izlivom potoka Hotaveljščica v Poljansko Soro, ob odcepu ceste Škofja Loka - Žiri, so znane po podzemnem kamnolomu marmorja, ki so ga začeli izkoriščati sredi 19. stoletja. Hotaveljski marmor je priznan zaradi rožnate, rjavovijoličaste in sive barve. Stran 90 od 255 Scenosled: 1. FAZA (program lahko začnemo izvajati jeseni) Iz Škofje Loke se turisti pripeljejo na Visoko, k Tavčarjevemu dvorcu. Vodnik jim predstavi življenje Ivana Tavčarja, slovenskega pisatelja, odvetnika in politika, ki se je rodil v Poljanah blizu Visokega. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v grobnici na Visokem. Dvorec s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18. stoletja, kamor sodijo tudi kozolec, park s Tavčarjevim kipom in grobnica. Zaradi izjemne arhitekture, zgodovinskega pomena, pričevalnosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot, je Tavčarjev dvorec z okolico razglašen za kulturni spomenik lokalnega in državnega pomena. Pomemben pa je tudi zato, ker je Ivan Tavčar prav v dvorcu, v katerem je letoval 30 let, napisal svoja najlepša dela, od Visoške kronike do Cvetja v jeseni. Vodnik jim na izviren način predstavi ljubezensko zgodbo Jurija in Agate iz Tavčarjevega zgodovinskega romana Visoška kronika. Sledi vožnja proti Gorenji vasi, kjer si ogledajo sirarno, degustirajo sir ter imajo možnost nakupa različnih vrst sira. Mimo gorenjevaške cerkve (omenja jo že Valvazor) se odpeljejo na Žirovski vrh – po želji gredo lahko najprej do še delujočega vodnega mlina na kamne v Karlovcu. Tam si lahko ogledajo tudi žago in malo hidroelektrarno, pokusijo žganje ali čaj ter sladke hišne dobrote iz domače moke. Pot jih vodi naprej do utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču, kjer jih spremljajo čudoviti razgledi; ustavijo se na razgledni točki. Peš se odpravijo proti utrdbi. Vodnik jim ob ogledu podzemne utrdbe predstavi namen in obsežnosti gradnje utrdb, spremembe načina življenja, ki so se takrat dogajale pri lokalnem prebivalstvu. Po ogledu dobijo obiskovalci žganje in malico iz vojaške torbe. Pri vračanju v dolino, se ustavijo na Hotavljah, v Marmorju, ki je največje kamnoseško podjetje v Sloveniji. Ogledajo si predelavo kamna in podzemno pridobivanje marmorja. Možnost nakupa spominka. Za zaključek se na kmetiji Matic seznanijo s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega sadja, žganih pijač in jabolčnega vina, vse po tradicionalnih - naravnih metodah. Možnost degustacije ter nakupa izdelkov. Možnost kosila ali večerje v eni od gostiln na poti (po dogovoru – doplačilo). 2. FAZA (izvedljiv dolgoročno) Iz Škofje Loke se turisti pripeljejo na Visoko, k Tavčarjevemu dvorcu. Vodnik jim predstavi življenje Ivana Tavčarja, slovenskega pisatelja, odvetnika in politika, ki se je rodil v Poljanah blizu Visokega. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v grobnici na Visokem. Dvorec s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18. stoletja, kamor sodijo tudi kozolec, park s Tavčarjevim kipom in grobnica. Zaradi izjemne arhitekture, zgodovinskega pomena, pričevalnosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot, je Tavčarjev dvorec z okolico razglašen za kulturni spomenik lokalnega in državnega pomena. Pomemben pa je tudi zato, ker je Ivan Tavčar prav v dvorcu, v katerem je letoval 30 let, napisal svoja najlepša dela, od Visoške kronike do Cvetja v jeseni. Vodnik jim predstavi ljubezensko zgodbo Jurija in Agate iz Tavčarjevega zgodovinskega romana Visoška kronika (vključen naj bi bil tudi odigran prizor). V Poljanah si ogledajo obnovljeno Šubičevo hišo, ki je pomemben kulturni in zgodovinski spomenik, ne le v lokalnem, ampak tudi v širšem slovenskem merilu. V njej je ustvarjalo več rodov Šubicev v podobarski delavnici, med bolj prepoznavne sodi Ive Šubic. V njej bodo potekale različne dejavnosti in razstave. Stran 91 od 255 Možnost nakupa izdelkov. Sledi vožnja proti Gorenji vasi, kjer si ogledajo galerijo Krvina (opcija), sirarno, degustirajo ter imajo možnost nakupa različnih vrst sira. Ogledajo si lahko tudi edini fotografski muzej na slovenskem, kjer je mojster fotografije Vlastja Simončič razstavil del svoje bogate zapuščine (muzej je trenutno v zelo slabem stanju; potrebna je prenova ali premestitev na novo lokacijo). Mimo gorenjevaške cerkve (omenja jo že Valvazor) se odpeljejo na Žirovski vrh – po želji gredo lahko najprej do še delujočega vodnega mlina na kamne v Karlovcu. Tam si lahko ogledajo tudi žago in malo hidroelektrarno, poskusijo žganje ali čaj ter sladke hišne dobrote iz domače moke. Pot jih vodi naprej do utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču, kjer jih spremljajo čudoviti razgledi; ustavijo se na razgledni točki. Na turistični kmetiji jih pozdravijo z domačimi hišnimi dobrotami. Peš se odpravijo proti utrdbi. Vodnik jim ob ogledu podzemne utrdbe predstavi namen in obsežnosti gradnje utrdb, spremembe načina življenja, ki so se takrat dogajale pri lokalnem prebivalstvu … Ogledajo si muzej Rupnikove linije in se skozi animacijo (tudi zvočno) prestavijo v čas gradnje utrdb. Možnost nakupa spominka – bunkerček (zaenkrat to še ni možno). Po ogledu se gostje odpravijo po poti domačih dobrot. Peš se lahko odpravijo na prijeten sprehod do naslednje kmetije. Občudujejo lahko naravo in čudovite razglede na bližje hribe ter Alpe v daljavi. Na kmetiji jih lahko pogostijo s toplo hrano na žlico ali hladnimi narezki. Lahko tudi sodelujejo pri hišnih opravilih ali se spočijejo na seniku. Pri vračanju v dolino, se ustavijo na Hotavljah, v Marmorju, ki je največje kamnoseško podjetje v Sloveniji. Ogledajo si predelavo kamna in podzemno pridobivanje marmorja. Možnost nakupa spominka. Za zaključek se na kmetiji Matic seznanijo s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega sadja, žganih pijač in jabolčnega vina, vse po tradicionalnih - naravnih metodah. Možnost degustacije ter nakupa izdelkov. Možnost kosila ali večerje v eni od gostiln na poti (po dogovoru – doplačilo). Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - Tavčarjev dvorec na Visokem Kmetija Pustotnik - sirarna delujoči vodni mlin na kamne razgledišča, pokrajina kot taka utrdbe Rupnikove linije na Žirovskem vrhu Marmor Hotavlje Kmetija Matic – predelava sadja Kje je začetek programa (začetek poti) Visoko – Tavčarjev dvorec Kje je konec programa (zaključek poti) Hotavlje - Kmetija Matic Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Stran 92 od 255 Celodnevni izlet - 6 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - celodnevno vodenje po programu zunanji ogled Tavčarjevega dvorca ogled sirarne Pustotnik in degustacija ogled delujočega vodnega mlina s pokušino hišnih dobrot ogled podzemne utrdbe Rupnikove linije na Hrastovem griču malico ogled podzemnega pridobivanja marmorja degustacijo suhega sadja in žganja na kmetiji Matic organizacijo izleta Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Udobna in primerno topla obleka in obutev; za obisk utrdb nepremočljiva obutev, vetrovka (v utrdbah je konstantna temperatura 8 °C), priporočena naglavna svetilka Zemljevid – shematski izris poti Visoko – Gorenja vas – Žirovski vrh – Hotavlje Cena (za koliko udeležencev) od 10 do 20 udeležencev: 29 EUR/osebo nad 21 udeležencev: 25 EUR/osebo Za individualne oglede cena po dogovoru. Organizator, nosilec programa LTO Blegoš, Kidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Loka; Tel.: 00386 4 517 06 00, Tel.: 00386 51 427 827, E-mail: info@lto-blegos.si, www.lto-blegos.si 15. Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Ureditev razgledne točke. Dokončna vsebinska in organizacijska priprava programa – priprava zgodb, usposabljanje vodičev, pisno gradivo. Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Stran 93 od 255 S programom bi lahko pričeli jeseni. Stran 94 od 255 2.3.10 Kranj – turistična identiteta, zgodba, programi 12. Kranj TURISTIČNA IDENTITETA Izvirna identiteta po mnenju magistre Barbare Ravnik Tomen: Mesto Kranj je naravno in zgodovinsko utemeljeno središče Gorenjske in nekdanje osrednje slovenske pokrajine – Kranjske. Na podlagi arheoloških najdb lahko z gotovostjo trdimo, da je zibelka slovenstva, saj je v mestu največje staroslovensko grobišče na svetu, najnovejša odkritja pa govorijo tudi o prisotnosti tedanjega vodilnega sloja prebivalstva (oklepi). Že pred tem, v času zatona antike, je bil Kranj osrednje mesto ozemlja, ki ga danes pokriva Slovenija in prav iz tega obdobja je ohranjen edinstven zlat nakit neprecenljive vrednosti – nema, a zgovorna priča veličine tedanjih veljakov in njihovih nališpanih žena. Mesto Kranj so označili tudi številni veliki možje, ki prav tako nosijo zasluge za to, da smo se Slovenci identificirali kot narod. Med njima sta najvidnejša dr. Janez Bleiweis in največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Identiteta kot se je formirala na delavnici in na podlagi dobro pripravljenega vprašalnika. Ne gre zanemarjati in z vsem spoštovanjem je treba upoštevati trud mesta Kranja, ki se promovira kot Prešernovo mesto. To je seveda s stališča slovenskega turista primerna in vabljiva identiteta. Potrebno pa je razumeti, da je zgodba o največjem slovenskem pesniku premalo atraktivna za obisk tujih turistov, ki so stacionirani v večjih turističnih središčih Gorenjske ali Ljubljane. Po drugi strani pa uveljavljanje take identitete zahteva mnogo sredstev in se težko primerja z identiteto Verone, ki se trži na podobni zgodbi. Zato je potrebno vzpostaviti novo identiteto, ki pa nikakor ne izključuje identitete mesta največjega slovenskega pesnika, ampak jo smiselno vključuje v zgodbo. Prodajati je potrebno tisto, kar je dejansko atrakcija in se da takoj videti in tržiti. In to je prav gotovo dragocen nakit v mestnem muzeju in kot lepo piše mag. Barbara Ravnik Toman: Kranj je najstarejše mesto Slovencev, a že pred tem so to strateško ključno točko na slikovitem sotočju Save in Kokre obvladovali mogočni vojščaki. Njihove žene so se že pred skoraj 1500 leti ozirale le po modnih zapovedih, ki so veljale za vladarice in tako je lahko danes njihov prelepi zlati nakit glavna atrakcija kranjskega muzeja. Zadnji element identitete, ki pa dobro sovpada z nosilnim pojmom »Slovenske Alpe«, je tudi identiteta Kranja kot zibelka slovenstva. Ali kot pravi magistra: »Pred vzponom Ljubljane je bil Kranj naše glavno mesto. Tudi kasneje so tu živeli pomembni možje, med njimi utemeljitelj pojma »slovenstva« dr. Janez Bleiweis in seveda največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Če želite v nekaj urah spoznati Slovenijo, najstarejšo zgodovino njenih prebivalcev ter hkrati užiti imeniten izbor najvidnejših in najdragocenejših kulturnih vrednot te edinstvene deželice sredi Alp, lahko to storite le v Kranju!« Iz vseh treh navedenih identitet, ki se med seboj ne izključujejo, je tržno najbolj zanimiva in mednarodno odzivna identiteta, ki se formira s sloganom Top fashion AC 663. Sama po sebi budi radovednost in je hkrati produkt, ki ga Kranj že ima in izpolnjuje obljubo iz slogana. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Sprejeta strategija nujno potrebuje enotno ikonografijo in topografijo prostora, ki turiste jasno vodi po mestu v zaključenem krogu in svoj dramaturški višek doseže v muzeju pri omenjenem nakitu. Potrebno je ustvariti tiskovine, ki bodo popeljale turiste skozi Kranj kakor skozi enotno zgodbo in bodo v njej vnesene vse tri zgoraj navedene identitete. Tako postopoma v ospredje vstopa samo mesto Kranj z vsemi svojimi vsebinami in ne le turistični produkt, ki je v tem trenutku najbolj atraktiven in edini, ki se lahko takoj Stran 95 od 255 uspešno trži. ATRAKCIJE • • • • • STARO MESTNO JEDRO: s številnimi zanimivimi primerki srednjeveškega stavbarstva, s Pungartom, kjer stoji edini v celoti ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja, z gradom nad starim prehodom prek reke Save, z arkadami in vodnjakom najslovitejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. NAKIT KARNIJE IN GRAD KHISELSTEIN: v gradu, v Mestni hiši in na drugih lokacijah so na ogled zakladi muzeja, ki med drugim skrbi za najdbe zlatega nakita, starega okoli 1500 let! SPOMINI NA PREŠERNA: v muzeju, v Prešernovem gaju, v gledališču, ob spomeniku in na vsakoletnem februarskem Prešernovem semnju, lahko spoznate veličino pesnika Franceta Prešerna in čas 19. stoletja. KANJON KOKRE: skoraj 30 metrov globoka soteska v samem mestnem jedru; v kanjonu s prodišči, poplavnim gozdom, skalnimi bloki je urejena učna pot. ROVI POD STARIM KRANJEM: labirint rovov, zgrajenih med drugo svetovno vojno – samosvoj spomenik tehniške kulture. ZGODBA Visoka moda starodavnega nakita (Haute couture of ancient jewellery) Z »Žive naj vsi narodi« se začenja slovenska himna, v središčih mest pa so kipi pesnikov in ne generalov. Kranj je s kipom Franceta Prešerna, enega največjih evropskih romantičnih pesnikov, ki je zapisal verze slovenske himne ter z mnogimi drugimi pomembnimi možmi naroda zibelka slovenstva. Kranj je eno najstarejših mest Slovencev, a že pred tem so to strateško ključno točko na slikovitem sotočju Save in Kokre obvladovali mogočni vojščaki. Njihove žene so se že pred skoraj 1500 leti ozirale po modnih zapovedih, ki so veljale za vladarice in njihov prelepi nakit je še danes glavna atrakcija kranjskega muzeja. Sprehod skozi staro mestno jedro in mimo gradu Khiselstein do skrivnostnega podzemlja, ogled vrhuncev starodavne mode, poezija ob vinu in dobri hrani ter za spomin fotografija na steklo, ki jo je prav v Kranju izumil Janez Puhar, napolnijo nepozaben dan. Ženskam zaradi nakita, moškim zaradi ženskega nasmeha ujetega na krhkem steklu. PROGRAMI – PRODUKTI Obiskovalce na mostu čez Kokro sprejme mestni klicar in jim zaželi dobrodošlico. Pove jim, da vstopajo v območje mesta in opozori na edinstveni pogled na kanjon Kokre. Ob prihodu na Glavni trg spregovori o mestu in njegovi slavni zgodovini (grobišče ob farni cerkvi, kip dr. Franceta Prešerna) in prelepi stari arhitekturi, nakar goste pospremi do gradu Khiselstein. Z razglednega mesta pokaže, da so na strateško pomembni točki in popelje do originalnih arheoloških ostalin. Možnost ogleda muzejskih razstav, pokušina originalnih kranjskih klobasic v grajski gostilnici in nakup originalnih spominkov. Nato vodi pot po Prešernovi ulici do Prešernovega spominskega muzeja, kjer jih pričaka pesnik in jim v njihovem jeziku pove Zdravljico. Možen kratek obisk muzeja, nato sprehod po Tavčarjevi ulici, mimo rojstne hiše dr. Janeza Bleiweisa. PROGRAM Visoka moda starodavnega nakita Od modnih dragocenosti do slovenske pomembnosti Stran 96 od 255 Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Sprehodite se od zlate dobe Karnije do časov pesnika Prešerna, od podzemnih rovov do silovite narave v soteski sredi mesta Kratek opis vsebine programa Kranj, ki ga anali prvič beležijo leta 1256 in se ponaša z več kot 3000 letno poselitvijo ter je po velikosti četrto slovensko mesto, se je razvil na slikovitem skalnatem pomolu pod Šmarjetno goro (646 m). Ugnezdil se je med dve strugi rek: Savo in Kokro, ki se prav na tem delu stekata in oklepata mesto, prepoznavno po dramatični lepoti; še posebej, ko ob lepem vremenu iz ozadja bliskajo vrhovi Kamniških Alp in pod njimi v plemeniti lepoti ždi staro mestno jedro, pretkano s stolpi in cerkvenimi zvoniki. Kamnite priče v podobi starega Kranja govorijo o davni preteklosti, ki na temelju arheoloških najdb dokazujejo zgodbo mesta kot naravno in zgodovinsko utemeljeno središče Gorenjske in nekdanje osrednje slovenske pokrajine – Kranjske. V prenesenem smislu je Kranj – ZIBELKA SLOVENSTVA; - V mestu je največje staroslovansko grobišče na svetu in najnovejša odkritja govorijo celo o prisotnosti tedanjega vodilnega sloja prebivalstva (oklepi). - Že pred tem, v času zatona antike, je bil Kranj osrednje mesto področja, ki ga danes imenujemo Slovenija in prav iz tega obdobja je ohranjen edinstven zlat nakit neprecenljive vrednosti – nema, a zgovorna priča veličine tedanjih veljakov in njihovih po tedanji modi nališpanih žena. - In nenazadnje so z mestom Kranj povezani števili možje, ki nosijo zasluge za to, da smo se Slovenci identificirali kot narod. Med njim sta najvidnejša: Dr. Janez Bleiweis; Janez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski publicist in politik (1808 -1881), magister veterine, doktor medicine in narodni buditelj v predmarčni dobi. Osnoval in urednikoval je prvi in še dolgo edini slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Bil je profesor na liceju v Ljubljani, ljubljanski občinski svetnik, deželni odbornik, član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Slovenske matice. Dr. France Prešeren; France Prešeren (1800 – 1849), največji slovenski pesnik in pravnik. Del njegove pesmi Zdravljica, je besedilo državne himne Republike Slovenije. Znamenitosti: - - - Prešernov grob v Prešernovem gaju Prešernov spominski muzej Prešernovo gledališče s spomenikom dr. Franceta Prešerna mestna hiša, v kateri je stalno predstavljena arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem Gorenjski muzej Pavšlarjeva hiša; primer bogate meščanske stavbe iz 16. stoletja, z enim izmed najlepših renesančnih arkadnih hodnikov v Sloveniji Layejeva hiša; v njej je deloval eden najbolj plodnih slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19. stoletje, St. Leopold Layer (1752 – 1828), odlikujejo pa jo slikovito pročelje s kasicistično štukaturno dekoracijo, kamniti portal in dekoracija pod napuščem. Mitničarska hiša; ena najpomembnejših stavb v mestu iz leta 1527, predstavlja zgodnjo obliko mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne se v naših krajih pojavljajo v prvi polovici 16. stoletja. Najpomembnejši likovni elementi stavbe so bogata bordura v tehniki egrafita v nadstropju pročelja stavbe in kakovosten kovinski izvesek s kranjskim grbom, v notranjosti pa tlorisna zasnova in oboki. Mestno obzidje (dolgo 870 metrov in nekoč dodatno utrjeno z devetimi stolpi); mesto je bilo z Stran 97 od 255 - - - lego na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro naravno dobro zavarovano in zato privlačno za poselitev že od kamene dobe (4. tisočletje pred našim štetjem), kljub temu pa so ga zaradi strateške lege ob vstopu v Gornjesavsko dolino v različnih zgodovinskih obdobjih morali zavarovati z obzidji in obrambnimi stolpi. Najbolj je bilo mesto ranljivo na severu, kjer je viden prazgodovinski utrdbeni jarek iz 7. stoletja p.n.š., srednjeveško obzidje pa je bilo tu debelo kar deset metrov. Grad Khiselstein; predstavlja utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka; je nepogrešljivi del mestne silhuete na robu skalnatega pomola in zraščen z mestnim obzidjem in odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih skriva ostenje zgodnje in poznoantičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega do šestega stoletja. Ima ohranjenih veliko kakovostnih arhitekturnih členov, med katerimi izstopajo dvoriščni in glavni portal ter delno ohranjene poslikave z vedutnimi motivi v zeleni sobi. Grajska pristava, ki jo sestavljata dve z arkadnim hodnikom povezani stavbi. Vodovodni stolp, ki ga je zgradil Kranjski deželni odbor v letih od 1908 do 1911 in ki še danes služi svojemu namenu; gre za stolp z osemkotnim dvoprekatnim zbiralnikom vode na vrhu, s skupno prostornino 250 kubičnih metrov, ki je zagotavljal zadosten pritisk vode v vodovodu tudi za najvišje objekte v Kranju in bližnji okolici mesta. Stolp je visok 43 metrov in po zapisih v takratnem časopisu Gorenjec spada k »najveličastnejšim in najimpozantnejšim vodovodnim zgradbam vse tedanje Avstrije«. Zaradi avtentičnosti, zgodovinskega pomena, starosti, tehniških kvalitet, ohranjenosti, avtorskega in likovnega merila, predstavlja pomemben kulturni spomenik in je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Rovi; med drugo sv. vojno so v Kranju zgradili več rovov, ki so jih prebivalci uporabljali kot zaklonišča. Izdolbli so jih v konglomerat pleistocenske starosti, na katerem leži stari Kranj. Kranjska občina je z gradnjo rovov začela tik pred vojno, na novo pa so se je lotili med okupacijo, leta 1944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja. Kranj je poznan po številnih koncertih, predstavah in prireditvah za otroke, še zlasti preko poletja, ko se kultura in dogodki odvijajo na grajskem vrtu. Preko celega leta pa se odvijajo razne prireditve: - Prešernovi dnevi v Kranju Teden slovenske drame Veseli december Kislfest Kranjski jazz festival v okviru festivala Carniola Festival kreativnih kitaristov Festival klasične glasbe – Musica Carnium Teden mladih in Kranfest Kranjska noč uspešen je projekt »Poroke v Kranju«, kjer pari izbirajo med dvema protokoloma: Meščanska poroka iz 19. stoletja in Županova poroka. Kranj je poleg kulturnega mesta tudi športno mesto. Zanimivi in priljubljeni so športni dogodki kot so: kolesarske dirke po Kranju, Županov tek, kasaške dirke, tekme skakalcev na 100-metrski umetni skakalnici na Gorenje Savi, ter druge. Kranj ima tudi celo vrsto naravnih znamenitosti, v mestu in v bližini: - Bobovška jezera, zavarovana kot naravni rezervat, kjer so ob kopanju gline našli fosilne ostanke mamuta iz časa ledene dobe ter žarno grobišče iz rimske dobe. V umetno nastalem biotopu glinokopnih jam, lahko opazujemo jezerca, mlake in močvirja. Med njimi izstopajo trstišča kot izredno raznolik življenjski prostor. - Udin Boršt je ledenodobna zakrasela konglomeratna terasa med Kranjem, Tržičem in Naklem, kjer lahko opazujemo kraške pojave, kot so vrtače, kraške jame, brezna in ponori. Konglomeratna terasa, debela od 10 do 15 metrov, leži na neprepustni oligocenski glini – sivici. Na stiku obeh kamnin izvirajo številni studenci. - Kanjon reke Kokre; je naravna znamenitost in zavarovana v okviru starega mestnega jedra Kranja. Zanj so tipične konglomeratne terase, znamenit pa je zaradi nastanka, značilnih površinskih procesov, pestrega živalstva in rastlinstva v reki in ob njej. - konglomeratna terasa Jelenov klanec. Realizacija turističnih programov je možna v dveh korakih: Stran 98 od 255 1. Faza, izpeljava možna takoj, potrebna le izdelava historičnega kostuma in zaključek projekta Khiselstein (april 2010) 2. • • • Faza možna razširitev projekta s sprehodom po kanjonu Kokre dodana igrana animacija celostna vizualna podoba vodnikov, turističnih delavcev ZGODBA Kranj je najstarejše mesto Slovencev, neprekinjeno naseljeno že vsaj tri tisoč let. Že takrat so to strateško ključno točko na slikovitem sotočju Save in Kokre obvladovali mogočni veljaki. Turisti se na Slovenskem trgu spoznajo z maketo, organizacijo in urbanizmom mesta. Mesto je prežeto z zgodbami, ki povezujejo najdbe prezentirane v Gorenjskem muzeju, ki izpričujejo dejstvo, da je bil Kranj pred vzponom Ljubljane glavno mesto prostora, ki ga danes označujemo kot Slovenija. V času zgodnjega srednjega veka, v l. 663, so v Kranju živeli bogati vojščaki, njihove žene pa so se že takrat ozirale le po modnih zapovedih, ki so veljale za vladarice. Njihov prelepi zlati nakit je danes glavna atrakcija kranjskega muzeja. Kontinuiteta naselitvene kulture, ki temelji na močni trgovski tradiciji, je omogočila tudi cvetočo duhovno kulturo. Zato so v Kranju živeli možje pomembni za zgodovino Slovencev, če naštejemo le največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja in utemeljitelja pojma slovenstva dr. Janeza Bleiweisa. Izjemna arhitektura v sozvočju z naravno kuliso slovenskih Alp, kanjona Kokre, edinega ohranjenega naravnega kanjona sredi mesta, je navdihovala tudi največje slovenske umetnike in arhitekte: Leopold Layer, Jože Plečnik, Edo Ravnikar..... Blagostanje in podjetnost se odražata tudi v prefinjenem občutku za modo. V Kranju so živeli ljudje, ki so z vpeljavo manufaktur, vzpodbujanjem proizvodnje lanu in drugih tekstilnih izdelkov narekovali razvoj in nastanek tekstilne industrije, ki je dolga leta veljala za vodilno panogo v tem delu Evrope. V kulinariki se je poleg vpliva značilnih Avstro-ogrskih jedi oblikovalo nekaj značilnih jedi povezanih s tradicionalnim načinom kmetovanja. Med najbolj prepoznavne sodi Kranjska klobasa, ki jo izdeluje tudi nekaj uveljavljenih kranjskih mesarjev in jih turisti lahko okusijo na svojem popotovanju skozi mesto. Scenosled programa izvedljivega takoj: POPOTOVANJE PO MESTU • Sprejem gostov; sprejme jih vodič in jih popelje na Slovenski trg, kjer se obiskovalci spoznajo z maketo, organizacijo in urbanizmom mesta. • Sprehod nadaljujejo do Maistrovega trga – tema slovenstvo skozi zgodbo generala in pesnika, sama zgodovina nastanka mesta in obzidja. • Nadaljevanje po Prešernovi ulici – Prešernova hiša z največjim slovenskim pesnikom (možna animacija) – utrjevanje slovenstva. • Glavni trg – Mestna hiša z Železno nitjo – vez z nastankom mesta in razvojem pokrajine, glavna atrakcija zgodnji srednjeveški nakit, Kostnica (memento mori), cerkev (kot najlepša gotska cerkev v Sloveniji), gledališče (Prešernov spomenik in Plečnik – veliki Slovenci v Kranju). • Grad Khiselstein – obrambni in grajski kompleks, razstava zibelka slovenstva in pogled v vrhunec mode l. 663 (pogled z muzeja, ogled razstave, degustacija). • Layerjeva hiša s Puharjem – pomembnost izuma fotografije na steklo, ki je omogočila razvoj portretne in v nadaljevanju modne fotografije, s slovenstvom povezana razstava Layerja – avtor slike »Podoba milostne matere božje« (olje na platno), možne animacije – fotografiranje v kostumu • Spust do Jelenovega klanca in vhod v rove (atrakcija tehniške dediščine), prehod do kanjona Kokre – Kranj – edino mesto z ohranjenim naravnim kanjonom - naravna dediščina. • Izhod na Sejmišču (nahajališče mode). • Sprehod do Pirčeve barvarne (moda v času manufaktur), modni butiki – nova moda, Roženvenski klanec s Plečnikovim stopniščem (možna animacija) – stara mestna vrata. • Možnost sprehoda do Pungerta, oziroma vrnitev na Slovenski trg, lahko po Tavčarjevi (Mitnica, Stran 99 od 255 Bleiweis). - Atrakcije dragocen antičen nakit (ogled muzeja) France Prešeren – muzej, Prešernov gaj, gledališče, spomenik, Prešernov »smenj« Janez Puhar, Layerjeva hiša, izdelava svetlopisa (fotografija na steklo) Grad Khiselstein, mestno obzidje in obrambni stolpi (Škrlovec, Vovkov vrt) Pungert – mesto na pomolu kanjon Kokre rovi Kostnica, cerkev sv. Kancijana arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika Kje je začetek programa (začetek poti) Slovenski trg Kje je konec programa (zaključek poti) Slovenski trg Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Od 2 do 5 ur, vezano na zahtevnost in želje skupine Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - vodič hrana pijača vstopnine spominki fotografiranje uporaba kostuma možnost animacije gledališka ali lutkovna predstava ogled butikov z modnimi izdelki (zelo lepo, ....) Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Obleka in obutev, ki dovoljuje udobno hojo. Zemljevid – shematski izris poti Slovenski trg, Maistrov trg, Glavni trg, rovi, sejmišče Stran 100 od 255 Cena (za koliko udeležencev) Cena vključuje: vodenje 4 EUR/osebo rovi 3 EUR/osebo vstopnina 10 EUR/osebo barvarna 1 EUR/osebo Layerjerva hiša 1 EUR/osebo Degustacija 3 EUR/osebo (muzej) Spominek – fotografija na steklo ali obesek za ključe 1 EUR/osebo Fotografiranje v kostumu 10 EUR/osebo Animacija – dodatna ponudba 50-100 EUR na skupino Cena brez animacije je 10-25 EUR/osebo Organizator, nosilec programa Zavod za turizem Kranj Glavni trg 2 4000 Kranj Tel.: 00386 4 238 04 50 E-mail: info@tourism-kranj.si www.tourism-kranj.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) 1. Faza Potrebne investicije: - historični kostumi (4 kom – dva moška in dva ženska) - označevalne table - serija spominkov (replike različnih vrednosti, odtiski na različnih aplikacijah) - oblikovanje celostne grafične podobe produkta - kostum za fotografiranje (4 kom – dva moška in dva ženska) - priprava historičnega studia za fotografiranje 2. Faza Potrebne investicije: - priprava kratke humorne monoigre v slo, ang, eventualno nem in it jeziku - izdelava kostumov za monoigro - oblikovanje »uniform« v modrotisku za delavce v TIC-u in Gorenjskem muzeju, ki se ukvarjajo z vodenjem oziroma odpiranjem muzeja (moda manufaktur s sodobnim dizajnom) - izdelava predstavitvenega igrano-dokumentarnega filma z zgodbo od naselitev, mode, velikih Slovencev... (do 10 min) - povezava kokrške ploščadi pred rovi s kanjonom Kokre Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj oziroma aprila 2010, ko bo končana obnova Stran 101 od 255 gradu. Seveda je potrebno dodatno izobraziti vodnike in oblikovati serijo spominkov, ki se prodajajo na vseh ključnih točkah (muzej, TIC, druge trgovine s spominki). Druga faza je finančno bolj zahtevna, zahteva pa predvsem izbor skupine igralcev, ki bi pokrivale skupine in izdelavo oblačil, filma, kar je finančno zahteven projekt. Izvedba je torej odvisna od finančnih sredstev, ki bodo na voljo. Stran 102 od 255 2.3.11 Naklo – turistična identiteta, zgodba, programi 13. NAKLO TURISTIČNA IDENTITETA Iz vprašalnika in ponudbe je razvidno, da produkt, ki v svoji zasnovi obstaja, ponuja identiteto na podlagi zgodovinskega izročila rokovnjaštva. Ker v primerjavi s turistično razvitimi področji Gorenjske, Naklo ne more ponuditi primerljivih atrakcij, ima zgodba še toliko večji pomen. Vsled temu je slogan namerno provokativen in temelji na zgodbi, ki je izvedljiva. Etnografske posebnosti so tako smiselno zaobjete v nekaj intenzivnih doživljajskih ur. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Strateško je bistveno, da lepo pripravljen produkt intenzivno »stržimo« skozi prospekt Gorenjske in da je ikonografija rokovnjaškega kraja pripeljana do skrajnosti in takoj potegne obiskovalce v zgodbo. ATRAKCIJE Udin boršt je zaščiteno območje narave – ledenodobna terasa s kraškimi pojavi, izviri studencev, luknjami in jamami, šotnimi barji in okamnelimi mahovi. V preteklosti so tod hodili rokovnjači, ki so namesto vojaškega življenja raje izbrali življenje v skrivnih skupnostih. Do njihovih nekdanjih skrivališč vodi Rokovnjaška pot. ZGODBA Bodite rokovnjači vsaj za en dan (Become a brigand for a day) Le malo zgodb o slavnih razbojnikih lahko podoživite tako avtentično kot zgodbo o rokovnjačih v Naklem! Pri tem se nagledate lepega in zabavate. Nikoli ni prepozno da zamenjate poklic, vsaj za en dan. PROGRAMI – PRODUKTI Zaradi dobro pripravljenega predloga, opis produkta povzemamo po predlogu turističnih delavcev Naklega. Torej rokovnjači, so se zbirali v 1. polovici 19. stoletja v Udin borštu. Tu naj bi po zgodovinskem izročilu imeli svojo glavno postojanko. Med rokovnjače naj bi zahajali vojaški begunci, ki so se izogibali francoski vojski. Z leti pa naj bi se jim pridružilo tudi vse več domačih fantov, ki so tako ali drugače prišli v navzkriž z zakonom. Pri Vogvarju je živel Vogvarjev Andrej (Vogvarjeva hiša je do danes ohranila obliko iz časov rokovnjačev, danes pa je etnografski muzej z lepo etnografsko in čevljarsko zbirko, na podu pa je urejena manjša galerija z možnostjo hitre preureditve v predavalnico ali pa sobo za druženje). Andrej je bil obtožen, da je zanetil požar v Dupljanski graščini, leta 1932. Pogoltnil je zgornjo etažo graščine in 12 sosednjih hiš. V graščini je urejena slikarska galerija in muzej o zgodovini graščine, ki govori tudi o tem požaru. Dupljanci so takrat po tej nesreči, na mestu, kjer je požar ponehal, postavili kapelico. V Celovcu so kupili nov velik bronast zvon in ga obesili v novi župnijski cerkvi. Posvetili so ga sv. Vidu in sv. Florjanu. Ta zvon še danes lepo poje. Gre za najstarejši zvon iz Celovške livarne na Kranjskem, ki še vedno deluje. Stran 103 od 255 To so trije objekti, ki jih je v rokovnjaški zgodbi zanesljivo potrebno obiskati. Turistični delavci v Dupljah so po nekdanjih rokovnjaških poteh pripravili dobro označeno pešpot, ki nas popelje v osrčje Udin boršta. Oznake so lično oblikovane, naravne lesene kažipotne table, opremljene s silhueto krive jelke. Pri sami Krivi jelki je urejeno pokrito počivališče. Ob poti so obnovljena vsa znamenja, ki so se ohranila v tistih časih. Ustaviti se je potrebno tudi v podružni cerkvi sv. Mihaela. Gre za staro gotsko cerkev iz začetka 13. stoletja, ki je bila do danes večkrat prezidana in obnovljena. Danes je to lepo obnovljena gotska cerkev z enimi najlepših gotskih oltarjev v Sloveniji. Osnova je vsekakor knjiga Dupljanskega župnika Petra Bohinjca z naslovom »Pod krivo jelko«. Ta knjiga je osnova za potovanje. Ob ogledih znamenitosti in posebnosti vasi, se lahko gostom predstavi naše kraje in našo zgodovino. Obisk se lahko združi z obiskom Biotehniškega centra v Strahinju, kjer se ljudje lahko pozabavajo tudi s konji in podobnimi doživetji. PROGRAM Bodite rokovnjači vsaj za en dan Peš in s kolesom do Krive jelke Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Obiščite Rokovnjaško pot v krajinskem parku Udin Boršt Kratek opis vsebine programa Naklo je položeno v okolje, ki ga krasijo temni gozdovi, zeleni travniki, zorana polja, s cvetjem okrašeni domovi, cerkve z lepimi umetniškimi stvaritvami in ne nazadnje kar nekaj naravnih posebnosti. Ko zavrtimo kolo časa nazaj in se ustavimo v 19. stoletju pri letnici 1853, ugotovimo, da so v času francoske oblasti pri nas, pohajali po teh krajih vojaški begunci in dezerterji, ki jim ni dišala vojaška služba (takrat je trajala 7 ali celo 14 let) in so se imenovali – rokovnjači. Pobegnili so v gozdove, kjer so živeli v trdno urejeni skupnosti. Središče rokovnjaškega gibanja je bilo v težko dostopnih gorah nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, torej na meji med tedanjo Kranjsko, Štajersko in Koroško. Rokovnjaštvo je bilo pravzaprav oblika razbojništva, saj rokovnjači niso imeli stalnih dohodkov. Niso kmetovali, niti niso delali kako drugače, zato so bili odvisni od lastne iznajdljivosti. Nekaj hrane in denarja so dobili od sorodnikov in znancev, večinoma pa so kradli po vaseh. Ljudje so se rokovnjačev bali, včasih pa so se z njimi tudi spopadli. Močno središče rokovnjaškega gibanja je bilo tudi v Udin borštu, blizu Naklega. Tu začnemo našo malo neobičajno in za slovenski prostor izjemno zanimivo Rokovnjaško pot proti znameniti Krivi jelki. Zapustiti moramo naše stoletje in se preseliti daleč nazaj, v čas francoske oblasti pri nas in tja do leta 1853.... Zbirališče rokovnjačev je bilo pod Krivo jelko. Skupnost so sestavljali vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Mnogo privržencev so imeli v bližnjih mestih, trgih in vaseh. Rokovnjaško gibanje v zgodovini zasledimo v treh večjih valovih. Pojavi se v 18. stoletju. Prvi val je trajal do konca francoske okupacije (l. 1813), drugi med leti 1825 in 1843 (v tem času so bili v Udin borštu znani rokovnjači Veliki Groga, Dimež in Črni Jurij), tretje obdobje pa je bilo med leti 1848 in 1853, ko je rokovnjače dokončno uničila avstrijska vojska. Takrat so v državi uvedli dobro organizirano orožništvo (danes policija), ki je uvedlo red in mir. Mogoče ne boste verjeli, ampak simbol dupljanskih rokovnjačev je bila »v brinovem dimu posušena otroška roka«. Rokovnjači so se sporazumevali s posebnim jezikom - rokovnjaščino. Kot primer navajamo pesmico, ki vabi rokovnjače na veselico: Stran 104 od 255 Halo, na finfranje! Šranci, golcovno prtragajte! Makarone bomo pahal, z judovno zamahnene. Prevod: Halo, na veselico! Otroci, drv prinesite! Žgance bomo kuhali, s slanino zabeljene. Udin Boršt Je ledenodobna zakrasela konglomeratna terasa, debela od 10 do 15 metrov, med Kranjem, Tržičem in Naklem. Polna je kraških pojavov kot so vrtače, kraške jame, brezna in ponori. Na stiku kamnin pa izvirajo številni studenci. Med njimi so najbolj znani izviri v vodnih jamah Velika Lebinica, Mala Lebinica, Arneševa luknja z dvema dvoranama in kapniki, Dupulnek ali jama pri Zadragi ter Dacarjevo in Hišarjevo brezno. Severno od ceste Kokrica – Naklo uspevata v zamočvirjenih izvirih med šotnim mahom rosika (Drosera rotundifolia) in mrzličnik (Menyanthes trifoliat). Med drevesne naravne vrednote spadajo rdeči bor in skupina hrastov ob cesti Novaki – Senično, lipa v Žiganji vasi ter nekdanji gozdni rezervat Kriva jelka. Po Udin borštu in okolici vabita krajša (1.30 ure) in daljša (3 ure) pešpot, poimenovani »V objemu narave in tradicije«, ki ju je speljalo lokalno Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko. Pod krivo jelko Kriva jelka je predel gozda v Udin borštu, ki ga je lokalno Kulturno turistično društvo z istim imenom (KTD Pod krivo jelko Duplje) uredilo leta 1998. Takrat so posadili jelko, ki nadomešča nekdanjo krivo jelko, okoli katere so se zbirali rokovnjači (po večini vojaški dezerterji), ki so prebivali in se klatili po Udin borštu v letih od 1825 do 1853. Le-te omenja tudi pisatelj in publicist, ter zadnjih šest let župnik v Dupljah Peter Bohinc, v zgodovinski povesti "Pod krivo jelko". Tako je naslov povesti o rokovnjačih postal tudi ime lokalnega Kulturno turističnega društva in priljubljene pohodniške točke v osrčju Udin boršta. Danes je prostor urejen s klopmi, otroškimi igrali in odprto lopo, ki nudi zavetje pohodnikom, ki prihajajo sem od blizu in daleč. Cerkev na Taboru Danes Tabor predstavlja božjepotno cerkev, kjer so snemali francoski film Umik Napoleona čez Alpe in avstrijsko-italijanski film Sveta noč, blažena noč. Cerkev sv. Petra v Naklem z izjemno lepim križevim potom Cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah Posvečena je svetemu Mihaelu in stoji tik ob Udin borštu pod Gradiščem. Krasijo jo trije zlati oltarji, posebno lep je glavni iz leta 1676, narejen v klasičnem baročnem stilu ter zaščiten kot kulturnozgodovinski spomenik. Posebnost cerkve so postaje križevega pota, ki so slikane na steklo. Vogvarjeva hiša Čez dvesto let stara stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem se je ohranila skoraj nespremenjena in je od leta 1985 razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik. V njej je danes etnografski muzej z lepo etnografsko in čevljarsko zbirko, na podu pa je urejena manjša galerija z možnostjo hitre preureditve v predavalnico ali pa sobo za druženje. Pri Vogvarju je živel Vogvarjev Andrej, ki je bil obtožen, da je zanetil požar v Dupljanski graščini, leta 1932. Pogoltnil je zgornjo etažo graščine in 12 sosednjih hiš. Arneževa luknja Jamo je poznal že Valvasor in jo je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske imenoval “Felsen - Grotte bei Duplach”(1689). Za svoje skrivališče so jo uporabljali že rokovnjači. Pot skozi jamo poteka po vodnem rovu, zato so ob obisku priporočljivi visoki škornji. Nima veličastnih dvoran in kapnikov, ki bi jemali dih obiskovalcem; nekaj manjših dvoran je skromno okrašenih z majhnimi kapniki, zavesicami in lepo belo zasiganimi stenami.. Dupljanska graščina V Sp. Dupljah stoji graščina, ki so jo na tem mestu zgradili že v 13. stoletju Dupljanski vitezi. Skozi stoletja je večkrat zamenjala lastnika. Iz 17. stoletja je v njej ohranjen Valvazorjev bakrorez graščine. Leta 1759 je umrl zadnji pomembni lastnik in takrat so popisali vse prostore in tako zapustili dokument, kako je bila zgrajena. Stran 105 od 255 V graščini je urejena slikarska galerija in muzej o zgodovini graščine, ki govori tudi o znamenitem požaru, ki ga je zanetil Vogvar. Dupljanci so takrat po tej nesreči na mestu, kjer je požar ponehal, postavili kapelico. V Celovcu so kupili nov veliki bronasti zvon in ga obesili v novi župnijski cerkvi. Posvetili so ga sv. Vidu in sv. Florjanu. Ta zvon še danes lepo poje. Gre za najstarejši zvon iz Celovške livarne na Kranjskem, ki še vedno deluje. Scenosled: KROŽNA POT KRIVA JELKA Do Krive jelke vodi na novo urejena in označena krožna pohodna pot, ki se prične in konča pri kmetiji Trnovc. Pot ne zahteva posebne pripravljenosti in je primerna v vseh letnih časih. Je dobro označena, zato se obiskovalcem ni treba bati, da bodo zašli, kajti Udin boršt je znan po tem, da se v njem izgubijo celo domačini. Celotno pot prehodimo v treh urah zmerne hoje. Ker je pot krožna, je možnih izhodišč več: turistična kmetija Trnovc, avtobusna postaja v Zadragi ali pa vaško jedro v Spodnjih Dupljah z Dupljansko graščino in Vogvarjevo hišo. Po poti pa se lahko odpravite tudi s kolesom. Oktobra 2008 je KTD Pod krivo jelko Duplje izdalo lično zloženko z zemljevidom in opisom poti. Dobite jo lahko pri turistični kmetiji Trnovc ali v Dupljanski graščini. Atrakcije - Udin boršt Kriva jelka Dupljanska graščina Voglarjeva hiša Turistična kmetija Trnovc Kje je začetek programa (začetek poti) Turistična kmetija Trnovc, ali kjerkoli drugje znotraj poti Kje je konec programa (zaključek poti) Turistična kmetija Trnovc, ali kjerkoli drugje znotraj poti Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) 3 ure Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Hojo po zelo lepi pokrajini in uživanje v turističnih posebnostih ob poti. Del poti, ki ga je mogoče prekolesariti: Zadraga – Žiganja vas – Udin Boršt – Zg. Duplje Zg. Duplje – Kriva jelka Stran 106 od 255 Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Primerna pohodna obleka ali oprema za kolesarjenje s čelado Zemljevid – shematski izris poti Žiganja vas, Kriva jelka, Spodnje Duplje, kmetija Trnovc Cena (za koliko udeležencev) Sprehod ali vožnja s kolesom po obstoječi poti je brezplačna. Organizator Skrbnik poti: TD Naklo Kranjska cesta 2 4202 Naklo Tel./Faks.: 00386 4 257 70 51 00386 4 257 70 50 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Že obstaja Stran 107 od 255 2.3.12 Šenčur – turistična identiteta, zgodba, programi 14. ŠENČUR TURISTIČNA IDENTITETA Turistična identiteta Šenčurja skozi medijske objave in konec koncev skozi spomenik, temelji na krompirju, kot izpričano kakovostno dobrino. To je za tujega turista prav gotovo zanimivost, saj je spomenik krompirju svetovna posebnost. Drugi del identitete pa je tipična Gorenjska urejenost kraja in tretji, Trbojsko jezero s 140 vrstami ptic. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Vzpostaviti je potrebno spomenik krompirju kot zanimivost, ki jo je ob poti kamorkoli že nujno videti. Zato je seveda potrebno postaviti jasne označbe z najbolj prometnih cest. Seveda bi morala obstajati možnost, da se krompir kot kultna kulturna rastlina lahko kupi in je v obliki tradicionalne jedi; godle s krompirjem v oblicah. Torej je bistvo tega dela strategije odvrniti turista iz začrtane poti, da se ustavi in ogleda nenavadni spomenik, ostane na obedu in potešen nadaljuje pot. Zelo zanimivo bi bilo ustvariti Trbojsko jezero kot elitno ornitološko atrakcijo najbližje velikim urbanim središčem. Zato pa je potrebno vzpostaviti povsem nov projekt, z domišljeno izvedenimi opazovališči in strokovnim vodenjem. Verjamemo, da bi se veliko turistov, predvsem angleških, ki so znani ljubitelji ornitologije, radi udeležili takega vodenega ogleda in ga tudi plačali. ATRAKCIJE OKREPITE SE Z GODLO IN OBIŠČITE PTICE Na ravnici krompirjevih njiv lahko pozimi doživite kak Dan godle – posebne tradicionalne šenčurske jedi, ki se seveda je skupaj s krompirjem v oblicah. Moč, ki vam jo da, lahko uporabite za pot do Trbojskega jezera, ob katerem gnezdi kar 140 vrst ptic! ZGODBA Sreča je imeti krompir (Luck means having potatoes) Če ti na Gorenjskem nekdo reče, da imaš krompir, pomeni, da imaš srečo. V Šenčurju, lepem in urejenem mestecu sredi Gorenjske ravnine stoji spomenik krompirju. Če vas zanima kaj ima pri tem avstrijska cesarica Marija Terezija, morate to slišati prav v tem kraju, sredi neskončnih njiv krompirja. PROGRAM Sreča je imeti krompir S kolesom po deželici krompirja Stran 108 od 255 Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Vodeno kolesarjenje med etnološkimi posebnostmi do podeželskih dobrot in ptic. OPIS VSEBINA PROGRAMA,ki se nanaša na zgodbo (ki opisuje celotno doživetje, upoštevajte zgodbo) Gorenjsko so do konca 18. stoletja redno pestile hude lakote, saj zaradi naravnih danosti ni imela pogojev, da bi nasitila vse bolj naraščajoče prebivalstvo. Leta 1767 pa je Marija Terezija s posebnim ukazom zapovedala sajenje nove, bolj produktivne hranilne rastline - krompirja - in jo spodbujala z denarnimi nagradami. Pridelavo je s posebnim razglasom v slovenščini spodbujal tudi njen naslednik Jožef II in po začetnem velikem odporu, se je do sredine 19. stoletja krompir razširil po vsej Kranjski in postal široko razširjen ''kruh ubogih''. Zaradi visoke hranilne vrednosti je odpravil lakoto pa tudi skorbut, saj poleg številnih mineralov vsebuje vitamin C. Okolica Šenčurja je bila poleg Sorškega polja še posebno znana po zelo kvalitetnem krompirju. Po 2. svetovni vojni predvsem po semenskem, tako je pridelava krompirja prevladala po vsej občini in je tu deloval Center za krompir pri KŽK Kranj (do l. 1993), ki je s semenskim krompirjem oskrboval celotno tedanjo Jugoslavijo. ''Šenčurski krompir'' je bil široko priznan, območje pa znano kot ''krompirjeva deželica''. Šenčurjani so dobro izkoristili cvetočo pridelavo in prodajo krompirja in s tem je povezana tudi njihova podjetnost oziroma razvoj zelo uspešne podjetniške dejavnosti v občini. Krompir je znan tudi v ljudskem zdravilstvu, zelo bogata je njegova kulinarika (pražen krompir, krompirjev kruh), iz njega izrezljane in zakopane figurice imajo magično moč, z njim pa so povezani izreki in navade (imeti krompir-imeti srečo, krompirjeve počitnice-čas, ko so otroci pomagali na njivah, krompir kot ''sredstvo'' za izognitev šole). Šenčurjani so v zahvalo Mariji Tereziji, ki je prinesla krompir k njim in s tem sprožila razvoj celotne občine vse do danes, leta 2008 postavili spomenik Mariji Tereziji. Na rojstni dan krompirja (13. junij) od leta 2008 organizirajo Praznik krompirja s prikazom kmečkih orodij ter tekmovanjem ekip v pripravi najboljšega praženega krompirja. V povezavi z nekdanjim težkim kmečkim življenjem (še zlasti pred krompirjem) in uporabo vseh dostopnih pridelkov, sta tudi 2 kulinarični posebnosti: šenčurska godla (juha iz ostankov mase za krvavice, riža) in budla (kruh, slanina, jajca pečena v črevu). Poznani pa so tudi godlarji, ki v svojih maskah že 20 let organizirajo znani pustni sprevod po središču Šenčurja z maskami na aktualno politično, kulturno, ...dogajanje. Povezano z ravninsko lego, ki ima sicer težko kmetijsko zemljo, so možnosti za prijetno družinsko kolesarjenje od vasic do vasic. V povezavi s tem je tudi poplavljanje potoka Olševnica in nekdanjega jezera v središču Šenčurja, zaradi središčne lege v pokrajini pa je Trbojsko jezero (nastalo zaradi HE Mavčiče) v južnem delu, postalo največje ''ptičje letališče'' na Gorenjskem (cca. 140 vrst ptic). Kraj je znan po dobrih gostilnah, med njimi najbolj znana Gostilna Ančka, kjer že desetletja slovijo po najboljših štrukljih na Gorenjskem. 1. FAZA (program lahko začnemo izvajati že takoj) Program se začne na trgu pred cerkvijo Sv. Jurija v središču, kjer obiskovalca na kratko seznani z geografijo in zgodovino območja Šenčurja (jezerce v središču vasi, rimska vila-sarkofag). Narava in zgodovina, ki sta močno vplivali na začetek pridelave krompirja. Nato se sprehodi do spomenika Mariji Tereziji s krompirjem, kjer vodnik v dialogu z godlarjem, obiskovalca seznani o gospodarskem pomenu krompirja ter njegovi vlogi proti lakoti pa tudi o njegovih manj resnih plateh (o zdravilni in magični moči, pa kako so jih otroci izkoriščali za ''bolezni'', kdo je imel zaradi krompirja v zgodovini največji ''krompir'') Pomen in vsestranskost krompirja. Stran 109 od 255 Na drugi strani ceste je etnološki spomenik Bvagneča hiša - obiskovalec na njenem primeru zve o podeželski etnološki in kmečki tradiciji v občini Šenčur, na dvorišču postrežejo z nekaterimi krompirjevimi dobrotami (vsaj krompirjev kruh). Spoznajmo nekdanje življenje v »Krompirjevi deželici« in krompirjeve dobrote iz najboljšega, Šenčurskega krompirja. Nato se obiskovalci s kolesom odpeljejo do dvojne cerkve sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim zvonikom), kjer si ogledajo ter potegnejo za zvon, da bodo imeli v prihodnje ''krompir''. V preteklosti so ljudje hodili v cerkev v veliki meri zato, da bi si izprosili naklonjenost ''višjih sil'' pri bogatem pridelku. Kako do »krompirja« v življenju in pridelkih. Sledi kolesarjenje do nasada jagod Planjava, kjer si udeleženci kupijo ali si sami naberejo sladkih jagod, vzgajanih na sonaravni integriran način. Sledi kolesarjenje po prijetni kmetijsko-gozdni podeželski pokrajini, kjer se je brez napora možno predajati uživanju okolice. Po 20 min vožnje prispemo do lončarskega ateljeja Barbare Štembergar Zupan (Voklo), ki že več let organizira mednarodne lončarske kolonije. Spoznamo raznolike tehnike izdelovanja lončarskih tehnik, po katerih je ta delavnica med vodilnimi v Sloveniji. Ob koncu dobi manjši izdelek, spominek iz lončevine. Na poti obiščemo Gostaško hišo - Štekmanova hiša (Voglje) - obiskovalci si ogledajo zunanjost in po možnosti notranjost prebivališča revnejših kmetovalcev na tem območju. Kako so živeli nekdaj kmetovalci v Šenčurskem koncu (in osrednji Gorenjski), preden jih je krompir obogatel. Na poti proti Prebačevem oziroma reki Savi, se ustavijo še pri enem od številnih pridelovalcev krompirja, kjer se seznanijo s posebnostmi sodobne pridelave, pa tudi dobijo vsak svoj krompir, da si izrezljajo magično figurico, ki jo pozneje za ''srečo'' zakopljejo. Spoznajo različne vraže in čudežne moči krompirja – vse nadnaravne moči krompirja. V Prebačevem ob tamkajšnji vodni akumulaciji obiščemo Novakov mlin, ki je edini še delujoči od nekdanjih 11 mlinov med Kranjem in Medvodami pa tudi eden zelo redkih na Gorenjskem. Nekdaj je bilo mlinarstvo ter prevozi čez reko zelo razširjena obrt na območju Šenčurja, na rekah Sava in Kokra. Tu si lahko kupijo moko (pšenično, koruzno, ajdovo) iz katere je tudi krompirjev kruh najboljši. S kolesom se nato odpeljejo mimo Žerjavke do Trbojskega jezera. Jezero z velikostjo 1 km², je zaradi svoje lege na poti med Jadranskim morjem in Alpami oziroma Srednjo Evropo, najpomembnejše prezimovališče oziroma gnezdišče ptic na Gorenjskem. Obisk si obogatimo z opazovanjem ptic (s posebnimi daljnogledi in spektivi) ter čolnarskim obiskom soteske Zarice, najnižjega rastišča ogrožene planike v Sloveniji. Nato si privoščimo sadno kupo ali ledeno kavo po kateri je znana kavarna s teraso ob jezeru. Izlet je možno zaključiti ob jezeru ali pa povratek do Šenčurja, kjer si v gostilni Pri Ančki zasluženo privoščimo najboljše štruklje na Gorenjskem. 2. FAZA (potrebne so investicije – program je planiran za izvedbo v prihodnosti) Program se začne na trgu pred cerkvijo Sv. Jurija v središču, kjer obiskovalca na kratko seznani z geografijo in zgodovino območja Šenčurja (jezerce v središču vasi, rimska vila-sarkofag). Narava in zgodovina, ki sta močno vplivali na začetek pridelave krompirja. Nato se sprehodi do spomenika Mariji Tereziji s krompirjem, kjer v dialogu Marija Terezija in godlar obiskovalca seznanita o gospodarskem pomenu krompirja ter njegovi vlogi proti lakoti pa tudi o njegovih manj resnih plateh (o zdravilni in magični moči, pa kako so jih otroci izkoriščali za ''bolezni'', kdo je imel zaradi krompirja v zgodovini največji ''krompir''). Pomen in vsestranskost krompirja. Na drugi strani ceste je etnološki spomenik Bvagneča hiša - obiskovalec z ogledom hiše in obiskom urejene stalne razstave v njej (pridelava, kulinarika, ogled priprave jedi), zve o podeželski etnološki in kmečki tradiciji v občini Šenčur, na dvorišču postrežejo z nekaterimi krompirjevimi dobrotami (vsaj krompirjev kruh). Spoznajmo nekdanje življenje v »Krompirjevi deželici« in krompirjeve dobrote iz Stran 110 od 255 najboljšega, Šenčurskega krompirja. Nato se obiskovalci s kolesom odpeljejo do dvojne cerkve sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim zvonikom), kjer si ogledajo ter potegnejo za zvon, da bodo imeli v prihodnje ''krompir''. V preteklosti so ljudje hodili v cerkev v veliki meri zato, da bi si izprosili naklonjenost ''višjih sil'' pri bogatem pridelku. Kako do »krompirja« v življenju in pridelkih. Sledi kolesarjenje do nasada jagod Planjava, kjer si udeleženci kupijo ali si sami naberejo sladkih jagod, vzgajanih na sonaravni integriran način. Sledi kolesarjenje po prijetni kmetijsko-gozdni podeželski pokrajini, kjer se je brez napora možno predajati uživanju okolice. Po 20 min vožnje prispemo do lončarskega ateljeja Barbare Štembergar Zupan (Voklo), ki že več let organizira mednarodne lončarske kolonije. Spoznamo raznolike tehnike izdelovanja lončarskih tehnik po katerih je ta delavnica med vodilnimi v Sloveniji. Obiskovalec dobi manjši izdelek, spominek iz lončevine. Na poti obiščemo Gostaško hišo - Štekmanova hiša (Voglje) - obiskovalci si z razlago originalno oblečenega gostača in skozi njegovo zgodbo ogledajo zunanjost in notranjost prebivališča revnejših kmetovalcev na tem območju. Kako so živeli nekdaj kmetovalci v Šenčurskem koncu (in osrednji Gorenjski), preden jih je krompir obogatel. Na poti proti Prebačevem oziroma reki Savi se ustavijo še pri enem od številnih pridelovalcev krompirja, kjer se seznanijo s posebnostmi sodobne pridelave pa tudi dobijo vsak svoj krompir, da si izrezljajo magično figurico, ki jo pozneje za ''srečo'' zakopljejo. Spoznajo različne vraže in čudežne moči krompirja vse nadnaravne moči krompirja. V Prebačevem ob akumulaciji Prebačevo, obiščejo Novakov mlin, ki je edini še delujoči od nekdanjih 11 mlinov med Kranjem in Medvodami pa tudi eden zelo redkih na Gorenjskem. Nekdaj je bilo mlinarstvo ter prevozi čez reko zelo razširjena obrt na območju Šenčurja, na rekah Sava in Kokra. Tu si lahko kupijo moko (pšenično, koruzno, ajdovo) iz katere je tudi krompirjev kruh najboljši. Namesto po kopenski poti, udeleženci naložijo kolesa na manjšo ladjico in se skozi sotesko Zarica, najnižje rastišče ogrožene planike v Sloveniji, zapeljejo do Trbojskega jezera. Jezero z velikostjo 1 km², je zaradi svoje lege na poti med Jadranskim morjem in Alpami oziroma Srednjo Evropo, najpomembnejše prezimovališče oziroma gnezdišče ptic na Gorenjskem. Obisk izvedemo z opazovanjem ptic (s posebnimi daljnogledi in spektivi) z ladjice ter si privoščimo sadno kupo ali ledeno kavo v kavarni s terase s pogledom na jezero. Izlet je možno zaključiti ob jezeru ali pa povratek do Šenčurja, kjer si v gostilni Pri Ančki zasluženo privoščimo najboljše štruklje na Gorenjskem. Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah - spomenik Mariji Tereziji s krompirjem Bvagneča hiša dvojna cerkev sv. Radegunde in sv. Katarine (s skupnim zvonikom) Gostaška hiša - Štekmanova hiša (Voglje) nasad jagod Planjava Novakov mlin (edini še delujoči med Kranjem in Medvodami) Lončarski atelje Barbare Štembergar Zupan Trbojsko jezero z opazovanjem ptic ter obiskom soteske Zarice, najnižjega rastišča planike v Sloveniji Kje je začetek programa (začetek poti) pred cerkvijo Sv. Jurija v središču Šenčurja (v bližini spomenika Mariji Tereziji) Stran 111 od 255 Kje je konec programa (zaključek poti) - pred cerkvijo Sv. Jurija v središču Šenčurja (v bližini spomenika Mariji Tereziji) oziroma v gostilni Pri Ančki na terasi nad Trbojskim jezerom (v primeru popoldanske izvedbe ali izvedbe brez kosila) Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) - celoten program brez kosila (s kolesom) – 4,5 ure celoten program s kosilom (s kolesom) – 5,5 ur program brez cerkev v Srednji vasi in brez kosila - 4 ure program brez cerkev v Srednji vasi in s kosilom - 5 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - organizacijo in vodenje ogled lončarskega ateljeja in priložnostni manjši lončarski izdelek izposoja kolesa (po želji - trenutno je potrebna izvedba s kolesi obiskovalcev) lonček jagod pokušino krompirjevih dobrot kosilo (po želji) sadna kupa ali ledena kava ob Trbojskem jezeru izdelavo ''magičnega'' krompirja ogled Trbojskega jezera in soteske Zarica s čolnom in daljnogledi/spektivi Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo ter zaradi kolesarskega ogleda kolo in varnostna čelada + košarica ali nahrbtnik za morebiten nakup izdelkov (lončarski izdelki, moka, jagode) Zemljevid – shematski izris poti ali naštejte pomembne točke kraje, atrakcije, kjer se ustavimo) Opcija 1: Šenčur - Planjava - Prebačevo - Voklo - Voglje - Trboje - Šenčur Opcija 2: Šenčur - Srednja vas - Planjava - Prebačevo - Voklo - Voglje - Trboje - Šenčur Cena (za koliko udeležencev) Cena za skupino 10 udeležencev: - cel program s kosilom – 34 EUR/osebo - cel program brez kosila – 26 EUR/osebo Cena za skupino 15 udeležencev: - cel program s kosilom – 31 EUR/osebo - cel program brez kosila – 23 EUR/osebo Organizator, nosilec programa Turistično društvo Šenčur Pipanova cesta 1 4208 Šenčur 00386 4 251 19 23 00386 41 347 284 Stran 112 od 255 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta–programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Potrebne investicije - usmerjevalne table, table z zemljevidom trase ter počivališča ob kolesarski trasi (bo izvedeno v letu 2010 v okviru projekta Brezmejna doživetja narave) - večji čoln za vožnjo po Trbojskem jezeru (bo izvedeno v letu 2010 v okviru projekta Brezmejna doživetja narave) - kolesa s potrebno opremo (varnostne čelade) za izvedbo programa - priložnostni spominki na tematiko krompirja (za sedaj možno rešiti z nakupom kilograma krompirja, iz katerega obiskovalci izdolbejo magično figurico in jo zakopljejo) - nakup kostumov s katerimi se predstavljajo vodniki na različnih točkah (Marija Terezija, gostač...) - ureditev stalne etnološke interpretacijske razstave, kulinarične in druge opreme na temo Življenja s krompirjem v Bvagneči hiši (predstavljena orodja, predstavljene in interpretirane jedi, predstavljene resne in manj resne plati pridelave in uživanja krompirja) - Ureditev interpretacijskih tabel na nekaterih točkah (Štekmanova hiša, ena ali več krompirjevih kmetij, Novakov mlin...) Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj, potrebno je le »doizobraziti« turistične vodnike in izvesti nekaj dogovorov in uskladitev z lastniki. Izpeljava investicij potrebnih za vzpostavitev celotnega programa bo delno možna v okviru projekta Brezmejna doživetja narave v letu 2010, ostalo pa je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev oziroma uspešnosti na drugih projektih. Stran 113 od 255 2.3.13 Preddvor – turistična identiteta, zgodba, programi 15. PREDDVOR TURISTIČNA IDENTITETA Preddvor s svojo mirno in hkrati atraktivno naravno podobo človeku ponuja lagodno uživanje v naravi brez pretirane dejavnosti in tako kot je včasih uživala v naravi Josipina Turnograjska, ki je s svojo romantično življenjsko zgodbo sestavni del identitete Preddvora. Preddvor ponuja eleganten, miren in užitka poln način sprostitve kot je včasih pristno uživala gospoda, le streljaj stran od velikih urbanih centrov. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI V centru Preddvora je potrebno jasno določiti poti, ki določajo tipe sprostitve. Urediti status gradu v katerem je živela Josipina in urediti ostalo logistiko, ki je potrebna za izpeljavo spodaj opisanega produkta. Preddvoru je potrebno dodati vtis kraja romantične kulture v povezavi s Josipino Turnograjsko. Zato predlagamo večere samospevov z znanimi pianisti in opernimi pevkami. Popoldanske čajanke ob lahkotnih klavirskih koncertih. ATRAKCIJE • • • • GRAD TURN: domovanje prve slovenske pesnice in pisateljice Josipine Turnograjske s spominsko sobo, spomenikom in obnovljeno senčnico nad gradom; v bližini so še grad Dvor, grad Hrib in razvaline Pustega ali Novega gradu. JEZERO ČRNAVA: po temno zeleni gladini poleti vozijo čolni, ob obrežjih se zadržujejo ribiči, pozimi na zaledeneli površini drsalci. POROČNI DREVORED: pod prepletenimi krošnjami jesenov se sprehodijo mladoporočenci; prepletena drevesa jim po legendarni ljubezenski zgodbi obljubljajo 50 let zvestobe. HUDIČEV BORŠT: gozdna zaplata, ki jo je po legendi sam hudič znosil na sicer ogolelo pobočje Zaplate - hribovja s pohodniškimi potmi in z vzletišči za jadralne padalce. ZGODBA Dvor mirne narave (Court of peaceful nature) Zgodba o Preddvoru je zgodba o štirih dvorcih in romantična zgodba o mladi, lepi pesnici Josipini Turnograjski. Iz hrupa meščanskih salonov se je umaknila v ta prekrasen dvor mirne narave, v tedaj mondeni Preddvor. Sprehodite se z njo po tihih poteh v vznožju mogočnih gora, preživite dan z njo ob temno zelenem jezeru in brez zadrege sprejmite povabilo na čaj. PROGRAMI – PRODUKTI Za razliko od ostalih turističnih območji, je produkt mnogo bolj segmentiran in pušča prosto pot obiskovalcu. Ta se odloča za tematske poti in način sproščanja. Tako produkt »dvor mirne narave« označujejo trije samostojni podprodukti. Prvi je »Ko nam drevesa šepetajo«, ki zajema gozdno pot mimo izbranih dreves, ki so označena tako, da vsaka od njih pripoveduje svojo zgodbo in se ne predstavlja zgolj z latinskim imenom. Na poti obstajajo meditativne točke z ustreznimi navodili. Stran 114 od 255 Drugi ima naslov »Skrivnosti globoko zelene (seacret of deep green)«. Ta ponuja lahkotno veslanje po jezeru globoko zelene barve z izrazito veduto Storžiča v ozadju. Tretja pot se imenuje »Josipina danes sprejema«. Pot nas s kočijo pelje po gradovih, kjer nas sprejme Josipina, ki nam ponudi svojo značilno pijačo. V gradu jemo njen specifični obed ob spremljavi klavirja. Gre za vrhunsko kulinarično ponudbo ob primerni glasbi. Ogledamo si tudi spominsko sobo Josipine Turnograjske. Spominki so odlomki pisem, ki jih je pisala, in skodelice, identične tistim, iz katerih je pila sama. PROGRAM Dvor mirne narave Court of peaceful nature Urice z Josipino Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Povabite se na sprejem k prvi slovenski pisateljici, skladateljici in pesnici Josipini Turnograjski Kratek opis vsebine programa Preddvor, ki se ponaša s kar štirimi dvorci, je prepoznan po umetnem jezeru Črnava in iz preteklosti znan kot klimatsko zdravilišče in letovišče, je idealno izhodišče planinskih tur na okoliške gorske vrhove, ki Preddvoru nadevajo še posebej romantični videz, je kraj, kamor ljudje tudi danes radi prihajajo zaradi bližine narave. Romantika narave pa se v Preddvoru plemeniti še z romantiko preteklega časa 19. stoletja, ki ga je močno zaznamovala Josipina (Urbančič) Turnograjska (9.7.1833 – 1.6.1854). Njeno prijateljstvo s Primicovo Julijo (pesniška muza Franceta Prešerna), ki je prihajala v Preddvor zaradi mondenosti kraja, in Josipinina zavezanost naravi, kljub temu, da je v tistem času tudi v našem prostoru (tako kot v Franciji in Angliji) nastajal meščanski salonski prostor, je Josipino postavljalo v poseben svet vrednot, odnosov in načina življenja. Namesto družabnega blišča je izbrala moč, mir in navdih narave. Josipina Turnograjska je prva slovenska pisateljica. Zavedna Slovenka, ustvarjalka (tudi skladateljica in pesnica), ki je umrla zelo mlada, stara 21 let. A kljub temu je bila nosilka močnih idej; takrat so bili narodi Evrope že nacionalno osveščeni, v našem prostoru pa se je šele začelo zavedanje tega pomena – o zedinjeni Sloveniji. Pri nas se je narod osveščal preko literature, zato je pomen Josipine Turnograjske toliko večji in toliko bolj pomemben. Josipina Turnograjska je v svojem kratkem življenjskem obdobju napisala 38 pripovednih del, edinstvenih po tematiki in načinu ubeseditve. Glasbeni strokovnjaki jo uvrščajo ob bok Ipavcem, a je umrla premlada, da bi razvila svoj talent. Bila je prva med damami, ki je stopila v izrazito moški svet; želela je vzpodbuditi tudi druge Slovenke, da bi ji sledile na literarni poti in kot zavedna Slovenka je pisala v slovenščini, kljub temu, da je bila izjemno izobražena in je obvladala tudi druge jezike. Od njenih pesmi so ohranjene zgolj tri: Zmeraj krasna je narava, Smreka in Noč na grobu. Predvsem prva ima v današnjem času, ko se znova vse bolj zavedamo pomembnosti in moči narave, zelo velik pomen in v turistični zgodbi Preddvora lahko predstavlja okvir, znotraj katerega se bo odvijal turistični program. Njena najpomembnejša dela, ki jih lahko uporabimo (poleg pesmi) tudi v turistični zgodbi: Stran 115 od 255 - Nedolžnost in sila; usodo Veronike Deseniške in celjskih grofov. Vilica – zgodba o dekletu iz meščanskih krogov, ki se ne more poročiti z revnim fantom. Rožmanova Lenčica, motiv ljudske pesmi, kjer se mlado dekle bori v vojsko. Preddvor lahko gradi svojo turistično zgodbo na dejstvih preteklosti: - - Mondenem letovišču in klimatskem zdravilišču Štirih dvorcih: • grad DVOR ali PREDDVOR (samostan, plemiško bivališče, senatorij, letovišče…). Danes je prazen. • grad HRIB ob jezeru Črnava, z nekdanjo poročno dvorano in znamenitim poročnim drevoredom, ki ob sprehodu skozenj obeta 50-letno zvestobo. • PUSTI ali NOVI GRAD, ki je bi ruševina že za časa Valvasorja. • Grad TURN – grajska posest, ki je nekoč obsegala 102 kmetiji in je bila konec 14. stoletja v posesti celjskih grofov. V 18. stoletju ga je kupil Martin Urbančič, ded Josipine Turnograjske – prve slovenske pisateljice! V gradu Turn oziroma v njegovi bližini, na prisotnost Josipine Turnograjske spominjajo: spominska soba v gradu, spomenik pred gradom, ter ob 150 obletnici njene smrti na pročelju gradu odkriti Josipinin doprsni kip in senčnica na hribu. Jezeru Črnava Gozdni učni poti na območju, ki je v preteklosti tvorilo grajski park, z mnogimi eksotičnimi drevesi in tudi orjaškimi sekvojami. Senčnici na vzpetini sredi gozda nad gradom Turn, v kateri je Josipina prebirala ljubezenska pisma, ki si jih je v mogočni korespondenci izmenjevala s svojim izvoljencem Lovrom Tomanom. Dejstva govorijo v prid zastavitve turističnega programa še posebej zanimivega za domače goste, saj je osrednji turistični atribut Preddvora Josipina Turnograjska; z njo pa stopajo na turistični oder: - prva slovenska pisateljica, skladateljica in pesnica - literarna dela izključno pisana v slovenskem jeziku - posebna vloga, moč, občudovanje in spoštovanje narave Priprava terja: - - - Ureditev sprehajalne poti do gradu Turn in do senčnice na bližnjem hribu. Določitev lokacije, kjer bi (ob lepem vremenu v naravi), sicer v gradu Turn, postregli lipov čaj (vezano na zasajene lipovce) in pecivo (grizljali sta ga Jospina in Julija, osebni prijateljici). Poskrbeti za ustrezne skodelice za čaj in prtičke. Poskrbeti za osebje, ki bo čaj postreglo; predlagam člane Folklorne skupine Preddvor (ti imajo tudi že ustrezna oblačila, poleg tega otroci v tej vlogi delujejo zelo simpatično). Ob čajanki organizirati kratko predstavo (10 min) iz naslova del Josipine (tudi v dogovoru s Folklorno skupino ali Turističnim društvom Preddvor; obleke so s tem že zagotovljene). Spremljevalka skupine mora biti Josipina osebno! Zato - postavitev koncepta za predstavitev lika Josipine; ji določiti igralski profil in skozi njen karakter in temperament podati sporočilo, ki ga želimo posredovati – slovenstvo, moč in vrednost pisane besede, milino narave, skrb za okolje… Scenarij zgodbe Obleka za Josipino Turnograjsko, ki bo sprejemala goste (skupine), individualni gostje bodo imeli možnost samostojnega sprehoda po označeni in z brošuro podprti poti. Pripravo spominkov: • zavitke lipovega čaja z napisom: »DARILO JOSIPINE TUROGRAJSKE, prve slovenske pisateljice!« • svitke (rolice) s printom njene pesmi »ZMERAJ KRASNA JE NARAVA« Vsak svitek bi bil zavezan z rdečo pentljo, simbolom ljubezni, izročili pa bi ga udeležencem izleta ob jezeru Črnava, kjer je še posebej lep razgled na pokrajino in gore v ozadju. Sodelovanje turističnega učitelja (coacha) za implementacijo scenarija v zgodbo in poduk vodičev Sodelovanje z dr. Miro Delavec, ki je svojo profesionalno pot posvetila raziskovanju življenja in poslanstva Josipine Turnograjske in iz tematike magistrirala in doktorirala; Josipino pa zelo rada tudi sama zaigra v vlogi vodičke (celo igralke). Scenosled: Stran 116 od 255 - - - Sprejem pred TIC-em v Preddvoru. Pot do jezera Črnava in program s prebiranjem pesmi »Zmeraj krasna je narava« in podaritvijo svitkov s pesmijo. Sprehod po zgornji poti nad jezerom Črnava, kjer bi nas pot vodila tudi po delu učne gozdne poti. Tam bi postali pod drevesi in prisluhnili govorici narave (vetru, tišini, pticam…); goste je na to potrebno posebej opozoriti!!! Po krajšem postanku nadaljevanje poti do Gradu Turn in ogled Josipinine spominske sobe, kipa in doprsnega kipa na pročelju gradu. Na tem mestu tudi prodaja spominkov: fotografije Josipine Turnograjske s seznamom njenih najpomembnejših del, skodelic za čaj z likom Josipine, svinčnikov, zvezkov z njenim likom in velikim rdečim srcem, ki simbolizira ljubezen (do slovenstva, do človeka in do narave; in nenazadnje je program namenjen predvsem Slovencem in še posebej šolarjem, dijakom, študentom, drugim interesnim skupinam in seniorjem, ki potujejo po Sloveniji na svojih številnih izletih). Izlet se na tem mestu lahko zaključi ali pa nadaljuje še z obiskom senčnice nad gradom (5 min). Lahko se (odvisno od vrste skupine) najprej obišče senčnico in potem izlet zaključi na gradu Turn. Atrakcije - sprejem in vodenje Josipine Turnograjske; njena pripoved, njen izraz ljubezni do narave, človeka in do Slovenije. jezero Črnava sprehod pod krošnjami dreves na gozdni učni poti Grad Turn in spominska soba Prebiranje pesmi posvečene naravi: »Zmeraj krasna je narava« Kje je začetek programa (začetek poti) TIC Preddvor Kje je konec programa (zaključek poti) Grad Turn Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) 1 do 2 uri; izvaja se lahko skozi celo leto! - Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) sprejem Josipine in vodenje skozi program čajanka darilo; svitek s pesmijo organizacija Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Stran 117 od 255 Odvisno od letnega časa, sicer pa lahka, športna obleka in obutev. Zemljevid – shematski izris poti TIC Preddvor, jezero Črnava, grad Turn Cena (za koliko udeležencev) 8 EUR/osebo (s spominkom, čajem in vodenjem z Josipino) Za šolske, dijaške, študentske in skupine seniorjev – popust! Organizator Zavod za turizem Preddvor Goričica 8 4205 Preddvor 00386 59 148 846 www.preddvor-tourism.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Skodelice za čaj, nabava čaja, svitki s pesmijo, rdeči trak za pentljo, obleka za Josipino, prospekti, scenarij, turistični coach – cca. 7500 EUR Brez spominkov za prodajo. Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 2 -3 mesece Stran 118 od 255 2.3.14 Tržič – turistična identiteta, zgodba, programi 16. TRŽIČ TURISTIČNA IDENTITETA Glede na to, da projekt naslavlja predvsem tuje goste, da čevljarska identiteta mesta s časom bledi in ker Dovžanova soteska s svojimi minerali privablja specifične goste, imamo izjemno priložnost ustvariti povsem novo, prepoznavno turistično identiteto kraja. Tako se nam kar sama ponuja zgodba o avstrijskem maršalu Radetzkem, katerega slavno koračnico poslušamo ob vsakoletnem novoletnem koncertu dunajskih filharmonikov. Tako Radetzkega pozna ves svet in če vzamemo v obzir, da je bil Radetzkemu Tržič tako všeč, da si je tukaj kupil grad in tukaj počitnikoval med svojimi vojaškimi pohodi, je povsem logičen vabljiv turistični slogan: Where Radetzky marsch began. Tako Tržič prevzame identiteto maršalu in se iz industrijskega trga spremeni v turistično atrakcijo. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Potrebna je takojšnja sprememba ikonografije mesta. Podoba maršala Radetzkega na njegovi sprehajalni poti mora postati stalnica, znana koračnica mora postati del zvočne podobe mesta in hkrati turistični spominek. Potrebno je ustvariti muzej maršala Radetzkega in ustrezno prirediti v gostinskih lokalih kulinarično ponudbo. Poleg fotografij njegovega dvorca, poleg njegovih osebnih fotografij in avdio zapisov koračnice, je temeljni spominek njegova sprehajalna palica, ki ima poleg estetske in spominske tudi uporabno vrednost. Za boljšo promocijo je potrebna odmevna popularno kulturna prireditev. Predlagamo festival koračnic, ki jih izvajajo pihalni orkestri s spremljavo mažoretk in se zaključi z priredbo koračnice Radetzky marš. ATRAKCIJE • • • • • STARO MESTNO JEDRO: kulturni spomenik - hiše s kovinskimi polknicami in vrati; zaradi številnih mostičkov čez vodne rake Tržič imenujejo tudi Gorenjske Benetke! GRAD NEUHAUS in FUŽINA GERMOVKA: bivališče maršala Josefa Radetzkyja na vzpetini nad starim trškim jedrom in njegova kovačija z delno ohranjenimi vodnimi napravami. TRŽIŠKI MUZEJ: v Zgornji kajži, klasicističnem dvorcu, so predstavljene tradicionalne tržiške obrti oglarstvo, čevljarstvo, nogavičarstvo, kolarstvo … SPOMINSKI PARK TABORIŠČA MATHAUSEN: s spomini na edino taborišče v 2. svetovni vojni na slovenskem ozemlju; tu so jetniki v nemogočih razmerah izdolbli 1,5 km dolg predor skozi živo skalovje in tako povezali tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo. DOVŽANOVA SOTESKA: v osrčje Karavank je reka Tržiška Bistrica v pisano skladovnico kamnin iz starega zemeljskega veka izdolbla slikovito sotesko, v kateri so danes urejene razgledna, geološka in gozdna učna pot. ZGODBA Kjer se je Radetzky marš začel (Where Radetzky began his march) Le kaj je v Tržiču tako vnebovzetnega, da je slavni maršal Radetzky – prav tisti, katerega slavni marš igrajo Dunajski filharmoniki vsakega novega leta dan in vsa svetovna smetana vzhičeno ploska po taktu – potem, ko si je med bitkami z Napoleonom le vzel čas za poroko, prav v tem kraju od skope tašče kupil grad za kar za 60000 goldinarjev? Všeč mu je bil! Verjemite. Bil je človek z okusom! PROGRAMI – PRODUKTI Stran 119 od 255 Predlog sprehajalne poti maršala Radetzkega je s strani predstavnikov Tržiča dobro domišljen, zato ga povzemamo v celoti, sej kot tak zagotavlja izvedbo. Pot se začne pred šolo in vodi do gradu Neuhaus v katerem je počitnikoval Radetzky. Grad Neuhaus – goste ob zvokih »marša« pozdravi sam Radetzky, sledi zdravica z vinom ali domačim žganjem. Radetzky pove nekaj o njegovem osebnem življenju. Gostje dobijo načrt poti in predstavitev, kaj bodo delali. Spominek – domače žganje z nalepko Radetzky. Skozi grajska vrata po ulici, kjer se je leta 1811 začel požar do Tržiškega muzeja (cca. 15 minut z že vključenim postankom za razlago). Tržiški muzej – potrebo urediti prostor, ki bo namenjen izključno Radetzkemu (bitke, zmage, otroci, žene, ljubice, medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu, orožje…) v primeru, da se Tržiški muzej ne strinja, zagotoviti nadomestno lokacijo v prostorih, kjer je lastnik Občina); Radetzky kot vojskovodja. Spominek - odlitki medalj. Ob rakah do Germovke – enega pomembnejših gospodarskih objektov Radetzkega (10 minut hoje + postanek za razlago o rakah). Germovka – predstavitev Radetzkega kot gospodarstvenika v Tržiču (objekti, dejavnosti, finančni zlom…). Spominek – če bo mogoče si sam sklepa kovanec z obrazom Radetzkega ali dogovor s Tokosom ali Kavarjem). Skozi mestno jedro (Trg svobode), vmes v TIC do Mestne kavarne (z vodenjem cca. 30 minut). Mestna kavarna – ob zvokih glasbe Straussa, si privoščimo kavo in domače pecivo ali piškot s profilom Radetzkega. Skozi Partizansko ulico do Kurnikove hiše (z vodenjem cca. 10 minut). Kurnikova hiša - prikaz življenja ljudi s katerimi je Radetzky sobival v Tržiču. PROGRAM Tam, kjer se je Radetzky marš začel Od maršalovega mesta do Dovžanove soteske Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Sprehodite se z Radetzkyjem po starem mestnem jedru, nato pa se odpravite še do kamnin in okamnin v znameniti soteski Kratek opis vsebine programa Tržič ob sotočju reke Bistrice in Mošenika, kjer si narava in tradicija podajata roko, leži ob stari rimski poti, ki pelje iz Ljubljane mimo Kranja preko prelaza Ljubelj v Avstrijo. Lice starega mestnega jedra je posebej zaznamoval požar leta 1811. Po požaru je oblast izdala poseben predpis, ki je določil obvezno namestitev kovinskih polknic in mrež na oknih ter kovana vrata, kar je prava evropska posebnost. Mesto je prepoznavno po klasicistično izoblikovanem zaporedju pročelij hiš in stavbah s posebnimi detajli, kot so: sušilne odprtine na strehi, portali z rozeto z letnico izdelave, začetnicami hišnega gospodarja in božjim Stran 120 od 255 očesom, v katerem je hišna številka ter »firb'c okna (za opazovanje dogodkov na cesti), zanimivi pa so tudi opcestniki - obcestni kamni. Tržič je od leta 1985 zavarovan kot kulturni spomenik. Med objekte kulturne dediščine v starem mestnem jedru sodijo Kurnikova hiša (rojstna hiša tržiškega pesnika Vojteha Kurnika in predstavlja meščansko obrtno arhitekturo iz 18. stoletja. Sedanjo podobo je dobila po požaru leta 1811. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon – gang, krita je z lesenimi strešniki – »šinklni« oziroma skodlo, ima sušilne odprtine na strehi – za sušenje nogavic, vrata in okna obzidana s kamnitimi okvirji iz zelenega peraškega kamna, ki so majhni – zaradi prihranka energije, v notranjosti pa je črna kuhinja, kamra, majhna izba – »štibelc«, kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan »hiša«.), Zgornja kajža (primer bogatega dvorca iz klasicizma, katerega zunanjost spominja na značilen način gradnje po požaru leta 1811: razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi sušilne odprtine za sušenje lanu; danes je v njem Tržiški muzej.) in Mallyjeva hiša (spada v skupino meščansko-plemiških dvorcev, renesančni portal z letnico 1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta). Omeniti pa velja tudi ostale zgradbe v mestnem jedru, ki so zanimive bodisi zaradi njihovih prebivalcev bodisi zaradi arhitekturnih posebnosti. Grad Neuhaus (na vzpetini nad mestnim jedrom, najverjetneje nastal leta 1320 in večkrat zamenjal lastnike. V času Friderika III. so grad podedovali grofje Paradeiserji in ga zadržali kar 200 let. Požar leta 1811 ni prizanesel niti gradu. Grof Radetzky je dal postaviti nov grad nekoliko nižje od prvotnega), Holzapflova hiša (na glavni ulici v starem mestnem jedru; Ignacij Holzapfel je bil ustanovitelj in mecen gluhonemnice v Ljubljani, poznan tudi iz Prešernovih epigramov in sodelavec Kranjske č'belice), Fužina Germovka (v nekdanjem fužinarsko - obrtniškem delu mesta, je nehala obratovati leta 1948 in je vse do danes ohranila svojo staro podobo. Ohranjen je del vodnih naprav, ki so jih uporabljali pri izdelavi " črnjave"; lopate, vile in podobno kmečko orodje) in Devova hiša (na glavni ulici; rojstna hiša Antona Feliksa Deva, ki je leta 1779 izdal prvi almanah slovenskih pesmi Pisanice, kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski libreto - besedilo za opero – Belin). Najbolj markantna oseba v zgodovini Tržiča pa je: JOŽEF VENCESLAV RADETZKY (1766 – 1858) Rodil se je v češki plemiški družini, vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet in zaradi številnih vojaških zmag napredoval v feldmaršala, nesmrtnost pa si je poleg vojaške genialne sposobnosti pridobil tudi z vojaško koračnico (Koračnica Radetzkega), ki jo je leta 1848 v njegovo čast skomponiral Johann Strauss starejši. ZGODBA, vezana na Radetzkega: Ko je bil leta 1797 sklenjen kratkotrajen mir z Napoleonom, je Radetzky le našel toliko časa, da se je 9. Novembra 1797 poročil z grofico Frančiško Romano von Strassoldo-Grafenberg. Njena mati je bila lastnica stare graščine Neuhaus in Altgutenberga ter vseh pravic in posesti, ki so spadale zraven. In ker je Radetzky hotel živeti prav v Tržiču, je moral od skope tašče vse to gospostvo kupiti za 60.000 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase zelo veliko denarja. Potem se je preselil v Tržič in z vmesnimi vojnimi presledki je tu bival do novembra 1819. Leta 1852 je kot 86-leten starček še enkrat obiskal Tržič, kjer je živel 12 let. Turistični program za mesto Tržič se izvede v dveh fazah: 1. FAZA (program lahko začnemo izvajati takoj) Z RADETZKYJEM SKOZI TRŽIČ IN DOVŽANOVO SOTESKO Pot se začne pred Osnovno šolo Tržič (velik parkirni prostor) in vodi do gradu Neuhaus, v katerem je počitnikoval Radetzky. Scenosled: - Sprejem gostov pred gradom Neuhaus; ob zvokih Radetzky marša jih pozdravi sam maršal in pove nekaj o osebnem življenju. Sledi zdravica s koktajlom Radetzky (v rdeče belih barvah; lahko alkoholni – če so obiskovalci odrasli, oziroma v nealkoholni obliki, če gre za otroke). Gostje dobijo načrt poti in predstavitev, kako bo program potekal, ter se skozi grajska vrata napotijo proti staremu mestnemu jedru v naročje preteklosti… Stran 121 od 255 - Vodič (Radetzky) začne pripoved z uničujočim ognjem v letu 1811 in zgodbo o tem, kako je od Napoleona pridobljen denar za obnovo gradu (takrat je še vladala solidarnost tudi med seboj vojskujočimi se generali) podaril Tržičanom za obnovo mesta, grad pa obnovil na svoje stroške. Ogled muzeja v Zgornji kajži (predstavitev tradicionalnih tržiških obrti: oglarstvo, čevljarstvo, nogavičarstvo, kolarstvo – ležaji za vozove). Sprehod ob rakah (leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, žago…, kamorkoli je bilo potrebno za opravljanje obrti s katero so se pečali) do Fužine Germovke (kovačija, nekdaj v lasti Radetzkega, ki je želel dvigniti gospodarstvo Tržiča). Sprehod skozi mestno jedro do Mestne kavarne, kjer bo čas za počitek ob kavi in piškot s profilom Radetzkega. Pot nadaljujemo po Partizanski ulici do Kurnikove hiše. Kosilo (izbor gostilne vezan na velikost skupine, kulinarika iz obdobja Radetzkega). Po kosilu se napotimo v Dovžanovo sotesko; s parkirišča v Čadovljah, kjer je imel Radetzky plavž, po razgledni poti do Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini. Ogled kamnin in okamnin iz Dovžanove soteske in iz cele Slovenije, Geološki laboratorij in Multivizija – predstavitev Tržiča. gostje bodo postreženi z žganjem ali s sokom iz pradavnine, na voljo pa bodo tudi spominki povezani z Dovžanovo sotesko. Posebnosti: FOSILI, STARI OKOLI 300 MIO LET IN MLAJŠI FOSILI IZ DRUGIH OBMOČIJ SLOVENIJE – NA TO TEMO JE TUDI DOGODEK – MEDNARODNI DNEVI MINERALOV, FOSILOV IN OKOLJA (2. VIKEND V MAJU). V RIS-u MOŽNOST NAKUPA SPOMINKOV – NAJBOLJ ZNAN FOSIL, SKODELICE … PO POŽARU SO IZDALI PREDPIS, DA MORAJO IMETI VSE HIŠE KOVANA VRATA IN OKNA (POSEBNOST V EVROPI) IN POSEBNOST, DA JE BIL PRVI PREVOD SVETE NOČI V SLOVENŠČINO. JAKOB ALJAŽ JE ŽIVEL V TRŽIŠČU, BIL ZELO OZAVEŠČEN KAPLAN. 2. FAZA (POTREBNE SO INVESTICIJE) – program je planiran za izvedbo v prihodnosti) Pot se začne pred šolo in vodi do gradu Neuhaus v katerem je počitnikoval Radetzky. Pred gradom Neuhaus goste ob zvokih Radetzky marša pozdravi sam maršal, ki pove nekaj o osebnem življenju. Sledi zdravica z vinom ali domačim žganjem. Gostje dobijo načrt poti in predstavitev kako bo program potekal. (Izdelati spominek – domače žganje z nalepko Radetzky). Skozi grajska vrata po ulici, kjer se je leta 1811 začel požar do Tržiškega muzeja, kjer predstavimo Radetzkega predvsem kot vojskovodjo. (Potrebno urediti prostor, ki bo namenjen izključno Radetzkemu bitke, zmage, otroci, žene, ljubice, medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu, orožje…). V primeru, da se Tržiški muzej ne strinja, zagotoviti nadomestno lokacijo v prostorih, kjer je lastnik Občina. Spominki: odlitki medalj. Ob rakah do Germovke – enega pomembnejših gospodarskih objektov maršala Radetzkega. Predstavitev Radetzkega kot gospodarstvenika v Tržiču (objekti, dejavnosti, finančni zlom…). (Spominek – če bo mogoče, si sam sklepa kovanec z obrazom Radetzkega ali dogovor s Tokosom ali Kavarjem.) Skozi mestno jedro (Trg svobode) do Mestne kavarne. Ob zvokih glasbe Straussa si privoščimo kavo (zraven postrežejo piškot s profilom Radetzkega ali rogljiček.) Po Partizanski ulici do Kurnikove hiše – prikaz življenja ljudi s katerimi je Radetzky sobival v Tržiču. Nazaj do šole, kjer nas čaka avtobus. Na kosilo v Gostilno Krvin ali Restavracijo Raj (odvisno od skupine). Kosilo – ob vstopu igra Radetzky marš. Po kosilu nadaljujemo z ogledom Dovžanove soteske. S parkirišča v Čadovljah, kjer je imel Radetzky plavž po razgledni poti do Razstavno-izobraževalnega središča v Dolini, kjer bomo razkrili skrivnost razvoja živih bitij ujetih v kamne. V RIS-u bodo gostje postreženi z žganjem ali s sokom iz pradavnine, na voljo pa bodo Stran 122 od 255 tudi spominki povezani z Dovžanovo sotesko. Atrakcije - Grad Neuhaus (grad, v katerem je bival Radetzky) Tržiški muzej Fužina Germovka v lasti Radetzkega, kjer so kovali konje Kurnikova hiša (najstarejša ohranjena hiša, iz konca 17. stoletja) Holzapflova hiša Devova hiša Mallyjeva hiša Staro mestno jedro (kaj bomo videli: cerkev sv. Andreja, opcestniki, kovinske polknice in vrata, gabarit – kamen …) Dovžanova soteska (naravni spomenik lokalnega pomena – najdba fosilov, na 2 km se zamenja 6 različnih kamnin, starih do 300 milijonov let) Razstavno-izobraževalno središče Dolina (RIS Dolina) – fosili iz Dovžanove soteske Kje je začetek programa (začetek poti) pred Osnovno šolo Tržič za organizirane skupine pri gradu Neuhaus za individualne goste Kje je konec programa (zaključek poti) pred Osnovno šolo Tržič oziroma v RIS-u za organizirane skupine v gostilni Pr'Krvin oziroma v RIS-u za individualne goste Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) - samo staro mestno jedro s kosilom – 4 ure 30 minut: peš ali s kolesom (nezahtevno) - staro mestno jedro s kosilom in ogledom Dovžanove soteske – 7 ur: peš ali s kolesom, del poti tudi z avtom oziroma avtobusom (v 2. delu srednje zahtevno) - Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) vstopnine zdravico kosilo kavo z rogljičkom/piškotom organizacijo in vodenje Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema lahka pohodna obutev in obleka, poleti pokrivalo za glavo (v primeru kolesarskega ogleda kolo in varnostna čelada). Zemljevid – shematski izris poti Stran 123 od 255 Grad Neuhaus, center Tržiča, Dovžanova soteska, Razstavno-izobraževalno središče Dolina (RIS Dolina) Cena (za koliko udeležencev) Cena za skupino min. 15 udeležencev: samo staro mestno jedro s kosilom – 24 EUR/osebo staro mestno jedro s kosilom in ogledom Dovžanove soteske – 39 EUR/osebo Organizator Turistično promocijski in informacijski center Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič Tel.: 00386 4 597 15 36 E-mail: informacije@trzic.si Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Potrebne investicije: - označevalne tablice za sprehajalno pot; - spominska soba maršala Radetzkega (prostor + eksponati (bitke, zmage, otroci, žene, ljubice, medalje, uniforme, dokumenti, priznanja, pisma, predmeti z gradu, orožje…)); - spominki (žganje Radetzky, zgoščenka z Radetzky maršem, odlitki medalj, kovanci s profilom/obrazom Radetzkega, sprehajalna palica…). Potrebna je tudi sprememba ikonografije mesta. Podoba maršala Radetzkega na njegovi sprehajalni poti mora postati stalnica, znana koračnica mora postati del zvočne podobe mesta in hkrati turistični spominek. Potrebno je ustvariti muzej maršala Radetzkega in ustrezno prirediti v gostinskih lokalih kulinarično ponudbo. Poleg fotografij njegovega dvorca, poleg njegovih osebnih fotografij in avdio zapisov koračnice, je temeljni spominek njegova sprehajalna palica, ki ima poleg estetske in spominske tudi uporabno vrednost. Za boljšo promocijo je potrebna odmevna popularno kulturna prireditev. Predlagamo festival koračnic, ki jih izvajajo pihalni orkestri s spremljavo mažoretk in se zaključi z priredbo koračnice Radetzky marš. Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Program lahko v obsegu kot je zapisan v 1. fazi zaživi takoj, potrebno je le »doizobraziti« turistične vodnike. Izpeljava investicij potrebnih za vzpostavitev celotnega programa je odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. Stran 124 od 255 2.3.15 Jezersko – turistična identiteta, zgodba, programi 17. JEZERSKO TURISTIČNA IDENTITETA Dobro domišljena identiteta, ki temelji na aktivnih počitnicah in majhni deželici čisto samosvoji in obdani okrog in okrog z visokimi gorami, mora nujno še naprej funkcionirati kot uveljavljen in poseben produkt za posebne ciljne skupine, ki iščejo prav to, kar Jezersko že ponuja v svoji ponudbi. Vendar je za splošnega turista, ki ne želi tako aktivnih počitnic potrebno vzpostaviti še dodatno identiteto. Zato predlagamo identiteto z imenom pastorala, ki temelji na lepoti in miru nekoliko odmaknjene gorske krajine na avtohtoni pasmi ovac in stoletnem idealiziranju pastirskega življenja v urbani kulturi. Za identiteto ni potrebno storiti nič drugega kot jo primerno oglaševati in vzpostaviti izvedljiv trženjski produkt. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Poleg tega pod pojem pastorala, ki je mednarodno povsod prepoznaven pojem, lahko mirno funkcionira vsa ostala ponudba aktivnih doživetij Jezerskega. Strateško gledano je primerjalna prednost Jezerskega, aktivne počitnice bližje naravi kot drugod. Torej, bolj stran od urbanih centrov in tipičnega alpskega turizma, bolj divje in bolj samosvoje. Produkt, ki pa bi lahko uveljavil pojem Pastorale pa je potrebo obdelati v samem kraju z minimalnimi sredstvi. ATRAKCIJE • • • • • ŠENKOVA DOMAČIJA: stara več kot 400 let; skupaj z gorsko panoramo v ozadju je simbol Jezerskega. PLANŠARSKO JEZERO: jezerce v obliki srca poleti omogoča čolnarjenje, pozimi drsanje; ob njem je vsako leto avgusta Ovčarski bal, ki oživlja nekdanje pastirske šege in običaje. IZVIR MINERALNE VODE IN ANKOVI SLAPOVI: nad Ankovo domačijo je izvir mineralne vode, ki je med vsemi slovenskimi vodami najbogatejša z magnezijem. Nad izvirom so v gozdni globeli Ankovi slapovi. JEZERSKI VRH: z 1218 metrov visokega gorskega prelaza, do katerega vodi panoramska cesta, se razpirajo izjemni razgledi po Jezerskem. JENKOVA KASARNA: kmečki in planinski muzej v nekdanjem zavetišču za popotnike – z njihovimi napisi iz 16. stoletja. ZGODBA Pastirska idila (Pastoral) Jezersko je prav poseben in enkraten alpski svet. Tako divji in nežen hkrati, kot oven vodnik in komaj rojeno jagnje. Tu je najlepši poklic biti pastir, najpogumnejši biti gorski vodnik in najlažji biti turistični vodič. Saj je vse pred vami! PROGRAMI – PRODUKTI Za enkrat vsi obstoječi produkti funkcionirajo samosvoje in produkt pastorala pomeni nezahteven sprehajalni obisk Jezerskega brez namena preživljanja aktivnih počitnic, temveč gre za dnevna obiske večjih Gorenjskih turističnih središč. Vizija produkta: Vizija produkta je, da se omogoči tujemu turistu, da je vsaj en dan pastir ovac in da za primerno ceno doživi pastirsko življenje. Ko pride na Jezersko, dobi v okviru vnaprej plačanega produkta na skrb nekaj Stran 125 od 255 ovac, pastirsko malico in z njimi preživi dan v idiličnem okolju. Za plačilo mu gospodar da ovčji sir in pastirsko palico, ki je hkrati spominek. Vse skupaj pa je seveda plačano že na začetku produkta. PROGRAM Pastirska idila Pastoral Planšarske pastorale Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Preživite dan kot planšar! Kratek opis vsebine programa Dolina Jezersko je idilična gorska krajina, ki jo obkrožajo slikoviti vrhovi, kot so Grintovec (2558 m), Kočna (2540 m) in drugi in po kateri se iz doline zavihti razgledna cesta čez prelaz Jezerski vrh (1218 m) v Železno Kaplo in naprej na Koroško. Nazadnje oblikovana od mogočnega ledenika, ki je izginil pred deset tisoč leti, je bila zaradi nepropustnosti svojega dna ob koncu ledene dobe zalita z velikim ledeniškim jezerom, po katerem je kraj dobil ime "Pr' Jezer". Iz nemške verzije imena, "Seeland", se je razvilo sedanje krajevno ime – Jezersko. Da je jezero igralo dominantno vlogo kaže vsa geološka formacija, ki hkrati potrjuje dejstvo, da je današnjo kotlino nekoč polnilo jezero, dokler si ni poiskala Jezernica na zahodu skozi apnenske plasti izhoda in na ta način osušila jezero. To dokazujejo tudi stare stavbe; tako leži stara cerkev visoko gori na severnem bregu, tako so tudi kmečki domovi stali višje nad sedanjimi. Izjemna narava pri kateri amfiteater gora objema zaobljene travnike s posameznimi kmetijami in tropi ovac (Jezerska ovca, ki ima svoj izvor v tej prelepi gorski krajini, je izvirna slovenska pasma. Nekoč, v davni zgodovini, so ji Slovenci Karantanci, Korošci, rekli tudi »obočka« ali na kratko »bočka«, ker ima črno liso pod očmi, neredko tudi na uhljih. Jezerke so navadno bele barve in njihova volna je vrhunske kakovosti), cerkvami in jezerom v obliki srca – Planšarskim jezerom, kot spominom na nekdanje veliko jezero, danes kot spoštljiv relikt preteklosti ponuja želen turistični oder za lirično razpoložene obiskovalce, ki v odmaknjenem svetu iščejo samosvojemu tempu in tradiciji podrejen užitek doživetij. Na Jezerskem sonce posebej radodarno obliva Jezerski vrh in Kočno. In skorajda sami po sebi se v uho obiskovalcev vtihotapijo verzi slovenske narodne pesmi: Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno! ki govore o pastircih, ovcah, rani uri in življenju na paši. Izvir kisle vode nad Ankovo domačijo kot »jezerska slatina« ponuja zdravo vodo. Slap Čedca pa se zliva prek rdečkaste stene v ostenju Makekove Kočne, ki s svojimi 130 metri drži rekord najvišjega slapa v Sloveniji, tako zapeljivo, da postane že sam pogled, tega pastorali zapisanega sveta, zgodba užitka. Zaradi vsega tega ne preseneča dejstvo, da je tudi podnebje tukaj ocenjeno z večimi ozonskimi pikami kot tisto v švicarskem Davosu in torej bolj zdravo za oči in obolele za tuberkulozo. Pravo okolje za zdravje! Iz preteklosti… Iz starih urbarjev smo zvedeli, da je bilo v začetku 16. stoletja »pr Jezer« kar 73 malih kmetij, takrat so jim rekli hube. V začetku so bili le podložniki gradu v Železni Kapli in gradu Turn v Preddvoru, kasneje pa Stran 126 od 255 so se osamosvojili. Vse, kar so potrebovali za življenje, so pridelali sami, tako hrano za preživetje, kot tudi vse za obleko in obutev, saj so poleg volne pridelali tudi lan, da so pozimi lahko nosili obleke iz sukna, poleti pa iz lanenega platna. V 18. in 19. stoletju je bila ovčereja pri nas močneje razširjena kot govedoreja. V dolini zaradi jezera ni bilo kaj dosti pašnikov, zato so nastale Jenkova, Mošnikova, Roblekova, Vernikova, pri Češki koči Kropivnikova, Ankova in Štularjeva planina. Najmočnejša rejca sta bila Peter Štular in Peter Muri - Mlinar, katerega ovce so pasli na kokrški strani Grintovca in Malih podih, na Taški in Dolcah, pa tudi na Podih pod Skuto, kjer so imeli svoj pastirski stan zgrajen iz kamenja brez malte. Močne planine so bile tudi na Puterhofu pri Tržiču, v kranjskem Storžiču ter pri kmetu Logarju v Solčavi. Z nastopom razvoja lesarstva in kopanja ter predelave železne rude pa je začela ovčereja pešati. Manjše kmetije so pokupili in združili v večja gospodarstva, v dolini pa so uredili pašnike za govedo. Kmet Štular je že davnega 18. stoletja dal peljati voz ovac v Pariz in od takrat naprej je v naših krajih priznana avtohtona pasma Jezersko-Solčavskih ovac. Naši ovčarji/pastirji odidejo v planino okoli svetega Petra. Običaj je bil, da je gospodinja pred odhodom na planino, ovčjo čredo pokropila z žegnano vodo, pastir čed;nk pa je rekel: “ Bog nam dej gosto travco rast, sveta Neža pa naj nam pomaga jarce past.” Del tega običaja obiskovalci spoznajo v programu Pastirska idila. Piše se leto 1825. Scenosled: Predstavljajte si, da se zjutraj zbudite na seniku med pastirji in hlapci. Na obzorju se rahlo svetlika in z bližnjega dvorišča je slišati glasno kikirikanje domačega petelina. Gospodar kmetije vam ob zajtrku naloži današnja opravila. Danes je na vrsti paša ovac! Bo šlo? Poizkusite! Na igriv in zabaven način vas bomo popeljali skozi vsakdanjik prebivalcev jezerske doline v obdobju od 17. do začetka 20. stoletja. Od domačinov boste izvedeli vse o življenju ljudi, ki so iz dneva v dan znali preživeti v čudovitem, a neizprosnem svetu gora, prepadov, gozdov in travnikov. Predstavljena vam bo jezerska zgodovina, svet legend o skrivnostnih gorskih vilah, ljubezni med hlapci in deklami, doživetja planšarjev na planinah ter lovcev in gozdarjev pri svojih vsakodnevnih opravkih. Na zabaven način se boste srečali s pastirskimi opravili, pomagali planšarju pri paši ovac, prisluhnili jezerskim štorijam, skušali prežagati deblo s staro žago in se preizkusili pri predenju volne. Po 'napornem delu' si boste pod navodili pastirja pripravili znamenito planšarsko jed – masunjek, pastirji pa vas bodo nagradili z značilnimi lokalnimi spominki. Po kosilu vaš obisk lahko nadaljujete z ogledom najstarejših jezerskih kmetij, se sprehodite po obronkih nekdanjega jezera, poizkusite zdravilno mineralno vodo, ogledate Ankove slapove in se pomudite v Jenkovi kasarni, nekdanjem počivališču za »furmane«, danes urejenim v muzej. Celodnevni izlet zaključite ob Planšarskem jezeru. Na pot se je mogoče podati le ob vnaprejšnji najavi in z vodičem. Za individualne goste bo program organiziran vsako soboto od 10 do 14 ure. Potrebno vzpostaviti: - Izdelava zasilnega pastirskega stanu na planini (dogovorjeno) - Dodatno usposabljanje za animatorje – pastirje - Izboljšati smerokaze - Zbrati vse planšarske obleke, ki se uporabljajo na prireditvi Ovčarski bal Atrakcije - srečanje s pastirjem in prejem planšarske obleke (planšarski klobuk, zakrivljena pastirska palica) Stran 127 od 255 - paša avtohtonih ovac Jezersko-Solčavske pasme na eni lepših planin v Sloveniji s čudovitimi razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe predstavitev življenja v planini in planšarskih štorij kuhanje planšarskih jedi na odprtem ognju žaganje hloda predenje volne Nadaljevanja izleta na Zg. Jezerskem: - Planšarsko jezero muzej Jenkova kasarna izvir mineralne vode Ankovi slapovi Kje je začetek programa (začetek poti) Sp. Jezersko, Kmetija Kovk Kje je konec programa (zaključek poti) Kmetija Kovk, po želji se izlet lahko nadaljuje na Zg. Jezerskem Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) Trajanje: do 4 ure (kombinacija z Zg. Jezerskim – celodnevni izlet) Prevoz: do planine z avtom Dostopnost: nezahtevna – 6 km po makadamski cesti od gostilne Kanonir (regionalna cesta Jezersko Preddvor) Izlet je možno nadaljevati v lastni režiji na Zg. Jezerskem z ogledom muzeja, slatine, Ankovih slapov, Planšarskega jezera… Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - organizacijo in vodenje, vstopnina v muzej zdravica planšarska pojedina spominek Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obutev in obleka. Zemljevid – shematski izris poti - Z regionalne ceste Preddvor – Jezersko pri gostilni Kanonir zvijete levo, kamor vas povabi smerokaz za kmetijo Kovk. Stran 128 od 255 - Obiskovalci se pripeljejo do kmetije Kovk (Janez Smrtnik), kjer so lastniki največje črede ovac Jezersko-Solčavske pasme na Jezerskem. Skupaj z animatorjem pot nadaljujejo do planine Žlebina, kjer poteka program. Cena (za koliko udeležencev) Cena za skupino min. 6 udeležencev: 35,00 EUR/osebo Organizator FEEL GREEN, Raj Jezersko d.o.o., Rok Teul Zgornje Jezersko 28 A 4206 Zgornje Jezersko Tel.: 00386 41 751 165 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Potrebne investicije: - izgradnja zasilne planšarije na planini (kožarice z ognjiščem) - rekviziti - spominki – pastirska palica z vžganim emblemom Jezersko - smerokazi do planine - turistični coach - scenarij zgodbe ocena vrednosti stroškov: 3.000 € Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) 1 mesec - izgradnja zasilne planšarije na planini (kožarice z ognjiščem) + smerokazi - dodatno usposabljanje za animatorje - nabor obstoječih planšarskih noš Stran 129 od 255 2.3.16 Cerklje – turistična identiteta, zgodba, programi 18. CERKLJE TURISTIČNA IDENTITETA Temeljni moment identitete je bistvena primerjalna prednost, je bliskovit preskok iz urbanega življenja v idilično pokrajino. Cerklje so idealno mesto za kratek, toda poln in popoln odklop od pritiskov urbane vsakdanjosti. Temeljni nosilci ponudbe so že določeni in iz vprašalnika, ki smo ga prejeli veje popolno razumevanje primerjalne prednosti in uporabnosti slogana za vsa področja turistične ponudbe. Zato njihov vprašalnik kot ustrezno rešitev pripenjamo v celoti. Ker pa je potrebno takoj sproducirati produkt, ki bo na voljo in operativen, na dnu dodajamo svoj predlog produkta, ki se ga da takoj tržiti. Občina Cerklje na Gorenjskem s svojo lego v neposredni bližini osrednjega slovenskega letališča (letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se bo v naslednjih letih razširilo v poslovno – logistično središče), pomeni »vstopno točko« za dve tretjini tujih turistov, ki pridejo na območje Slovenije. Dodatna prednost je bližina prestolnice slovenske države in gorenjskih turističnih središč. Prav zaradi te lege in naravne danosti, je prednost občine v tem, da s kvalitetno ponudbo – ponudbo na visokem nivoju – pritegne turiste, ki prispejo v državo z letalom, pa tudi turiste, ki so nastanjeni v Ljubljani oziroma gorenjskih turističnih središčih. Izredna bližina glavnega mesta Slovenije, neposredna lokacija ob letališču in dostopnost po avtocesti, so edinstvena priložnost za udobno, družabno, sproščeno in varno uživanje naravnih in etnoloških posebnosti občine Cerklje, tudi za številne tranzitne potnike. PROGRAMSKI OSNUTEK STRATEGIJE, KI TEMELJI NA VERIFICIRANI IDENTITETI Iz kakovostno izpolnjenega vprašalnika je jasno videti, da je trud usmerjen v izboljšanje že obstoječih storitev in pokritje novih turističnih produktov. Bistveno v strategiji pa se nam zdi, da še podkrepimo primerjalno prednost, ta pa je hiter prehod iz urbanega v idilično alpsko okolje, kateremu mora slediti tudi ponudba. Zato pa je potrebno strmeti k temu, da bi vzpenjača do vrha Krvavca delovala ves čas. Delovala pa bodo le, če bodo na vrhu Krvavca atraktivno razgledišče z ustrezno gostinsko ponudbo in množico aktivnosti, ki sproščajo tako prebivalce prestolnice, kot tuje turiste iz vse Gorenjske. Z ustrezno reklamno akcijo bi lahko »navadili« Ljubljančane, da hodijo v meglenih dneh na kavo, na sonce na Krvavec, pa čeprav za dve uri po službi. Potrebno bi bilo začeti akcijo »So easy so high« že na letališču in ponujati možnosti aktivnega oddiha med čakanjem na polete ali takoj ob prihodu. Vsi ostali segmenti ponudbe, ki so zapisani v vprašalniku se nam zdijo ustrezni. Vizija je, da ponudba na območju občine temelji na kvaliteti, da je na visokem nivoju. Le s tako ponudbo menimo, da v občino lahko pritegnemo nove turiste in goste. In s tako ponudbo želimo biti prepoznavni! Ponudba, v katero skušamo vključiti vso obstoječo gostinsko - turistično ponudbo (ter jo postopno še razvijati in dopolnjevati skladno z že sprejeto prostorsko zakonodajo) ter naravne in kulturne znamenitosti temelji na naslednjih segmentih: HIGH TASTE – Dvor Jezeršek že sedaj promocijsko nastopa z geslom »Okusiti Slovenijo« - usmerjen je predvsem v poslovni turizem. Za družine bi bila zanimiva ponudba planšarij in gorskih kmetij s ponudbo tradicionalnih slovenskih jedi…. Tako bi glede na bližino lahko gostu, ki je nastanjen v Ljubljani, ali ima prost večer pred nadaljnjim poletom, omogočili kulinarično doživetje na podeželju. HIGH ACTIVE – ponudba RTC Krvavec - smučanje na Krvavcu je najbližje in najbolj dostopno ter predstavlja pojem za družabnost na snegu. Ponudba se zaokroža z raznoliko ponudbo storitev za sprostitev in zabavo na Krvavcu in v nižinskem delu Cerkelj. Tudi v poletnem času gre za enkratno kombinacijo raznolikih možnosti rekreacije in sprostitve. Bližina in dostopnost sta prednosti te ponudbe. Komunikacijsko se slogan promovira tudi s poudarjanjem znanih cerkljanskih športnikov (Brankovič, Tahirovič, Norčič, Grilc…). Stran 130 od 255 HIGH CULTURE – na območju občine so bili rojeni oziroma so delale in ustvarjale številne znane kulturne osebnosti, naj omenimo le nekatere: • Ignacij Borštnik - položil je temelje slovenskemu in hrvaškemu realističnemu in naturalističnemu gledališču. Ni bil le igralec in režiser, temveč tudi pisec iger. Možnost organizacije predstav njegovih del in del drugih kulturnih ustvarjalcev na visokem nivoju. • Skladatelj Davorin Jenko – možnost organizacije orgelskih večerov, npr. v cerkvi Marijinega oznanjenja v Adergasu. • Ivan Hribar – dolgoletni ljubljanski župan, ki je v Cerkljah leta 1886 kupil pogorišče hiše in jo v naslednjih letih preuredil v lastno poletno rezidenco, ki je kasneje gostila številne slovenske kulturnike in politike. Možnost organizacije Hribarjevih dnevov kulture. HIGH NATURE – na območju občine se srečujeta nižinski svet z bogato tradicijo, domačnostjo in etnološkimi posebnostmi ter gorski svet s čudovitimi pogledi (vstop v kontrastni alpski svet, neokrnjena narava…). HIGH EVENTS - Poletja pod Krvavcem Naj pridelek kulturne prireditve, navedene pod točko 3 • • HIGH ARCHITECTURE – občina se ponaša tudi z deli vrhunskih arhitektov in gradbenikov – naj omenimo le dva: • Jože Plečnik – pokopališče v Cerkljah - vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika • Matevž Medved - bil je znamenit zidarski mojster, ki mu pripisujejo tudi postavljanje prezbiterija cerkljanske cerkve, a to ni nikjer pisno dokumentirano. Njegovo najpomembnejše delo je kupola na ljubljanski stolnici (1841), ki je ob potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, ostala nepoškodovana. • Na območju občine je več arhitekturnih znamenitosti (že navedena dela Jožeta Plečnika, Hribarjeva vila, Grad Strmol, Samostan Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja in druge znamenitosti, predvsem sakralne dediščine), ki bi jo s kvalitetno vodenimi ogledi lahko predstavili obiskovalcem. HIGH LIFE – obljuba visoke kvalitete bivanja občanom Občine Cerklje na Gorenjskem; le če bodo občani živeli s turizmom in ga sprejeli kot priložnost za boljše življenje, ima možnosti za razvoj visoko kvalitetne ponudbe, ki temelji tudi na prijaznosti in gostoljubnosti prebivalstva. ATRAKCIJE • • • • RTC KRVAVEC: gora s planinskimi pašniki je pozimi vrhunsko smučišče z več kot 26 km urejenih prog, poleti priljubljen cilj pohodnikov in kolesarjev; Posebnost: kapela Marije Snežne v stilu kamnite pastirske bajte. VAŠKO JEDRO CERKELJ: v kraju z večkrat osvojenim nazivom najbolj urejenega v Sloveniji, se ponašajo s cerkvijo z bogatim poznobaročnim oltarjem, s secesijsko Hribarjevo vilo, s kapelo arhitekta Jožeta Plečnika, s spominskim parkom kipov uglednih krajanov. GRAD STRMOL: dvorec, prvič omenjen že v 13. stoletju, je kulturni spomenik državnega pomena in prizorišče protokolarnih dogodkov; ob gradu sta park in jezero. SAMOSTAN VELESOVO: dominikanski ženski samostan iz 13. stoletja z romarsko cerkvijo in najstarejšim Marijinim kipov v Sloveniji. ZGODBA Tako preprosto, tako visoko (So easy, so high) Imate samo urico časa, ki ga želite raztegniti v nepozaben dan? Tako preprosto, tako visoko. V četrt ure ste iz mednarodnega letališča visoko sredi alpskega sveta in jeste sveže narejeno skuto. Če je zima, je Krvavec najlažje dostopno smučišče Slovenskih Alp – tisto, ki je najbližje Ljubljani, Parizu, Londonu... Tako lahko dostopna planina blizu glavnega mesta Slovenije pozimi privlači smučarje, poleti Stran 131 od 255 izletnike. Kraj pod njo vabi z domačnostjo. PROGRAMI – PRODUKTI So easy so high Skupina turistov obišče grad Strmol, Samostan Velesovo in delo Jožeta Plečnika, s kratkim orgelskim koncertom v cerkvi Marijinega oznanjenja. Z žičnico se odpeljejo na vrh Krvavca, kjer se po sprehodu okrepčajo z skuto, kislim mlekom… Vrnejo se v Cerklje, kjer so pri Jezeršku deležni etnološko obarvane pojedine. PROGRAM Tako preprosto, tako visoko So easy, so high Pobeg iz doline v višino Funkcionalni naslov programa (ki bolj konkretno pojasni vsebino, tip programa) Z gondolo na Krvavec po razglede in okuse višinskih specialitet Kratek opis vsebine programa – ZGODBA (ki opisuje celotno doživetje) Cerklje na Gorenjskem so lepo urejen kraj ob vznožju Kamniških Alp in Krvavca, ki se v zadnjem času turistično uveljavlja predvsem zaradi številnih obiskovalcev smučarskega središča Krvavec in obiska bližnjih gora. So velika središčna vas na rodovitnem polju (Cerkljansko polje) ob potoku Reka pod Krvavcem, ki se v starih listinah prvič omenja sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1239. Skrbno urejen kraj pa ima kar nekaj spominskih obeležij v spomin na Slovence, ki so bili tukaj rojeni ali pa so v Cerkljah prebivali: IVAN HRIBAR - (slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist; 1851 - 1941). Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico. Vračal se je s sestanka z italijansko upravo, ki mu je (pod ultimativnimi pogoji) ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji in je raje izbral smrt. Hribar ima v Ljubljani več manjših spomenikov. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem DAVORIN JENKO - (slovenski skladatelj in dirigent; 1835 - 1914). Med drugim je uglasbil Vilharjevo Lipa zelenela je in na besedilo Simona Jenka slovensko himno Naprej zastava slave (1860), ki je zdaj uradna himna Slovenske vojske. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je pisal samospeve, med katerimi izstopajo samospevi na besedila Franceta Prešerna. IGNACIJ BORŠTNIK – (dramatik, režiser in igralec, rojen v Cerkljah na Gorenjskem; 1858-1919). Kot utemeljitelj modernega gledališča je ustvaril več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru. Stran 132 od 255 Kot profesor dramske igre in teorije na novoustanovljenem konservatoriju v Ljubljani je pripravil tehten izobraževalen načrt. Po Ignaciju Borštniku se imenuje osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje ter nagrada Borštnikov prstan, ki je vsako leto podeljena najboljšim slovenskim ustvarjalcem na področju gledališča in filma. Turisti si danes lahko v spomin na Ignacija Borštnika v središču Cerkelj ogledajo zunanjost rojstne hiše, na katero je vzidana spominska plošča in njegov doprsni kip v spominskem parku. V letu 2007 je bila zgrajena in predana svojemu namenu tudi kulturna dvorana z imenom »Kulturni hram Ignacija Borštnika«, v kateri se danes odvijajo številne kulturne prireditve. V spomin na Ignacija Borštnika je Občina Cerklje določila tudi svoj občinski praznik – 23. september. V okviru občinskega praznika ves mesec september potekajo razne športne in kulturne prireditve. Občina Cerklje na Gorenjskem ima odlično lego, gledano na bližino osrednjega slovenskega letališča (letališče Jožeta Pučnika Ljubljana), kar pomeni »vstopno točko« za dve tretjini tujih turistov, ki pridejo na območje Slovenije. Poleg tega je blizu Ljubljana kot glavno mesto Slovenije in blizu so številna gorenjska letovišča in izletniški kraji. Prav zaradi te lege in naravne danosti je prednost občine v tem, da svoje turistične atribute ponudijo domačim in tujim gostom. V Cerkljah so na razmeroma majhnem prostoru na voljo številne izletniške točke in zanimivosti, med katerimi izstopa Krvavec. Po markiranih poteh se zlahka prispe na Štefanjo goro, Šenturško goro, Ambrož ali vrh Krvavca. Kolesarji imajo na voljo gorske in nižinske poti, avantur željni obiskovalci pa se lahko spuste s padalom. Poleg cerkva, ki krasijo podobo večine naselij, je področje bogato s kulturnimi znamenitostmi: grad Strmol s parkom, samostan in cerkev v Adergasu, Hribarjeva vila in spominski park pomembnih osebnosti. - Hribarjeva vila - nasproti župnijske cerkve Marije vnebovzete v Cerkljah stoji secesijska Hribarjeva vila, kjer je dolga leta letoval dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. Hribarjeva vila se ne uporablja v turistične namene. Osrednji del vile, spominsko sobo in park upravlja Gorenjska banka, v glavnem za lastne potrebe. Le v dogovoru z Gorenjsko banko je možen ogled Hribarjeve vile. - Župnijska cerkev Marije vnebovzete je največja cerkev v občini, njen glavni oltar pa je eno najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem. - Grad Strmol je od vseh dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje cerkljanske občine edini, ki se je ohranil vse do danes. Po nastanku spada med najstarejše gradove naokoli in se prvič omenja v 13. stoletju. Do danes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, kot prvi pa se omenjajo gospodje Strmolski, ki so v zgodovini Cerkelj prisotni do konca 14. stoletja. Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je služil kot ščit pred vpadi Turkov, danes pa pod njim najdemo umetno zasnovano jezerce. Grad, ki ga obdaja čudovit park, je lepo ohranjen in služi kot protokolarni objekt RS. - Samostan Velesovo - prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi leta 1238. Turki so ga ob svojih obleganjih močno poškodovali, sedanjo obliko pa je dobil med leti 1732 in 1771, ko so ga obnovili po načrtih C. Zullianija. Jožef II. ga je leta 1782 ukinil in v njem je bila vojaška bolnišnica, pozneje pa sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so stanovanja, šola in župnišče. - Kapela Marije Snežne na Krvavcu je bila postavljena v letih 1927–1929, ko jo je postavil Aljažev klub iz Ljubljane. Postavljena je v alpskem stilu po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kasneje je prešla v pristojnost cerkljanske župnije. - Češnjevek – bajer - Vaški lipovec, ki raste na vzhodni strani Cerkelj v smeri proti Pšenični polici. Drevo je enakomerno raščeno. V višini 3 m se razveji v tri vrhove. Južno od drevesa stoji kužno znamenje postavljeno leta 1645. - Krvavec - gora v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini Cerklje na Gorenjskem. Na njenih pobočjih se nahaja istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec, ki je najbližje smučišče glavnemu Stran 133 od 255 mestu Slovenije (oddaljeno 25 km). Sklop smučarskih prog se nahaja na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m, v skupni izmeri ima 26 km urejenih smučarskih prog. Krvavec je idealna izbira za šport in rekreacijo tako pozimi kakor poleti – sprehodi, razgledi, planšarska hrana… Gora je razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku RTV Slovenija, ki je konec osemdesetih let nadomestil kovinski stolp, ki je bil na pobočje postavljen leta 1955. Dostop do smučišča je s kabinsko žičnico, v mesecih brez snežne odeje pa je dostopen tudi po večjidel asfaltirani cesti preko Ambroža pod Krvavcem. Ožje območje Krvavca je vrh na robu Kalškega pogorja, to je greben, ki se v smeri sever – jug navezuje na glavno os zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Nekdanji ledenik je pobočje Krvavca zaoblil, zato so ljudje v preteklosti posekali redko drevje in ruševje in ustvarili okrog vrha več planin. Planinski stanovi Krvavca se ločijo od stanov na sosednjih planinah po stavbnem gradivu; niso namreč iz lesa, temveč so kamniti. Ker je Krvavec v višinskem pasu, so njegove pašnike uredili v smučišča. Planinski pašniki in grebeni okrog Krvavca so prijetno sprehajališče zaradi izredno razgledne lege nad Ljubljansko kotlino in njenim celotnim hribovskim in gorskim zaledjem. Cerklje na Gorenjskem Cerklje na Gorenjskem predstavljajo pravi park raznolikosti naravnih in geografskih značilnosti alpskega, gorskega in nižinskega sveta prepleten s tematskimi potmi in ponudbami, ki omogočajo aktivni oddih, počitnice, rekreacijo in sprostitev, tako pozimi na smučiščih Krvavca, kot v poletnem času. Izredna bližina glavnega mesta Slovenije, neposredna lokacija ob letališču Brnik in dostopnost po avtocesti so edinstvena priložnost za udobno, družabno, sproščeno in varno uživanje naravnih in etnoloških posebnosti Cerkelj, tudi za številne tranzitne potnike. Gorska prijaznost in nižinska odprtost območja so vpete v gostoljubno ponudbo nastanitev in kulinarične ponudbe hotelov in penzionov ob vznožju Krvavca in številnih turističnih kmetij in počitniških hiš v gorskem območju. Cerklje so najudobnejši in najdostopnejši park narave, gostoljubja, rekreacije in sprostitve v Sloveniji primeren tako za izlete, kratek postanek kot za daljši oddih, počitek in udobna poslovna srečanja. Naravne danosti območja lahko strnemo v dva večja sklopa: Celoten hribovski pas pod Krvavcem, ki se že uporablja v turistične namene, in Ožje območje Krvavca. Pomembnejše prireditve v Cerkljah, ki že obstajajo so: - Veselo na Jožefovo; vsako leto v mesecu marcu - Poletja pod Krvavcem; vsako leto, ponavadi avgusta - Naj pridelek - vsako leto v jeseni nastopi pevskih društev in folklornih skupin v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika Prireditve na Krvavcu: - otvoritev poletne sezone z akcijo pobiranja kamenja na Krvavcu voden ogled arheoloških izkopavanj cilj kraljevske etape kolesarske Dirke po Sloveniji tradicionalna »žegnanjska« maša v kapeli Marije Snežne na Krvavcu rekreativna kolesarska dirka Vzpon za Kralja in Kraljico Krvavca. Poletje - na Krvavcu so urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini, športni in zabavni dogodki ob koncih tedna, na voljo je dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko z žganci, domači štruklji,…), postavljene so table z vsebino največjih zanimivosti Krvavca (predstavljeno žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko najdišče Krvavec), sami po sebi pa vabijo lepi razgledi na Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Ljubljansko dolino. Zima - dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce, z dodatno ponudbo šole smučanja, izposoje in servisa smučarske opreme, poligoni za začetnike z otroškima trakoma in vrtiljakom, poligon varne vožnje, proga z elektronskim merjenjem časa, snow party-ji, smučarska tekmovanja, proga za sankanje, številne športne in zabavne prireditve (testi smuči, snežna kraljica, Luža contest, Hit pokal, koncerti,…), Eskimska vas. Kaj ponuja kratek skok na Krvavec? Stran 134 od 255 Snow party-ji, Eskimska vas, kulinarika, lepi razgledi na Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Ljubljansko dolino, krpljanje,… V planu: v planu je ureditev Družinskega doživljajskega parka, širitev smučišča na Jezerca in posodobitev žičniških naprav. obratovalni čas pozimi: od 8-17. ure obratovalni čas poleti: med tednom od 7.-17. ure (vsako uro), konec tedna in prazniki od 8.-18. ure (vsako uro) cenik: 1 smer kabinska žičnica povratna 1 smer sedežnica povratna 1 smer kabinska žičnica in sedežnica povratna 6 EUR 8 EUR 3 EUR 4 EUR 8 EUR 10 EUR Kulinarika na Krvavcu: na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček, Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan. Poleg teh so na Krvavcu še gostinci Hotel Raj s samopostrežno restavracijo, Brunarica Plaža, Bar Kekec, Gostišče Tajo v Domu na Krvavcu, Planinski dom na Gospinci. Planinske poti: Adergas – Štefanja gora – Krvavec (skrbnik poti je Društvo sto) Dvorje – Štefanja gora – Krvavec (skrbnik poti je Društvo sto) Zalog – Šenturška gora – Krvavec (skrbnik poti je Turistično društvo v sodelovanju s Turistično kmetijo Pavlin) Za planinske poti na Krvavec in iz Krvavca na okoliške točke (Vrh Korena, Kompotela, Mokrica, planina Koren) skrbi Planinsko društvo Trzin Onger. Krožna pot zgodovine: Pot zgodovine zajema največje zgodovinske in turistične znamenitosti območja Krvavca. Na poti so podrobneje predstavljene zgodovina in razvoj žičničarstva na Krvavcu, pašništvo, Plečnikova kapela Marije Snežne, številna zdravilna zelišča in arheološko najdišče Krvavec. Čas hoje: 2 uri Zahtevnost:lahka tura Skupni vzpon: 450 m Zemljevidi: Grintovci (1: 25.000), Kamniško-Savinjske Alpe (1: 50.000) Dodatne informacije: RTC Krvavec Grad 76 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 00386 4 252 59 30 ZGODBA Scenosled: Skupina turistov si v središču Cerkelj ogleda delo Jožeta Plečnika, Hribarjevo vilo ter spominski park, nato se mimo gradu Strmol pripelje do Samostana Velesovo, kjer jim je s kratkim orgelskim koncertom v cerkvi Marijinega oznanjenja predstavljenih nekaj skladb skladatelja Davorina Jenka. Z žičnico (ali po cesti do Jezerc) se odpeljejo na vrh Krvavca, kjer se po sprehodu okrepčajo s skuto, kislim mlekom… Izlet zaključijo z etnološko obarvano pojedino in se vrnejo v Cerklje.. Stran 135 od 255 Ta program bi lahko začeli izvajati spomladi 2010, ko bo delovanje TIC-a omogočilo tudi povezavo s turističnimi vodniki, ki bi vodili organizirane skupine turistov, tako kot je v zgoraj opisanem produktu predvideno. Atrakcije (highlights) – naštete v alinejah Hribarjeva vila s spominsko sobo, ki se nahaja nasproti župnijske cerkve. Tu je letoval ljubljanski župan Ivan Hribar. Spomenik skladatelja Davorina Jenka, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Borštnikova hiša in spominska plošča - v osnovi starejša hiša je bila od 19. stoletja večkrat prezidana in dozidana. Hiša je nadstropna s portalom iz zelenega kamna. Pokopališče, vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika. Barletova hiša - rojstna hiša s spominsko ploščo organizatorja gasilstva na Slovenskem in prvega častnega člana Jugoslovanske gasilske zveze Franceta Barleta (1864-1928). Spominska plošča na pročelju gasilskega doma. Staro vaško jedro. Spominski park z doprsnimi kipi veljakov, ki so s svojim delovanjem in ustvarjanjem pomembno prispevali k razvoju in prepoznavnosti kraja. Ožje in širše območje Krvavca. • • • • • • • • • Kje je začetek programa (začetek poti) Središče Cerkelj Kje je konec programa (zaključek poti) Središče Cerkelj Trajanje programa (ur, min.), dostopnost in zahtevnost (hoja, kolo, avto,…) 5 – 6 ur Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) - oglede (Plečnikovo delo, Hribarjeva vila s spominskim parkom) koncert v samostanu Velesovo prevoz z žičnico (ali po cesti) na Krvavec malica etnološko obarvana pojedina vodenje Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev primerna letnemu času, sončna očala, pokrivalo. Stran 136 od 255 Zemljevid – shematski izris poti Središče Cerkelj, grad Strmol, Krvavec Cena (za koliko udeležencev) Organizator, nosilec programa TIC Krvavška cesta 1b, 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: 00386 4 28 15 822 Ocena vrednosti stroškov za vzpostavitev produkta –programa (1. Faza, program, ki ga lahko vzpostavite brez večjih investicij v roku slabega pol leta) Težko oceniti brez natančne opredelitve realizacije posameznih segmentov zgodbe, navedenih pod točko 3., in brez projektov namestitvenih kapacitet (na dolgi rok bodo za razvoj turizma vsekakor potrebne investicije). Čas potreben za vzpostavitev programa na terenu (koliko časa potrebujete, da lahko ta program zaživi) Vsaj tri leta. Stran 137 od 255 3. PODROBEN PROGRAMSKI KONCEPT IN NAČIN REALIZACIJE WHAT TO DO PRISTOPA 3.1 Programski koncept in način realizacije What to do pristopa 1. KAKŠEN JE WHAT TO DO pristop? = gre za integralen turistične produkte, AKTIVNOSTI, KAJ JE MOGOČE DOŽIVETI – aktivnosti v tesnem stiku z naravo vezano je na različne motive prihodov (znotraj tega pa različne produkte): Outdoors, Relax, Family, Events, Business – medtem ko je motiv prihoda Discovery pod pristopom What to discover – KAJ JE MOGOČE ODKRITI, v poglavju 7.1). 2. KAKŠNI SO WHAT TO DO programi in koliko programov smo oblikovali? Za posamezne produkte so pripravljeni najbolj reprezentativni programi – paketi – za produkte, ki so razviti v večjem delu Gorenjske, ki podpirajo in gradijo ciljno pozicioniranje Gorenjske po posameznih motivih prihoda. Ti programi se zelo prilagajajo posameznim ciljnim skupinam. Oblikovani so kot 7-dnevna doživetja, aktivnosti, ki jih je mogoče nato prilagajati v krajše in glede na specifične želje ciljne skupine. Programi izpostavljajo tisto, kar je v okviru določenega produkta na Gorenjskem drugačno, posebno, specifično in to povežejo v zaokroženo doživetje po meri posamezne ciljne skupine. Oblikujejo edinstveno in posebno doživetje, ki je prilagojeni posamezni ciljni skupini (oziroma ožjemu segmentu – tržni niši) – so vodeni programi, a ne na vsiljen način in na ta način udejanjajo celoten koncept pozicioniranja Gorenjske ter podpira uresničevanje vizije po posameznih motivih prihodov. Ti programi imajo svoje nosilce, izvajalce, specialiste po posameznih produktih – program/paket je mogoče kupiti, lahko pa tudi služijo zgolj kot motivacija, animacija za to, da si nekdo nato sestavi program po svoje oziroma ga izpelje v lastni režiji. V okviru projekta smo oblikovali 22 programov What to do, čeprav je bilo v okviru projekta opredeljeno, da se oblikuje le 3. Glej shemo v nadaljevanju. Stran 138 od 255 Shema 2: Prikaz, kateri programi tipa What to do so že pripravljeni v okviru projekta, znotraj Aktivnosti št. 3 4. KDO JE ODGOVOREN ZA RAZVOJ IN KDO ZA TRŽENJE WHAT TO DO programov? !!! Za njihov razvoj in organizacijo (!) trženja je glede na njihov status integralnih turističnih produktov na nivoju Gorenjske odgovorna RDO, medtem ko so nato posamezne destinacije in ponudniki odgovorni za njihovo konkretno prodajo. Več o tem, kako se tržijo, v Strategiji trženja v okviru krovnega dokumenta Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem, v poglavju 21, konkretno pa v Izvedbenem načrtu trženja (Aktivnost 1b). 5. KAKO NAPREJ NA PODROČJU WHAT TO DO programov? Na nivoju posamezne destinacije (= LTO in/ali občine) se izvajajo NASLEDNJE NALOGE v podporo razvoju produktov What to do: Oblikovanje integralnih turističnih produktov na ravni posamezne destinacije = to so produkti, ki prezentirajo, pozicionirajo in tržijo mikro destinacijo na področju določenega Stran 139 od 255 produkta – ki je potem osnova za razvoj in trženje integralnih turističnih produktov na ravni regije. Skrb in odgovornost za razvoj in trženje produktov na ravni posamezne destinacije – ustvarjanje ugodnega podpornega okolja, priprava podpornih trženjskih infrastrukturnih orodij (karta, prospekt, internet) in prodaja produkta na samem mestu (preko TIC-ev). Aktivno delo, usmerjanje in strokovna podpora posameznim ponudnikom pri razvoju novih produktov in/ali nadgradnji obstoječih. Na nivoju regije (= RDO) se izvajajo NASLEDNJE NALOGE v podporo razvoju produktov: Izvajanje raziskav v podporo poznavanja mednarodnega trga na področju določenega produkta – kakšna je ponudba in povpraševanje, kaj delajo dobri primeri prakse, kaj konkurenca itd. Oblikovanje integralnih turističnih produktov na ravni regije = to so produkti, ki prezentirajo, pozicionirajo in tržijo regijo na področju določenega produkta (ni vključena le ena mikro destinacija, ampak se produkt/program izvaja na nivoju celotne regije, kjer obstajajo pogoji za ta produkt; izkorišča posebnosti in različnosti produkta na različnih lokacijah in ga na ravni regije na ta način prezentira kot bolj privlačnega in konkurenčnega); Skrb in odgovornost za izvajanje razvojnih produktnih strategij (po posameznih produktih) – določene aktivnosti so v domeni RDO, določene v domeni posameznih destinacij, pri čemer RDO odigra vlogo koordinatorja, vodje; Strokovna pomoč in usmerjanje posameznih destinacij in ponudnikov pri razvoju produktov na njihovi ravni, V sodelovanju z razvojnimi agencijami pridobivanje evropskih strukturnih in drugih sredstev za razvoj produktov; Vzpostavljanje povezav s potencialnimi partnerji za razvoj produktov v Sloveniji in tujini. !!! V nadaljevanju poglavja predstavljamo konkreten programski koncept programov, ki so pripravljeni do faze, da se lahko začnejo izvajati. Stran 140 od 255 Tabela 1: Pregled programov s ciljnimi skupinami in naslovi PREGLED PROGRAMOV WHAT TO DO PO PRODUKTIH IN CILJNIH SKUPINAH MUST SEE Gorenjske izbranosti Odkrivajte najbolj značilne posebnosti ŠPORTI Kolesarjenje 1. ZA ALPINISTE IN NJIHOVE DRUŽINE/PRIJA Dotaknite se najlepših sten TELJE in najvišjih vrhov! 2. GORENJSKE PLANINE ZA POHODNIKE Pojdite za vodnikom 3. TREKING ZA Odpravite se do IZKUŠENE dvatisočakov DRUŽINSKI 4. Na pohod do naravnih TREKING očarljivosti Pohodništvo 1. CESTNO KOLESARJENJE S KOLESOM PO Z lastnimi močmi do NOVA DOŽIVETJA posebnosti mest in narave Zapeljite se skupaj do 2. DRUŽINSKO KOLESARJENJE pravljičnih krajev! 3. GORSKO KOLESARJENJE Poženite pedala malo više! Pustite se zapeljati 4. ZA KOLESARJE Z drugačnim cestnim in kolesarskim potem AVTODOMOM 1. DRUŽINSKE Pohodništvo MULTIAKTIVNE ZIMSKE Preizkusite se v zimskih POČITNICE norčavostih! 2. Po celem snegu do najlepših KRPLJANJE kotičkov narave 3. SKI SAFARI S smučmi do trojnega TREH DEŽEL doživetja! 4. Oglejte si planine in doline kot snežni tekači TEK NA SMUČEH Vodni športi 1. AKTIVNI NA Zbudite svoj adrenalin v VODI čistih vodah Slovenskih Alp! Z zračnimi tokovi nad Zračni športi 1. JADRALNO PADALSTVO Gorenjsko! PANORAMSKE POTI ZA Potujte po neverjetnih razgledih! MOTORISTE Za motoriste TEMATSKE POTI Za radovedne Naj vas presenetijo poti s posebnimi zgodbami! ALPSKI Alpski WELLNESS wellness Napolnite se z energijo Alp! Gorenjska KULINARIKA kulinarika Okusite vesolje! POSLOVNI TURIZEM Razvajajte sebe in svoje goste Za zahtevne Stran 141 od 255 ROMARSKI TURIZEM SLOW TURIZEM Romarsko Na poti za angeli in sveto Emo Počasni užitki Pozabite na čas. Spomnite se nase! Stran 142 od 255 Slika 2: Pregled, kako so posamezne aktivnosti vključene, predstavljene v krovnem imidž katalogu 3.2 Podroben programski koncept programov v okviru What to do pristopa – predstavitev (dolge verzije) programov 3.2.1 Krovni program Gorenjske Kaj je potrebno videti na Gorenjskem 1. Naslov – slogan programa GORENJSKE IZBRANOSTI 2. Funkcionalni naslov programa Odkrivajte najbolj značilne posebnosti 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) PROGRAM: 1. Dan: prihod in namestitev 2. Dan: Radovljica – Vrba - Žirovnica - Begunje Sladkosti življenja Kaj je slajšega od medu, kaj bolj veselega od glasbe, kaj bolj iskrenega od užitka ob odlični hrani? Še kanec brezčasne umetnosti. Radovljica in Žirovnica sta vsebinsko in doživljajsko bogat odgovor na naravne lepote bližnjega Bleda. Tu se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega jedra Radovljice, mesta prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, in bogata kmečka kulturna krajina, ki je s čebelnjaki in samosvojimi panjskimi končnicami svetovni pojem čebelarstva. Če temu priključimo še rojstni kraj enega največjih evropskih romantičnih pesnikov Franceta Prešerna, mogočen grad Kamen s svojo junaško zgodbo najslavnejšega turnirskega bojevnika svojega časa, Gašperja Lambergarja, ter k temu dodamo še svetovno slavo glasbe bratov Avsenik, dobimo prostor, kjer dobesedno in v prispodobi zlahka doživite vse sladkosti življenja. Dan začnemo z ogledom centra stare Radovljice (srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom obkroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park), stopimo v Čebelarski muzej ter v gostilni Lectar popijemo kavo. Priložnost izkoristimo za ogled stare lectarske obrti, ki v Lectarski muzej vnaša figuralno oblikovano in okrašeno pecivo iz medenega testa. Kulinarični namig: Gostilna LECTAR Linhartov Trg 2 4240 Radovljica Tel.: +386 (0) 4 537 48 00 Pot nadaljujemo do Vrbe, kjer se je rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren in si pogledamo njegovo rojstno hišo in cerkvico sv. Marka. Do Žirovnice sploh ni več daleč, kjer si privoščimo naslednjo medeno postajo. Po vnaprejšnjem dogovoru vam TIC Žirovnica organizira obisk pri enem od čebelarjev, ki pokaže delo v čebelnjaku in točenje medu ter po želji še izdelavo izdelkov iz čebeljega voska (npr. sveče). Čebelar pove zgodbo o slovenski čebeli sivki, razloži še dodatne stvari o čebelarjenju in panjskih končnicah - slovenski posebnosti ter ponudi nakup čebeljih izdelkov (medica, med, propolis …). Žirovnica je tudi rojstni kraj Matije Čopa (slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar); TIC Žirovnica ima sedež v njegovi hiši. Žirovnica je del poti kulturne dediščine pod Karavankami. Po želji si v okolici Žirovnice, po dogovoru in najavi, privoščimo jahanje ali vožnjo z zapravljivčkom, preden si v Breznici ogledamo čebelnjak Antona Janše, ki je bil začetnik modernega čebelarstva in eden izmed najboljših poznavalcev čebel pri nas. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na avstrijskem dvoru. Najava: TIC Žirovnica Žirovnica 14 4274 Žirovnica Tel.: +386 (0) 4 580 1503 GSM: +386 (0) 40 201 929 E-pošta:info@zirovnica.eu Preko Zabreznice in drugih vasi se zapeljemo do Begunj na Gorenjskem in si ogledamo grad Kamen ter Gostilno Avsenik z galerijo in muzejem vred. Pot od Žirovnice do Begunj pa lahko doživimo tudi kot Pot kulturne dediščine, saj nas cesta popelje mimo rojstne hiše Janeza Jalna (slovenski pisatelj in duhovnik) na Rodinah; v njegovi hiši so občasne razstave (pirhov, adventnih venčkov, jaslic, kruha…) ter mimo rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja (slovenski pisatelj, dramatik in duhovnik) v Doslovčah. V Gostilni Avsenik si pogledamo Galerijo in muzej Avsenik, prisluhnemo glasbi, ki jo je Slavko Avsenik iz Begunj ponesel v širni svet in si poleg medice privoščimo kulinarične dobrote. Kulinarični namig: Gostilna Avsenik Begunje na Gorenjskem 21 4275 Begunje na Gorenjskem Tel.: +386 (0) 4 530 70 30 3. Dan: BLED – celodnevni izlet: Bled – Podoba Raja, dovolj dobro le za vas in kralje Sprehodili se bomo po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje nad podobo raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov, France Prešeren. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe o mogočnežih sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta. Švicarski hidropat Arnold Rikli, je že pred stoletjem in več zaznal, da je Bled, ki ga znotraj venca Julijskih Alp in Karavank, determinira jezero pod mogočnim gradom in otoček s cerkvico na njem, nekaj posebnega in to podobo raja izbral za klimatsko zdravilišče. Voda, zrak in svetloba Bleda in okolice so zdravilni, Bled pa vreden obiska zaradi številnih posebnosti iz naravne in kulturne dediščine. Poleg tega je na Bledu Stran 145 od 255 potrebno poskusiti največjo kulinarično posebnost – blejsko kremšnito (Kazina ob jezeru). Po okrepčilu se bomo s pletno odpeljali na Blejski otok. Ko boste obiskali otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam uresničijo skrite želje. Povzpeli se bomo na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot kralj zrli v naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z omembo iz leta 1004 je med najstarejšimi v Sloveniji! BLEJSKI GRAD Muzej je odprt vsak dan: od novembra do aprila od 08.00 do 18.00 ure in od aprila do oktobra od 8.00 do 20.00 ure. Tel.: +386 (0) 4 57 29 782 Grajska zeliščna lekarna V njej prodajajo zeliščne izdelke znamenitih zeliščarjev ter izdelke Dvorca Trebnik, Kartuzije Žiče, Patra Ašiča iz Samostana Stična in drugih. Ogled: vsak dan od 15. aprila do 15. oktobra med 10. do 13. ure ter od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi po dogovoru. Informacije: Tel.: +386 (0) 31 643 733 Tel.: +386 (0) 31 360 512 E-mail: ciribum@siol.net Grajska klet Dornberg Polnilnica vina, stekleničenje na star in izviren način ter prodaja ustekleničenih vin. Ponudba grajske vinske kleti za posameznike: gostje lahko v grajski kleti pod budnim očesom meniha sami napolnijo steklenico vina na starinski način, ter za to prejmejo certifikat. Grajska klet Dornberg Grajska 61 4260 Bled Gsm: +386 (0) 51 203 256 in +386 (0) 41 352 045 Obisk Blejskega otoka s pletno Prevoz na otok in nazaj: 12€. Informacije: +386 (0) 41 427 155 Blejski otok - vstopnina v cerkev na otoku: 3€. Tel.: +386 (0) 4 576 79 00; Tel. na otoku: +386 (0) 4 576 79 79 E-mail: info@blejskiotok.si www.blejskiotok.si Blejski fijakerji: Vozijo vsak dan med 10.00 in 18.00 (oziroma po dogovoru) izpred postajališča pri Festivalni dvorani. Polurna vožnja okoli jezera za eno kočijo (največ 4 osebe) je 30 EUR. Vozijo tudi na Blejski grad, v sotesko Vintgar in drugam. Postajališče pri Festivalni dvorani: Tel.: +386 (0) 4 574 11 21 www.fijaker-bled.si Stran 146 od 255 Turistični vlakec: Vozi ob vikendih v primeru lepega vremena vsak dan od 10. do 17. ure okoli Blejskega jezera vsakih 45 minut po voznem redu, ki je objavljen na postajališčih. Cena za odrasle je 3€ , za otroke pa 2€. Tel.: +386 (0) 4 57 67 210 Golf Bled Obisk blejskega igrišča za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med najlepša igrišča v Evropi. V gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in alpski slog, vam postrežejo z izvirnimi slovenskimi dobrotami. Z Muzejskim vlakom iz Bleda po Bohinjski progi Po železniški progi, ki je leta 2006 praznovala 100 let se iz Bleda zapeljemo na izlet na Primorsko, v dolino Soče. Proga je izjemno slikovita, polna tunelov, mostov in čudovitih razgledov na naravo. Informacije o odhodih: Tel.: +386 (0) 4 070 512 E-mail:abc-tourism@europcar.si www.abc-tourism.si Kulinarični namig: Gostilna pri Planincu Grajska 8 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 16 13 Jezerska hiša Igrišče za golf Bled Tel.: +386 (0) 4 53 73 305 Tel.: +386 (0) 41 762 636 Faks: +386 (0) 4 537 83 10 gosttus@gmail.com 4. Dan: poldnevni izlet na Brezje - Bazilika Marije Pomagaj Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana in Slovenije. Bazilika Marija Pomagaj je znana po močnih zdravilnih energijah; najmočnejše so na območju zahval v cerkvi oziroma pri slikah Matere Božje. Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, v katero so ob dograditvi kapele leta 1800, postavili podobo Marije Pomagaj, delo slikarja Leopolda Layerja. Leta 1863 so se tam zgodila prva čudežna ozdravljenja in si sledila, glas o Brezjah pa je šel po svetu. Leta 1889 so začeli zidati novo cerkev in jo posvetili 7. oktobra leta 1900. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu, srce svetišča pa je ostala kapela Marije Pomagaj. 8. oktobra 1988 jo je obiskal papež Janez Pavel II. in tej osrednji slovenski božji poti podelil časten naslov basilica minor. Največja slovesnost je na katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, 15. Avgusta, sicer pa se Slovenci na poseben način povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah - vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23. maja) tradicionalno prižigamo luč pred sliko Marije z Brezij, ter se med drugim, Stran 147 od 255 spominjamo svojih kulturnih in narodovih korenin. Bazilika Marije Pomagaj Frančiškanski samostan Brezje Brezje 72 4243 Brezje Tel.: +386 (0) 4 53 70 700 Faks: +386 (0) 4 53 70 720 Poletni urnik sv. maš: Ob nedeljah in nekaterih slovesnih praznikih so maše so ob 7. 8.30, 10., 11.30., 16. in 19. Ob sobotah so maše ob 7., 8.30, 10., 16., in 19. Ob delavnikih so maše ob 7., 8.30., 10., in 19. Zimski urnik sv. maš: Ob nedeljah in nekaterih slovesnih praznikih so maše so ob 7. 8.30, 10., 11.30., 16. in 18. Ob sobotah so maše ob 7., 8.30, 10., 16., in 18. Ob delavnikih so maše ob 7., 8.30., 10., in 18. Kulinarični namig: Gostilna pri Planincu Grajska 8 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 16 13 5. Dan: Zgornjesavska dolina: Planica, Kranjska Gora in Gozd Martuljek Čipka Triglavskega narodnega parka Dan začnemo v eni najlepših alpskih dolin, v Dolini, kot domačini pravijo področju med planoto Mežakla in Karavankami ter se za dopoldansko kavo ustavimo v Hotelu Špik v Gozd Martuljku. Pogled na Martuljkovo skupino gora (tudi Špikova skupina, ki jo sestavlja 12 gora, višjih od 2000 metrov), prevzame vsakogar, morda celo navduši za sprehod v njen mistični svet, v svet Martuljkovih slapov. To je območje krajinskega parka, od leta 1981 pa tudi del Triglavskega narodnega parka. Ves dan smo na njegovem robu, pri Planici . Na poti proti Kranjski Gori postanemo v vasici Dovje in na desni strani v smeri vožnje obiščemo spomenik Jakobu Aljažu, ki je na Dovju 38 let služboval kot župnik, sicer pa je znan kot graditelj gorskih poti v Julijskih Alpah, gorskih koč ter stolpa na Triglavu. V župnišču mu je posvečena spominska soba. Če sledimo smeri, ki jo Jakob Aljaž usmerja proti Julijcem, bomo s pogledom obstali na vrhu Triglava. V Kranjski Gori, znanem letovišču in športnem središču, ki ga determinira sistem sedežnic in vlečnic na pobočjih Vitranca (1631 m); med drugim je tukaj tudi vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju, se bomo sprehodili skozi alpsko vasico, občudovali kajžarske hiše in obiskali Liznjekovo hišo – etnološki muzej. Priporočljiv je sprehod do umetnega jezera Jasna s kipom kozoroga, poleg katerega teče bistri in mrzli potok Pišnica. Ob jezeru se prične tudi gozdna pot po dolini potoka Pišnice, ki sicer ni urejena za sprehode, v nekaterih delih pa najdemo še ostanek pragozda. Znamenit je orjaški macesen s premerom 422 cm v naravnem rezervatu Male Pišnice. Pot nadaljujemo proti Ratečam in se ustavimo pri Zelencih (izvir Save Dolinke) – naravnem rezervatu s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom na meji treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Še malo naprej in znajdemo se v Planici – 7 kilometrov dolgi ledeniško preoblikovani alpski dolini, ki izzvanja v dolino Tamar. Planica je prizorišče smučarskih skakalnic in letalnice, kjer poteka vsakoletno zaključno dejanje svetovnega pokala v smučarskih skokih. Makadamska cesta vodi iz Planice do planinske postojanke Dom v Tamarju (1108 m), vendar vožnjo po njej preprečuje zapornica. Poleti je dom priljubljen cilj kolesarjev, pozimi pa so do njega speljane tekaške proge. Kulinarični namig: Stran 148 od 255 Kosilo Restavracija Kotnik Borovška 75 4280 Kranjska Gora Tel.: +386 (0) 4 588 15 64 GSM: +386 (0) 41 671 980 Internet:http://hotel-kotnik.si Večerja: Gostilna pri Žerjavu Rateče 39 4283 Rateče-Planica Tel.: +386 (0) 4 587 60 26 Internet:http://www.visinska-hisa.com 6. Dan: poldnevni izlet: Škofja Loka Tako lepa, tako mistična Škofja Loka je kulturni spomenik in najbolje ohranjeno srednjeveško mesto pri nas. Njeno ime je tesno vezano na Škofjeloški pasion, dramsko besedilo, ki ga je v obdobju baroka, leta 1721 napisal loški kapucin, oče Romuald. Predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini ter edino ohranjeno evropsko pasijonsko režijsko knjigo iz časa baroka. Obiskali bomo Kapucinski samostan z bogato knjižnico; med drugim poleg inkunabul in starih verskih knjig, hrani tudi Škofjeloški pasijon, ki so ga leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorili na ulicah mesta. Sprehodili se bomo preko kapucinskega mostu v staro mestno jedro in občudovali stare trgovske in stanovanjske hiše, dvorce in cerkve, se sprehodili do gradu, ki čuva zgodovinsko, kulturno, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja in končali srednjeveški sprehod v Kašči – eni najbolj pomembnih stavb. Poleg gradu je bila kašča nekoč najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik - kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka. Kulinarični namig: Kašča Spodnji trg 1 4220 Škofja Loka Tel.: +386 (0) 4 512 43 00 in Tel.: +386 (0) 41 355 959 www.kasca-plevna.com 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • Staro mestno jedro Radovljice Čebelarski muzej Lectarski muzej Izdelki iz medu Grad Kamen Galerija in muzej Avsenik Stran 149 od 255 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 5. vožnja z zapravljivčkom ali jahanje srečanje z Avsenikovo narodnozabavno glasbo Blejsko jezero Otoček s cerkvico in zvonom želja Blejski grad: - Muzej - Vinska klet - Zeliščna lekarna Soteska Vintgar Golf igrišče Muzejski vlak Vila Bled, hotel, nekdanja rezidenca Josipa Broza Tita na obali jezera Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah Martuljkova skupina Liznjekova domačija Jezero Jasna Zelenci Planica Tamar Kapucinski samostan Škofjeloški pasijon Kapucinski most Staro mestno jedro Grad kašča Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo programa. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. 8. Zemljevid – potek poti po krajih Radovljica, Vrba, Žirovnica, Begunje, Bled, Brezje, Planica, Kranjska Gora, Gozd Martuljek, Škofja Loka. 9. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen naknadno. Stran 150 od 255 Stran 151 od 255 3.2.2 Pohodniški programi 3.2.2.1 Družinski treking POHODNIŠTVO ZA DRUŽINE 1. Naslov – slogan programa DRUŽINSKI TREKING 2. Funkcionalni naslov programa Na pohod do naravnih očarljivosti 3. Zahtevnost poti Lahka do srednje zahtevna pot. 4. Napornost: fizična napornost (lahko, srednje, težko) Lahka do srednja fizična napornost. 5. Orientacija: težavnost iskanja poti, prehodov, GPS pozicija Ni težav z iskanjem poti, priporočljiv je zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke. 6. Opremljenost poti: markacije, druge oznake Poti so dobro opremljene in označene. 7. PROGRAM 8 dnevnih počitnic (7 nočitev) 1. Dan: PRIHOD in namestitev 2. Dan: Ljubelj - Koča na planini Preval-a (Bornova pot) Planino Prevala nad Ljubeljem (1311 m) je kot nalašč za uvodni planinski sprehod. Od parkirišča na Ljubelju do cilja je dobra ura hoda. Pot poteka po slikoviti Bornovi poti, ki ponuja nepozabne razglede proti Tržiču in zaide v dva malce daljša tunela vsekana v skalo (priporočljiva svetilka!), Pastirska koča na planini (odprta v poletni sezoni) leži ob južnih pobočjih Begunjščice na prevalu Stran 152 od 255 med dolino Drage in Šentansko dolino. S planine, se odpira lep pogled, ki seže od sosednje Košute, prek Dobrče (ta se vidi s severnega dela planine) do najvišjih vrhov Julijskih Alp. Pohodni užitki: baronovi tuneli, razgledi na Julijske Alpe in Begunjščico. Nevarnost: ozka pot. Kulinarični namig: Koča na planini Prevali – domača hrana. Atrakcije: Bornovi tuneli, razgledi, cvetje, divje živali in ptice. 3. Dan: Komna – Koča pri Triglavskih Jezerih Pohodni dan pričnemo ob vznožju mogočnega ostenja Komarče. Pot nas vodi po mulatjerah, poteh iz prve svetovne vojne, ki še vedno dobro kljubujejo zobu časa. Dom na Komni (1520 m) je planinska postojanka na vzhodnem robu planote Komne, ki se strmo spušča v Bohinjsko dolino. Skozi dolino Sedmerih Triglavskih jezer nam pogled uhaja na prelepe gorske rože ki so sredi poletja ne tej višini v polnem razcvetu. Pohodni užitki: razgled na bohinjsko jezero, dolina sedmerih jezer. Nevarnost: hoja po soncu. Kulinarični namig: Dom na Komni – domača hrana. Atrakcije: hoja po mulatjeri, gorsko cvetje, divje živali, alpski svizci, ptice. 4. Dan: Koča pri Triglavskih jezerih – Prehodavci Dolina Triglavskih jezer je okoli 8 km dolga alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami. Včasih dolino imenujejo tudi Dolina Sedmerih jezer, čeprav je jezerc nekaj več in so nekatera bolj podobna mlakam. Dolina sedmerih jezer nas prevzame s svojo lepoto in neokrnjeno naravo, ponuja pa čudovite poglede na ostenja Velikega špičja, Tičarice in Zelnarice. Koča na Prehodavcih se nahaja na manjši vzpetini nad Rjavim jezerom. Obdajajo jo visoke gore kot sta Kanjavec in Veliko Špičje. Pohodni užitki: pohod med jezeri in pogled na gore v okolici. Nevarnost: hoja po soncu. Kulinarični namig: Zasavska koča na Prehodavcih. Atrakcije: gore, jezera, divje živali, alpski svizci in ptice. 5. Dan: Prehodavci - Koča pri Triglavskih jezerih – Planina Viševnik – Planina pri Jezeru Iz doline Triglavskih jezer preko Štapc pridemo na visokogorske Bohinjske planine, kjer si tradicija pridelovanja sira že stoletja iz roda v rod podajata roke. Prespimo v Koči na planini pri jezeru, v osrčju Fužinskih gora. Poleg koče na planini stoji še nekaj pastirskih hiš, pod kočo pa je jezero zelene barve. Razgled na okoliške gore je omejen zaradi gozda. 6. Dan: Planina pri jezeru – Planina Blato – Vogar - Stara Fužina Spust preko Vogarja (ustavimo se v Kosijevem domu) proti Bohinjskem jezeru nas za zaključek večdnevne poti nagradi z lepimi pogledi in osvežitvijo v Bohinjskem jezeru. Pohodni užitki: Planina Blato, Stara Fužina. Nevarnost: hoja navzdol. Stran 153 od 255 Kulinarični namig: domača hrana v Kosijevem domu na Vogarju Atrakcije: Bohinjske planine, pisan svet rastlin in živali. 7. Dan: Planina Korošica Po sončnih travnatih pobočjih južno od glavnega grebena Karavank je posejana množica razglednih planin, ki so večinoma prijetni cilji krajših izletov, še posebej če vas tam čakajo žganci in kislo mleko. Mnogi trdijo, da je najlepši razgled s planine Korošica, ki leži vzhodno od Ljubelja. Na planini, kjer poleti pasejo živino, stoji pastirska koča, ki je delno preurejena v planinsko kočo. Številni travniki skrivajo pravo zakladnico rož. Pohodni užitki: planina, čudoviti razgledi. Nevarnost: ozka pot. Kulinarični namig: Koča na planini Prevali – domača hrana, odlični ajdovi žganci. 8. Dan: odhod. 8. Sezona; priporočeni čas aktivnosti: junij – september 9. Potrebna oprema: • • • • • • 10. Nahrbtnik Rezervna in topla oblačila Vetrovka Sončna očala Voda Sadje Minimalno št. ljudi za izlet: Minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 16. 11. Cena programa: 569 EUR po osebi. V ceni je všteto: prevoz, zavarovanje, potrebna oprema, pol penzion v planinski postojanki, vodenje. V ceni pa ni vključena namestitev v hotelu/apartmaju/zasebni sobi,…v dneh ko niste na poti in se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 12. Organizator, nosilec programa Prijave: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Stran 154 od 255 Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Tel.: +386 (0) 4 592 27 00 Tel.: +386 (0) 41 641 490 Faks: +386 (0) 4 594 91 50 E-pošta: info@koren-sports.si http://www.koren-sports.si Stran 155 od 255 3.2.2.2 Gorenjske planine za pohodnike – gorenjske planinske ture POHODNIŠTVO – PLANINSKE TURE 1. Naslov – slogan programa GORENJSKE PLANINE ZA POHODNIKE 2. Funkcionalni naslov programa Pojdite za vodnikom 3. Zahtevnost poti: Lahka do srednje zahtevna. 4. Napornost: fizična napornost (lahko, srednje, težko) Lahka do srednje zahtevna. 5. Orientacija: težavnost iskanja poti, prehodov, GPS pozicija Ni težav z iskanjem poti, priporočljivo zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke. 6. Opremljenost poti: markacije, druge oznake Poti so dobro opremljeni in označene. 7. Program 8 dni (7 nočitev): 1. Dan: prihod in namestitev 2. Dan: Roblekov dom na Begunjščici Roblekov dom na pobočjih Begunjščice (Karavanke) ponuja čudovite razglede na Julijske Alpe in kot na dlani se zdita Bled in Radovljica. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna, če je lepo vreme. Potek poti: Ljubelj – Prevala – Roblekov Dom – Draga – Grad Kamen Dolžina: 4-5 ur. Start: 1050 m. Stran 156 od 255 Najvišja točka: 1.657 m. Višinska razlika: 607 m. Zahtevnost: srednje težka. Pohodni užitki: • Baronovi tuneli (tuneli tržiškega barona Borna, ki je skozi tunele lažje in hitreje prispel iz severne na južno stran gore, koder je imel svoja lovišča, znana po kozorogih) • flora in favna • razgledi na Julijske Alpe in Begunjščico. Nevarnost: ozka pot. Kulinarični namig:: Prevala in Roblekov dom – domača hrana. Atrakcije: baronovi tuneli in razgledi. 3. Dan: Martuljški slapovi in planina Jasenje Od Kranjske Gore nas pot vodi ob reki Savi Dolinki do vasi Gozd Martuljek. Do planine Jasenje vodi več poti, vendar je najlepša pot po vintgarju potoka Martuljek, ki nas pripelje do prvega slapu. Za tiste, ki želijo širšo in malce lagodnejšo pot, pa je široka gozdna vlaka čisto zadosten izziv in si vintgar lahko ogledajo iz ptičje perspektive. Na položnejšem delu se obe poti združita in do Jasenj je le še 15 minut. Potek poti: Kranjska Gora - Gozd Martuljek – soteska Martuljek – Planina Jasenje – Gozd Martuljek Dolžina: 3-4 ure. Start: 750 m. Najvišja točka: 930 m. Višinska razlika: 180 m. Zahtevnost: lahka. Pohodni užitki: - slapovi - soteska. Nevarnosti: soteska, spolzka tla. Kulinarični namig: Brunarica »Pri Ingotu«. V čudovitem objemu Špikove skupine si lahko potešite žejo z domačimi sokovi, spijete vroč čaj iz zdravilnih zelišč ali pa si privoščite šilce domačega borovničevca. Posebnost je dobra enolončnica, pripravljena v kotlu na odprtem ognju. Za sladokusce imajo odlično pehtranovo potico, buhteljne, zavitke z različnimi nadevi ... Atrakcije: zanimiva stara planinska kuhinja v Brunarici »Pri Ingotu«. 4. Dan: Golica 1835 m Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih. Najprimernejši čas za obisk je v kopnem od maja do oktobra, najlepša pa je konec maja in junija, ko cvetijo narcise ali ključavnice. Takrat so travniki na začetku poti videti, kot da bi bili pobeljeni s snegom. Koča se nahaja nad gozdno mejo pod vrhom Golice. Stran 157 od 255 Potek poti: Planina pod Golico – Koča pod Golico – Golica – Koča pod Golico – Planina pod Golico Dolžina: 4-5 ur. Start: 945 m. Najvišja točka: 1.835 m. Višinska razlika: 890 m. Zahtevnost: srednje težka pot. Pohodni užitki: razgledi na Julijske Alpe in avstrijska jezera. Nevarnost: hoja po soncu. Kulinarični namig: Planinska Koča na Golici – domača hrana. Atrakcije: razgledi. 5. Dan: Krnica: 1.110 m Pot v Krnico se začne malo naprej od jezera Jasna v Kranjski Gori, tik pred mostom čez Pišnico, pod hotelom Erika. Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Koča v krnici nas vabi skozi vse leto. Potek poti: Kranjska Gora – Jasna – Dolina Krnice – Kranjska Gora Dolžina: 3-4 ure. Start: 750 m. Najvišja točka: 1.110 m. Višinska razlika: 360 m. Zahtevnost: lahka. Pohodni užitki: mogočne stene Prisanka, Škrlatice. Nevarnosti: ni nevarnosti. Kulinarični namig: Planinski dom v Krnici. Atrakcije: mogočna ostenja Prisanka in Škrlatice. 6. Dan: Debela Peč: 2014 m Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh, s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore, na vzhodu pa boste v lepem vremenu onkraj doline Save opazili Karavanke in za njimi Kamniške Alpe. Potek poti: Rudno polje – Krucmanove konte – Blejska Koča na Lipanci – Debela Peč – Lipanski vrh – Blejska Koča na Lipanci – spomenik Pri Rupah Dolžina: 5 ur. Start: 1.400 m. Najvišja točka: 2.014 m. Višinska razlika: 614 m. Zahtevnost: srednje težka pot. Pohodni užitki: Pokljuka, Krma. Nevarnosti: hitra sprememba vremena – megla. Kulinarični namig: Blejska koča na Lipanci. Lipanca je manjša planina nad Pokljuko, tik pod grebenom, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Z Lipance boste imeli lep razgled na pokljuške gozdove in bohinjske gore, nad vami pa se Stran 158 od 255 bodo dvigale strme stene Lipanskega vrha. Atrakcije: razgledi. 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga “Odkrijte Gorenjsko”. 8. Dan – odhod. 8. Sezona; priporočeni čas aktivnosti: maj – oktober 9. Potrebna oprema: • • • • • • • 10. Nahrbtnik Dobri pohodni čevlji Rezervna in topla oblačila Vetrovka Sončna očala Voda Sadje Minimalno št. ljudi za izlet: minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 16. 11. Cena programa: 39 EUR/oseba/dan – izlet. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. Cena za nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan in je odvisna od namestitvenega objekta. 12. Organizator, nosilec programa Prijave: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Tel.: +386 (0) 4 592 27 00 in +386 (0) 41 641 490 Faks: +386 (0) 4 594 91 50 E-mail: info@koren-sports.si http://www.koren-sports.si Stran 159 od 255 3.2.2.3 Treking za izkušene POHODNIŠTVO – ZA IZKUŠENE 1. Naslov – slogan programa TREKING ZA IZKUŠENE 2. Funkcionalni naslov programa Odpravite se do dvatisočakov 3. Zahtevnost poti Srednje do zelo zahtevna pot. 4. Napornost: fizična napornost (lahko, srednje, težko) Srednje do težko. 5. Orientacija: težavnost iskanja poti, prehodov, GPS pozicija Ni težav z iskanjem poti, priporočljivo zemljevid Triglavski Narodni Park in Karavanke. 6. Opremljenost poti: markacije, druge oznake Poti so dobro opremljene in označene. 7. PROGRAM 2 dni (ena nočitev) 1. Dan: Rudno polje – Vodnikov dom – Kredarica – Triglav – Kredarica Triglav (2864 m) se nahaja v osrčju Julijskih Alp in je najvišja gora na ozemlju Slovenije. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte vedri do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik. Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26.8.1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Iz vrha Triglava se odpira razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp. Potek poti: Naš gorski pohod začenjamo na Rudnem polju, sredi gozdne planote Pokljuka in se preko Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m), planinske postojanke nad dolino in pod ostenjem Tošca in Vernarja, napotimo do Kredarice. Triglavski dom na Kredarici (2515 m) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja. Tukaj se začne pravi Stran 160 od 255 vzpon na Triglav, ki terja kar dobro fizično pripravljenost. Najprej prispemo do neizrazitega vrha Malega Triglava, ki mu sledi izpostavljena, a dobro zavarovana pot po grebenu. V zadnjem delu se pot najprej strmo vzpne, potem, ko strmina popusti, pa nas pot pripelje na vrh Triglava, kjer nas pozdravi Aljažev stolp. Iz Kredarice do vrha Triglava potrebujemo okoli uro časa, za spust do uro in pol ali več. Predviden čas na poti: 6-7 ur. Start: 1.400 m. Najvišja točka: 2.864 m. Višinska razlika: 1.464 m. Zahtevnost: zelo zahtevna. Pohodni užitki: razgledi na gore, hoja po zavarovanih poteh. Nevarnost: ozka in strma pot, padajoče kamenje, sonce… Kulinarični namig: večerja v Triglavskem domu, najvišji planinski postojanki v Sloveniji. Atrakcije: vrh Triglava (2864 m). 2. Dan: Kredarica – Krma Krma je najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem in je izhodišče ali končni cilj gorskih vzponov v Triglavskem narodnem parku. Dolina Krme je sicer zaprta, kljub temu pa imamo z Zasipske planine, kjer stoji Kovinarska koča (892 m), lep razgled na vrhove, ki jo obdajajo. Predviden čas na poti: 4 – 5 ur. Start: 2515 m. Cilj v Krmi: 944 m. Višinska razlika: 1571 m. Zahtevnost: lahka označena pot. Pohodni užitki: sledenje poti, ki pelje vse od goličav in strmih spustov do položnejših poti travnikov in gozda. Nevarnosti: ozka in strma pot, padajoče kamenje,… Kulinarični namig: Kovinarska koča v Krmi. Atrakcije: doživetje gozdne meje, panorame, gorske živali, rastline. 8. Sezona; priporočeni čas aktivnosti: julij – september 9. Potrebna oprema: Dobri čevlji, nahrbtnik, vetrovka, topla oblačila, sončna očala, voda, sadje… 10. Minimalno št. ljudi za izlet: Minimalno število oseb je 4, maksimalno število oseb je 12. 11. Cena programa: 179 EUR po osebi V ceni je všteto: prevoz, zavarovanje, potrebna oprema, pol penzion v planinski postojanki, vodenje. Stran 161 od 255 12. Organizator, nosilec programa Prijave: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-pošta: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Tel.: +386 (0) 4 592 27 00 +386 (0) 41 641 490 Faks: +386 (0) 4 594 91 50 E-pošta: info@koren-sports.si http://www.koren-sports.si Stran 162 od 255 3.2.2.4 Alpinisti POHODNIŠTVO – ZA ALPINISTE 1. Naslov – slogan programa ZA ALPINISTE 2. Funkcionalni naslov programa Dotaknite se najlepših sten in najvišjih vrhov! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) Je v bistvu produkt pohodništva za vse generacije, kjer vsak lahko postane skozi realen dotik stene, ki jo tako do obisti podoživi, vsaj za en dan gornik, če že ne alpinist. Produkt se loči od ostalega pohodništva po doživetju sten, začinjen z ustrezno zgodovinsko zgodbo in poskusom plezanja v steno. Dovolj je le en raztežaj z varovanjem z vrha. Vsak pohodnik dobi posebno oblikovano značko in fotografijo plezanja. Možnost vsak dan in v vsakem vremenu (pozor plazovi!) PROGRAM: Produkt se deli na: 3 NAJ STENE in 3 NAJ RAZSTERŽAJI: JALOVEC, ŠPIK, TRIGLAV 1. Dan – Prihod in nastanitev – UVOD V PROGRAM Predstavitev vodnika in tedenskega programa (zvečer). 2. Dan - dolina TAMAR – JALOVEC 2645 m Visokogorski izlet – lažja (obvezno z vodnikom) Prihod s kombijem do Planice in peš v dno doline do koče v Tamarju (ogled sten: Mojstrovka, Travnik, Ponce, Šite – zgodovinsko najbolj pomembne stene slovenskega alpinizma) in proti Jalovcu . Zgodba o smeri Ashnenbrener (pripovedno), ki je bila dolgo najzahtevnejša v Alpah. Pot se nadaljuje pod steno do Šit in vstopa do smeri JLA in zgodbe o njenem nastanku. Pot v Jalovčev ozebnik in pod steno Jalovca ter zgodba o vodniku, popularnem Commiciju (znak kakovosti, njegove poti so lepe, drzne in posebne). Zgodba o Jalovcu (zaščitni znak slovenskega planinstva – PZS ima v grbu goro Jalovec – najlepša gora v Sloveniji (kristal, fant od fare,….) in nazaj. a) Lažja varianta - DRUŽINA: Tamar – Mala Mojstrovka (po Hanzovi zavarovani poti) Odhod iz Tamarja pod stenami Travnika do Velike Mojstrovke in na Malo Mojstrovko (po Hanzovi poti na vrh) spust na Vršič (5 ur). DRUŽINA oziroma NE ALPINISTI splezajo en raztežaj: - v Veliki Mojstrovki - Mira Marko Debelakova smer (4+) ali - v Mali Mojstrovki severni raz (4-). ALPINISTI splezajo: Stran 163 od 255 - severni raz Male Mojstrovke (2 uri) ali Debelakovo smer v Veliki Mojstrovki (4 ure). b) Težja varianta - DRUŽINA: (zelo zahtevna označena pot) od Tamarja gre čez Kotovo sedlo (2100m, 3 ure) na Jalovec 2645m (2-3ure), kjer se vidi ob lepem vremenu tudi Jadransko morje in Belopeška jezera) in od tam nazaj do koče v Tamarju čez Jalovški Ozebnik (4-5ur). Skupaj: od 9 do 12 ur. DRUŽINA oziroma NE ALPINISTI splezajo en raztežaj v SV razu Jalovca (steber, nedvomno spada med najlepše smeri) pol ure (na osebo). Težavnost: 3- . ALPINIST – prepleza steber (najlepši raz) Jalovca Čas: (Commicijeva smer) - 5 ur. Težavnost: 5 do 6. 3. Dan: ogled Bleda in Bohinja Prosto dopoldne, popoldne: klasični ogled Bleda in Bohinja BLED – Podoba raja! Dovolj dobro le za vas in kralje. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki spoznajte resnične zgodbe o mogočnežih sveta in odkrijte, zakaj so ljubili ta košček sveta! Sprehodili se bomo po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje nad podobo raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov, France Prešeren. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe o mogočnežih sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta. S pletno se bomo odpeljali na otok, kjer nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam uresničijo skrite želje. Ob povratku z otoka si bomo v restavraciji ob jezeru privoščili znamenito blejsko kulinarično posebnost – blejsko kremšnito. Po okrepčilu se bomo povzpeli na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot kralj zrli v naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z omembo iz leta 1004 je med najstarejšimi v Sloveniji! BOHINJ - je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno bivanjsko uro – Razglejte se po življenju! Ogledamo si cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu, ki je ob iztoku reke Save Bohinjke iz jezera skupaj z mostom in pogledom na jezero simbol Bohinja. Z ladjico se zapeljemo po Bohinjskem jezeru največje slovensko stalno, naravno jezero ledeniškega izvora, dolgo 4.100 m, široko 1.200 m in globoko do 45 m; poleti primerno za kopanje. Po urejeni poti se bomo do slapa Savica, ki je opevan v slovitih pesnitvah.; vodni tok se že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena; vidna sta 25 in 78 m slap; do enega najbolj obiskanih slapov v Sloveniji vodi urejena pot. Po ogledu Korit Mostnice in Hudičevega mostu se odpeljemo nazaj na Bled, kjer nas v namestitvenem objektu že čakajo z pozno večerjo. 4. Dan: ŠPIK (spada med velike prvake slovenskih gora, severna stena ena najslavnejših v Julijcih Stran 164 od 255 Zanimivost: vse štiri smeri pred vojnega obdobja so preplezale ženske (leta 1926, svetovni rekord Mira Marko Debeljak) 7-9 ur, V+. Družina: pot vodi iz Martuljka do pod Špika (2 uri) do severne stene Špika - preplezamo en raztežaj. Nadaljujejo po lovski poti na bivak pod Akom. Sestopamo in si ogledamo Zgornji in Spodnji Martuljški slap, pot nadaljujemo do koče pri Ingotu, kjer je tudi spomenik Miri Marko Debelak. Dramatična zgodba o Miri Marko in najtežjem vzponu v Evropi tistega časa (V+). Čas poti: od 9 do 11 ur. Alpinist: prepleza 900m visoko severno steno Špika, eno najslavnejših v Julijskih Alpah. 5. Dan: Log pod Mangartom – raztežaj v Prisank Izlet iz Kranjske gore čez Predel na Mangartsko sedlo (koča na Mangartu 2600 m) – spust v Log pod Mangartom; znamenitost: loška stena, najširša v SLO, 10 km, izvir Soče, Kekčeva domačija. Pot nadaljujemo na Vršič. Vzpon do Poštarske koče in ogled Ajdovske deklice, okna, hudičevega stebra in pot nadaljujemo do slapa Peričnik, nato se odpravimo do Vrat. Prespimo v Aljaževem domu in pri večerji poslušamo gorniške zgodbe….(Jakob Aljaž, Zlatorogove Police, Klement Jug, Jože Čop,…). Poudariti je potrebno, da je to najdaljša izmed visokih sten Evrope – Severna stena Triglava (ponos Slovencev). Pot nas vodi pod steno do vstopa v Slovensko in Nemško smer, mimo Bavarske, do Skalaške in Prusikove, do Sfinge in do Tržaške smeri. Spoznamo pretresljivo zgodbo o Klementu Jugu. 6. Dan: Triglav (STENA - Severna triglavska stena) Odpravimo se iz Aljaževega doma v Vratih - 1,5 ure hoje do Severne Triglavske stene – Slovenska smer. • Prva varianta: ALPINIST + DRUŽINA: Severna Triglavska stena 800 m. Ocena zahtevnosti Slovenske smeri: 2-3. Čas: 3-5 ur. • Druga varianta za ALPINISTA: Nemška smer. Ocena zahtevnosti Nemške smeri: 3-4, oziroma Skalaška ocena zahtevnosti: 5+. Čas: 5-7 ur oziroma 6-9 ur. Malica: na Zlatorogovih policah. Na vrhu robu stene ….zgodbe Triglava. Odpravimo se do Doma na Kredarici (1 ura). Večerjamo in prespimo na Kredarici. 7. Dan: vzpon na Triglav • Prva varianta: Ob sončnem vzhodu smo zgodaj zjutraj na Vrhu Triglava. Sestopimo do doma na Planiki (malica) in nadaljujemo do Vodnikovega doma, naprej do Pokljuke….s prevozom do Bohinja. Kopanje v Bohinjskem jezeru. • Druga varianta: Preko Sedmerih jezer do Slapu Savica. Večerja: Pri Lectarju v Radovljici. Stran 165 od 255 Kulinarični namig: Gostilna Lectar Linhartov trg 2 4240 Radovljica Tel.: +386 (0) 4 537 48 00 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • • • • • 5. Blejsko jezero in otok s cerkvijo Blejski grad Vila Bled Zdraviliški park Blejske pletne in fijakerji Cerkev Sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu, Planšarski muzej, vožnja z ladjico po Bohinjskem jezeru, Slap Savica, Korita Mostnice Hudičev most. Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodnik/alpinist, hrana, pijača, vstopnine. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. Izjema so le planinski domovi, ki so sestavni del programa. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema • • • • • • 8. Zemljevid – potek poti • • • • • • • 9. športna oblačila pohodni čevlji nahrbtnik sončna očala kopalke brisača. Tamar Bled Bohinj Špik Log pod Mangartom Triglav Radovljica Cena (za koliko udeležencev) Cena izvajanja predlaganega programa se prilagodi glede na število udeležencev in jo bo organizator Stran 166 od 255 podal ob povpraševanju/zainteresiranim. Cena za nočitev z zajtrkom se giblje od 30 EUR do 100 EUR na osebo na dan – odvisno od vrste namestitve (hotel apartma, zasebna soba, hostel, planinski dom, kamp,..). 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Stran 167 od 255 3.1.3 Kolesarski programi 3.1.3.1 Kolesarjenje z avtodomom KOLESARJENJE – Z AVTODOMOM 1. Naslov – slogan programa ZA KOLESARJE Z AVTODOMOM 2. Funkcionalni naslov programa Pustite se zapeljati drugačnim cestnim in kolesarskim potem 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 noči Zahtevnost poti: poti so v glavnem speljane po nezahtevnem terenu in po lokalnih cestah, kje ni veliko prometa. Del nekaterih poti je speljan tudi po makadamu, ki pa je v večini bolj položen in ni nevaren za manj vešče kolesarje. Napornost: zahtevnost izletov je za kolesarje, ki redno kolesarijo, lahka do srednje težka, za manj pripravljene kolesarje, ki niso vajeni dolgih izletov, pa lahko tudi težka. Modra črta prikazuje bolj zahteven spust, ki ni primeren za cestna ali treking kolesa. Orientacija: večina poti je opisana v kolesarskih vodnikih in zemljevidih, ki jih dobimo na lokalnih turističnih informativnih točkah. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že vključen vodnik. Opremljenost poti – markacije in druge oznake: nekatere poti so dobro označene in jih je dokaj lahko najti, druga pa zahtevajo malo orientacije, vendar z dobro karto ni problema. Stanje v celoti je dobro. PROGRAM: 1. Dan: prihod in namestitev 2. Dan - celodnevni izlet: Železniki – Zali Log – Petrovo Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Torka – Zali Log – Železniki Stran 168 od 255 Iz Železnikov vodi pot v rahlem vzponu po Selški dolini obdani z gozdovi, skozi vas Zali Log in Podrošt, do Petrovega brda (počitek v planinski koči). Pot nadaljujemo proti vasi Spodnja Sorica kjer se ustavimo na kosilu v gostišču Macesen. Od tu nas vodi pot proti Soriški planini, ki velja za priljubljeno izletniško točko, tudi med kolesarji, žal pa se naša pot že dosti niže odcepi na desno (v primeru, da je skupina dobro pripravljena se lahko povzpnemo na vrh), na panoramsko pot. Pot se nadaljuje mimo strmih travnatih pobočij pod Ratitovcem (skozi vasi Danje, Zabrdo, Torka) in naprej po široki makadamski cesti. Na najvišji točki, imenovani Povden, se kakovost ceste zelo poslabša. Od skupine zavisi ali nadaljujemo pot na Prtovč ali pa se spustimo v dolino do Podrošta in naprej skozi Zali Log v Železnike. Po izletu je predvideno kopanje v bazenu in ogled zanimivega muzeja. Kolesarski užitki: vožnja po dolini ob potoku Selščica, vzpon v vas Zgornja Sorica, vožnja po panoramski cesti z pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite, spust po slikovitih hribih v dolino. Kosilo: Gostišče Macesen v Spodnji Sorici Spodnja Sorica 16, Spodnja Sorica 4229 Sorica Tel.: +386 (0) 4 519 70 60 Večerja: Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log - specialiteta postrvi Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log 22 4228 Železniki Tel.: +386 (0) 4 514 62 09 3. Dan - celodnevni izlet: Bohinjski Bistrica - Bohinjska Češnjica - Srednja vas – Studor – Stare Fužine – Dolina Voje – Stara Fužina - slap Savica - Ribčevem laz – Brod – Boh. Bistrica Stran 169 od 255 Iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici se odpeljemo v smeri Bohinjskega jezera, prečkamo Savo Bohinjko in v vasi Brod zavijemo desno na označeno kolesarsko pot. Nadaljujemo pot po travnikih in se spustimo v Zgornjo Bohinjsko dolino v vas Bohinjska Češnjica. Peljemo mimo tipičnih bohinjske vasi - Srednja vas, Studor in Stara Fužina (toplarji). Zapeljemo do Voj (grbinasti travniki, slap Mostnice visok 21 m, degustacija domačih sirov in prave gorenjske zaseke). Do Stare Fužine se vrnemo po isti poti. V vasi zavijemo desno na pot, ki nas bo po travnikih na katerih pristajajo jadralni padalci pripeljala do jezera. Ob jezeru nadaljujemo do znamenitega mosta ob cerkvici sv. Janeza. Skozi Ribčev laz bomo ob jezeru nadaljevali v Ukanc in naprej do koče pri Savici (ogledamo si slap Savica. Po ogledu se zapeljemo do spodnje postaje kabinske žičnice in se vzpnemo na Vogel. Po povratku iz Vogla se vrnemo v Ribčev laz, zavijemo Stari Fužini in se po nekaj 100 m usmerili na kolesarsko pot, ki nas bo po levem bregu Save pripelje v vas Brod in nazaj v naš kamp. Kolesarski užitki: vožnja po kolesarski stezi ob Savi Bohinjki, razgledi na hribe okoli Bohinjskega jezera, vožnja skozi slikovite bohinjske vasi v Zgornji bohinjski dolini, vožnja v dolino Voje, pot ob Bohinjskem jezeru. Kosilo: Okrepčevalnica slap Voje – okrepčali se bomo z domačimi dobrotami. domačim sirom, kislim mlekom in ostalimi Večerja: Gostilna Zoisov grad - ena najstarejših gostiln v Sloveniji Restavracija Zoisov grad Grajska ulica 14 4264 Bohinjska Bistrica Tel.: +386 (0) 4 572 16 86 4. Dan - celodnevni izlet Bled – Gorje - dolina Radovne - Krnica - Gorje – Vintgar – Bled Stran 170 od 255 Iz kampa Bled se ob jezeru peljemo do regatnega centra in po lažjem vzponu do železniške postaje Bled. Zavijemo desno pod železniškim mostom in nadaljujemo proti Krnici. V vasi Krnica zavijemo desno in prečkamo reko Radovno, ki izvira na številnih mestih v Zgornji Radovni. Med kolesarjenjem si ogledamo številne znamenitosti kot so fužine, ta debev kamen, Napoleonov kamen, pridobivanje krede. Po dobrih 10 km poti zavijemo levo v dolino Krma, ki je najdaljša izmed treh ledeniških dolin. Na koncu poti je Kovinarska koča, kjer se bomo obrnili in spustili do kmetije Psnak v Zgornjo Radovno. V tej znani EKO kmetiji se bomo ustavili in preizkusili domače dobrote. Po kosilu nadaljujemo pot po levem bregu Radovne do Gogalove lipe in se priključimo nazaj na cesto prihoda. Očaka nas samo še prijeten spust nazaj v Krnico in se skozi Gorje odpeljemo do vstopne točke v Blejski Vintgar. Po ogledu nadaljujemo z spustom mimo Gmajne na Bled in ob jezeru do našega kampa. Kolesarski užitki: Vožnja po dolini Radovne, ki jo obdajata planoti Pokljuka in Mežakla, neokrnjena narava v dolini Krma. Kosilo: Gostilna Psnak – EKO kmetija TURISTIČNA KMETIJA PRI PSNAKU Zgornja Radovna 18, 4281 Mojstrana Tel.: + 386 (0) 4 5891152 GSM: + 386 (0) 31 681 630 Faks: + 386 (0) 4 589 1152 E-pošta: psnak@s5.net www.slovenia.info.si Večerja: Gostilna pri Planincu – domača Slovenska hrana Gostilna Pri planincu Grajska cesta 8 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 16 13 5. Dan - počitek Zakaj bi počivali? Naravne lepote in svež alpski zrak vas vabijo na aktivno preživetje dneva. Veslanje in surfanje po jezeru, ribolov, vožnja s kajaki in rafting po alpskih rekah, ježa v naravi in planinarjenje po okoliških hribih, golf, letenje z baloni in jadralnimi padali… Po napornem kolesarjenju prejšnjega dne se osvežimo v jezeru ali v hotelskih bazenih s termalno vodo. Večer pa preživimo v eni od mnogi priznanih gostiln z pokušanjem blejske kremšnite. Stran 171 od 255 6. Dan - celodnevni izlet Mojstrana - Kranjska gora – Podkoren – Rateče – Planica –Tamar – Kranjska Gora Mojstrana S čudovitim pogledom na Triglavsko severno steno zapustimo kamp in se spustimo do glavne ceste, jo prečkamo in nadaljujemo spust v Mojstrano. V Mojstrani zavijemo desno in nadaljujemo po kolesarski stezi, ki je speljana po stari železniški progi. Peljemo se ob Savi dolinki, prečkamo nekaj mostov, zapeljemo skozi Gozd Martuljek, in naprej po kolesarski poti do Kranjske gore. Mimo hotelov, smučišča in MTB parka nadaljujemo po stranski cesti do Podkorena. Pod strmino na kateri je vsako leto svetovni pokal v slalomu in veleslalomu nadaljujmo do ceste v Ratečah in zavijemo v dolino pod Poncami. Cesta nas mimo skakalnic (svetovno znane skakalnice v Planici, med katerimi velikanka omogoča skoke do 240 m), pripelje do prvega malo bolj resnega vzpona. Tukaj zapornica preprečuje avtomobilom vožnjo v dolino in lahko mirno uživamo v vožnji v lepem naravnem okolju. Peščena cesta, na nekaterih delih polna skal, ki jih hudourniki privalijo izpod strmih sten v dolino, nas skozi gozd pripelje do zelene oaze ob vznožju sten in na sam rob Triglavskega narodnega parka. Po počitku in ogledu okoliških sten Ponc, Mojstrovk, Travnika in Šit se spustimo po poti vzpona. Pri Ratečah zavijemo nazaj na kolesarsko stezo in se malo pred Podkorenom pripeljemo do naravnega rezervata Zelenci, kjer je izvir Save Dolinke. Že ime pove, da je majhno jezero zelene barve. Pogledu nadaljujemo pot po smeri prihoda skozi Kranjsko Goro in Gozd Martuljek, Mojstrano in v kamp. Kolesarski užitki: vožnja po stari železniški progi ob Savi dolinki, uživanje v čudovitem alpskem svetu. Kosilo: Dom v Tamarju Večerja: Kmetija odprtih vrat Pr` Železn`k - domača Slovenska hrana Kurirska pot 11 4281 Mojstrana Tel.: +386 (0) 4 589 12 17 Tel.: +386 (0) 31 603 271 7. Dan – prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • Groharjeva rojstna hiša Stran 172 od 255 • • • • • • • • • • • • • 5. Meja med Gorenjsko in Primorsko na Petrovem brdu Bohinjske vasi Dolina Voje Slap Savica Bohinjsko jezero Vogel Bled Dolina Radovne Dolina Krma Najstarejše lipa Izkop krede Vintgar Vožnja po stari železniški progi ob Savi dolinki Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine/ izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema • • • • • • • 8. Nahrbtnik rezervna oblačila vetrovka bidon ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l) čelada sončna očala rokavice. Zemljevid – potek poti Železniki, Zali log, Petrovo brdo, Zgornja Sorica, Danje, Torka, Zali Log, Bohinjski Bistrica - Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor, Stare Fužine, Dolina Voje, Stara Fužina, slap Savica, Ribčev laz, Brod, Bled, Gorje, dolina Radovne, Krnica, Gorje, Vintgar, Mojstrana, Kranjska gora, Podkoren, Rateče, Planica, Tamar, Kranjska Gora. 9. Cena Cena organizacije in izvajana navedenega kolesarskega programa znaša: • • • 5 oseb / 799 EUR 4 osebe / 849 EUR 3 osebe / 899 EUR Izposoja koles: 15 EUR. Dodatni športni programi: • • • Rafting 40 €, Canyoning 55 €, Paragliding 90 €. Dodatni ogledi: Stran 173 od 255 • • vinska klet 20 €, žičnica Vogel 13 €. Zgoraj navedene cene ne vključujejo cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,, hostel,…), ki se giblje nekje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Mobile Adventures Biking Marko Perpar s.p. Trojarjeva ulica 4 4501 Kranj Tel.: +386 (0) 40 880 584 E-mail: info@mbslovenija.info www.mobile-adventures.net Stran 174 od 255 3.1.3.2 Družinsko kolesarjenje KOLESARJENJE – ZA DRUŽINE 1. Naslov – slogan programa DRUŽINSKO KOLESARJENJE 2. Funkcionalni naslov programa Zapeljite se skupaj do pravljičnih krajev! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev Zahtevnost poti: poti so v glavnem speljane po gozdnih ter makadamskih in kolovoznih cestah, poteh. Orientacija: večina poti je opisana v kolesarskih vodnikih in zemljevidih, ki jih dobimo na lokalnih turističnih informativnih točka. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že vključen vodnik. Poti večinoma niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom. PROGRAM: 1. Dan – prihod in nastanitev 2. Dan – POD RATITOVCEM Podajte se na družinsko kolesarjenje skozi razgibano pokrajino kjer vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki najdite svoj mir. Selška dolina, položena med bujna pobočja predalpskega sveta, obdana z Ratitovcem in starodavno planoto Jelovico – vas čaka, da jo skupaj doživite. TRASA: • Zahtevnejša: Zali Log – Petrovo Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Torka – Zali Log DOLŽINA: 28 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 800 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1180 m. • Manj zahtevna: Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Zabrdo – Danje – Zgornja Sorica DOŽLINA: 13 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 400 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1180 m. Kolesarski užitki: panoramska cesta pod Ratitovcem, prenočevanje v planinah. Stran 175 od 255 Prenočevanje: Soriška planina - doživeli pristen stik z naravo in čudovitim sončnim zahodom. Kulinarični namig: Gostišče Macesen, Spodnja Sorica 16, Spodnja Sorica 4229 Sorica Tel.:+386 (0) 4 519 70 60 Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log 22 4228 Železniki Tel.: +386 (0) 4 514 62 09 3. Dan – POKLJUŠKI GOZDOVI IN PLANINE Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. TRASA: • Zahtevnejša: Rudno polje – Planina Kranjska dolina – Javorniška planina – Uskovnica – Ribčev Laz DOLŽINA: 32 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 350 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1420 m. • Manj zahtevna: Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Zabrdo – Danje – Zgornja Sorica DOLŽINA: 10 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 300 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1420 m. Zjutraj prevoz na Rudno polje. Z Rudnega polja se peljemo po gozdnih cestah do planine Javornik. Ogledali si bomo pašnike in poizkusili domači sir in kislo mleko. Nadaljujemo do planine Kranjska dolina in na glavno cesto za Rudno polje, ogled biatlonskega centra in spust v Uskovnico. Počitek v koči in nadaljevanje spusta v Bohinj. Kolesarski užitki: kolesarjenje v gozdu. Kulinarični namig: domači sir in kislo mleko na planšariji ali koči. Prenočevanje: Kamp Danica v Bohinjski Bistrici; v prijetnem gozdičku ob Savi Bohinjki. 4. Dan – Počitek 5. Dan – NAPOLEONOVA CESTA Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Dolga je okoli 16 kilometrov, za celotno pot s postanki pri informacijskih točkah potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po makadamski cesti skozi dolino. Na poti je več kot deset različnih informacijskih tabel, ki se nanašajo na dolino in njene posebnosti. Od ene do druge znamenitosti nas vodijo informacijski stebrički z jasnimi oznakami. Stran 176 od 255 TRASA: • Zahtevnejša: Bled – Gorje - dolina Radovne – Krma – Gorje - Vintgar – Bled DOLŽINA: 45 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 400 m. NAJVIŠJA TOČKA: 870 m. • Manj zahtevna: Krnica - dolina Radovne – Gorje - Vintgar – Krnica DOLŽINA: 31 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 200 m. NAJVIŠJA TOČKA: 780 m. Kolesarski užitki: kolesarjenje ob vodi. Prenočevanje: kamp Bled v bližini Blejskega jezera, v mirnem okolju ob vznožju Alp. Kulinarični namig na poti: • Kosilo: Eko gostilna Psnak, dolina Radovne TURISTIČNA KMETIJA PRI PSNAKU Zgornja Radovna 18, 4281 Mojstrana Tel.: + 386 4 58 91 152 GSM: + 386 (0) 31 681 630 Faks: + 386 (0) 4 589 1152 E-pošta: psnak@s5.net www.slovenia.info.si • Večerja: Gostilna Pri planincu Grajska 8 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 16 13 Faks:+386 (0) 4 576 84 19 6. Dan – POD TRIGLAVSKO SEVERNO STENO Dandanes je Kekčeva dežela spet oživela. Kekca in njegove junake: hudobnega Bedanca, skrivnostno teto Pehto, modrega Vitranca, prijazno Mojco ali preplašenega Rožleta, najdemo v gorah, kamor smejo vstopiti izključno otroci od 3. do 10. leta. Kekec jim postreže s kislim mlekom in žganci, ogledajo si njegovo kočo in prisluhnejo zgodbam iz nekdanjih dni. TRASA: • Zahtevnejša: Mojstrana - Kr. Gora – Rateče – Planica – Tamar- Rateče – Kr. Gora Mojstrana DOLŽINA: 48 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 480 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1100 m. • Manj zahtevna: Mojstrana – Kr. Gora - Mojstrana DOLŽINA: 28 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 180 m. Stran 177 od 255 NAJVIŠJA TOČKA: 810 m. • Izbirna tura zahtevnejša: Mojstrana – dolina Vrata – Mojstrana DOLŽINA: 23 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 350 m. NAJVIŠJA TOČKA: 1000 m. Kolesarski užitki: kolesarjenje po trasi nekdanje železnice. Prenočevanje: Kamp Kamne, ob vznožju Karavank in v neposredni bližini Julijskih Alp. Kulinarični namig: Gostilna pri Žerjavu, Rateče Rateče 39 4283 Rateče Tel.: +386 (0) 4 587 60 26 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 5. Razgledi Soriška planina Škofja Loka Železniki Sorica planina Kranjska dolina planina Javornik Uskovnica obširni smrekovi gozdovi Biatlonski center dolina Radovne dolina Krma Vintgar Blejsko jezero Tamar Planica skakalnice Zelenci izvir Save Dolinke Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. Stran 178 od 255 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidon ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala, rokavice. 8. Zemljevid – potek poti • • • • 9. Pod Ratitovcem Pokljuka Radovna Mojstrana Cena (za koliko udeležencev) Cena štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša: • • • 5 oseb / 799 € 4 osebe / 849 € 3 osebe / 899 € in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. Izposoja koles: 15 €. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Mobile Adventures Marko Perpar s.p. Trojarjeva ulica 4 4501 Kranj Tel.: +386 (0) 40 880 584 E-mail: info@mbslovenija.info www.mobile-adventures.net Stran 179 od 255 3.1.3.3 Gorsko kolesarjenje KOLESARJENJE – GORSKO 1. Naslov – slogan programa GORSKO KOLESARJENJE 2. Funkcionalni naslov programa Poženite pedala malo višje! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev Zahtevnost poti: Poti so v glavnem speljane po gozdnih, makadamski in kolovoznih cestah, poteh. Napornost: zahtevnost kolesarjenja je težka, saj bo veliko zahtevnih vzponov. Orientacija: večina poti je opisana v kolesarskih vodnikih in zemljevidih, ki jih dobimo na lokalnih turističnih informativnih točkah. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že vključen vodnik. Opremljenost poti: poti v glavnem niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom. PROGRAM: 1. Dan: prihod in nastanitev 2. Dan - NAD SELŠKO DOLINO Zali Log – Potok – Črni Kal – Koča na Blegošu – Črni vrh – Zgornja Davča – Porezen – Petrovo Brdo – Zgornja Sorica – Danje – Zabrdo – Torka – Povden – Zali Log DOLŽINA: 46 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 2150 m. ČAS: 6 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 1630 m. Stran 180 od 255 • V Zalem logu začnemo vzpon na Blegoš. • Po krajšem počitku nadaljujemo v smeri smučišča Cerkno. • Spustimo se po smučišču in se pripeljemo do zgornjega parkirišča od koder se odpre razgled na Davčo, naselje raztreseno po slemenih med Poreznom in Blegošem. • Nadaljujejo v rahlem vzponu proti zaselku Zgornja Davča. Po gozdni cesti se mimo vrhov Prvič, Kopa in Hum pripeljemo do sedla Velbnik. Kratek počitek. • Po stari vojaški cesti in po težjem vzponu pripeljemo do koče na Poreznu. Peš se vzpnemo na vrh ki je tudi najvišja točka vseh naših kolesarjenj od koder je čudovit razgled na celo Gorenjsko. • Po kosilu in počitku nadaljujemo s spustom po grebenski mulatjeri na Petrovo Brdo. • V Petrovem brdu nadaljujemo po asfaltni cesti proti Spodnji Sorici, ki je ena naših najbolj slikovitih vasic. • V Sorici zavijemo na panoramsko cesto proti vasem Dovje, Torka in Povden. • Na sedlu Povden zavijemo na kolovoz in se po njem spustimo v Zali Log. Kolesarski užitki: vožnja po smučišču Cerkno, vzpon v vas Zgornja Sorica, vožnja po panoramski cesti z pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite, spust po slikovitih hribih v dolino. Kosilo: Gostišče Macesen Spodnja Sorica 16, Spodnja Sorica 4229 Sorica Tel.: +386 (0) 4 519 70 60 Večerja: Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log - specialiteta postrvi Zali Log 22 4228 Železniki Tel.: +386 (0) 4 514 62 09 3. Dan - PO BOHINJSKIH MULATJERAH Podbrdo – Lajnar – Možic – Vrh Bače – Smučišče Kobla – Suha – Ribčev Laz – Boh. Bistrica DOLŽINA: 37 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 1700 m. ČAS: 6 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 680 m. Stran 181 od 255 • V jutranjih urah se z vlakom odpravimo skozi tunel v Podbrdo in Baško grapo. V Podbrdu začnemo naš vzpon po stari vojaški mulatjeri na smučišče Soriška planina in njen vrh Lajnar. Na poti je veliko ostankov zgradb in bunkerjev iz I. sv. vojne. Lahko bomo skozi rov pogledali na drugo stran grebena, vzdolž katerega se vzpenjamo, saj ima rov vhod na zahodni strani, skozi hrib pa pripelje do strelskih položajev na zahodni strani. Med kolesarjenjem bomo imeli čudovite razglede na Baško grapo in okoliške hribe. • Po ogledu bunkerja na vrhu nadaljujemo po mulatjeri mimo Slatnika proti Možicu. kjer je tudi najvišja točka ture. Odprejo se lepi razgledi proti severu, na Bohinj, Julijce in Karavanke. • Po počitku se spustimo proti Vrhu Bače, na smučišče Kobla in po pobočju po gozdni cesti skozi prostrane gozdove nad Bohinjsko dolino proti Ribčevem Lazu. • Po končanem spustu se osvežimo v jezeru. • Čaka nas še zadnji del kolesarjenja po kolesarski poti ob Savi Bohinjki do vasi Brdo in v naš kamp. Kolesarski užitki: vožnja po stari vojaški cesti, vožnja po hribih nad Baško grapo, spust v dolino. Kosilo: lunch paket. Večerja: Gostilna Zoisov grad - ena najstarejših gostiln v Sloveniji Restavracija Zoisov grad Grajska ulica 14 4264 Bohinjska Bistrica Tel.: +386 (0) 4 572 16 86 4. Dan - POKLJUŠKI GOZDOVI IN PLANINE Bled – Gorje – planina Kranjska dolina – Planina Lipanca – Planina Javornik – pokljuški Rovti – Pokljuška soteska – Gorje - Bled DOLŽINA: 43 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 1370 m . ČAS: 5 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 1625 m. Stran 182 od 255 • Kolesarjenje začnemo v kampu Bled in zavijemo proti Gorjam. • Po glavni cesti proti Pokljuki se peljemo mimo zapuščenega smučišča Zartnik in na prvem odcepu zavijemo levo. Peljemo se po gozdni cesti do prvega odcepa na katerem zavijemo levo na kolovoz po katerem se bomo pripeljali do planine Kranjska dolina. • Nadaljujemo po pokljuških cestah, ki so kar zahtevne za navigacijo saj potekajo po gosti smrekovih gozdovih. Ko se gozdna cesta spremeni v kolovoz se začne strm vzpon, ki se zaključi na planini Lipanca. Tukaj si privoščimo značilno kosilo, ki jo strežejo po planinskih kočah na planinah – kislo mleko in žgance. • Spustili se bomo po kamnitem kolovozu do planine Javornik, ki je največja planina na Pokljuki, do Mrzlega Studenca in Pokljuške soteske. Na koncu soteske zapeljemo v dolino Radovne in se vrnemo na izhodišče na Bledu. Kolesarski užitki: vožnja po pokljuških gozdovih, vožnja po pokljuških planinah. Kosilo: planinska koča v planini Lipanca. Večerja: Gostilna pri Planincu Grajska 8 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 16 13 Faks:+386 (0) 4 576 84 19 5. Dan – Prosto 6. Dan - POD KOŠUTO Tržič – Dovžanova soteska – Jelendol – Medvodje – Dolge njive – Šija – Kofce - Tržič DOLŽINA: 35 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 1200 m. ČAS: 5 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 1570 m. Stran 183 od 255 Tura se začne v Tržiču in nadaljuje skozi Dovžanovo sotesko do zaselka Jelendol in Medvodje. Pri lovski koči zavijemo levo, sprva ob potoku, potem po strmi gozdni cesti. Vseskozi se peljemo po pobočjih mogočne Košute do naslednjega odcepa za planino Šija. Po nekaj 100 m se nam odpre čudovit pogled na masiv Košute, ki je najmogočnejši in najhomogenejši masiv v osrednjem delu Karavank. Dolg je okoli 10 km in ima kar šest velikih samostojnih vrhov visokih prek 2000 m. Pod vrhovi je več planin, kjer pasejo govedo. • Peljemo se mimo planine Pungrat po lažjem vzponu do planinske koče. • Za kočo se po kolovozu spustimo proti Kofcam, zatem pa zavijemo proti dolini. • • • • Kolesarski užitki: tuneli izklesani v skalo, nešteto gozdnih cest, vožnja po razgibani pokrajini in planinah. Kosilo: planinska koča na Kofcah. Večerja: GostilnaSmuk, Križe na Gorenjskem Retnje 40 4294 Križe Tel.: +386 (0) 4 595 84 58 mateja.smuk@siol.net 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • • • • • • • Vožnja po smučišču Cerkno vzpon v vas Zgornja Sorica vožnja po panoramski cesti z pogledom na Porezen in Blegoš in Polhograjske dolomite spust po slikovitih hribih v dolino bohinjske vasi Vojaška cesta vojaški bunker na Možicu Bohinjsko jezero vožnja z vlakom skozi tunel Bled planine na Pokljuki Pokljuška soteska Vintgar Stran 184 od 255 • planina Šija • planina Kofce • Dovžanova soteska 5. Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidone ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala, rokavice. 8. Zemljevid – potek poti Zali Log, Potok, Črni Kal, Koča na Blegošu, Črni vrh, Zgornja Davča, Porezen, Petrovo Brdo, Zgornja Sorica, Danje, Zabrdo, Torka, Povden, Podbrdo, Lajnar, Možic, Vrh Bače, Smučišče Kobla, Suha, Ribčev Laz, Bohinjska Bistrica, Bled, Gorje, planina Kranjska dolina, Planina Lipanca, Planina Javornik, pokljuški Rovti, Pokljuška soteska, Gorje, Tržič, Dovžanova soteska, Jelendol, Medvodje, Dolge njive, Šija, Kofce, Tržič 9. Cena (za koliko udeležencev) Cena organizacije in izvajanja navedenega programa znaša: • • • 5 oseb / 799 € 4 osebe / 849 € 3 osebe / 899 € in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. Izposoja koles: 15 €. Dodatni športni programi: • Rafting 40 €, • Canyoning 55 €, • Paragliding 90 € Dodatni ogledi: • Vinska klet: 20 €. • Žičnica Vogel: 13 €. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Stran 185 od 255 Mobile Adventures Marko Perpar s.p. Trojarjeva ulica 4 4501 Kranj GSM: +386 (0) 40 88 05 84 www.mobile-adventures.net E-mail: info@mbslovenija.info Stran 186 od 255 3.1.3.4 S kolesom po nova doživetja KOLESARJENJE 1. Naslov – slogan programa S KOLESOM PO NOVA DOŽIVETJA 2. Funkcionalni naslov programa Z lastnimi močmi do posebnosti mest in narave 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev Zahtevnost poti: to so kolesarske počitnice z avtodomom. V enem tednu se prekolesari Gorenjsko, spozna njene znamenitosti in poizkusi njene kulinarične dobrote. Počitnice so primerne tako za najbolj zahtevne gorske kolesarje kot za turistične kolesarje in družine. Napornost: kolesarjenje ni pretirano zahtevno. Orientacija: večina poti je opisana v kolesarskih vodnikih in zemljevidih, ki jih dobimo na lokalnih turističnih informativnih točkah. V vseh tudi ponujajo možnost kolesarskih vodnikov, vendar je v paket že vključen vodnik. Opremljenost poti: poti v glavnem niso označene, ker so vodene s kolesarskim vodnikom. PROGRAM: 1. Dan – PRIHOD - spoznajmo Kranj, od modnih dragocenosti do slovenske pomembnosti Po namestitvi predlagamo spoznavanje Kranja. Sprehodimo se po enem od najstarejših mest Slovencev in si oglejmo največje mestne dragocenosti; oči se vam bodo zasvetile ob nakitu iz zlate dobe Karnije. Sprehod skozi staro mestno jedro in mimo gradu Khiselstein do skrivnostnega podzemlja, ogled vrhuncev starodavne mode, poezija ob vinu in dobri hrani ter za spomin fotografija na steklo, ki jo je prav v Kranju izumil Janez Puhar, napolnijo nepozaben dan. Kulinarični namig: tradicionalna gorenjska večerja z žganci in kranjsko klobaso Gostilna Kot Maistrov trg 4 4000 Kranj Tel.: +386 (0) 4 202 61 05 Stran 187 od 255 2. Dan – PO SONČNIH POBOČJIH RATITOVCA (kolesarjenje) Izlet po Selški dolini nas popelje vse do meje s Primorsko na Petrovem Brdu. Ratitovec je dolgo travnato sleme po katerim ležijo idilične vasice Sorica, Danje, Zabrdo in Torka. TRASA: Iz Železnikov vodi pot v rahlem vzponu po Selški dolini do Petrovega brda. Na Petrovem brdu je tudi prvi postanek v planinski koči. Pot se nadaljuje proti vasi Spodnja Sorica. Tu se lahko udeležite glasbene in likovne delavnice, oziroma si ogledate Groharjevo rojstno hišo. Nadaljujemo proti Soriški planini (v primeru, da je skupina dobro pripravljena se lahko povzpnemo na vrh), drugače zavijemo na panoramsko pot. Pot se nadaljuje mimo strmih travnatih pobočij, do najvišje točke imenovane Povden; od skupine je odvisno ali nadaljujemo pot na Prtovč ali pa se spustimo v dolino. Po kolesarskem izletu se okopamo v bazenu. DOLŽINA: 42 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 814 m. ČAS: 4 ure. NAJVIŠJA TOČKA: 1264 m. Kolesarski užitki: panoramska pot. Kulinarični namig: Gostišče Macesen, Spodnja Sorica 16, Spodnja Sorica 4229 Sorica Tel.: +386 (0) 4 519 70 60 Gostilna pri "SLAVCU" Zali Log 22 4228 Železniki Tel.: +386 (0) 4 514 62 09 3. Dan – BOHINJSKI RAZGLEDI (kolesarjenje) Bohinj ne pomeni samo kraja ob Bohinjskem jezeru, ki je največje slovensko naravno, pretočno jezero, najbolj poznano tudi po motivu mosta in cerkvice svetega Janeza. Bohinj sta namreč dve dolini, zgornja in spodnja Bohinjska dolina. TRASA: Iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici se povzpnemo v zgornjo Bohinjsko dolino in zapeljemo skozi vasi Bohinjska Češnjica, Srednja vas in Studor. Pripeljemo se v Stare Fužine in zavijemo proti Vojam. Kolovoz nas pripelje do konca doline, kjer je krajši postanek. Vrnemo se po isti poti in se v Stari Fužini ustavimo za kosilo v priznani gostilni z domačo hrano. Nadaljujemo ob jezeru do spodnje postaje vzpenjače. Z gondolo se povzpnemo na Vogel. Po krajšem postanku in ogledu okoliških hribov se spustimo v dolino in nadaljujemo z vožnjo proti slapu Savica. Po ogledu se vrnemo proti Ribčevem lazu in se ob levem bregu Save peljemo v Brod in nazaj v kamp. DOLŽINA: 38 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 400 m. ČAS: 4 ure. Stran 188 od 255 NAJVIŠJA TOČKA: 680 m. Kolesarski užitki: ležerno kolesarjenje skozi slikovito pokrajino. Kulinarični namig na poti: Okrepčevalnica Planšar Stara Fužina 179 4265 Stara Fužina ob Bohinjskem jezeru Tel.: +386 (0)4 572 30 95 www.plansar.com Gostišče Erlah zlatovščica, znamenita bohinjska postrv. Ukanc 67, Ukanc 4265 Bohinjsko Jezero E-pošta: erlah-doo@siol.net 4. Dan – Kolesarjenje po DOLINI RADOVNE Dolina Radovna je neločljivo povezana s Triglavskim narodnim parkom. V njem se dolina začne in nam do Krnice pokaže mnoge zanimive obraze in se z Vintgarjem poslovi od parka. TRASA: Kolesarjenje začnemo v kampu Bled in nadaljujemo mimo železniške postaje Bled proti Gorjam. Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Nadaljujemo v dolino Krnice do Kovinarske koče. Na povratku se ustavimo v EKO gostilni Psnak. Po kosilu postojimo pod 500 letno lipo. Spustimo se proti Spodnjim Gorjam zavijemo levo in sledimo tablam za Blejski Vintgar. Ogled traja približno eno uro; ko znova sedemo na kolo, pa je do Bleda še 8 km. DOLŽINA: 47 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 400 m. ČAS: 5 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 880 m. Kolesarski užitki: kolesarjenje ob vodi. Kulinarični namig: Turistična kmetija Psnak – domače jedi na EKO način. TURISTIČNA KMETIJA PRI PSNAKU Zgornja Radovna 18, 4281 Mojstrana Tel.: + 386 (0)4 5891152 GSM:+ 386 (0)31 681 630 Faks: + 386 (0) 4 589 1152 E-pošta: psnak@s5.net www.slovenia.info.si 5. Dan – DAN ZA RAZVAJANJE IN POSEBNOSTI Dopoldne: kopanje na Bledu; ob lepem vremenu v jezeru ali v Savi Bohinjki, ob slabem v pokritem bazenu katerega izmed hotelov. Popoldne: obisk Grajske kleti Dornberg na blejskem gradu; polnilnica vina, stekleničenje na star in Stran 189 od 255 izviren način ter prodaja ustekleničenih vin. Ponudba grajske vinske kleti za posameznike: gostje lahko v grajski kleti pod budnim očesom meniha sami napolnijo steklenico vina na starinski način, ter za to prejmejo certifikat. Obisk blejskega igrišča za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med najlepša igrišča v Evropi. V gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in alpski slog, vam postrežejo z izvirnimi slovenskimi dobrotami. Obisk Begunj in gostilne Pri Jožovcu – Avsenikova gostilna, galerija in muzej, prireditveni prostor, canyoning, polet z letalom, skok s padalom, ... Kulinarični namig: Jezerska hiša Igrišče za golf Bled Tel.: +386 (0) 4 53 73 305 Tel.: +386 (0) 41 762 636 Faks: +386 (0) 4 537 83 10 gosttus@gmail.com 6. Dan – dotik severne stene TRIGLAVA in naprej v dolino POD PONCAMI Iz Mojstrane vodijo tri čudovite alpske doline v samo osrčje Julijskih Alp, v podnožje najvišjega vrha Triglava (2864 m), Vrata, Kot in Krma. Dolina Vrata se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene Triglava in spada med pokrajinsko najlepše doline Julijskih Alp. Dolina pod Poncami se razteza od naselja Rateče pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. TRASA: Iz Mojstrane se odpeljemo po kolesarski stezi v smer Kranjske gore. Med potjo se bomo peljali skozi Gozd Martuljek. Nadaljujemo do Kranjske Gore, kjer se mimo smučišč peljemo proti Podkorenu. Po nekaj kilometrih zavijemo proti Planici, kjer si ogledamo skakalnice. Odpeljemo se v idilično dolino Tamar, kjer si bomo v koči privoščili kosilo. Po krajšem počitku se spustimo v dolino in se ustavimo v Kranjski Gori. Po poti prihoda se vrnemo v Mojstrano. DOLŽINA: 52 km. VIŠINSKA RAZLIKA: 450 m. ČAS: 6 ur. NAJVIŠJA TOČKA: 1100 m. Kolesarski užitki: kolesarjenje ob reki in po nekdanji železniški trasi. Kulinarični namig: Gostilna pri Žerjavu Rateče 39 4283 Rateče Tel.: +386 (0) 4 587 60 26 7. Dan – prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • Soteska Vintgar nakit Karnije grad Khiselstein spomini na Franceta Prešerna kanjon reke Kokre rovi pod starim delom mesta Kranj muzej Železniki Stran 190 od 255 • • • • • • • • • 5. Groharjeva rojstna hiša Bohinjsko jezero slap Mostnice dolina Voje slap Savica toplerji razgled iz Vogla Dolina Radovne Napoleonov kamen Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine/ izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Nahrbtnik, rezervna oblačila, vetrovka, bidone ali meh za nahrbtnik (najmanj 1,5 l), čelada, sončna očala, rokavice. 8. Zemljevid – potek poti • • • • • • 9. Kranj Ratitovec Bohinj Radovna Bled Mojstrana Cena (za koliko udeležencev) Cene navedenih programov so navedene v nadaljevanju: • • • 5 oseb / 799 € 4 osebe / 849 € 3 osebe / 899 € IN NE VKLJUČUJEJO cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel,, apartma, zasebna soba, hostel,..), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. Izposoja kolesa: 15 €. Dodatni športni programi: • • • Rafting 40 €, Canyoning 55 € Paragliding 90 € Dodatni ogledi: • • vinska klet 20 € žičnica Vogel 13 €. Stran 191 od 255 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Mobile Adventures Marko Perpar s.p. Trojarjeva ulica 4 4501 Kranj Telefon: +386 (0) 40 880 584 E-mail: info@mbslovenija.info www.mobile-adventures.net Stran 192 od 255 3.1.4 Zimski programi 3.1.4.1 Krpljanje BELI ŠPORTI - KRPLJANJE 1. Naslov – slogan programa KRPLJANJE 2. Funkcionalni naslov programa Po celem snegu do najlepših kotičkov narave 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) Hoja po visokem snegu je posebno doživetje v divjini. Občutki ko se giblješ po neokrnjeni naravi in stopaš po deviškem snegu so nepozabni. Počutili se boste kot stari lovci ki so se s pomočjo lastne iznajdljivosti in trme prebijali skozi dolge mrzle zime in si v naravi iskali hrano. PROGRAM: 1. Dan: prihod na Gorenjsko in namestitev 2. Dan: krpljanje na Pokljuki Pokljuka je planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in biatlonce; edini biatlonski center v Sloveniji! Pokljuka je čudovita visoka kraška planota v Julijskih Alpah in hkrati največja z gozdom porasla površina v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara. Je možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim lovcem, pa čeprav je plen le tarča in se pristno doživetje narave imenuje biatlon. Tudi če hočete le sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po Stran 193 od 255 izredni moči številnih energetskih točk. Tu je tudi edini biatlonski center v Sloveniji! 3. Dan: krpljanje v Tamarju Slikovita alpska dolina Tamar se nadaljuje iz Planice (znamenita dolina smučarskih skakalnic in letalnice pod vznožjem Ponc je prizorišče vsakoletnega zaključnega dejanja za svetovni pokal v smučarskih skokih) in se s severa zajeda med vrhove in grebene Julijskih Alp. Tik pod stenami se skriva zelena oaza Tamarja, ki je pozimi idealna arena za sprehod po snegu. 4. Dan: krpljanje v Bohinju Krpljanje v Bohinju s pogledom na Bohinjsko jezero in okoliške planine nudi obilo zimskih užitkov Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno bivanjsko uro. Bohinj je hkrati meditativen prostor tišine ter prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline. 5. Dan: prosto (možnost izleta v Ljubljano ali Postojnsko jamo) Ljubljana je glavno mesto Slovenije in središče Mestne občine Ljubljana. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad. Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini Postojne in je največji v Sloveniji. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Na leto Postojnsko jamo obišče več kot 500 000 ljudi in je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v svetu in v Evropi. 6. Dan: popoldansko krpljanje na Krvavcu in obisk Eskimske vasi CERKLJE-KRVAVEC Tako preprosto, tako visoko! Imate samo urico časa, ki ga želite raztegniti v nepozaben dan? Tako preprosto, tako visoko. V četrt ure ste z mednarodnega letališča visoko sredi alpskega sveta in jeste sveže narejeno skuto. Ko je zima, je Krvavec najlažje dostopno smučišče Slovenskih Alp – tisto, ki je najbližje Ljubljani, Parizu, Londonu ... Tako lahko dostopna planina blizu glavnega mesta Slovenije pozimi privlači smučarje in poleti izletnike, kraj pod njo pa vabi z domačnostjo. Krvavec je 1853 m visok vrh v osrčju istoimenskega smučišča (dostop z gondolo iz Cerkelj). Vrh je prepreden s smučarskimi žičnicami in ponuja lep razgled na Gorenjsko ter del Kamniško Savinjskih Alp. V tej idilični snežni pokrajini stoji Eskimska vas in ponuja nepozabna zimska doživetja. 7. Dan: prosto - možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • Soteska Vintgar Pokljuški gozd Pokljuška soteska Višinska barja Zvončarstvo v Gorjah Triglav Planica Stran 194 od 255 • • • • 5. Zelenci Slap Peričnik Kranjska Gora Eskimska vas Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, zavarovanje, vodnik, najem potrebne opreme, vstopnina v Eskimsko vas. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Topla zimska obleka in obuvala, nahrbtnik, sončna očala. 8. Zemljevid – potek poti • • • • 9. Pokljuka Tamar Bohinj Krvavec Cena (za koliko udeležencev) Cena organizacije štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša 249 EUR /oseba (minimalno 4 osebe) in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Agencija za športne avanture in potovanja Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Slovenija Tel.: +386 (0) 4 59 22 700 Faks:+386 (0) 4 59 49 150 GSM: +386(0) 31 513 645 Stran 195 od 255 3.1.4.2 Ski safari BELI ŠPORTI – SKI SAFARI 1. Naslov – slogan programa SKI SAFARI 2. Funkcionalni naslov programa SKI SAFARI S smučmi do trojnega doživetja! 3. PROGRAM 3 ali 5 dnevnih počitnic (ki opisuje celotno doživetje) 1. PROGRAM - Kombinacija treh slovenskih smučišč, užitek smučanja na različnih smučiščih Gorenjske Ski safari: trajanje 3 dni (dve nočitvi). Ski safari je program namenjen rekreativnim, dobrim in zelo dobrim smučarjem, katerim slovenska smučišča ne omogočajo tedenskega zimskega užitka. Torej izhajamo iz dejstva da je 6 dnevno smučanje na samo enem smučišču za dobre smučarje nezanimivo in zato predlagamo smučanje na več smučiščih v neposredni okolici. Izbrali smo najbolj atraktivna smučišča. Spoznamo SMUČIŠČA SLOVENSKIH ALP: • Smučišče Krvavec, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah, severno od Kranja. Obiskovalci se lahko v 10 minutah s kabinsko žičnico pripeljejo iz doline (Cerklje na Gorenjskem) v visokogorje na nadmorsko višino 1500 m. Smučišče leži na planinskih pašnikih in je zelo primerno za smuko. Če primanjkuje naravnega snega, si pomagajo s snežnimi topovi. Na Krvavcu je več kot 20 prog, v skupni dolžini 50 km in so primerne za začetnike, rekreativce in tekmovalce. • Smučišče Vogel leži visoko nad Bohinjskim jezerom, v osrčju zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Gondolska žičnica (s kapaciteto 950 oseb/h) vas iz doline (Ukanc) pripelje na nadmorsko višino 1535 m, od koder se odpira čudovit panoramski razgled na Triglavsko pogorje vse tja do Kamniških Alp. Stran 196 od 255 • Smučišče Kranjska Gora - smučanje ima tukaj dolgoletno tradicijo. Slovenski zimsko športni center blizu tromeje: Slovenija – Avstrija – Italija, determinira sistem sedežnic in vlečnic na pobočjih Vitranca (1631 m) ter proge, primerne za vse vrste smučarjev. Med drugim je tukaj tudi vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju. 2. PROGRAM-Kombinacija treh držav in užitek smučanja v Sloveniji, Avstriji in Italiji Ski safari – čas trajanja je 5 dni (štiri nočitve). Spoznamo SMUČIŠČA TREH DEŽEL: Ski safari je program namenjen rekreativnim, dobrim in zelo dobrim smučarjem, katerim slovenska smučišča ne omogočajo tedenskega zimskega užitka. Torej izhajamo iz dejstva da je 6 dnevno smučanje na samo enem smučišču za dobre smučarje nezanimivo in zato predlagamo smučanje na več smučiščih v neposredni okolici. Izbrali smo najbolj atraktivna smučišča v Sloveniji in njeni neposredni okolici. SLOVENIJA: • Smučišče Krvavec, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah, severno od Kranja. Obiskovalci se lahko v 10 minutah s kabinsko žičnico pripeljejo iz doline (Cerklje na Gorenjskem) v visokogorje na nadmorsko višino 1500 m. Smučišče leži na planinskih pašnikih in je zelo primerno za smuko. Če primanjkuje naravnega snega, si pomagajo s snežnimi topovi. Na Krvavcu je več kot 20 prog, v skupni dolžini 50 km in so primerne za začetnike, rekreativce in tekmovalce. • Smučišče Vogel leži visoko nad Bohinjskim jezerom, v osrčju zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka. Gondolska žičnica (s kapaciteto 950 oseb/h) vas iz doline (Ukanc) pripelje na nadmorsko višino 1535 m, od koder se odpira čudovit panoramski razgled na Triglavsko pogorje vse tja do Kamniških Alp. • Smučišče Kranjska Gora - smučanje ima tukaj dolgoletno tradicijo. Slovenski zimsko športni center blizu tromeje: Slovenija – Avstrija – Italija, determinira sistem sedežnic in vlečnic na pobočjih Vitranca (1631 m) ter proge, primerne za vse vrste smučarjev. Med drugim je tukaj tudi vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju. AVSTRIJA: • Smučišče Nassfeld-Hermagor leži blizu gorskega prelaza Nassfeld in je eno med 10-timi najbolj obiskanimi smučišči v Avstriji. Smučarska arena zajema več kot 100 km smučarskih prog in več kot 30 žičnic, med katerimi je najbolj znana, Millenium Express, v dolžini več kot 6000 metrov. ITALIJA: • 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • 5. Višarje – Trbiž je prvovrstno smučarsko središče v neposredni bližini Slovenije (mejni prehod Rateče), ki se ponaša z raznoliko ponudbo alpskega smučanja in ponuja 32 km smučarskih pist. Krvavec Vogel Kranjska Gora Nassfeld – Hermagor Višarje Trajanje programa 3 dni (dve nočitvi) oziroma 5 dni (4 nočitve) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Stran 197 od 255 Prevoz, zavarovanje, vodnik učitelj, smučarska vozovnica. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Topla zimska obleka in obuvala (smučarska oprema), nahrbtnik, sončna očala ... 8. Pregled smučišč Krvavec, Vogel, Kranjska Gora, Nassfeld – Hermagor, Višarje 9. Cena (za koliko udeležencev) Cena organizacije izvajanja navedenih programov znaša: • tri dni na smučiščih Gorenjske 269 EUR / osebo (minimalno 4 osebe); • pet dni smučišča treh dežel 485 EUR / osebo (minimalno 4 osebe) in ne vključuje cene nočitve z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Agencija za športne avanture in potovanja Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Slovenija Tel.: +386 (0)4 59 22 700 Faks: +386(0)4 59 49 150 GSM: +386 31 513 645 Stran 198 od 255 3.1.4.3 Tek na smučeh BELI ŠPORTI – TEK NA SMUČEH 1. Naslov – slogan programa TEK NA SMUČEH 2. Funkcionalni naslov programa Oglejte si planine in doline kot snežni tekači 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan: prihod na Gorenjsko in nastanitev 2. Dan: tek v Kranjski Gori in Ratečah - SVETOVNO PRVENSTVO NEVERJETNIH DOŽIVETIJ Športno-turistično središče asov alpskega smučanja se nahaja v pravljični deželi. Nad njenimi posebnostmi in potmi bdi v skalno steno ujeta Ajdovska deklica. Kranjska Gora s svojo prelestno okolico kar žene po preseganju mogočega in samega sebe. Je dekle, za katero greste v nalivu po rože. Na njenih smučiščih smučajo današnji in jutrišnji svetovni prvaki. V Planici, eni najlepših dolin v vseh Alpah, je človek na smučeh preletel sto, dvesto metrov in tudi dvesto petdeset ni več daleč. V stenah, ki so med najvišjimi in najdaljšimi v Evropi, se je pisala zgodovina svetovnega alpinizma. V njihovih gladkih plateh belega apnenca so se premikali mejniki možnega. Pokrajina vsakomur omogoča lastne rekorde in nepozabna doživetja. Lahko se z roko dotaknete najvišjih sten in v prvih raztežajih začutite njihovo mogočnost. Tek na smučeh je najlepši način za ogled Zgornjesavske doline. Okoli 40 km skrbno vzdrževanih prog vas v zimski idili popelje iz središča Kranjske Gore mimo izvira Save in skakalnic v Planici globoko v dolino Tamar ter iz Kranjske Gore nazaj proti Gozdu Martuljku. V Kranjski Gori, znanem letovišču in športnem središču, kjer je med drugim tudi vsakoletni svetovni pokal v alpskem smučanju. V prijetni alpski vasici, si je mogoče ogledati zanimive tipične gorenjske hiše, Stran 199 od 255 Liznjekovo hišo – etnološki muzej in posedeti v dobrih gostilnah. 3. Dan: tek na Pokljuki – MISTIČNA OAZA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Pokljuka je planota pastirskih stanov in neštetih poti – tudi za tekače na smučeh in biatlonce; edini biatlonski center v Sloveniji! Pokljuka je čudovita visoka kraška planota v Julijskih Alpah in hkrati največja z gozdom porasla površina v Triglavskem narodnem parku. Pokljuška planota v osrčju Triglavskega narodnega parka slovi po izredno dolgi zimski sezoni, saj traja od začetka decembra pa tja to konca marca. To omogoča nadmorska višina Pokljuke, od 1200 – 1400 m nad morjem. Pokljuka obsega čez 50 kilometrov urejenih prog. Na Pokljuki je urejen biatlonski center ki spada med najboljše v svetu. Vsako leto organizirajo tekmovanja na najvišjem svetovnem nivoju. Na Pokljuki prvinski način bivanja ni utvara. Je možnost in enkratna priložnost, da s smučmi in puško ali lokom spet postanete podobni nekdanjim lovcem, pa čeprav je plen le tarča in se pristno doživetje narave imenuje biatlon. Tudi če hočete le sprehod, vas bo presenetila neokrnjena narava – na povsem ravni planoti, pa hkrati tako blizu najvišjim vrhovom Alp, pod senco stoletnih smrek, v blago dišečem zraku po smoli in cvetju. Pokljuka slovi po izredni moči številnih energetskih točk. 4. Dan: tek v Bohinju - KJER STA SI ČLOVEK IN NARAVA NAJBLIŽJE Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu s primarno bivanjsko uro. Bohinj je hkrati meditativen prostor tišine ter prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline. Bohinj sta dve dolini, Spodnja in Zgornja bohinjska dolina, v katerih so se čarobno razporedile zadnje visokogorske vasi izpod obronkov Pokljuke. Zasanjana lepota v sneg odete narave, zaustavlja korak navdušenega tekača in podarja čudovite spomine. Tekaške proge so v Spodnji bohinjski dolini, na Fužinarskem polju, v Ukancu in Zgornji bohinjski dolini. 5. Dan: prosto (možnost izleta v Ljubljano ali Postojno) Dan počitka lahko izkoristimo za obisk prestolnice Slovenije ali svetovno znane Postojnske jame. 6. Dan: tek na Pokljuki Vrnimo se spet na Pokljuko…..Pokljuka sredi Triglavskega narodnega parka ima celo mrežo smučarskih tekaških poti in ponuja številne opcije gibanja pod čarobnimi smrekami in jelkami. 7. Dan: možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • • • 5. Kranjska Gora Rateče Tamar Gozd Martuljek Planica Zelenci Soteska Vintgar Pokljuški gozd Bohinj Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Stran 200 od 255 Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine. 6. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Oblačila primerna za tek na smučeh, nahrbtnik, sončna očala. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Zemljevid – potek poti Kranjska Gora, Rateče, Pokljuka, Bohinj, Ljubljana / Postojna, Pokljuka. 8. Cena (za koliko udeležencev) Cena organizacije štiri dnevnega izvajanja navedenih programov znaša 279 EUR /oseba (minimalno 4 osebe) in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 9. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Agencija za športne avanture in potovanja Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Slovenija Tel.: +386 (0)4 59 22 700 Faks:+386 (0)4 59 49 150 GSM: +386(0)31 513 645 Stran 201 od 255 3.1.4.4 Družinska zimska doživetja BELI ŠPORTI – DRUŽINSKO MULTIAKTIVNO 1. Naslov – slogan programa DRUŽINSKO MULTIAKTIVNO 2. Funkcionalni naslov programa Preizkusite se v zimskih norčavostih! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) Počitnice za vso družino ki si uživa v aktivnem zimskem oddihu. Primerno za začetnike. Doživeli boste zimske radosti na poseben atraktiven način… PROGRAM: 1. Dan: prihod na Gorenjsko in namestitev 2. Dan: učenje smučanja 2 uri tečaj, popoldan prosto Učenje smučanja za začetnike, za vse ki bi se radi naučili smučanja ali bordanja. Z vami bodo izkušani smučarski učitelji ki vam bodo na zanimiv način pokazali zimske radosti. 3. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, zimski sprehod v Tamar, sankanje Sankanje v Tamarju… Po kosilu se odpravimo v Planico – zibelko naših smučarskih skokov in tam začnemo naš izlet v Tamar. Hoja je prijetna in pogled nam uhaja na ostenja Ponc ki se kopljejo v večernem soncu. Po dobri uri se v planinskem domu okrepčano s čajem in žganjem. Spust s sanmi v dolino je prijetno in varno. Stran 202 od 255 4. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, popoldan vožnja z vlečnimi psi Vlečni psi. Pristen stik človeka in psa je posebno doživetje ki ga ne pozabimo nikoli. Psi nas vodijo po 2 km dolgi progi mi pa jih pri tem vzpodbujamo in na koncu nagradimo s priboljškom. 5. Dan: učenje smučanja 2 uri tečaj, popoldan krpljanje na Krvavcu obisk Eskimske vasi Eskimska vas je vasica na Krvavcu narejena iz snega. Sneženi igluji nas spominjajo na Eskime ki svoje dolge zimske noči preživijo pod snegom,ki jim nudi udobje in varnost. Mi v Eskimski vasi poskrbimo za udobje s skodelico čaja. 6. Dan: učenje smučanja 2 urni tečaj, zvečer 2 uri snowbike Snežno kolesarjenje nenavadna zabava na snegu. Primerno za začetnike in odlične smučarje. 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko« 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program (highlights) • • • • 5. Tamar Planica Eskimska vas Vlečni psi Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Voden zimski sprehod v Tamar, sankanje, vožnja z vlečnimi psi, krpljanje na Krvavcu in obisk Eskimske vasi, 2 urni tečaj smučanja, 2 uri snowbike, prevoz, pijača v Eskimski vasi. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Topla zimska obleka in obuvala za smučanje in pohodništvo, nahrbtnik, sončna očala ... 8. Zemljevid – potek poti • • • • 9. Kranjska Gora Tamar Planica Krvavec Cena (za koliko udeležencev) Cena organizacije pet dnevnega izvajanja navedenih programov znaša: Stran 203 od 255 • Odrasli – 359 EUR • Otroci – 309 EUR in ne vključuje cene za 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), ki se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Koren Sports Agencija za športne avanture in potovanja Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič Slovenija Tel.: +386 (0)4 59 22 70 Faks:+386 (0) 4 59 49 150 Gsm: +386 (0)31 513 645 Stran 204 od 255 3.1.5 Vodni in zračni športi 3.1.5.1 Aktivni na vodi VODNI ŠPORTI 1. Naslov – slogan programa AKTIVNI NA VODI 2. Funkcionalni naslov programa Zbudite svoj adrenalin v čistih vodah Slovenskih Alp! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev 1. Dan – prihod/namestitev in spoznavanje Bohinja ČOLNARJENJE, VOŽNJA S KANUJI ALI KAJAKI PO BOHINJSKEM JEZERU Čolnarjenje po jezerih poznamo že dolgo, kajak in kanu pa postajata dandanes med aktivnimi turisti vedno bolj zanimivi športni zvrsti. Vse tri vrste čolnov so dosegljive na obalah Bohinjskega jezera. Turistični namig: Ogled cerkvice sv. Janeza v Ribčevem lazu. 2. Dan - RAFTING NA SAVI BOHINJKI Rafting v Bohinju se izvaja z avantura rafti. Ti rafti so narejeni za dve oziroma tri osebe, zato morate raft usmerjati sami. Vodnik raftinga vas bo v kajaku le usmerjal, kje oziroma po kateri strani reke morate peljati. Težavnost reke je za to obliko raftinga idealna, zato je to razburljiv izlet za vsakogar, ki poleg uživanja v naravnih lepotah reke, uživa tudi v odkrivanju svojih sposobnostih pri premagovanju brzic v stabilnih raftih. Za rafting izlet potrebujete le kopalke, brisačo in majico. Inštruktorji raftinga bodo za vas izbrali primerno neoprensko obleko, neoprenske čevlje in rešilne jopiče. S kombijem vas bomo odpeljali na vstopno mesto in vas po končanem rafting izletu pripeljali nazaj pred Hostel Pod Voglom. Ponujamo vam dve težavnostni stopnji: • RAFTING BISTRICA: Rafting pričnemo pri Hostlu Pod Voglom na Bohinjskem jezeru in končamo v kampu Danica, blizu Bohinjske Bistrice. Pričnemo z lahkim, nezahtevnim veslanjem po jezeru (1 kilometer), da se privadimo na raft in se ga naučimo usmerjati. Ko se jezero konča, pa sledimo toku reke (6 kilometrov) do Kampa Danica pri Bohinjski Bistrici. Na reki se bomo spopadli z nekaj brzicami, preveslali 3 jezove, vmes pa se bomo ustavili pri vasi Polje, kjer bomo imeli možnost skoka s 5m skakalnice. Med veslanjem pa nas obkroža čudovita narava (korita Save Bohinjke, ptički, drevesa ob strugi). Stran 205 od 255 Za celoten program raftinga bomo potrebovali 3 ure in pol, od tega bomo veslali uro in pol. Ker je težavnostna stopnja reke ocenjena 1-2, je rafting primeren za začetnike in tudi za družine z otroki. Minimalna starost udeležencev je 4 leta. Obvezno je treba obvestiti inštruktorje, koliko je v skupini otrok in koliko so stari, posebno je potrebno tudi obvestiti, če je kdo v skupini neplavalec. Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz). Število oseb: 2 – 30. Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi. Trajanje programa: 3,5 ure. • RAFTING SOTESKA: Zbirno mesto je v Hostlu pod Voglom. Od tam se z vozili (cca. 15 minut) odpeljemo do Soteske na pol poti med Bohinjem in Bledom, kjer pričnemo rafting. Uporabljajo se mini rafti (za 2 – 3 osebe), kar omogoča veliko več akcije. Ker se na tem delu reke nahaja več brzic, obstaja večja možnost, da se čoln prevrne, in je potrebno plavati. Rafting končamo pod Bohinjsko Belo. Dolžina raftinga znaša 6 km. Za celoten program potrebujemo 4 do 5 ur, od tega bomo veslali uro in pol. Težavnostna stopnja reke je 2-4, zato ta rafting priporočamo udeležencem, ki že imajo predhodne izkušnje z veslanjem. Minimalna starost udeleženca je 12 let. Obvezno je znanje plavanja, zaželene pa so tudi predhodne izkušnje veslanja s kanujem ali drugim čolnom. Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz). Število oseb: 4 – 30. Potrebna oprema: kopalke, brisača, majca s kratkimi rokavi. Trajanje programa: 4 -5 ur. Turistični namig: - Vodni park v Bohinjski Bistrici (pokrit bazen s toboganom, plezalna stena, savna, masaže ali fitnes. Ogled gradu botanika, fužinarja in mecena slovenske literature barona Žige Zoisa; v gradu je tudi gostinski objekt. V Bohinjski Bistrici, Godčeva hiša: Usnjarski muzej in Mali vojni muzej Soške fronte 1915 - 1917. 3. Dan - SOTESKANJE (CANYONING) V BOHINJSKIH KANJONIH Canyoning v Bohinju izvajamo v najmogočnejših bohinjskih soteskah: soteski Mostnice, Jerečice in Grmečice. Vključuje plavanje, skakanje v tolmune in spuščanje po vrvi. Potrebujete kopalke, brisačo in majico. Inštruktorji vam bodo izbrali primerno neoprensko obleko, neoprenske čevlje in rešilne jopiče. Odpeljali vas bomo na vstopno mesto canyoninga in vas po končanem izletu pripeljali nazaj pred Hostel Pod Voglom. • CANYONING MOSTNICA Canyoning v koritih Mostnice izvajamo v Triglavskem Narodnem Parku in predstavlja enega najlepših canyoningov v Sloveniji. Z vozili se odpeljemo do Stare Fužine (5 kilometrov), se preoblečemo v debele neoprenske obleke in odidemo do vstopa v kanjon (10 min). Canyoning vključuje 5 skokov, najvišji je okoli 4 m, po želji lahko tudi 6 m, ne vključuje pa plezanja oziroma uporabe vrvi. Večina poti se sestoji iz plavanja v ozkem, slikovitem kanjonu (minimalna širina je 0,5m), višina sten v kanjonu seže tudi do 25 m. Zaradi velikega obsega plavanja je kanjon hladnejši od Stran 206 od 255 ostalih (zato udeleženci dobijo neoprenske rokavice in nogavice), poleg že standardne 5 mm obleke in čevljev. Kanjon Mostnice je eden najlepših kanjonov v Sloveniji. Po težavnosti spada kanjon Mostnice med lahke, zato je primeren tudi za začetnike, ki se še nikoli niso udeležili canyoninga. Minimalna velikost udeleženca je 130 cm. Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz) Število oseb: 2 - 30 . Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi. Trajanje programa: 3.5 - 4 ure. Turistični namig: - - Po aktivnosti si v Stari Fužini lahko ogledate Planšarski muzej v opuščeni vaški sirarni, ki predstavlja zgodovino planšarstva in sirarstva v Bohinjskih planinah. ohranjene stare kmečke domove (na primer Hlipova hiša z baročno poslikavo), Zoisovo graščino: zgrajena v novoromanskem slogu druge polovice 18. st. je bila dom oskrbnika železarskih fužin ter uprava fužin cerkev sv. Pavla iz XV. Stoletja Hudičev most: preko potoka Mostnica je zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko potoka. Ime je dobil po ljudski legendi. korita Mostnice: na koncu doline Voje iz skal v trojnem slapu priteče Mostnica (Slap Mostnice), ki je v spodnjem delu v apnenčasto površino zarezala več kot 2 kilometra dolga korita, najgloblja pri Hudičevem mostu (20 m) in ponekod izredno ozka (1m). Posebnost je tudi skala, ki jo je izdolbla voda v obliki Slončka. Okrepčate pa se lahko v gostilni Rupa, ki leži na obrobju Srednje vasi in ima lep razgled na bohinjske gore. Nudijo vam vse vrste prehrane po naročilu, kot tudi bohinjske specialitete. 4. Dan - SOTESKANJE (CANYONING) V BOHINJSKIH KANJONIH • CANYONING JEREČICA Canyoning Jerečica vključuje veliko naravnih toboganov in spustov. Na posameznih preskokih potrebujemo tudi vrv za spuščanje po slapovih. Soteska je za obisk primerna tudi ob deževnih dneh, saj pretok vode ni velik. Ponujamo daljšo in krajšo verzijo. Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz). Število oseb: 2 - 15 . Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi . Trajanje programa: 3.5 – 4 ure (kratka), 5 - 6 ur (dolga). KRATKA VERZIJA: Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, sledi 10min vožnje do vasi Jereka, nato pa še 10 min hoje do začetka kanjona. Kanjon je večinoma suh, vode je zelo malo, zato je tudi malo plavanja oziroma ga sploh ni. Zaradi tega je to tudi kanjon z najtoplejšo vodo v Bohinju. V kanjonu se bomo trikrat spustili ob vrvi (najdaljši spust je visok 7 m), kanjon pa vključuje še 3 tobogane (najdaljši 6 m) in en skok v globino 1,5m. Po težavnosti spada kanjon Jerečice med lahke (krajša varianta), zato je primeren za neizkušene, družine in otroke. Najmanjša višina otroka, ki se lahko udeleži aktivnosti je 110 cm. Čas aktivnosti: 2 – 3 ure. Stran 207 od 255 DOLGA VERZIJA: Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, sledi 15 min vožnje do vasi Podjelje, nato pa še nadaljnjih 10 minut hoje do začetka kanjona. Kanjon je večinoma suh, vode je zelo malo, zato je tudi malo plavanja oziroma ga sploh ni. Zaradi tega je to tudi kanjon z najtoplejšo vodo v Bohinju. Kanjon posebej slovi po atraktivnih toboganih. vključuje 6 spustov ob vrvi (najdaljši 17 m), 5 toboganov (najdaljši 8 m) in en skok 1,5m. Težavnost kanjona Jerečice (dolga varianta) je srednja, zato je še vedno primeren tudi za neizkušene, družine in otroke. Najmanjša višina otroka, ki se lahko udeleži aktivnosti je 110 cm. Čas aktivnosti: 3,5 - 4,5 ure. Turistični namig: - Po aktivnosti se v Srednji vasi lahko ustavite v Piceriji Ema. Na poti nazaj proti jezeru se ustavite v vasi Studor in si ogledate značilne kozolce – »stoge«, ki zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost. Oplenova hiša v Studorju nam prikazuje življenje v 19. stoletju, ko je bila tudi zgrajena. Hiša je klasična bohinjska domačija, še posebej zanimiva zaradi črne kuhinje in izbe. Če pa si po vodnem adrenalinu zaželite še nekaj druženja z živalmi, se lahko odpravite na Ranč Mrcina v vasici Studor. Imajo 17 konj (od tega 11 islandskih konj). Poleg terenskega jahanja nudijo šolo jahanja, jahanje za začetnike ter izkušene jahače. 5. Dan - HYDROSPEED NA SAVI BOHINJKI Hydrospeed nekateri posamezniki uvrščajo med najbolj ekstremne vodne športe, ki jih izvajamo na reki Savi Bohinjki. Zbirno mesto je v Hostlu pod Voglom, kjer vam bodo inštruktorji hydrospeeda izbrali primerno neoprensko obleko, neoprenske čevlje, plavutke in rešilne jopiče. Nato se bomo z vozili (cca. 15 min) odpeljali do Soteske, kjer pod jezom - na pol poti med Bohinjem in Bledom – začnemo s spustom. Pri hydrospeedu je med vami in reko le majhen rečni bob - plovček, na katerem boste delno ležali in se ga trdno držali z rokami. S plavutkami na nogah boste premagovali brzice in doživljali reko in njen tok na najbolj izviren način. Vodnik spremlja spust s kajakom ter kaže pot. Pot je dolga 6 kilometrov, končamo pa jo pod Bohinjsko Belo. Za premagovanje brzic potrebujemo uro in pol. Celoten izlet traja 4 ure. Težavnostna stopnja reke je 2-4. Minimalna starost udeleženca je 15 let. Obvezno je znanje plavanja. Aktivnost je fizično dokaj naporna (skoraj ves čas je potrebno aktivno uporabljati plavutke). Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz). Število oseb: 4 – 8. Potrebna oprema: kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi. Turistični namig: - Ker se hydrospeed konča pod Bohinjsko Belo, se v vasi lahko ustavite v eni od gostiln in si privoščite okusno kosilo. Na začetku vasi (iz Bleda proti Bohinju) najdete več kot 140 let staro Gostilno,,ROT", kjer vam ponujajo pester izbor tradicionalnih slovenskih jedi. Ob železniški postaji je druga prijetna domača gostilno Batišt. Stran 208 od 255 - Če pa se sprehodite po vasi, si lahko ogledate še Slap pod Iglico, v neposredni bližini plezališča na Bohinjski Beli. Slap je visok 25 metrov in je postavljen v konec naravnega kamnitega hodnika ter teče vijugavo, prepletajoče se po steni vse do tolmuna, ki je z jezom razširjen v umetno jezerce. 6. Dan - SOTESKANJE (CANYONING) V BOHINJSKIH KANJONIH • CANYONING GRMEČICA Canyoning v Grmečici je precej pustolovski in drzen. Lahko se odločite za daljšo ali krajšo izvedbo. Za premagovanje slapov bomo uporabljali vrv, najbolj pogumni pa se bodo lahko odločili za skok čez 8m visok slap v naravni tolmun. Priporočamo ga udeležencem s predhodnimi izkušnjami. Zbirno mesto: Hostel Pod Voglom (Bohinj, Ribčev Laz). Število oseb: 2 - 12 . Potrebna oprema: kopalke, brisača, majca s kratkimi rokavi. Trajanje programa: 4-5 ur (kratka), 5-6 ur (dolga). KRATKA VERZIJA: Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, od koder se z vozili odpeljemo do vasi Nomenj (10 min), se preoblečemo v neoprenska oblačila, ter po 15 min hoje vstopimo v kanjon. V kanjonu nas pričakajo 3 spusti ob vrvi (najvišji 10 m), 3 skoki (9 m, 7 m in 4 m), v primeru, da skoka ne želimo opraviti, se lahko spustimo ob vrvi. V kanjonu je tudi krajši, 3-metrski tobogan. To je nadvse slikovit kanjon s čudovitim zadnjim slapom in neprestanim aktivnim dogajanjem. Čas aktivnosti: 3 ure. Težavnost canyoninga Grmečica (kratka) je ocenjena kot srednja do težka. Minimalna starost udeleženca je 13 let, višina pa 130cm. Obvezno je znanje plavanja. DOLGA VERZIJA: Zborno mesto je v Hostlu pod Voglom, od koder se z vozili odpeljemo do Nemškega rovta, tam se oblečemo v neoprenska oblačila, sledi 5 min hoje do vstopa v kanjon. V kanjonu nas pričakajo 7 spustov ob vrvi (najvišji 10 m), 4-5 skokov, odvisno od vodostaja (9 m, 7 m in 4m), v primeru, da skoka ne želimo opraviti, se lahko spustimo ob vrvi. V kanjonu je tudi krajši, 3-metrski tobogan. To je nadvse slikovit kanjon s čudovitim zadnjim slapom in neprestanim aktivnim dogajanjem. Čas aktivnosti: 4-5 ur. Težavnost canyoninga Grmečica (dolga) je ocenjena kot težka. Minimalna starost udeleženca je 15 let, višina udeleženca pa 130 cm. Obvezno je znanje plavanja. 7. Dan – RAFTING NA SAVI DOLINKI OD ZASIPA DO RADOVLJICE Pri tem raftingu se boste po vodi spustili v posebno izdelanem gumijastem čolnu, ki ga z veslom upravlja izkušen vodnik. Ekipa, ki šteje 6-8 ljudi, mu pomaga z veslanjem, ki se ga je razmeroma lahko naučiti. Ob premagovanju brzic, izogibanju različnih zaprek in razburljivosti boste doživeli pravi športni užitek. Stran 209 od 255 Vožnja se začne v vasi Zasip pri Bledu, poteka pod Blejskim mostom mimo kampa Šobec, do sotočja obeh Sav (Dolinke, Bohinjke), kjer sledi body surfing – spust z jopičem po brzicah. Vožnjo nadaljujemo pod Radovljiškim mostom do rafting centra, kjer sledijo še skoki z mostu. Vsakdo izmed udeležencev dobi posebno opremo. To so: čelada, rešilni jopič, neoprenska obleka in čevlji. Predlagamo, da pod obvezno opremo nosite kopalke, majico s kratkimi rokavi, nogavice,… Celotna pot je dolga 13 km, da jo preveslamo pa potrebujemo 2 uri. Turistični namig: - Po adrenalinskih aktivnostih na vodi se lahko odpravite do Radovljice, na ozkem pomolu vrh 75 m visoke savske terase in si ogledate Čebelarski muzej v prvem nadstropju radovljiške Graščine. Na Linhartovem trgu stoji tudi Šivčeva Hiša, meščanska hiša iz sredine 16. stoletja, postavljena v zgodovinsko jedro Radovljice, ki se s svojo bogato zunanjo in notranjo arhitekturno podobo uvršča med pomembne kulturne spomenike poznogotskega stavbarstva pri nas. Lahko pa se okrepčate v gostilni Lectar, na Linhartovem trgu in deluje že 180 let. Odprta je bila leta 1822 v prostorih svečarne in pekarne, znane predvsem po peki lectovih src, po katerih je dobila tudi ime in zaščitni znak. V njej je danes lectarski muzej. V neposredni bližini se nahaja tudi gostilna Avguštin, ki med drugim ponuja domače in ribje jedi. Ima lep vrt z razgledom na Julijce in Triglav. Ljubitelji dobre hrane bodo uživali tudi v gostilni Kunstelj. 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • 5. Čolnarjenje, vožnja s kanuji ali kajaki po Bohinjskem jezeru Rafting na Savi Bohinjki Rafting Bistrica Rafting Soteska Soteskanje v bohinjskih kanjonih Hydrospeed na Savi Bohinjki Rafting na Savi Dolinki Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Najem čolna, vodnika, prevoz, neoprenska obleka, neoprenski čevlji, rokavice, nogavice; rešilni jopič …; odvisno od zvrsti program. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v osem dnevnem programu niso določene – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Kopalke, brisača, majica s kratkimi rokavi, nahrbtnik, sončna očala. 8. Zemljevid – potek poti • Bohinj Stran 210 od 255 • • • • • • • Bohinjska Bela soteska Mostnice Stare Fužine vas Nomenj Zasip pri Bledu Šobec Radovljica. 9. Cena (za koliko udeležencev) CENIK: Najem čolnov Bohinj: - Izposoja čolna ali kanuja po Bohinjskem jezeru: 6 EUR/uro; 18 EUR/ pol dneva (4 ure); 27 EUR/dan - Izposoja kajaka po Bohinjskem jezeru: 4 EUR/uro; 10 EUR/pol dneva; 14 EUR/dan - Izposoja sit on top kajaka dvojca po Boh. jezeru: 5 EUR/uro; 12 EUR/pol dneva; 20 EUR/ dan (vključena oprema: veslo + rešilni jopič) - Izposoja kajaka po Savi Bohinjki (jezero - Bohinjska Bistrica): * 15 EUR/do 4 ure + PREVOZ: 10 EUR * 20 EUR/cel dan + PREVOZ: 10 EUR - Izposoja rafta Avantura ali sit in top kajaka dvojca (jezero - Bohinjska Bistrica) * 25 EUR/do 4 ure + PREVOZ: 10 EUR * 30 EUR/ cel dan + PREVOZ: 10 EUR (vključena oprema: veslo, rešilni jopič, neoprenska obleka, krovnica, čelada, čevlji) Vodeni izleti po Bohinjskem jezeru: - Izlet s kanujem po Bohinjskem jezeru: (trajanje: 1 - 1,5 ure) - Izlet z ladjico po Bohinjskem jezeru: CENIK 2009! enosmerna: povratna: 15 EUR/ osebo 8,5 EUR/osebo (odrasli); 6 EUR (otroci) 10 EUR/osebo (odrasli); 7 EUR (otroci) Izlet s čolnom po Blejskem jezeru: odvisno od ponudnika in vrste čolna: - čolnarna Bled: - izlet s pletno na otok in nazaj: 12 EUR/uro za 3 osebe; 14 EUR/uro za 5 oseb 12 EUR Stran 211 od 255 Rafting na Savi Bohinjki: - Rafting Bohinjska Bistrica ali spust s kajakom po Savi Bohinjki: - Rafting Soteska: 25 EUR/osebo 35 EUR/osebo Soteskanje Bohinj: - Canyoning Mostnica: - Canyoning Jerečica kratka: - Canyoning Jerečica dolga: - Canyoning Grmečica kratka: - Canyoning Grmečica dolga: 45 EUR/osebo 45 EUR/osebo 55 EUR / osebo 55 EUR/ osebo 70 EUR/ osebo Hydrospeed: Rafting na Savi Dolinki različne cene glede na ponudnika: 35 EUR/ osebo 25,00 - 30,00 EUR (vključena oprema: veslo, rešilni jopič, čelada, neoprenska obleka, čevlji, pasovi) Cena celotnega programa bo formirana naknadno saj je odvisna od izbire nastanitvene kapacitete, ki si jo bo gost izbral. Informativna cena za nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel, kamp,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: PAC Sports Ribčev laz 50 4265 Bohinjsko mezero Mail: info@pac-sports.com Splet: www.pac-sports.com Kontaktne osebe: Borut Jurkovič, direktor E-mail:info@pac-sports.com Tel.: + 386 (0)4 5723 461, GSM:+ 386 (0)40 864 202 Robi Franič, vodja vodnih športov GSM: + 386 (0)31 344 522 Robi Franjič, vodja vodnih športov GSM: + 386 (0) 31 344 522 Stran 212 od 255 3.1.5.2 Jadralno padalstvo ZRAČNI ŠPORTI 1. Naslov – slogan programa JADRALNO PADALSTVO 2. Funkcionalni naslov programa Z zračnimi tokovi nad Gorenjsko! 3. PROGRAM 4 dnevnih počitnic - 3 nočitve 1. Dan- Polet z jadralnim padalom v tandemu z VOGLA, VOGARJA ALI STUDORJA Z jadralnim padalom boste leteli v tandemu z izkušenim pilotom oziroma inštruktorjem jadralnega padalstva. Predhodne izkušnje za polet v tandemu niso potrebne. Vse kar potrebujete so dobri pohodni čevlji in malce 'korajže'. Inštruktor oziroma tandem pilot jadralnega padalstva vas bo poučil, kaj morate storiti na vzletnem mestu in kaj na pristanku. • POLET Z VOGARJA ALI STUDORJA Oba hriba ležita na severni strani Bohinjskega jezera. Višinska razlika od vzleta do pristanka je pri obeh poletih z jadralnim padalom je 500 m. Izbira hriba je odvisna od smeri vetra. Polet z jadralnim padalom traja okoli 10 min, vendar je dolžino poleta izredno težko napovedovati, saj je le ta odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Zbirno mesto: parkirišče pri 'Fužinarskem zalivu' (gostilna Kramar). Od tam se z avtom zapeljemo do vzletnega mesta. • POLET Z VOGLA Polet z jadralnim padalom z Vogla velja za najlepši polet v celi Sloveniji, saj se ponuja pogled na celotne Julijske Alpe in Triglav. Višinska razlika poleta z jadralnim padalom je 1200 m, zato je tudi dolžina poleta daljša (okoli 20 min). Zbirno mesto: parkirišče pri 'Fužinarkem zalivu' (gostilna Kramar). Potnike zapeljemo do nihalke Vogel. Do vzletnega mesta nas popelje enosedežnica na Voglu. 2. Dan – Polet z jadralnim padalom v tandemu s KRVAVCA ALI AMBROŽA POD • KRVAVCEM POLET S KRVAVCA Ljubljani najbližje smučarsko središče je tudi priljubljena vzletna točka z jadralnim padalom. Višinska razlika med startom in pristankom je 1100 m in nam omogoča 20 min letenja. Pristali bomo v vasi Grad pod vznožjem Grajskega hriba. Stran 213 od 255 Zbirno mesto: gostilna Pod Lipo v vasi Grad pod Krvavcem. Na vzletno mesto se povzpnemo z gondolo in sedežnico. • POLET Z AMBROŽA POD KRVAVCEM Ambrož nad Krvavcem je najbolj obiskano vzletno mesto za jadralne padalce in zmajarje. Ponuja nam izredno lep polet z jadralnim padalom s prelepim pogledom na Ljubljansko kotlino. Višinska razlika med vzletnim mestom in pristankom je 800 m, dolžina poleta pa cca 15 min. Pristali bomo v vasi Grad pod vznožjem Grajskega hriba. Zbirno mesto: Gostilna Pod Lipo, v vasi Grad pod Krvavcem. Na start se pripeljemo z avtomobilom. Cenik: Tečaj (začetni/nadaljevalni): Poizkusni tečaj (dopoldne): Poleti s tandemom: minimalno 3 osebe minimalno 3 osebe Vogar, Studor, Ambrož pod Krvavcem Vogel, Krvavec 450 EUR 85 EUR 85 EUR 85 EUR 120 EUR Organizator: Pac sports, Borut Jurkovič s.p. Ribčev laz 50 4265 Bohinjsko jezero mail: info@pac-sports.com splet: www.pac-sports.com Rok Faganel, vodja zračnih športov (jadralno padalstvo) GSM: + 386 (0) 41 323 421 3. Dan – Vzletišča in pristajalni prostor JPK KRIŠKA GORA • POLET S KRIŠKE GORE Kriška gora pri Tržiču je eno od prvih zelo priljubljenih vzletišč v Sloveniji, tako za zmajarje kot za jadralne padalce. Leži na višini 1471 m v neposredni bližini planinskega doma, celoten masiv pa spada v KamniškoSavinjske Alpe. Vzletišče Kriška gora je odlično izhodišče za prelete v Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Julijskih Alpah in tudi globlje proti zahodu po Avstriji in Italiji. Lokalni jadralni padalci ga koristijo največ pozimi, tako da hodijo v hrib z lahko padalsko opremo in sestopajo s pomočjo padala. V letalni sezoni od zgodnje pomladi do pozne jeseni pa poleg ostalih vzletišč v Sloveniji in tujini, največ uporabljamo vzletišče na Gozdu. • POLET Z GOZDA Gozd pod Kriško goro je eno najbolj urejenih vzletišč v Sloveniji. Zaradi nekaterih lokalnih posebnosti (v smislu vremenskih razmer) je tudi eno najbolj letljivih vzletišč v Sloveniji: Leži na nadmorski višini 926 m in je zelo enostavno dostopno (5 min peš iz parkirišča). Vzletišče je zelo primerno za šolanje jadralnih padalcev. Izkušenim pilotom pa omogoča več urno jadranje v termiki po bližnji in daljni okolici. Šola letenja Gozd izvaja več različnih nivojev oziroma programov šolanja: • poizkusni tečaj (1 dan cca 4 ure) • začetni tečaj (6-8 dni cca 25 - 30 ur) • nadaljevalni tečaj (50+ letov) • tečaj letenja v termiki • tečaj XC preletov Stran 214 od 255 • šolanje pilotov tandem Organizator: JPK Kriška gora p.p. 60 4294 Križe Marko Florijančič gsm: +386 (0) 41 259 639 E-mail: florijancic@hotmail.com Jure Kurnik gsm: +386 (0) 41 677 031 E-mail: jure.kurnik@siol.net 4. Dan - OPCIJA: Panoramski polet z LETALOM ALI BALONOM LESCE - PANORAMSKI POLET Z LETALOM Na voljo vam je Piper Warrior II, s katerim se izvajajo poleti za manjše skupine ljudi. Sprejme 3 potnike, zagotavlja pa nepozabne razglede skozi velika okna udobne kabine. Z njim je svoboda letenja morda največja, saj se lahko ves čas prilagaja vašim željam (seveda v okvirih varnosti). Tako lahko letite visoko ali nizko, prek tega ali onega hriba … Število oseb: 1– 3. Izvedljivo: preko celega leta. Lokacija: polet z letalom po želji; največkrat preko Triglava in Julijskih Alp. Cenik letenja brez prevoza do letališča: Panoramski poleti (3 potniki): • • • Bled: 75 EUR Bohinj: 135 EUR Triglav: 195 EUR 1 ura letenja: 240 EUR. POLET Z BALONOM Miren polet z balonom nad Bledom in okolico bo navdušil vsakogar. Pred poletom si boste ogledali pripravo balona, po pristanku pa sledi balonarski krst in podelitev diplom. Število oseb: najmanj 2 osebi, največ - neomejeno število. Izvedljivo: preko celega leta v jutranjih urah; v primeru padavin ali močnega vetra polet ni mogoč. Lokacija: z Bleda v smeri Lesce/ Radovljica ali obratno (odvisno od smeri vetra). Štart: ob jezeru, a odvisen od vremenskih pogojev. Trajanje: skupno 3 ure 30 min – 4 ure; polet sam traja 1 uro do 1 uro 15 min. Cena: 120 EUR na osebo. Pri najmanj 2 potnikih v košari. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program Stran 215 od 255 Poleti: z Vogarja ali Studorja; z Vogla; s Krvavca; z Ambroža pod Krvavcem; s Kriške gore; z Gozda. Panoramski polet z letalom ali balonom. 5. Kje je začetek programa (začetek poti) Pri poletih je začetek vedno s hriba: z Vogarja ali Studorja; z Vogla; s Krvavca; z Ambroža pod Krvavcem; s Kriške gore; z Gozda. Panoramski polet največkrat preko Triglava in Julijskih Alp. Polet z balonom se prične na Bledu v smeri Lesce/Radovljica in obratno (odvisno od smeri vetra). 6. Trajanje programa 4 dni (4. dan je opcija) - 3 nočitve 7. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz in pilot. Izbira namestitve v prenočitvenih kapacitetah (hotel, apartma, zasebne sobe,..) v štiri dnevnem programu ni določena – gostu prepustimo, da iz bogate ponudbe sam izbere sebi primerno namestitev. 8. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka obleka in obutev. 9. Zemljevid – področje leta Vogel, Krvavec, Ambrož pod Krvavcem, Kriška gora, Gozd, Bled, Triglav in Julijske Alpe (panoramski polet). 10. Cena (za koliko udeležencev) Cene za vsak program so navedene pri programih. Cene namestitve v hotelu/apartmaju/privatni sobi/hostelu se gibljejo od 30 EUR do 100 EUR. 11. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Pac sports, Borut Jurkovič s.p. Ribčev laz 50 4265 Bohinjsko jezero mail: info@pac-sports.com splet: www.pac-sports.com Rok Faganel, vodja zračnih športov (jadralno padalstvo) GSM: + 386 (0)41 323 421 Organizator: Stran 216 od 255 JPK Kriška gora p.p. 60 4294 Križe Marko Florijančič gsm: 041 259 639 E-mail: florijancic@hotmail.com Jure Kurnik gsm: +386 (0) 41 677 031 E-mail: jure.kurnik@siol.net Organizator: BALONARSKI KLUB LETIMO Lukovec 7 1274 Gabrovka Tel.: +386 (0) 41 684 823 www.letimo.si Stran 217 od 255 3.1.6 Poslovni turizem POSLOVNI TURIZEM 1. Naslov – slogan programa ZA ZAHTEVNE 2. Funkcionalni naslov programa Razvajajte sebe in svoje goste 3. PROGRAM 5 dnevnih počitnic - 4 nočitve (ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan: OD ZVONA DO ZVONA; PO SREČO! Bled je idealen kraj za uresničitev skritih želja! Vsak jih ima, a mnogi ne vedo, da morajo za to nekaj storiti tudi sami! Na Bledu imamo odličen recept kako uloviti srečo in jo odnesti s seboj. Za to potrebujemo čas in prosto popoldne: - S pletno se odpeljemo na otok sredi jezera in pozvonimo v baročni cerkvici Marijinega vnebovzetja; ob tem obvezno mislimo na svojo željo - Nazaj grede v čolnu, na posebne lističe napišemo svojo največjo željo in listič skrbno spravimo - Sledi vožnja do Višelnice, vasice pri Gorjah ob vznožju gozdnate planote Pokljuka in obisk kovačnice, kjer so nekoč izdelovali zvonce; Gorje so znane po zvončarski obrti in fužinarsko – kovaški tradiciji, Izvedeli bomo skrivnosti o zvonovih in njihovem poslanstvu - Sledi obisk pri izdelovalcu zvonov, Šobrlu na Poljščici pri Gorjah in posebna ceremonija kovanja sreče - Za konec lova na srečo prejmemo navodilo za lov na srečo, zaužijemo posebni koktajl sreče in se vsak s svojim zvončkom sreče, srečni vrnemo na Bled 2. Dan: BOHINJ – LOV NA BELEGA HUDIČA Bohinj je s svojo deviško naravo in obrazom nedolžne podeželske lepotice kot krepčilni izvir radosti življenja. Slap Savica v svojo belo vodo, beli hudič na stenah cerkvice sv. Janeza, bele gore v odsevu spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin, so kot odsev svetlobe, čistosti in brezmadežnosti magične pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka. Center svetlobe in pozitivne energije. Zaužili bomo to lepoto bele barve in prisluhnili čarobnim zvokom glasbe na sredi jezera. Če bo dovolj čuteča, bo morda na obalo jezera priklicala celo belega hudiča ... - Do jezera pridemo po Zgornji dolini in si med potjo ogledamo njene znamenitosti v Studorju in Stari Fužini (med ostalim tudi Planšarski muzej, urejen v opuščeni vaški sirarni) in nasproti muzeja, v Okrepčevalnici Planšar, poskusimo različne mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote Stran 218 od 255 Bohinja. - Zapeljemo se do Ribčevega laza v Bohinju in obiščemo spomenik štirih srčnih mož: Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, ki so 25.8.1778 prvi osvojili vrh Triglava (2864 m). Pogled na veličastni prestol Triglava, ki je možen zgolj iz tega mesta in začetek ¨bele zgodbe¨: legenda o zlatorogu, roži mogoti, opozorilo na vse, kar je vezano na belo barvo in je omejeno pod belimi atributi, ki pletejo zgodbo Bohinja z naslovom BELA DEVIŠKOST NARAVE. - Preko mostička se sprehodimo do cerkvice sv. Janeza in si, v kolikor bo to zaradi konzervatorskih del mogoče, ogledamo njeno notranjost, ki si jo bomo posebej zapomnili po freskah, kjer vidimo: dva bela hudiča, štiri sv. Krištofe, Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na nogi 6 prstov, narisani angeli imajo zobe. - Zapeljemo se do Ukanca in obiščimo slap Savica. - Vkrcamo se v čoln in se preko jezera zapeljemo do Ribčevega laza. - Med vožnjo prisluhnemo zlatim tonom glasbenika, ki bo z nami in bo s svojo glasbo skušal priklicati na obalo celo belega hudiča. Predamo se zvokom trobente in Tišine. Potem pa za konec vražje dobrega popoldneva izpijemo vražji napitek - Beli kuštrovc. 3. Dan: SREDNJEVEŠKA ZABAVA »Perlubi moji, u Kašči u Škofi Lok, nas čaka prou dobro špiža inu zabava….Zato le vkup, le vkup in na pot!« Odpeljali se bomo v Škofjo Loko, se sprehodili skozi najlepše ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji, po srednjeveško zaprisegli radosti življenja in si privoščili pravo nepozabno srednjeveško zabavo. Kostumi, hrana, pijača in zabava – vse tako kot je nekoč bilo. Odpeljemo se popoldne in vrnemo pred polnočjo. 4. Dan: KRISTALI JUTRA Še preden se dan napne v obveze in delovna srečanja, se bomo dvignili – v NEBO! Lebdenje v zraku traja približno eno uro, cela jutranja ceremonija dve do tri ure, saj se takoj po zajtrku zberemo na obali jezera (kje je odvisno od vremenskih pogojev in vetra) ter prisostvujemo pripravam za polet. Z baloni bomo poleteli nad jezero in odvisno od vetra zapluli z njegovim tokom. Ko bo najlepše in bo venec Julijskih Alp vzcvetel v veličastno čipko špic, vrhov in umetelnega vzorca narave, bomo odprli steklenice penine in z mehurčki in jutranjimi kristali svežega zraka, nazdravili dnevu, veselju nad življenjem in nepozabnemu doživetju Bleda. 5. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program • • • • • • • • • Blejski otok Baročna cerkvica Marijinega vnebozetja Kovačnica Bohinjsko jezero Planšarski muzej Spomenik štirih srčnih mož Cerkvica Sv. Janeza (freske,..) Škofja Loka – staro mestno jedro Polet z balonom v Bohinju. Stran 219 od 255 5. Trajanje programa 5 dni (4 nočitve) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine; namestitev (hotel, apartma, zasebna soba). 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. 8. Zemljevid – potek poti • • • • 9. Bled Bohinj Škofja Loka Bled. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno. Predvidena cena za namestitev t.j. 4 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba,) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: UBIKITUS Renata Picej Štihova 12 1000 Ljubljana GSM: +386 (0) 41 759 490 Stran 220 od 255 3.1.7 Romarski turizem ROMARSKI TURIZEM 1. Naslov – slogan programa ROMARSKO 2. Funkcionalni naslov programa Na poti za angeli in sveto Emo 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic – 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan – PRIHOD in namestitev 2. Dan – celodnevni izlet BREZJE NA GORENJSKEM Bazilika Marije Pomagaj, posvečena Sv. Vidu (Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana in Slovenije) Bazilika Marija Pomagaj je znana po močnih zdravilnih energijah; najmočnejše so na območju zahval v cerkvi oziroma pri slikah Matere Božje. Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, v katero so ob dograditvi kapele leta 1800, postavili podobo Marije Pomagaj, delo slikarja Leopolda Layerja. Leta 1863 so se tam zgodila prva čudežna ozdravljenja in si sledila, glas o Brezjah pa je šel po svetu. Leta 1889 so začeli zidati novo cerkev in jo posvetili 7. oktobra leta 1900. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu, srce svetišča pa je ostala kapela Marije Pomagaj. 8. Oktobra 1988 jo je obiskal papež Janez Pavel II. in tej osrednji slovenski božji poti podelil časten naslov basilica minor (manjša bazilika). Največja slovesnost je na katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, 15. Avgusta, sicer pa se Slovenci na poseben način povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah - vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23. maja) tradicionalno prižigamo luč pred sliko Marije z Brezij, ter se med drugim, spominjamo svojih kulturnih in narodovih korenin. Bazilika Marije Pomagaj – slovensko narodno svetišče Frančiškanski samostan Brezje Brezje 72 4243 Brezje Tel.: +386 (0) 4 53 70 700 Faks: +386 (0) 4 53 70 720 URNIK SVETIH MAŠ: Poletni urnik sv. maš Ob nedeljah in nekaterih slovesnih praznikih so maše so ob 7. 8.30, 10., 11.30., 16. in 19. Ob sobotah so maše ob 7., 8.30, 10., 16., in 19. Ob delavnikih so maše ob 7., 8.30., 10., in 19. Zimski urnik svetih maš: Ob nedeljah in nekaterih slovesnih praznikih so maše so ob 7. 8.30, 10., 11.30., 16. in 18. Ob sobotah so maše ob 7., 8.30, 10., 16., in 18. Ob delavnikih so maše ob 7., 8.30., 10., in 18. Stran 221 od 255 Blagoslov avtomobilov in drugih prevoznih sredstev ter udeležencev prometa je ob nedeljah in praznikih po mašah na prostoru ob baziliki. Za blagoslov med tednom se je mogoč dogovoriti. Izlet na Brezje dopolnimo z obiskom Radovljice z okolico: Vrba, Begunje. Atrakcije: • • • • • • • staro mestno jedro Radovljice, Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka v Radovljici Prešernova rojstna hiša (Vrba), obisk »živega« čebelnjaka (Žirovnica) Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. st. v Evropi Grad Kamen pri Begunjah Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo. Kulinarični namig: LECTAR, Radovljica Linhartov Trg 4240 Radovljica Tel. +386 (0) 4 537 48 00 Gostilna Avsenik »Pri Jožovcu« Begunje na Gorenjskem 21 4275 Begunje na Gorenjskem Tel. +386 (0) 4 533 34 02 3. Dan - poldnevni izlet EMINA ROMARSKA POT Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem in delom sv. Eme, kneginje in redovnice. Pot poteka preko Koroške, Štajerke, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma-Pilgerweg). Sv. Ema, na Koroškem jo kličejo tudi Hema, je živela pred 1000 leti na Koroškem (Avstrija) in je pomembno vplivala na kulturo naše dežele. V času svojega življenj je bila ena najpomembnejših in vplivnih osebnosti svojega časa in del izjemnega kulturnega in duhovnega bogastva slovenskega in avstrijskega naroda. Njena rodbina je imela velika posestva na Koroškem, spodnjem Štajerskem in Dolenjskem. Kljub plemiškemu naslovu njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je moža in otroka, zato se je odločila svoje premoženje zapustiti Cerkvi. V 11. stoletju je ustanovila samostan v Krki na Koroškem in tudi sama vstopila vanj. Ta samostan je že kmalu po njeni smrti (pokopali so jo v kripti tamkajšnje cerkve) služil za materialno osnovo novo ustanovljeni krški škofiji. Ljudje niso pozabili njene dobrodelnosti in so vseskozi radi romali na njen grob. Sredi viharnega 15. stoletja se je že začel proces za razglasitev Heme za svetnico, a je zaradi časov in nesreč zatonil v pozabo vse do tridesetih let 20. stoletja, ko je končno dosegla to čast. Dan bomo preživeli v Bohinjskem kotu in sledili postajam Svete Eme. Romarsko pot bomo pričeli: • • • v cerkvi Sv. Ahaca v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici. Posebnost: zlati oltar, na katerem je relief Srečanje Eme in Viljema. Nadaljujemo do cerkve Sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici in pogledamo notranjost. Emino pot nadaljujemo do cerkve Sv. Janeza v Ribčevem lazu, ki jo (najverjetneje, zaradi restavratorskih del) pogledamo le od zunaj. Sicer je cerkev prava mala senzacija: Cerkev sv. Janeza Krstnika je znana po freskah in skodlasti kritini, sicer pa njene freske odkrivajo kar nekaj čudes: Dva bela hudiča Štiri sv. Krištofe Stran 222 od 255 Sv. Krištofa, ki je izmed vseh štirih najlepše ohranjen, ima na nogi 6 prstov Narisani angeli imajo zobe. • • • • • • • Sledi pot proti Stari Fužini, kjer obiščemo: Planšarski muzej v opuščeni vaški sirarni, kjer so še do leta 1967 izdelovali sir. V gostilni Planšar poskusimo mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote Bohinja. Obisk cerkve Sv. Pavla; lesen pevski kor krasijo trije leseni izrezljani angeli »muzikanti«. Ogled po predhodni najavi v župnijskem uradu Srednja vas, Tel. 04/572 37 23. Sledimo poti skozi vas Studor, kjer obudujemo skupino toplajev – dvojnih kozolcev Naslednja postaja je cerkev Sv. Martina v Srednji vasi, znane po orglah Župnijski urad Srednja vas Srednja vas 33 Tel: +386 (0) 4 572 37 23 Izlet zaključimo s cerkvijo Marijinega vnebovzetja na Bitnjah; romantična zgodnjebaročna podružnična cerkvica stoji sredi travnikov in njiv, zunaj naselja. Ponaša se z zlatim oltarjem in najlepšim renesančnim vhodom na Gorenjskem. Cerkvena stavba je zaznamovana s slikovitim baročnim zvonikom z dvojno čebulasto kupolo in laterno s konca 17. Stoletja. Cerkev samo pa viri omenjajo že leta 1494. Informacije: Turizem Bohinj Tel.: +386 (0) 4 574 75 90 Atrakcije: Bohinjsko jezero, cerkev sv. Janeza, Studor Po zaključku Emine poti ali med potjo, je priporočljiv izlet do slapa Savice, postanek ob Bohinjskem jezeru in kulinarični postanek v gostišču Erlah. Znani so po slovenskih narodnih jedeh in zlatovščici, sloviti bohinjski postrvi. Kulinarični namig: Gostišče Erlah Ukanc 67 Ribčev laz Tel. +386 (0) 4 572 33 09 4. Dan – celodnevni izlet CRNGROB – ŠKOFJA LOKA – POLHOV GRADEC – DVOR PRI POLHOVEM GRADCU Izhodišče: KRANJ-CRNGROB (lokalna cesta Kranj – Škofja loka) Romarska cerkev Marijinega oznanjenja vabi romarje na rob Sorškega polja in v bližino Škofje Loke že od srednjega veka .Preseneča z različnimi cerkvami in zidavami, povezanimi v cerkveno gmoto tako domiselno, da spominja na slovenski Köln ali Reims. Leta 1999 je bila razglašena za kulturno dediščino državnega pomena. Atrakcije: zlati oltarji in med njimi glavni oltar visok 10 m s 100 figurami, podoba Marije z Jezusom predmet čaščenja, na zvoniku cerkve freska sv. Krištofa, na pročelju cerkve freska Svete Nedelje,notranje freske. Ključ cerkve - v najbližji hiši Najava v župnišču v Stari Loki, Tel. +386 (0) 4 512 12 06. Pot nadaljujemo do ŠKOFJE LOKE: Tam kjer se Julijske Alpe spuščajo proti Ljubljanski kotlini, je pod vznožjem Škofjeloškega hribovja, pred več kot tisoč leti zrasla naselbina, danes imenovana Škofja Loka. Velja za najbolj ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Večina stavb v starem delu mesta je iz konca 16. stoletja. Staro mestno jedro tvorita Stran 223 od 255 zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg, nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Loško naselje se je začelo razvijati ob sotočju Selške in Poljanske Sore že v srednjem veku, njegova zgodovina pa se pričenja že leta 973, ko je nemški cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Atrakcije: • Kapucinski samostan (iz leta 1710),ob znamenitem Kamnitem ali Kapucinskem mostu (s kipom Janeza Nepomuka in s častitljivo starostjo nad 600 let je eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi) slovi po knjižnici (poleg inkunabul in starih verskih knjig hranijo dragoceni rokopis patra Romualda iz leta 1721. To je "Škofjeloški pasijon", najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki je bil leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen po loških ulicah kot pasijonska procesija. Ogled muzeja na temo Škofjeloškega pasijona. Naslov: Kapucinski trg 1, 4220 Škofja Loka Tel: +386 (0) 4 512 09 70 Sprehod skozi staro mestno jedro – znamenitosti: • • • • • • • Homanova hiša- meščanski dvorec iz treh poslopij Župnijska cerkev- renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih Jožeta Plečnika Žigonova hiša- Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. St. Marijino znamenje - Baročno znamenje s tremi kipi, ki ga je mesto postavil leta 1751 v zahvalo za odvrnitev od kuge in ognja. Med drevesi stoji kamniti vodnjak, v obliki kvadratne prizme z dvema školjkama ter dodanim okrasnim vrčem in mestnim grbom. Stari rotovž - nekdanja mestna hiša je najmarkantnejša stavba Mestnega trga iz 16 stol. Ko so stavbo leta 1972 restavrirali, so se na fasadi prikazale baročne freske, slike stebrov, cvetlic in raznih figuralnih detajlov. Martinova hiša - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Škofjeloški grad - prvotni grad so zgradili freisinški škofje gotovo že kmalu po prejemu loškega ozemlja. Danes je grad namenjen zbirkam Loškega muzeja, kjer si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno bogastvo škofjeloškega ozemlja. Loški muzej Grajska pot 13 4220 Škofja Loka Tel.: +386 (0) 4 517 04 00 • Kašča - ena najbolj častitljivih starin v mestu in poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov, saj so v njej shranjevali vse naturalne dajatve. Upravljal jo je poseben škofov uradnik kaščar. Kašča je bila takrat del mestnega obzidja. Danes je v kašči stalna galerija akademskega slikarja Franca Miheliča, v kleti pa dobra pivnica in vinoteka. Kulinarični namig: Gostilna, pizzerija, vinoteka, pivnica KAŠČA Spodnji trg 1 Škofja Loka Tel.: +386 (0) 4 512 43 00 Tel.: +386 (0) 41 355 959 Po kosilu se pot preko Gorenje vasi in skozi krajinski park Škofjeloškega hribovja nadaljuje do Polhovega Gradca (40 km). POLHOV GRADEC Izjemna sakralna in arhitekturna dediščina, temelječa na srednjeveških freskah, poznogotskem kiparstvu Stran 224 od 255 in renesančno-baročni grajski arhitekturi, Polhovega Gradca in njegove okolice, je mogočen steber slovenske arheološke, zgodovinske, etnološke in kulturne dediščine ter zlati okvir preteklosti, ki jo danes cenimo in vpletamo v življenje kot nezamenljiv turistični briljant. Ime je Polhov Gradec dobil po malih zvercah, polhih. Nekoč naj bi požrle sedlo in jermenje utrujenemu popotniku, ki ni bil dovolj pozoren, da bi jih spravil na varno, in po legendi naj bi rekel: 'To ni Gradec, temveč Polhov Gradec!'. Atrakcije: • • • Polhograjska graščina - spomenik baročnega bivališča kranjske gospode; izjemni stavbni ansambel z gradom, grajsko kapelo, vodnjakom, obzidjem in angleškim stolpom z uro, portalom in čudovitim parkom. Rihard grof Blagaj, katerega kip stoji pred gradom, pa je odkril cvetlico, ki je preživela ledeno dobo in se po njem imenuje blagajev volčin; ta je bil poleg planike leta 1898 prva zaščitena rastlina na Kranjskem. Blizu graščine je njemu v čast postavljen obelisk. V graščini, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, je poročna dvorana, krajevni muzej in Poštni muzej. Tel. +386 (0) 1 364 56 94 Neptunov vodnjak iz kamnitih obodnih plošč in kipi golih nimf na vogalnih ornamentiranih stebrih na grajskem dvorišču, je ena največjih renesančnih stvaritev pri nas. Lipce - kamnita stavba nekdanjega grajskega vodnega zajetja malo nad parkom, v kateri so v času ilirskih provinc oficirji Napoleonove vojske našli zavetje ter svojo prisotnost ovekovečili s podpisi na steni, ki so še danes lepo vidni. Stari grad ali Kalvarija; danes križev pot s 14 kapelicami v katerih so odlitki plastik Franceta Goršeta. Liki moških s klobuki in žensk z rutami izražajo preprosto, tipično slovensko postno vzdušje. Iz Polhovega Gradca se zapeljemo do Dvora pri Polhovem Gradcu (3 km). DVOR Pred nami je veličastna gotska cerkev sv. Petra, sakralni spomenik državnega pomena. Zidati so jo začeli leta 1525, biser cerkvene umetnosti pa za skrbno zaklenjenimi zidovi skriva neprecenljive znamenitosti v obliki slik baročnega slikarja Valentina Metzingerja, freske, čudovite kipe, zlate oltarje in druge umetniške stvaritve… V svoji idejni naravnanosti kaže cerkev z različnimi upodobitvami apostola Petra, na pripadnost Rimu in Katoliški cerkvi. Atrakcije: Nad mogočno cerkveno dvorano se pne poslikan lesen, kasetiran strop, z letnico 1577, ki skriva pravo senzacijo: prvi javni zapis slovenščine. V napisnih trakovih dveh kaset je namreč moč razbrati zapisane misli v slovenskem jeziku. Prvo, ki pravi »To je eno velbanje!« in drugo, ki se glasi »To so eni puštabi!« (črke). Poleg visi s stropa lesen – obojestranski kip matere božje z Jezusom, v naravni velikosti. In preseneti glavni vhod – klesarsko obdelan portal. V njem se med krogovičjem in rastlinskimi vzorci prepletajo verski simboli cerkvene in posvetne arhitekture. Ključe od cerkve ima: Ivanka Kozjek Tel. +386 (0) 1 364 52 49 Najava možna tudi v župnišču Polhov Gradec Tel. +386 (0) 1 364 51 24 Povratek na izhodišče – v Kranj možen: a./ preko Šujice-Sore-Medvod- v Kranj b./ preko Ljubljane. Povratek v Kranj, približno 40 km. Pot je dobro označena s cestnimi kažipoti, pomoč: zemljevid Slovenija. Današnja pot z izhodiščem v Kranju znaša okoli 100 km. 5. Dan – POČITEK Stran 225 od 255 6. Dan – VIŠARIJE – MONTE LUSSARI Romarska cerkev Matere božje Do nastanka brezjanske božje poti so bile Svete Višarje osrednja slovenska božja pot. Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jim pravijo božja pot Evrope. Cerkev, ki je posvečena Višarski Kraljici je bila v letu 2000 prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico. S pomočjo žičnice lahko tako na Višarje pridejo tudi bolni in ostareli. Sicer pa je bila žičnica postavljena za potrebe zimskega smučarskega centra. V okolici Višarij je namreč veliko smučarskih prog, ki nudijo idilično smuko. Višarje pa niso le romarsko središče saj razgled in gostinski lokali privabijo na vrh tudi številne turiste. Planinci pa za svoj cilj radi izberejo pol drugo uro oddaljen vrh Kamnitega lovca, ki nudi lep razgled na vrhove zahodnih Julijskih Alp. V preteklosti je tod veljal običaj, ko so romarji v spokornosti nosili k Mariji na Višarje polena za ogrevanje romarskih domov. Zdaj polen ni več ob peš poti, saj se večina Marijinih častilcev odloči za gondolo, ki že od petdesetih let naprej povezuje 1789 visok višarski vrh s Kanalsko dolino. Kljub temu lažjemu načinu pa se je vendarle najlepše sprehoditi po starodavni poti "Za mlini", po kateri so stoletja hodili romarji. Ob njej so bile nekoč skladovnice z višarskimi poleni. Višinska razlika - peš: približno 1000 m. Z osebnim vozilom je nedostopna. S kolesom je možen spust v dolino; strma makadamska proga (down hill!). Kulinarični namig: Gostišče Pri Žerjavu Rateče 39 4283 Rateče Tel.: +386 (0) 4 58 76 026 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. Napornost: izleti so fizično nezahtevni, z izjemo Višarij, če se odločimo za pešpot na vrh. Sezona oziroma priporočeni čas aktivnosti: skozi vse leto. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program 2. Dan: Bazilika Marije Pomagaj, poleg tega pa izlet na Brezje dopolnimo z obiskom: RADOVLJICE in okolice: VRBA, BEGUNJE - staro mestno jedro Radovljice, - Čebelarski muzej v graščini in notranjost čebelnjaka v Radovljici - Prešernova rojstna hiša (Vrba), - obisk »živega« čebelnjaka (Žirovnica) - Janšev čebelnjak, čebelnjak najbolj slavnega čebelarja 18. st. Evropi - Grad Kamen pri Begunjah - Gostišče Avsenik in srečanje z Avsenikovo glasbo. 3. Dan: - cerkev Sv. Ahaca v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici - cerkev Sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici - cerkev Sv. Janeza v Ribčevem lazu - Stara Fužina in • Planšarski muzej. • V gostilni Planšar poskusimo mlečne izdelke in druge gurmanske dobrote Bohinja. Stran 226 od 255 • Obisk cerkve Sv. Pavla - Studor, toplerji - cerkev Sv. Martina v Srednji vasi - cerkev Marijinega vnebovzetja na Bitnjah. 4. Dan: - Crngrob - Romarska cerkev Marijinega oznanjenja. - Škofja Loka: • Kapucinski samostan in Kamniti most Sprehod skozi staro mestno jedro – znamenitosti: • • • • • • • Homanova hiša- meščanski dvorec iz treh poslopij Župnijska cerkev- renesančni oltar Sv. Katarine, po načrtih Jožeta Plečnika Žigonova hiša- Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. St. Marijino znamenje - Baročno znamenje Stari rotovž - nekdanja mestna hiša Martinova hiša - tip hiše, ki je pred stoletji prevladoval v Škofji Loki Škofjeloški grad • Kašča - poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov. - Polhov Gradec: • Polhograjska graščina - spomenik baročnega bivališča kranjske gospode; V graščini, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, je poročna dvorana, krajevni muzej in Poštni muzej. Neptunov vodnjak na grajskem dvorišču, je ena največjih renesančnih stvaritev pri nas. Lipce - vodno zajetje nad grajskim parkom, kjer so v času ilirskih provinc oficirji Napoleonove vojske našli zavetje ter svojo prisotnost ovekovečili s podpisi na steni, ki so še danes lepo vidni. Stari grad ali Kalvarija; danes križev pot s 14 kapelicami. • • • • Dvor pri Polhovem Gradcu gotska cerkev sv. Petra, sakralni spomenik državnega pomena. Posebnost je poslikan lesen, kasetiran strop, z letnico 1577, ki skriva pravo senzacijo: prvi javni zapis slovenščine. »To je eno velbanje!« in »To so eni puštabi!« (črke). Poleg visi s stropa lesen – obojestranski kip matere božje z Jezusom, v naravni velikosti. In preseneti glavni vhod – klesarsko obdelan portal. 6. Dan: Višarije – Monte Lussari: Romarska cerkev Matere božje. Do nastanka brezjanske božje poti so bile Svete Višarje osrednja slovenska božja pot. Čudoviti razgledi iz 1789 m visokega višarskega hriba. Posebni užitki: 2. Dan: GLAVNO ROMARSKO SREDIŠČE V SLOVENIJI: • Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. 3. Dan: EMINA ROMARSKA POT - GORENJSKA • Cerkvice v okolici Bohinja. 4. Dan: 2 KULTURNA-SAKRALNA SPOMENIKA DRŽAVNEGA POMENA • CRNGROB: Romarska cerkev Marijinega oznanjenja • DVOR pri Polhovem Gradcu: Gotska cerkev sv. Petra. Stran 227 od 255 6. dan: NEKDANJA OSREDNJA SLOVENSKA BOŽJA POT (pred Brezjem) • Svete Višarije • Romarska cerkev Matere božje. 5. Kje je začetek programa (začetek poti) Brezje na Gorenjskem. 6. Kje je konec programa (zaključek poti) Višarje. 7. Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 8. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, gondola,…. namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo programa. 9. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Za vse dni velja, da je priporočljiva lahka pohodna obleka in obutev, vezana na letni čas. Izlet na Višarije, v kolikor se ga lotimo peš, terja pohodno obutev in obleko ter primerno pohodno opremo (palice, pokrivalo, vodo,…). 10. Zemljevid – potek poti • • • • • • • 11. Brezje Bohinjski kot Crngrob Škofja Loka Polhov Gradec Dvor pri Polhovem Gradcu Višarje. Cena (za koliko udeležencev) Cena osemdnevnega programa romanja bo formirana naknadno in je odvisna od števila udeležencev ter od števila ogledov, prevoženih kilometrov, sezonskosti,…. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 12. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen/izbran in objavljen naknadno. Stran 228 od 255 3.1.8 Slow turizem SLOW TURIZEM 1. Naslov – slogan programa POČASNI UŽITKI 2. Funkcionalni naslov programa Pozabite na čas. Spomnite se nase! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7nočitev (ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan: prihod in namestitev 2. Dan: KRVAVEC (S pticami v nebo, celodnevni izlet) Nadenimo si krila Z gondolo se iz Cerkelj na Gorenjskem zapeljemo na Krvavec, goro v Kamniško-Savinjskih Alpah in si privoščimo gorski užitek, vezan na letni čas: Poleti so na Krvavcu urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini, vrstijo se različni športni in zabavni dogodki ob koncih tedna in vabi dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko z žganci, domači štruklji,…). Zgolj sprehajalci imajo poleg širokih razgledov na Julijske Alpe, KamniškoSavinjske Alpe in Ljubljansko dolino, na voljo različne informacijske table z vsebino največjih zanimivosti Krvavca (predstavljeno je žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko najdišče Krvavec). Posebnosti: razgledi, sončna lega. Zima prinaša dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce. Vabijo snow party-ji, Eskimska vas in druga presenečenja. Kulinarični namig: na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček, Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan. Poleg teh so na Krvavcu še gostinci Hotel Raj s samopostrežno restavracijo, Brunarica Plaža, Bar Kekec, Gostišče Tajo v Domu na Krvavcu, Planinski dom na Gospinci. 3. Dan: POKLJUKA, (Energija gozda, poldnevni izlet) Objem gozda Sprehod po Pokljuški poti: začetek poti pri Mrzlem Studencu na križišču cest, ki na Pokljuko pripeljeta iz Bleda in iz Bohinja. Na tem mestu je lep razgled na Triglav in vrhove nad Pokljuko. Pot nas pelje do Grajske planine, Goreljka, po markirani planinski pot skozi pokljuški gozd in ob robovih šotnih barij do kopišča z oglarsko kočo. Usmerjevalne in markirne table nas varno vodijo skozi smrekov gozd, ki raste v ekstremnih pogojih(proizvodna doba znaša tukaj 170 let) do ostalin savske linije (rezervna obrambna črta v času 1. svet. vojne, ki jo je zgradila avstrijska vojska), do mokrišča, požiralnika in na začetek poti pri Mrzle studencu. Pot traja 3 ure in ni zahtevna. Stran 229 od 255 Izlet dopolnimo s postankom v Gorjah. Kulinarični namig: Šport hotel Pokljuka Goreljek 103 4247 Zgornje Gorje Tel. +386 (0) 31 555 348 4. Dan: Prosto 5. Dan: Bohinjsko jezero, (sprehod ob jezeru, celodnevni izlet) Stopinje ob vodi Pot nas vodi od cerkvice sv. Janeza v Ribčevem lazu, mimo kopališča in čez travnike Fužinskega polja na severno stran jezera od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Mimo ribogojnice in pod slapom Govic (bruha le ob močnih nalivih) prispemo na mesto, kjer zapustimo obalo jezera. Še eno uro lahkotnega sprehoda in že smo ob vznožju slapa Savica, od koder nas lepo urejena pešpot s stopnicami, vodi do paviljona z razgledom na slap. Za vzpon po stopnicah (višinska razlika 141 m) potrebujemo 20 min. Ob povratku se v Ukancu vkrcamo na ladjo in vrnemo na izhodišče v Ribčevem lazu. Kulinarični namig: Gostišče Erlah Ukanc 67 4265 Bohinj Tel. +386 (0) 4 572 33 09 6. Dan: Preddvor, (jezero Črnjava, poldnevni izlet) Jezero harmonije in zavetje dreves Gremo na sprehod v Preddvor. Jezero Črnjava, s Hotelom Bor in dvorcem Hrib na njegovi obali, leži pod slikovitim Storžičem (2132 m) ter ponuja prostor za doživetje harmonije iz naslova vode, gozda in grajskega parka, ki je eden najlepših grajskih parkov, zasnovan v angleškem slogu. Njegova južna stran prehaja v naraven gozd, na zahodu pa seže prek potoka Bistrice do nekdanjega graščinskega poslopja. V parkovnem nasadu je vrsta eksotičnih dreves, med katerimi izstopa skupina desetih sekvoj, ki so visoke nad 30 m. Jedro parka pa predstavlja jesenov in gabrov drevored. Dvorec Hrib je preurejen v gostinski objekt, v njem pa organizirajo tudi poroke. Staro izročilo in legenda obljubljata mladoporočencema, ki se sprehodita skozi ta drevored ob dvorcu kar 50 let zvestobe. Kulinarični namig: Hotel Bor Preddvor Hrib 4a 4205 Preddvor Tel.: +386 (0) 4 255 92 00 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga “Odkrijte Gorenjsko”. 8. Dan: odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program (highlights) • Razgledi • Sončna lega Stran 230 od 255 • • • • • • 5. Pokljuški gozd Zrak Bohinjsko jezero Slap Savica Pogledi na vrhove Julijskih Alp Preddvor (energetsko pretočna lega, park s sekvojami, grajski drevored,…) Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo programa. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. 8. Zemljevid – potek poti • • • • 9. Krvavec Pokljuka Bohinjsko jezero Preddvor. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen naknadno. Stran 231 od 255 3.1.9 Tematske poti TEMATSKE POTI 1. Naslov – slogan programa ZA RADOVEDNE 2. Funkcionalni naslov programa Naj vas presenetijo poti s posebnimi zgodbami! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev (ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan: prihod in namestitev Po namestitvi se bomo sprehodili po Bledu, ki je visokostni komornik na vhodu v kraljestvo Zlatoroga, je duša Gorenjske in Slovenskih Alp. Če ste doslej s kralji delili le usodo sveta, lahko od trenutka, ko se boste zagledali v jezero z otokom s cerkvico in gradom na strmi skali nad njim, delite z njimi še občudovanje nad podobo raja, kot je kraj staroslovanske boginje Žive imenoval eden največjih evropskih pesnikov, France Prešeren. Ob edinstvenem jezeru z otokom in s termalnimi izvirki bomo spoznali resnične zgodbe o mogočnežih sveta in odkrili, zakaj so ljubili ta košček sveta. 2. Dan: Celodnevni izlet; Bled – Radovljica – Vrba – Žirovnica – Begunje - Bled Užitki brezčasnosti, kraljevskosti, okusov in glasbe Izlet začnemo na Bledu. Sprehodili se bomo ob jezeru in se s pletno odpeljali na otok. Ko boste obiskali otok na jezeru, nikar ne pozabite pozvoniti z zvonom, da se vam uresničijo skrite želje. Ob povratku z otoka si bomo v restavraciji ob jezeru privoščili znamenito blejsko kulinarično posebnost – blejsko kremšnito. Po okrepčilu se bomo povzpeli na strmo pečino nad jezerom, do Blejskega gradu, od koder boste kot kralj zrli v naravne znamenitosti. Na gradu si bomo ogledali muzej, tiskarno, klet, zeliščno galerijo; z omembo iz leta 1004 je med najstarejšimi v Sloveniji! Napotimo se proti Radovljici, kjer se igrivo prepletata romantično meščansko življenje starega mestnega jedra in bogata kmečka kulturna krajina, ki je s čebelnjaki in samosvojimi panjskimi končnicami svetovni pojem čebelarstva. Sprehodimo se po Linhartovim trgom, med lepimi meščanskimi hišami, stopimo v Čebelarski muzej in Lectarski muzej ter sedemo h kosilu v gostilni Lectar. Kulinarični namig: Gostilna Lectar Linhartov trg 2 4240 Radovljica Tel.: +386 (0) 4 537 48 00 Pot nas vodi v Vrbo, rojstni kraj največjega slovenskega/evropskega pesnika Franceta Prešerna., Stran 232 od 255 Sprehodimo se do cerkvice sv. Marka in pogledamo v Prešernovo rojstno hišo. Nadaljujemo proti Žirovnici, kjer se ustavimo, da se posladkamo z medenimi kolački in medico. Naš naslednji cilj so Begunje na Gorenjskem. Ogledamo si grad Kamen, zatem pa sedemo k večerji v Gostilni Avsenik. Še pred kulinaričnim dogodkom pogledamo v Galerijo – Muzej Avsenik, kjer je poleg slik na ogled lepa zbirka plošč in drugih materialov vezanih na njihovo glasbo ter zanimiv dokumentarni film o začetkih glasbenega ustvarjanja Slavka Avsenika. V poznih večernih urah se vrnemo na Bled. Kulinarični namig: Gostilna Avsenik Begunje na Gorenjskem 21 4275 Begunje na Gorenjskem Tel.: +386 (0) 4 530 70 30 3. Dan: KOLESARSKA POT RADOVNA - celodnevni izlet Užitki gibanja Obiščemo edini slovenski nacionalni park: Triglavski narodni park, ki prinaša s kolesarsko potjo Radovna, gibanje in spoznavanje kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti doline Radovne (dolina med Mežakljo in Pokljuko meri 16 km), s sprehodom v Pokljuško sotesko (dolžina 1,5 km) pa mir umaknjen v ozek primež skalnih sten ob vznožju planote Pokljuka. • Kolesarska pot Radovna povezuje znamenitosti cele doline in ponuja gibanje znotraj neokrnjene narave. Pot se začne v Krnici pri Zgornjih Gorjah in zaključi v Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni. Med potjo se srečamo s kraškim izvirom pod 250 metrov visoko steno, preko 25 metrov visoko in 500 let staro Gogalovo lipo, ki skriva veliko posebnost – smrečice v krošnji, ter grbinastimi travniki, kot ostanek nekdanjega ledenika . Spoznamo legendo o “ta debevmu kamno” in Napoleonovih vojakih, ki so pustili sledi v skali, kamor so vklesali ime svojega vojskovodje. Kolesarimo mimo tehniških reliktov preteklosti (fužine, Psnakova žaga in mlin ter Pocarjeva domačija) ter občudujemo svojevrstno barvo jezerca Kreda, ki je nastalo ob kopanju krede – ene najboljših v Evropi. • Sprehod v Pokljuško sotesko zagotavlja pristen občutek soodvisnosti z naravo, saj se le-ta na komaj nekaj cm približa človeku, ki po ozkih skalnih prehodih odkriva povsem samosvoj svet in zanimivo mikroklimo. Do Pokljuške soteske se odcepi pot v Krnici in vodi do vstopa v sotesko, pred katero je potrebno pustiti kolesa in se peš napotiti do pokljuške luknje, galerij, naravnega okna… Posebnosti: Kolesarjenje v neokrnjeni naravi, jezerce Kreda, Radovna za zvočno kuliso in knajpanje, sprehod v Pokljuško sotesko in doživetje hladu, ptičjega petja ijn zraka, pogojenega s specifično mikroklimo. Kulinarični namig: Turistična kmetija Psnak Zgornja Radovna 18 Tel.: +386 (0) 4 589 11 52 Tel.: +386 (0) 31 681 630 4. Dan: prosto Stran 233 od 255 5. Dan: ŽELEZNA POT – Kropa - Jesenice - celodnevni izlet Od vigenjca do plavža Gorenjsko bomo spoznali iz njene starodavne, kovaštvu, zapisane tradicije in Železno pot začeli v Kropi, pod mogočno s smrekami poraslo planoto Jelovico. Kropa se je razvila v kraj s številnimi manjšimi kovačnicami – vigenjcami, v času, ko je Jelovica ponujala dovolj vodne energije, oglja (bukev je prav zato izginila iz Jelovice) in železove rude. Ročno so izdelovali predvsem žeblje. Vigenjci so stali ob rečici Kroparica, tako da so koristili vodni pogon za kovaške mehe – norce (mehanska kladiva). Ogleda vreden je Kovaški muzej, kjer stopa v ospredje ročna izdelava žebljev in sled gorenjskega fužinarstva in železarstva. Poleg tega je v Kropi na ogled edini ohranjen vigenjc v Sloveniji, vigenjc Vice. Preko Radovljice nas pot zapelje do Jesenic (26 km), kjer bomo spoznali Staro Savo – staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, ki je nekoč dajalo utrip kraju, danes pa je zaščiten tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucellini-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba, imenovana "Kasarna", ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin. Kulinarični namig: Gostilna Lectar Linhartov trg 2 4240 Radovljica Tel.: +386 (0) 4 537 48 00 6. Dan: KRALJESTVO UTRDB - poldnevni izlet Na mejah Že v rimskih časih je bila meja med provincama Italijo in Panonijo na območju Žiri zaznamovana z obrambnim utrdbenim sistemom Claustra Alpium Iuliarum; ki se mu je v srednjem veku priključila meja med loškim gospostvom freisinških škofov na eni ter tolminskim in idrijskim gospostvom na drugi strani; in v letih 1918-41/43/47 še državna meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Tako blizu Žirov poteka nekdanja rimska, freisinška in rapalska meja. Rupnikovo linijo je v letih pred vojno (1938-41) vzdolž rapalske meje zgradila Vojska Kraljevine Jugoslavije. Gre za obrambni sistem (zgradili so 12 velikih utrdb in približno 4000 bunkerjev), kot odgovor na že obstoječo rapalsko mejo ali tako imenovani Alpski zid. Za poveljnika štaba za utrjevanje obrambne črte je bil določen general Leon Rupnik, po katerem je obrambni sistem dobil ime. Zaključek del so načrtovali za leto 1946/47, vendar so ob začetku 2. svetovne vojne z deli prenehali. Leta 1939 je pri gradnji utrdbenega sistema delalo 30.000 ljudi, naslednje leto pa celo 60.000. Pot utrdb začnemo v Žireh - v Stari šoli, kjer si ogledamo informativno muzejsko zbirko in multimedijsko predstavitev ozadja postavitve rapalske meje in sveta utrdb ter bunkerjev. Pot nadaljujemo z vožnjo na Žirovski vrh in Hrastov grič (886 m), kjer si ogledamo utrdbe in bunkerje, vmes pa se za okrepčilo ustavimo na kmetiji Pri Bukovcu. V dolino se vrnemo preko Kladja in ob Poljanski Sori nadaljujemo pot proti Hotavljam. Ustavimo se v rudniku marmorja Hotavlje, kjer obstaja možnost vodenega ogleda kamnoloma s podzemnim delom ter obdelovalnih obratov. Kulinarični namig: Gostilna Lipan Hotavlje 5 4224 Gorenja vas Tel.: +386 (0) 4 518 13 10 Posebnosti: multimedijska predstavitev postavitve rapalske meje ter obrambnega sistema Rupnikove linije, rudnik marmorja, lepi razgledi Stran 234 od 255 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program Atrakcije na Bledu: • Blejsko jezero in otok s cerkvijo; • Blejski grad; • Vila Bled; • Zdraviliški park; • Blejske pletne in fijakerji. Atrakcije v Radovljici: • Staro mestno jedro; • Čebelarski muzej; • Lectarski muzej. Atrakcije v Vrbi: • cerkvica Sv. Marka, • Prešernova rojstna hiša. Atrakcije v Begunjah na Gorenjskem: • Grad Kamen, • Galerija-Muzej Avsenik. Železna pot: • Kovaški muzej, • vigenjc Vice, • tehniški spomenik Stara Sava. 5. Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo programa. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. 8. • • • • • • • • • • • Zemljevid – potek poti Bled Radovljica Vrba Žirovnica Begunje Žirovnica Begunje Dolina Radovne Kropa Jesenice Žiri Stran 235 od 255 9. • Hotavlje. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen naknadno. Stran 236 od 255 3.1.10 Alpski wellness ALPSKI WELLNESS 1. Naslov – slogan programa ALPSKI WELLNESS 2. Funkcionalni naslov programa Napolnite se z energijo Alp! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev(ki opisuje celotno doživetje) 1. Dan: prihod in nastanitev 2. Dan: POKLJUKA (1300 m), Energija gozda, celodnevni izlet Užitek svežih energij Pokljuka je največja planota v Julijskih Alpah in poleg mogočnih dreves in razglednih točk, ponuja čist in zdravilen zrak, odlično vodo in presenečenja zdravilnih energetskih točk. Da smo bližje zemlji lahko sezujemo čevlje in bosi posrkamo energijo zemlje, roso trav in si privoščimo refleksno masažo stopal. Potočke, studence in mlake pa izkoristimo za knajpanje. Privoščimo si planinski sprehod iz Rudnega polja preko planine Praprotnica do Uskovnice. Pred križiščem za planino Praprotnico leži v dolinici pod potjo polje energetskih točk. Okoli trideset točk za zdravljenje različnih bolezni vabi k postanku. Obuti, ali še bolje, bosih nog se sprehodimo po mehki travi med njimi in postanemo na mestih, ki nam najbolj ustrezajo. Blagodejna zemeljska sevanja ohranjajo zdravje, lajšajo bolezen, krepijo psihično počutje, koncentracijo, sprostitev in razbremenitev. Pot nadaljujemo proti Uskovnici in izkoristimo dan za opazovanje cvetja, nabiranje zdravilnih zeli in v poletnem času tudi obiranje malin. Občudujemo konje in krave na paši. Postojimo pod košatimi drevesi in uživamo v razgledih. Z vodo se okrepčamo pri vodnem koritu blizu kapele Marije, kraljice miru na planini Uskovnici (1100 m), ki se prav tako ponaša z močnimi enotami zdravilne energije. Dosegljiva je z avtomobili in kolesi (najpogosteje iz bohinjske smeri), terja le kratek sprehod za pohodnike (najraje iz smeri Rudnega polja, do kamor vodi asfaltirana pot iz Bohinja ali Bohinjske Bele, potem pa je do Uskovnice še uro hoda). Kulinarični namig: Dom na Uskovnici: kislo mleko, klobasa v zaseki, divjačinski golaž, skutini štruklji. 3. Dan: GOZD MARTULJEK (755 m), Dan vode, celodnevni izlet Užitek wellnessa ob slapovih in v hotelu Špik V Gozd Martuljku vstopimo v mistični gorski alpski svet, imenovan Martuljkova ali Špikova skupina (območje z dolino potoka Martuljka je bilo leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je del Triglavskega narodnega parka) in se sprehodimo do Martuljkovih slapov. Pot začnemo pri penzionu Špik in Stran 237 od 255 kmalu prispemo do Martuljkovega potoka. Pot skozi 300 metrov dolg in 100 metrov globok vintgar Martuljkovo sotesko, je zaradi intenzivnih geomorfoloških procesov nevarna, zato izberemo gozdno pot in kmalu dosežemo Spodnji Martuljkov slap. Nekaj minut spusta in že smo pod slapom. Čeprav je dostop zavarovan, je lahko izredno nevarno, ker je krušljivo in tudi spolzko. Znova na gozdni poti nadaljujemo vzpon proti planini Jasenje in kasneje proti Zgornjem Martuljkovem slapu in Aku. Pot je nekaj časa skoraj sprehajalna, a se v zadnjem delu spremeni v strmo pot, za katero je potrebno tudi nekaj telesne pripravljenosti in seveda primerna planinska obutev. Pot se lahko kjerkoli konča. Ponuja bližino vode; ustrezna vlaga je odlična za kožo, šumenje vode pa nepozabna zvočna kopel. Po končanem izletu se sprehodimo ali zapeljemo preko Save Dolinke na njen levi breg in obiščemo hotel Špik, ki je tudi kulinarični namig. Privoščimo si njegov bogat program alpskega wellness-a in preizkusimo: sprostitveni bazen s slapom, svet savn (finsko, zeliščno in turško savno; z dnevno dodanim različnimi obogatitvenimi programi), ledeno jamo, ohlajevalni in masažni bazen. Užijmo izpostavljeni alpski sprostitveni ambient ter svet barv, arom in zvokov v petih tematskih sobah v Centru zdravja. Na voljo sta še 2 dvorani za vodeno vadbo, fitnes, počivališče z vitaminskim kotičkom in terasa s klimaterapijo ter nepozabnim razgledom na Špikovo skupino. Nevarnosti: padajoče kamenje in zdrsi pri Martuljkovih slapovih. Kulinarični namig: Hotel Špik Jezero 21 4280 Kranjska Gora info@hitholidays-kg.si 4. Dan: prosto 5. Dan: JEZERSKO (906 m), Dan svetlobe, celodnevni izlet Joga za oči Zgornje in Spodnje Jezersko je gorska kotlina, izoblikovana s pomočjo ledenika med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, ki svojo zeleno dolino nastavlja soncu. Dolina je bila zaradi nepropustnosti svojega dna ob koncu ledene dobe zalita z velikim ledeniškim jezerom, po katerem je kraj dobil ime "Pr' Jezer". Danes je od velikega ostalo le malo – Planšarsko jezero, kraj pa s svojim gorskim podnebjem predstavlja naravno klimatsko zdravilišče. Podnebje je ocenjeno z večimi ozonskimi pikami kot tisto v švicarskem Davosu in zato še posebej zdravo za oči, zdravljenje tuberkuloze ter sončne kopeli. Privoščili si bomo sproščen dan: pomežiknili soncu, se odžejali z zdravilno slatino (nad Ankovo domačijo izvira voda, najbogatejša z magnezijem na področju naše države; v času turističnega razcveta so jo stregli gostom ob vsakem obroku in obiskali Planšarsko jezero. Dodatne možnosti doživetij: Galerija Zadnikar, blizu jezera; Šenkovo domačija – najstarejšo in tipično jezersko naselbino, Jenkova kasarna, danes etnografski muzej, ki je bila v 15.st. zgrajena z namenom dajanja zatočišča popotnikom in trgovcem, ki so preko takrat najudobnejšega gorskega prelaza Karavank potovali proti današnji Avstriji. Kulinarični namig: Turistična kmetija Makek Zgornje Jezersko 77 Tel.: +386 (0) 4 25 45 080 E-pošta: info@makek.com Internet: www.makek.com 6. Dan: Kranjska Gora – dolina Vrata, Dan za gibanje, celodnevni izlet Čutenje telesa Kranjska Gora je alpski center, zato je pohodništvo najpogostejša oblika aktivnih počitnic. Dolina Vrata, v Stran 238 od 255 katero se vstopi pri Mojstrani, ponuja gibanje v Triglavskem naravnem parku in pelje mimo največjih lepot po: Poti Triglavske Bistrice. Ta se prične pri meji osrednjega območja parka Pri Rosu, prav pri vstopu v Vrata. Večinoma poteka po stezah in poteh vzdolž Triglavske Bistrice ter se le na kratkih odsekih združi s cesto. Celotna pot do zatrepa doline pod Triglavsko severno steno je dolga 10 kilometrov, skupaj z obiskom slapa Peričnika pa predstavlja tri ure hoda. Obisk poti lahko poljubno skrajšamo in si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički TNP, na informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table. Kulinarični namig: Kmetija odprtih vrat Pr' Železnik Kurirska pot 11 4281 Mojstrana Tel. +386 (0) 4 589 12 17 Tel.: +386 (0) 31 603 271 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program (highlights) pokljuški gozd, energetske točke, razgledi, slapovi, hotelski wellness program, Planšarsko jezero, Etnografski muzej, Triglavski muzej v Mojstrani, Triglav (….Triglavska severna Bistrice,….) • Slap Peričnik • amfiteatralni zaključek doline. • • • • • • • • • 5. stena, Triglavski ledenik,Triglavsko brezno,Izvir Triglavske Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje (prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine ipd.) Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…), organizacijo programa. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev, nahrbtnik, kopalke, brisača,…. 8. Zemljevid – pot programa • • • • • Pokljuka Gozd Martuljek Jezersko Kranjska Gora dolina Vrata. Stran 239 od 255 9. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen naknadno. Stran 240 od 255 3.1.11 Kulinarika GORENJSKA KULINARIKA 1. Naslov – slogan programa GORENJSKA KULINARIKA 2. Funkcionalni naslov programa Okusite vesolje! 3. PROGRAM 8 dnevnih počitnic - 7 nočitev Dežela med Julijskimi Alpami in Karavankami ima celo vrsto majhnih kulinaričnih svetišč. In cel niz tipičnih jedi, med katerimi prav na vrhu ne sme manjkati: kranjska klobasa, blejska kremšnita, bohinjska zaseka in bohinjski mohant (sir), pa gorenjska prata (pečena štruca ali hlebec belega kruha, nadevana z na maslu ali smetani kuhano koruzno moko), masovnik (gosta jed iz bele ajdove ali koruzne moke zakuhane v vroči smetani) in še druge zapeljivo dišeče jedi: ajdovi in koruzni žganci, Jurjeva kapa, želodec s kašo, mavžlji, tržiška bržola, ajdovi krapi, loška medla, govnač, ajdova kaša z gobami, loška smojka, kocovi rateški krapi, dražgoški kruhek… Iz Gorenjske prihaja najbolj znan slovenski prehrambeni izdelek v svetu - kranjska klobasa. Najstarejša omemba klobase z nazivom »kranjska« je iz leta 1896. In znano je dejstvo, da v Naklem pri Kranju, na Gorenjskem, krožijo zgodbe kako se je v gostilni pri Marinšku ustavil avstrijski cesar Franc Jožef, si zaželel klobaso in so rekli: Imamo samo navadno domačo klobaso”! Ko pa jo je kronana glava pokusila, je Franc Jožef rekel: “Saj to ni navadna klobasa, to je vendar kranjska klobasa." In kranjska klobasa se je razširila po Evropi in svetu, a korenine ima pod slovenskimi Alpami. Dobrodošli in dober tek! 1. Dan – prihod in namestitev 2. Dan – KRVAVEC »Tako preprosto, tako visoko« Dan za dvig k oblakom in dan za kulinarična nebesa! Obiskali bomo Cerklje na Gorenjskem in se z gondolsko žičnico odpeljali na Krvavec, goro v Kamniško – Savinjskih Alpah, ki poleti vabi s svojimi mehkimi travnatimi pobočji in šarmom planine na kateri se še oglašajo kravji zvonci, pozimi pa se prelevi v istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec; najbližje smučišče glavnemu mestu Slovenije, oddaljeno od Ljubljane le 25 km. Poleti so na Krvavcu urejene pohodne in kolesarske poti, organizirani so vodeni izleti po planini, vrstijo se različni športni in zabavni dogodki ob koncih tedna in vabi dobra domača hrana (enolončnice, kislo mleko z žganci, domači štruklji,…). Zgolj sprehajalci imajo poleg širokih razgledov na Julijske Alpe, KamniškoSavinjske Alpe in Ljubljansko dolino, na voljo različne informacijske table z vsebino največjih zanimivosti Krvavca (predstavljeno je žičničarstvo, pašništvo, zdravilna zelišča, kapela Marije snežne, arheološko najdišče Krvavec). Na planini so tri domačije, kjer pripravljajo domačo hrano – Brunarica Sonček, Planšarija Viženčar in Turistična kmetija Pr' Florjan. Zima prinaša dnevno urejeno smučišče s progami primernimi za začetnike, rekreativce in tekmovalce. Stran 241 od 255 Vabi Eskimska vas in druga presenečenja. Kulinarično doživetje: Dvor Jezeršek (gostilna in vinoteka) Kulinarično središče Dvor Jezeršek 1768 je v celoti usmerjeno k predstavljanju gastronomije Slovenije, njene kulturne dediščine in sodobnih kulinaričnih izzivov. Ponujajo celovita doživetja in okuse vseh gastronomskih regij Slovenije. Dvor Jezeršek 1768 Zgornji Brnik 63 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: +386 (0) 4 25 29 400 in +386 (0) 4 25 29 420 www.dvor-jezersek.si Predlagan jedilnik: Kranjsko kosilo Posebnost kosila je v tem, da vam poleg ostalih tradicionalnih slovenskih regionalnih jedi za glavno jed ponudijo v vinu kuhano kranjsko klobaso, najbolj mednarodno razpoznavno jed iz Slovenije. Kranjsko kosilo sestavlja več krožnikov: - Tanke rezine prekajene svinjske ribice z jabolki in hrenom - Prežganka z ocvrto čebulo in mladim sirom - Zapečena medla v smetani s tartufi in ocvrto bučko - Kranjska klobasa kuhana v vinu, gorenjski budelj, zeljne krpice - Pohane šnite na pečenem jabolku z medenimi prelivom - Kuminov sir s suho hruško in sadnim kruhom K posameznim krožnikom ponudijo izvirna slovenska vina iz vseh treh vinorodnih dežel. Za Kranjsko kosilo je obvezno predhodno naročilo! 3. Dan - ŠKOFJA LOKA »Tako lepa, tako mistična« Pod zelenimi obronki alpskega predgorja, se je ob sotočju obeh Sor, ugnezdila Škofja Loka, tisočletna lepotica, ki so jo leta 973 ustanovili freisinški škofje. Najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji bomo spoznali skozi okvir »Škofjeloškega pasijona«, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in so ga leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjen po loških ulicah kot pasijonsko procesijo. Ogledali si bomo Kapucinski samostan iz leta 1710, kjer je v tamkajšnji knjižnici spravljen dragocen rokopis patra Romualda iz leta 1721, potem pa se preko 600 let starega Kamnitega ali Kapucinskem mostu, podali na raziskovanje mestnega jedra. Stoletne trgovske in stanovanjske hiše, meščanski dvorci, vmes pa Stari rotovž in Marijino znamenje, cerkve in mestna vrata, bodo kulise srednjeveškega doživetja, ki ga bomo kronali z obiskom Škofjeloškega gradu (danes muzej) in zaključili s Kaščo, v kateri so nekoč hranili grajske naturalne dajatve, danes pa je v njej stalna galerija, v kleti pa pivnica in vinoteka. Potem bomo zavili v Poljansko Soro in se za degustacijo sira ustavili na kmetiji in sirarni Pustotnik v Gorenji Vasi, Poljanska cesta 19 (Tel.: 04/519 73 10). Samo par kilometrov naprej proti Hotavljam, kjer lahko postanemo za ogled rudnika marmorja, nas čaka Kmetija Matic (Gorenja vas, Hotavlje 3, Tel.: 041/ 424 789). Seznani nas s predelavo sadja, proizvodnjo sadnih sokov, kisa, suhega sadja, žganih pijač in jabolčnega vina, in sicer po tradicionalnih - naravnih metodah. Stran 242 od 255 Kulinarično doživetje: Gostilna pri Danilu Reteče 48 4220 Škofja Loka Tel.: +386 (0) 4 51 34 44 www.pridanilu.com Predlagan jedilnik: • • • • • • Hladna predjed:dimljena postrv iz Poljanske doline z ješprenjčkom, fižolom in hrenovo peno. Juha: matevž malo drugače. Topla predjed: gorenjski krapci nadevani z dimljeno skuto in jurčki v omaki. Sorbeto. Glavna jed: goveja taljata s pestom črnega sezama. Sladica: sladki tris in čokoladne praline. 4. Dan – BLED, »Dovolj dobro le za vas in kralje« Mondeno letovišče na pragu Triglavskega narodnega parka, je kot naročje naravnih čudežev umetelno razpostavljenih v prostor pod Triglavom. Je čaroben oder narave z razpoznavno kuliso gradu, jezera in cerkvice na njem. Povabljeni na uživanje te lepote, ki jo je v preteklosti spoznal tudi švicarski hidropat Rikli, in jo v kombinaciji z dobro klimo in odličnim zrakom ponudil v svoji terapiji: »voda, zrak, svetloba. Privoščite si vožnjo s pletno na otok in s fijakerjem na grad ali okoli jezera, sprehodite se po Riklijevi sprehajalni poti na Stražo in uživajte v zvočni kulisi ptičjega petja in razgledih na jezero in okoliške gore. Užijte blejsko panoramo skozi rosni kozarec penine v grajski restavraciji ali pa se predajte degustaciji odličnih vin v grajski vinski kleti Dornberg. Posebnost kleti je v tem, da si gost lahko sam ustekleniči Grajsko vino in to na star izviren način. Grajska klet Dornberg Grad Bled Grajska 61 4260 Bled Andrej Mrzel: +386 (0) 51 203 256 Uroš Resnik: +386 (0) 31 231 308 Andrej Oblak: +386 (0) 41 683 646 www.manufaktura.org Kulinarično doživetje: Vila Bled Cesta svobode 26 4260 Bled T. +386 (0) 4 575 37 10 www.vila-bled.si Bogata zgodovina in tradicija ter eleganten ambient so sinonimi za Hotel Vila Bled ob obali Blejskega jezera. Kulinarična ponudba hiše: mediteranska,klasična francoska kuhinja in nekatere slovenske narodne jedi, pripravljene z modernim pridihom. Predlagan jedilnik: • • • paradižnikov sorbet s paradižniki, mariniranimi v baziličnem olju, mladim ovčjim sirom ter balzamičnim glacom, carpaccio brancina z ikrami lososa, prelit z juho iz škampov, popečene jakobinke na cvetačni peni, omaka iz vodne kreše, Stran 243 od 255 • • “Jagnječji duo”: pečen jagnječji hrbet s svežimi zelišči na polenti s tartufi, bakalca z zelenimi beluši, bel ter temni čokoladni mousse na mariniranem ananasu z medom ter arganovim oljem. In za konec kulinaričnega razvajanja si privoščite digestive v Paviljonu Belvedere, v parku Vile Bled, kjer v toplejših mesecih odpira svoja vrata kavarna in slaščičarna z najlepšim razgledom na blejski otoček. Zaradi svoje idilične lege, edinstvene arhitekture in bogate zgodovine je idealen zaključek blejskega doživetja. 5. Dan – BOHINJ, »Srečajte preteklost v naravi« V Bohinjskem kotu, kjer narava in dediščina kulture spletata veličastno doživetje že sama po sebi, bomo zgodbi turističnega užitka dodali še nekaj zanimivih kulinaričnih posebnosti. Predlagamo, da se do Bohinjskega jezera pripeljete po Spodnji bohinjski dolini mimo Savice in Laških rovt, ter si v Ribčevem lazu (na začetku jezera) ogledate cerkvico sv. Janeza in spomenik štirim srčnim možem, ki so kot prvi leta 1778 splezali na vrh najvišje slovenske gore Triglava, katerega vrh se z mesta ob spomeniku tudi vidi. Ob jezerski obali se zapeljete naprej do Ukanca ter se z gondolsko žičnico povzpnete na Vogel – visokogorsko smučišče v območju Triglavskega narodnega parka, od koder je čudovit razgled na Bohinjsko kotlino in Julijske Alpe. Pot nadaljujemo do Stare Fužine v Zgornji bohinjski dolini, kjer lahko občudujemo stare kmečke domove z zanimivimi poslikavami in freskami, Zoisovo graščino in Planšarski muzej sirarstva in planšarstva (Mojca Talar, Tel.: 041/564 904). V sosednjem gostišču Planšar pa se predamo kulinaričnim izzivom in začnemo z degustacijo sira, ki ji sledijo gorenjske in planšarske specialitete. Izlet nadaljujemo proti koritom Mostnice in mimo Studorja z značilnimi kozolci – toplerji ter se pri Bitnjah priključimo na regionalno cesto po kateri smo prišli. Kulinarika Bohinja je ujeta v tradicionalnih jedeh, kot so bohinjska zaseka, skuta (kisla, sladka ali zvara), koruzni žganci s kislim mlekom ali zeljem in avtohtoni, zelo pikantni sir mohant, poleg ementalerja in planšarskega sira z bohinjskih planin. Vode Bohinja skrivajo postvi, jezero pa zlatovčico, ki je še posebno okusna, pečena v koruzni moki, Odlične so bohinjske suhe klobase, krvavice in pečenice ter seveda orehova in pehtranova potica ali sirovi štruklji. Planšar - hiša planšarskih in bohinjskih specialitet Odprta od junija do srede septembra Stara Fužina 179 4265 Bohinjsko Jezero Tel/Faks: +396 (0) 4 572 30 95 Tel.: +386 (0)41 767 254 www.plansar.com/ Predlagan jedilnik: • sirni krožnik, • koruzni žganci z zeljem (bohinjski koruzni žganci so narejeni iz avtohtone koruze rdeče barve – trdinke, • domači jabolčni ali sirni zavitek. 6. Dan – RADOVLJICA – BEGUNJE, »Sladkosti življenja« To je med Savo in Karavanke ujeta pot, tlakovana z mozaiki turističnih biserov iz narave, glasbe, in spoznanjem skrivnostnega sveta čebel, čebelnjakov, čebele sivke, zgodovine panjskih končnic in degustacije medu in medice. Kulinarično doživetje dne je podčrtano z medom in se začne z ogledom Stran 244 od 255 Radovljice, slikovitim srednjeveškim mestu na 75 m visoki savski terasi od koder je lep razgled na sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke. Ponaša se z edinim ohranjenim obrambnim jarkom v Sloveniji. Na Linhartovem trgu se sprehodimo mimo starih meščanskih hiš z zanimivo poslikavo in arhitekturnimi elementi, mimo prangerja, do Thurnove graščine ter vstopimo v Čebelarski muzej. Spoznanje o čebelah nadgradimo z ogledom Lectarskega muzeja v Gostilni Lectar (lect - figuralno oblikovano in okrašeno pecivo iz medenega testa). Izlet lahko nadaljujemo do Begunj (4 km) in za začetek obiščemo grad Kamen, potem pa v Gostilni Avsenik, Pri Jožovcu, pogledamo v Galerijo – Muzej Avsenik, kjer je poleg slik na ogled lepa zbirka plošč in drugih materialov vezanih na glasbo svetovno znanega ansambla narodnozabavne glasbe, na ogled pa je tudi zanimiv dokumentarni film o začetkih glasbenega ustvarjanja Slavka Avsenika. Gostilna Lectar Linhartov Trg 2 4240 Radovljica Tel.: +386 (0) 4 537 48 00 www.lectar.com Predlagan jedilnik: - Aperitiv: medica Narezek po domače Ješprenjčkova juha v kruhovi skodelici Kmečka pojedina; na lončenih posodah (koščki krvavice, pečenice, gorenjskega želodca, pečenke za prilogo pa ajdovi žganci, kislo zelje, repa, štruklji, žlikrofi, pražen krompir ter hren) Jabolko naše stare mame (pečeno, polnjeno z orehi ter polito z medom). 7. Dan – Prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte Gorenjsko«. 8. Dan – Odhod. 4. Atrakcije, ki jih vidimo skozi program Kulinarična doživetja. 5. Trajanje programa 8 dni (7 nočitev) 6. Kaj program vključuje Prevoz, vodič, hrana, pijača, vstopnine, namestitev (hotel/apartma/zasebna soba/hostel,…) t.j. 7 nočitev z zajtrkom. 7. Priporočljiva obleka, obutev, dodatna oprema Lahka pohodna obleka in obutev. 8. Zemljevid – potek poti • • • • Krvavec Škofja Loka Bled, Bohinj Radovljica Stran 245 od 255 • 9. Begunje. Cena (za koliko udeležencev) Prodajna cena objavljenega programa bo definirana in objavljena naknadno, takoj, ko bo izbran organizator/izvajalec predstavljenega programa. Predvidena cena za namestitev t.j. 7 nočitev z zajtrkom (hotel, apartma, zasebna soba, hostel,…) se giblje od 30 EUR do 100 EUR po osebi na dan. 10. Organizator, nosilec programa Prijava: RDO Gorenjska www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Bo določen/izbran naknadno. Stran 246 od 255 3.1.12 Panoramske poti za motoriste PANORAMSKE POTI ZA MOTORISTE 1. Naslov – slogan programa – ime ture-programa ZA MOTORISTE 2. Funkcionalni naslov programa Potujte po neverjetnih razgledih! 3. Zahtevnost poti Rekreativni motoristi – osnovne motoristične sposobnosti. 4. Napornost: fizična napornost (lahko, srednje, težko) Lahko – srednje naporno. 5. Orientacija: težavnost iskanja poti, prehodov, GPS pozicija Vodnik, karta (mapa), gps. 6. Opremljenost poti: markacije, druge oznake Poti so označene s prometnimi smerokazi,… 7. Program: 1. Dan: PRIHOD in namestitev Spoznavanje Bleda in njegovih turističnih zanimivosti. Srečanje z Bledom, ki mu je švicarski hidropat Arnold Rikli v preteklosti neizbrisno nadel auro letovišča, poželjivega zaradi odlične vode ter zdravilnega zraka in svetlobe. Sprehod okoli jezera in vožnja s pletno na otok. 2. Dan: Okolica Bleda Z motorjem po asfaltiranih in makadamskih poteh okoli Bleda. Obisk Vintgarja, nato skok do Pokljuke in sprehod po gozdu. Ob povratku v Krnici levo in v dolino Radovne. Ležerna vožnja do Zgornje Radovne in povratek preko Jesenic in Lesc na Bled. Preostanek dneva izkoristimo za obisk: Grajske kleti Dornberg na blejskem gradu; kjer si lahko pod budnim očesom in navodili meniha sami natočimo steklenico vina, jo začepimo z voskom in ob tem prejmemo celo certifikat o odlično Stran 247 od 255 opravljenem delu. Grajska klet Dornberg Grajska 61 4260 Bled GSM: +386 (0) 51 203 256 Opcija: Lahko obiščemo blejsko igrišče za golf, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji in sodi med najlepša igrišča v Evropi. V gostilni Jezerska hiša na golfskem igrišču, ki vabi goste v domače okolje in alpski slog, vam postrežejo z izvirnimi slovenskimi dobrotami. Jezerska hiša Igrišče za golf Bled Tel.: +386 (0) 4 53 73 305 Tel.: +386 (0) 41 762 636 Faks: +386 (0) 4 537 83 10 gosttus@gmail.com Motoristični užitki: cesta na Pokljuko. Kulinarični namig: Restavracija Okarina Riklijeva ulica 9 4260 Bled Tel.: +386 (0) 4 574 14 58 3. Dan: celodnevni izlet (10.00 – 17.00) Bled – Begunje – Tržič – Jelendol - Preddvor – Jezersko - Logarska Šenturška gora – Cerklje – Bled dolina – Prevoženi km: 190 km. Iz Bleda se zapeljemo do Begunj, popijemo kavo v Gostilni Avsenik, pri Jožovcu (od koder prihaja znana narodnozabavna glasba), se zapeljemo do gradu Kamen in na povratku, pred Begunjami zavijemo levo na panoramsko pot proti Tržiču. V Tržiču, s tradicijo čevljarstva, pogledamo staro mestno jedro in nadaljujemo pot proti Dolžanovi soteski in Jelendolu. Po isti cesti se vrnemo do Tržiča in Preddvora, kjer se na terasi hotela Bor, ob jezeru Črnjava, okrepčamo, preden nadaljujemo preko gorskega prelaza Jezersko v Logarsko dolino. Povratek preko Šenturške gore in Cerkelj na Gorenjskem. Motoristični užitki: • Panoramska pot med Begunjami in Tržičem • Tuneli v Dolžanovi soteski • Vzpon na prelaz Jezersko • Cesta: Šenturška gora – Cerklje. Kulinarični namig: Hotel Plesnik Logarska Dolina 10 Solčava, 3335 Tel.: +386 (0) 3 839 23 00 4. Dan: poldnevni izlet Bled – Bohinj – Ukanc – Stara Fužina - Studor – Bohinjska Češnjica – Bohinjska Stran 248 od 255 Bistrica – Bled Prevoženi kilometri: 85 km. Cesta do Bohinja se pogosto približa Savi Bohinjki in ponuja slikovito pot do Ribčevega laza (postanek za občudovanje Bohinjskega jezera, cerkvice sv. Janeza, spomenika štirim srčnim možem). Pot nadaljujemo ob južnem bregu jezera do Ukanca in si pogledamo slap Savica. Vrnemo se do Ribčevega laza in zapeljemo po zgornji bohinjski dolini mimo Stare Fužine (postanek za ogled Planšarskega muzeja in postanek v gostilni Planšar; degustacija ali malica, saj ponujajo tipično planšarsko hrano: kislo mleko, žgance, ješprenj, mohant – bohinjski sir). Postanemo pri reki Mostnici, pri Hudičevem mostu in nadaljujemo do Studorja (znameniti kozolci – toplarji za spravilo sena), ter se preko Bohinjske Češnjice in Bitenj vrnemo na Bled. Motoristični užitki: pot ob Bohinjskem jezeru. Kulinarični namig: zlatovščica, znamenita bohinjska postrv. Gostišče Erlah Ukanc 67, Ukanc 4265 Bohinjsko Jezero 5. Dan: celodnevni izlet (10.00 – 17.00) Štirikrat preko državne meje Bled – Tržič – Ljubelj – Celovec – Beljak – Korensko sedlo - Predel – Mangart – Bovec – Trenta – Vršič – Kranjska gora – Jesenice – Bled Prevoženi kilometri: 275 km. Iz Bleda se preko Tržiča in gorskega prelaza Ljubelj napotimo v Celovec (Klagenfurt/Avstrija) in ob južni obali Vrbskega jezera do Beljaka (Villach/Avstrija) ter naprej preko Korenskega sedla v Slovenijo. V Ratečah postanek za kavo, malico ali kosilo. Priporočamo: Gostilno pri Žerjavu Rateče 39 4283 Rateče Tel.: +386 (0) 4 587 60 26 Pot nadaljujemo mimo Zelencev in preko mejnega prehoda Rateče v Italijo in preko prelaza Predel v Soško dolino/Slovenija, od koder po najvišji slovenski cesti – cesti na Mangart (dolga je 12 km) krenemo navkreber do višine 2072 m. Cesta je ozka, vendar neproblematična. Je asfaltirana in ima nekaj tunelov. Na vrhu je veliko, urejeno parkirišče. Vrnemo se v dolino, postojimo pri Trdnjavi Bovške Kluže (v drugi polovici 15. stoletja je bila nad globokim koritom reke Koritnice zgrajena lesena utrdba, ki naj bi preprečevala turške plenilne pohode na Koroško. Bovški glavar von Gera pa je leta 1613 postavil kamnito trdnjavo), se zapeljemo do Bovca in preko doline Trenta (postanek za kavo ali osvežilno pijačo na izviru reke Soče) in preko gorskega prelaza Vršič vrnemo na Gorenjsko in v Kranjsko Goro ter na Bled. Motoristični užitki: • Vožnja preko gorskih prelazov v Avstrijo in Italijo • Cesta na Mangart • Prelaz Vršič Stran 249 od 255 Kulinarični namig: Gostišče Martinov hram Trg golobarskih žrtev 27 5230 Bovec Tel.: +386 (0) 5 388 62 14 ali Restavracija – Hotel Miklič Vitranska 13 4280 Kranjska Gora Tel.: +386 (0) 4 588 16 35 6. Dan: celodnevni izlet (10.00 – 19.00) Bled – Radovljica – Tržič – Golnik – Brdo pri Kranju – Cerklje – Kamnik – Črnivec – Mozirje – Vransko – Tuhinjska dolina – Vodice – Smlednik – Goričane – Katarina – Polhov Gradec – Pasja ravan - Gorenja vas – Železniki – Rudno – Kropa – Radovljica – Bled Prevoženi kilometri: 255 km. Čaka nas prijetno vijuganje po gorenjskem predgorju, dan pa začnemo s kavo v Radovljici in si mimogrede ogledamo še izdelke iz lecta v centru starega dela mesta, na Linhartovem trgu v Gostilni Lectar. V Tržiču se spustimo v mestno kotanjo in preko reke Tržiške Bistrice zavijemo proti Pristavi in naprej mimo Seničnega, Golnika, Brda pri Kranju in Cerkelj (možnost povzpetja z gondola na Krvavec) do Kamnika in preko prelaza Črnivec (902 m) do Radmirja (postanek za ogled radmirske zakladnice, v kateri so darila iz avstrijskega, poljskega,francoskega in neapeljskega dvora, posebej znameniti pa so zlati mašni plašči, še posebej tisti, ki so jih darovale cesarica Marija Terezija (1750), poljska kraljica Marija Jožefa (1753) in mati francoskega kralja Ludvika XVI. Mimo Mozirja nadaljujemo pot do Vranskega, in obiščemo Muzej motociklov, kjer sta prikazana razvoj in zgodovina motociklizma ter prometa nasploh na Slovenskem od začetka stoletja do šestdesetih let ter Muzej gasilstva. Informacije: direktorica Zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, Suzana Pečovnik, Tel. (031) 210-298. Preko Tuhinjske doline se vrnemo v Kamnik in na poti proti Vodicam in Smledniku zavijemo do Gostilne Čubr v Križu pri Komendi (postanek in odmor za malice ali kosilo). Pot nadaljujemo preko Medvod, do kraja Sora, kjer zavijemo navzgor proti Topolu, da se na drugi strani Polhograjskega hribovja spustimo v dolino in nadaljujemo mimo Dvora (gotska cerkev sv. Petra, sakralni spomenik državnega pomena; ključe od cerkve ima: Ivanka Kozjek, Tel. 01/364 52 49) do Polhovega Gradca. Pogledamo si graščino (krajevni in Poštni muzej) in Neptunov vodnjak v parku ter nadaljujemo pot do Pasje ravni (1029 m) in v Gorenjo vas, Škofjo Loko in Železnike. Postanek za ogled plavža (peč za pridobivanje surovega železa)in muzeja v stari fužinarski hiši. Preko Rudnega se zapeljemo v Kropo, ki slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti (ogled Kovaškega muzeja). Zdaj je do Radovljice le še 11 kilometrov in do Bleda 16. Motoristični užitki: • Vožnja skozi manjše kraje s kuliso Karavank v ozadju • Prelaz Črnivec (902) • Motociklistični muzej na Vranskem • Vožnja preko Polhograjskih dolomitov • Vožnja preko planote Jelovica Kulinarični namig: Gostilna Čubr Križ 53 1218 Komenda Stran 250 od 255 Tel.: +386 (0) 1 834 11 15 7. Dan: prosto – možnost izbire programa iz kataloga »Odkrijte gorenjsko«. 8. Dan – odhod. 8. 9. 10. Sezona; priporočeni čas aktivnosti: od sredine marca do sredine oktobra. Potrebna oprema: Motoristična oprema – obleka + čelada. Atrakcije: • Pokljuški gozd • Vintgar, soteska • Kmetija - muzej na prostem Pocer • Krma, dolina • Blejski grad in grajska klet • Grad Kamen • Gostilna Avsenik • Dovžanova soteska • Jezero Črnjava • Logarska dolina • Bohinjsko jezero • Cerkev sv. Janeza v Ribčevem lazu • Slap Savica • Reka Mostnica • Planšarski muzej • Toplerji • Razgledi na gorskih prelazih • Tromeja: Korensko sedlo; Italija, Avstrija, Slovenija • Zelenci, izvir Save Dolinke • Cesta na Mangart • Trdnjava Kluže, mogočna trdnjava nad globoko sotesko reke Koritnice • Dolina Trente, izvir reke Soča • Lectarska obrt v Radovljici • Radmirje, zlati mašni plašči • Muzej gasilstva Vransko • Muzej motociklov Vransko • Dvor pri Polhovem Gradcu, gotska cerkev sv. Petra • Polhov Gradec, graščina in Neptunov vodnjak • Muzej v Železnikih • Muzej v Kropi Na poti ni posebnih nevarnosti (za to skrbi vodnik, oziroma bo po potrebi omenjeno v navodilih – route planer). 11. Način vodenja izleta (vrsta vodnika, št. vodnikov na št. gostov, ...) Vodnik – šolan motorist (izpit . šola varne vožnje), na cca. 8 gostov – motoristov = 1 vodnik (če so slabši vozniki je lahko manj motoristov v skupini, boljši več). 12. Cena programa Stran 251 od 255 - Nastanitev - Vodnik - Izposoja motorja - Program (kosilo, vstopnine,….) Končna cena bo definirana kasneje, odvisno od tega kaj vključuje/števila motoristov, vrste nastanitve, ipd. Predvideno je, da se bo končna cena gibala od 1.500 do 1.900 EUR. 13. Organizator, nosilec programa Prijave: RDO Gorenjska, www.slovenian-alps.com E-mail: info@slovenian-alps.com Organizator: Avto Moto Društvo AMTC 2000 Miran Stanovnik Cesta ob potoku 1 1358 Log pri Brezovici Tel.: +386 (0) 41 622 141 Stran 252 od 255 VIRI Internetni viri: http://www.bsc-kranj.si: BSC Kranj http://www.slovenia.info/: Slovenska turistična organizacija http://www.unwto.org/index.php: Svetovna turistična organizacija (UNWTO) http://www.statistik.at/: Statistik Austria http://www.wttc.org/: World Travel & Tourism Council Gorenjska Bled: http://www.bled.si/: stran LTO http://obcina.bled.si/: Občinska spletna stran Bohinj: http://www.bohinj-info.com: informacije o ponudbi Bohinja, turistično društvo Bohinj http://www.bohinj.si/: informacije o Bohinju, Turizem Bohinj http://obcina.bohinj.si/: Občina Bohinj http://www.bohinj.si/lto/lokalna_turisticna_organizacija_bohinj_si.html: LTO Bohinj Cerklje na Gorenjskem: http://www.cerklje.si/: Občina Cerklje http://www.tourism-kranj.si/ZTK,,o_kranju,kulturne_znamenitosti,grad_strmol.htm: Grad Strmol http://www.turizem-vopovlje.com/: Turizem Vopovlje (Hotel Silvester, Penzion Jagodic, Sobe Jana) http://cerklje.blogspot.com/: Turistično društvo Cerklje Gorenja vas-Poljane: http://www.obcina-gvp.si/: Občina Gorenja vas-Poljane http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš http://www.ra-sora.si/slo/main.asp?id=151661FF: Razvojna agencija Sora, Program podeželja Gorje: http://www.bled.si/: LTO Bled http://www.gorje.si/: Občina Gorje http://td-gorje.s5.net/pot/index1.htm: Turistično društvo Gorje, TIC Vintgar Jesenice: http://www.jesenice.si/: Občina Jesenice http://www.jesenice-tourism.net/: Turistični portal občine Jesenice http://www.tdgolica.com/: Turistično društvo Golica http://www.gornjesavskimuzej.si/: Gorenjesavski muzej (železarski muzej, Kosova graščina, Liznjekova domačija, Triglavska muzejska zbirka, Etnološka zbirka, Kajžnkova domačija Rateče) Jezersko: http://www.jezersko.si/: Občina Jezersko http://www.raj-jezersko.si/main.php: Center mladih Jezersko in Raj Jezersko, aktualna ponudba, gostinstvo, poletne in zimske aktivnosti, doživljajski park Kranj: http://www.kranj.si/: Občina Kranj Stran 253 od 255 http://www.tourism-kranj.si/: Zavod za turizem Kranj http://www.ctrp-kranj.si/: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj Kranjska Gora: http://obcina.kranjska-gora.si/: Občina Kranjska Gora http://www.kranjska-gora.si/: LTO Kranjska Gora http://www.kr-gora.si/: RTC Žičnice Kranjska Gora http://www.mojstrana.com/: TD Dovje-Mojstrana Naklo: http://www.naklo.si/: Občina Naklo http://www.gorenjska.si/td14.html: Turistično društvo Naklo Preddvor: (pravkar ustanovljen Zavod za turizem, TIC v ustanavljanju) http://www.preddvor.si/: Občina Preddvor http://www.gorenjska.si/td13.html: Turistično društvo Preddvor Radovljica: http://www.radovljica.si/podrocje.aspx: občina Radovljica http://www.ld-radovljica.si/podrocje.aspx: Linhartova dvorana, LTO Radovljica Šenčur: http://www.sencur.si/: Občina Šenčur http://www.gorenjska.si/td15.html: Turistično društvo Šenčur http://www.si-sport.com/: Si šport – športni management, organizator večjih prireditev Škofja Loka: http://www.skofjaloka.si/: Občina Škofja Loka http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš (Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri), TIC za Škofjeloško območje http://www.skofjaloka.info/: Turistično društvo Škofja Loka, TIC na Mestnem trgu http://pasijon.skofjaloka.si/novice.htm: Škofjeloški pasijon, kulturna prireditev Tržič: http://www.trzic.si/: Občina Tržič, TIC Tržič Železniki: http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš http://www.zelezniki.si/obcina/: Občina Železniki http://www.td-zelezniki.com/: Turistično društvo Železniki, TIC Železniki http://www.jzr.si/index.php?module=strani: Javni zavod za šport, turizem in kulturo Ratitovec Žiri: http://www.ziri.si/slo/main.asp: Občina Žiri http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=702ABCFE: TD Žiri, TIT Žiri http://www.lto-blegos.si/: LTO Blegoš Žirovnica: http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx: Občina Žirovnica http://www.zirovnica.com/: Aktualne prireditve, društva http://www.zirovnica.eu/a_onas/ozavodu.html: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica http://www.bsc-kranj.si: Razvojna agencija Gorenjske-BSC http://www.ragor.si/: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske http://www.ra-sora.si/: Razvojna agencija Škofjeloškega območja Stran 254 od 255 http://www.kk-gorenjska.si/: Kolesarski klub Gorenjske; kolesarjenje http://www.bicikel.com/: Splošna internetna stran, kolesarjenje http://www.gorenjska.si/: Gorenjska turistična zveza http://www.julijske-alpe.com/: Julijske Alpe http://www.tnp.si/: Triglavski narodni park (sedež na Bledu) Slovenija: http://www.slovenia.info/: Slovenska turistična organizacija http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=13: Nacionalno turistično združenje http://www.mestna-infotocka.si: Mestna info točka: Gorenjska in ostale regije Slovenije http://www.sloveniaholidays.com/: Splošna turistična ponudba Slovenije http://www.turisticna-zveza.si/: Turistična zveza Slovenije http://www.natura2000.gov.si/: Natura 2000 http://www.turisticnekmetije.si/: Turistične kmetije Slovenije http://www.kompas.si/: Kompas, turistična agencija http://www.alpetour.si/: Alpetour, prevozi in turistična agencija http://www.rokodelstvo.si/: Domača in umetnostna obrt http://www.viaslovenia.com/slovenia: Izleti po Sloveniji http://www.welcome-to-slovenia.com/: Izleti po Sloveniji http://www.kam.si/: Izleti po Sloveniji http://www.turistikus.com/SLO/: Turistična ponudba Slovenije http://www.aritours.si/slv/index.php: Visit Slovenia; izleti po Sloveniji-po produktih http://www.turisticna.com: Turistični športni portal http://www.snezni-telefon.si/: Snežni telefon, smučarska središča; smučanje http://www.stoletne-gostilne.sif: Gostilne s tradicijo http://sl.slovenia-convention.com/domov/: Kongresno turistični urad http://www.slovenedream.com/index.htm; Angleška spletna stran: Travel trust association http://www.sloveniabike.com/: Kolesarjenje v Sloveniji http://www.mobile-adventures.net: Kolesarski programi po Sloveniji http://www.pzs.si/: Planinska zveza Slovenije http://konji.info/: Konjeniški portal http://www.hotel.si/: Hotelske rezervacije Stran 255 od 255
© Copyright 2024