1. No category

Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo
Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije
junij 2014 11 XLII
junij 2014 10 XLII
O PAPIRNI PANOGI
Uredništvo revije:
Glavni urednik: Marko Jagodič
Odgovorni urednik: Petra Prebil Bašin
petra.prebil.basin@gzs.si
Uredniki področij:
O PAPIRNI PANOGI
Petra Prebil Bašin
NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE
Petra Prebil Bašin, dr. Tea Toplišek in
dr. Janja Zule
RAZISKAVE IN RAZVOJ
dr. Marjeta Černič, dr. Tjaša Drnovšek,
dr. Tea Toplišek, mag. Klemen Možina in
Alenka Ivanuš
Drugi člani uredniškega odbora:
Ana Fister, Alenka Ivanuš, Metka Ševerkar,
Leopold Scheicher, dr. Tea Toplišek,
mag. Klemen Možina
Lektor: Grega Rihtar
Prevodi in lekture angleških besedil:
Male misli d. o. o.
Oblikovanje in grafična priprava:
Studio U3NEK d.o.o.
Tisk: Tiskarna Medium d.o.o.
Naklada: 1000 izvodov, Ljubljana, junij 2014
Navodila avtorjem si lahko ogledate na
http://www.icp-lj.si/ditp-revija-papir
Revijo Papir sofinacira Javna agencija za
knjigo RS.
Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod
številko 700.
»Papirničarji« našli nove poti
3
Aktualni in prihodnji izzivi za papirno industrijo
5
Nova Kolektivna pogodba
V znamenju 40. jubilejnega simpozija DITP in novih časov
7
11
Evropski teden papirja
14
Okoljska zasnova embalaže
16
»World café« na Ecopaperloop dogodku
18
Črnilo na papirju ali nasveti za učinkovito pisanje zapiskov
19
Newsweek se vrača na papir ...
20
»Papirni« računi so pravica!
21
Priložnosti industrije v »Obzorju 2020«
22
NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE
UVODNIK
Marko Jagodič
Izdajatelji in založniki:
Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije,
Inštitut za celulozo in papir,
GZS - Združenje papirne in papirno
predelovalne industrije
Uvodnik
Izobraževanje papirničarjev za danes in jutri
V Radeče papir Nova se papirni stroj končno ponovno vrti
24
Že 140 let lepšamo trenutke v življenju
26
EGP: Z nastopi na sejmih lažje na nove trge …
29
Zelo uspešna jubilejna etiketna konferenca
31
Strumno na trg
32
Certifikat ISEGA za VIPACK W
33
Prenova kotlovnice na pilotnem papirnem stroju
33
Nov parni kotel v papirnici Goričane
34
Novi doktorji znanosti
35
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Določanje reciklabilnosti papirne in kartonske embalaže
36
Enhancing the strength potential of pulp by ultrasound
41
Skupna učinkovitost opreme kot merilo za uspešnost v predelovalni industriji
45
Povzetki iz tuje strokovne literature
49
IZOBRAŽEVANJE ZA PAPIRNIŠTVO
Priloga
V zadnjih letih se je v industriji, kar velja tudi za papirno industrijo, v svetovnem merilu
veliko spremenilo. Selila se je v Azijo, pa nazaj v Evropo; veliko tovarn je zamenjalo
lastnika, se celo zaprlo … Karte so se premešale popolnoma na novo. In tudi
Slovenije te spremembe niso obšle.
Papirna industrija se je morala prilagoditi, da bi preživela. Morali smo posodobiti
opremo, optimizirati procese, jih avtomatizirati, posledično se je zmanjševala potreba po
dodatnem zaposlovanju, kar je vodilo do izgube papirniške šole – Srednje šole tiska in
papirja, ki je svoja vrata zaprla leta 2001.
Toda papirništvo je postalo interdisciplinarna panoga; tehnologija je napredovala,
avtomatizirali smo procese, razvijamo izdelke z vedno večjo dodano vrednostjo. Naše
tovarne so med največjimi slovenskimi izvozniki, ki konkuriramo na zahtevnem
svetovnem trgu.
Zato potrebujemo dobro usposobljene strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem.
V preteklosti je izmena na papirnem stroju štela 15 zaposlenih, danes šteje samo 3 ljudi.
To je prinesla avtomatika. Zelo pomembno je, da zaposleni na papirnem stroju danes
v celoti razumejo proizvodni proces in znajo reševati vedno nove izzive. Proizvodnja
je živ proces, in ko ne gre vse tako, kot je predvideno v programu stroja, pride do izraza
znanje, usposobljenost in odzivnost zaposlenih, ki morajo v trenutku odkriti napako, ki
je avtomatika ni predvidela. Avtomatika izvede samo s programom zapisane procese,
zato potrebujemo visoko usposobljene kadre.
V Sloveniji je 6 papirnic, papirno-predelovalna industrija šteje 98 podjetij. Na žalost ne
moremo vsako leto zbrati celega razreda za izobraževanje. Pomembno je, da najdemo
načine in poti, da papirniško znanje prenesemo na mlade rodove papirničarjev.
Trenutno odhaja zadnja generacija »papirniških mačkov«. Papirniško znanje je v naših
kolektivih. Kako predati to znanje – v kakšni obliki in na kakšen način? To je zagotovo
pomemben izziv današnjega časa.
medico
medico
je nepremazan brezlesni papir
medico opaque
medico
opaque
je
nepremazan
brezlesni papir
za
offsetni tisk razvit
za tisk
in
je nepremazan
brezlesni
papir
proizvodnjo
navodil
za offsetni tisk
razvitza
zafarmacevtsko
tisk in
industrijo.
Posebna
modra
proizvodnjo
navodilvisoka
za farmacevtsko
niansa
beline
papirjavisoka
in odlična
industrijo.
Posebna
modra
lumiscenca
zagotavlja
niansa beline
papirja inodlično
odlična
berljivost
črtne
kode z odlično
uporabo
lumiscenca
zagotavlja
optičnih
Odlične
mehanske
berljivostčitalcev.
črtne kode
z uporabo
lastnosti,
visoka togost
in mehanske
optičnih čitalcev.
Odlične
antistatičnost
papirja
lastnosti, visoka
togostzagotavljajo
in
visoko
hitrost tiska
in zgibanja.
antistatičnost
papirja
zagotavljajo
visoko hitrost tiska in zgibanja.
za
offsetni tisk razvit
za tisk
in
je nepremazan
brezlesni
papir
proizvodnjo
navodil
za offsetni tisk
razvitza
zafarmacevtsko
tisk in
in
kozmetično
industrijo.
Vrhunska
proizvodnjo
navodil
za farmacevtsko
opaciteta
in odlična
formacija
papirja
in kozmetično
industrijo.
Vrhunska
omogočata
tiskane
površine
opaciteta in več
odlična
formacija
papirja
zaradi
zmanjašanja
gramature
papirja
omogočata
več tiskane
površine
ob
ohranjanju
visokih
potiskovnih
zaradi
zmanjašanja
gramature
papirja
rezultatov
v večbarvnem
tisku in hkrati
ob ohranjanju
visokih potiskovnih
nizki
propustnosti
tiskarske
barve.
rezultatov
v večbarvnem
tisku
in hkrati
nizki propustnosti tiskarske barve.
Eden od načinov je prav gotovo papirniško izobraževanje v okviru projekta
KocPI. Imamo že prvo generacijo, ki je zaključila papirniško izobraževanje, vendar pa
je to pridobljeno znanje zgolj temelj, na osnovi katerega moramo graditi s pomočjo
mednarodnega okolja, saj neverjeten razvoj tehnologije vsak dan prinaša nove izzive.
Predstavitvi možnosti izobraževanja v okviru projekta KocPI smo namenili prilogo v
tokratni številki.
Samo s proizvodnjo in razvojem atraktivnih izdelkov, ki bodo v svetovnem
merilu konkurenčni in uporabnejši kot podobni izdelki, bomo lahko ohranili
svoj položaj – ostali močni izvozniki in vodilni na svojih področjih, zato potrebujemo
motivirane, kompetentne zaposlene, ki bodo kos izzivom prihajajočih časov, ki so in bodo
tudi v prihodnosti zahtevni.
Izobraževanje v okviru projekta KocPI je korak v pravo smer.
Marko Jagodič
glavni urednik
Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Goričane, Sora mat, 90 g/m2.
Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Goričane, Sora mat, 150 g/m2.
Izobraževanje moramo sedaj postaviti na nove temelje. Proizvodni procesi v
tovarnah so se prilagodili, zato je treba prilagoditi tudi papirniško izobraževanje – glede
na potrebe tovarn.
3