št. 71 sobota, 27. marca 2010 ZA ZDRAVJE 19 PREČISTIMO SE Mojca Pavčič Bukovšek, dipl. med. sestra, kolonhidroterapevtka Katera hrana nam res prija Telo nam samo pove, katera hrana mu ugaja. Pa ga znamo poslušati? Pogosto se ob uživanju nezdrave hrane na veliko tolažimo, ko nam zadiši kaj sladkega, mastnega ali slanega, da telo že ve, česa mu primanjkuje. Čeprav želimo temu verjeti, to preprosto ni tako. Nikakor ne smemo poveličevati občutka, kaj nam prija, ko hrano okušamo. Vprašajmo se raje, ali nam ta hrana dejansko prija, ko jo prebavljamo. Poslušajmo, kaj nam pripoveduje naše telo. Se po jedi počutimo vitalni in polni energije, ali morda potrebujemo popoldanski počitek? Če hrano uživamo z namenom, da nam bo dala energijo, zakaj smo po jedi utrujeni in potrebujemo počitek? Če uživamo predelano hrano, telo večino energije po zaužitju obroka porabi za prebavne procese. Iz tega lahko sklepamo, da bo za živo hrano porabilo manj energije kot za predelano, kuhano hrano, in mu bo tako ostalo več moči za nemoteno in učinkovito delovanje. Živa hrana omogoča procese, ki vzpodbujajo obnovo celic, in pripomore k ohranjanju zdravja. Če bomo uživali tako hrano, bomo bolj kreativni in učinkoviti pri naših vsakodnevnih opravilih. Celo miselni procesi bodo potekali nemoteno. Porajale se nam bodo nove ideje in rešitve problemov. Če živila razvrstimo glede na stopnjo energije, koristne za življenje, so na vrhu lestvice životvorna živila, ki porajajo življenje. Sem uvrščamo semena, oreščke in mlade poganjke, ki niso termično ali industrijsko predelani. So lahko prebavljivi in pomagajo telesu pri presnovi in razstrupljanju. Naslednja skupina so živodejna živila, ki vzpodbujajo življenje. Vsebujejo veliko encimov, vitaminov in mineralov. To so zelenjava, sadje, zeli in polnovredna žita. Uživamo jih zrele, surove in po možnosti ekološko pridelane. Žita lahko namočimo v vodi, da nabreknejo. Že samo ime živostatična živila nam pove, da v njih življenje miruje. To so živila, ki so izgubila svojo hranilno vrednost zaradi časa, ki je minil od pridelave, zaradi mraza oziroma termične ali kemijske obdelave. Telesa ne oskrbijo z živimi snovmi, temveč le zagotavljajo njegovo minimalno delovanje. Povzročajo staranje celic. Sem uvrščamo meso, ribe, morske sadeže, mleko in mlečne izdelke ter jajca. Živomorna živila, kot so sladkor, kava, alkohol, pregreta maščoba, škrob in kemijski dodatki, pa življenje uničujejo. Telo jih le stežka prebavi. Rušijo tudi ravnovesje med kislinami in bazami, kar privede do nastanka bolezni. In če vse to vemo, zakaj znova in znova padamo v začarani krog nezdravega prehranjevanja? V pogovoru z ljudmi pogosto slišim zelo podobne izgovore. So za vse grehe res kriva negativna čustvena stanja, ki jih povzroča zloglasni stres, mi pa se s takšno hrano le tolažimo? Vredno razmisleka ... Prihodnjič: črevesna flora in nastanek bolezni