1. No category

OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ
PUŠČENJAKOVA ULICA 7
9241 VERŽEJ
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
LEŠČEČEK
RAZISKOVALNA NALOGA
Mentor: mag. Ksenija Seršen, prof. RP
Avtorji: Blaž Borko, 8.a
Niko Mladenovič, 9.a
Dominik Černjavič, 9.a
Žiga Ritonja, 9. a
Romina Erjavec, 8.a
Lara Rozmarič, 8.a
Nina Klement, 8.a
Valentina Osterc, 9.a
Ane Marija Magdič, 8.a
Veržej, šolsko leto 2014 / 2015
VERŽENSKI LEŠČEČEK
Toti dečko, lübi naš Leščeček
vün od vraga bogme je čehak,
celo noč veselo dreto vleče
in zbidi se dere spot gre mrok.
Te na travnik vün gre prta Müri,
gleda, gleda sem pa ta prek trat,
če v veržensko priša je poljano,
kakšen človik si narcise brat.
In gorjačo z leske v rokah nosi,
varvle celi den narcise cvet,
ven narcise so v Veržeh lepota,
ki je daleč ne premore svet.
Paj, še gnes bi nücali Leščečka,
ka bi varva svet nan v totih dneh,
ven vsak tisti, ki kvari naravo,
dela vekši, kak je smrten greh.
Pa zato verženski naj Leščeček
varvle nam narcise še naprej.
Če Leščečka keri rad bi vida,
v mesecu maju pride naj v Veržej.
Manko Golar
Interni vir: Marijan Šadl
OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ
Puščenjakova ulica 7,
9241 VERŽEJ
Tel.: 02 587 16 54
e-mail: os-verzej.ms@guest.arnes.si
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: LEŠČEČEK
Avtorji:
Blaž Borko, 8.a; Dominik Černjavič, 9.a;
Romina Erjavec, 8.a; Nina
Klement, 8.a; Ane Marija Magdič, 8.a; Niko Mladenovič, 9.a; Žiga Ritonja,
9.a; Lara Rozmarič, 8.a; Valentina Osterc, 9.a;
Mentorica: mag. Ksenija Seršen, prof. razrednega pouka
POVZETEK:
V srcu Panonske nižine, ob reki Muri, ki tej pokrajini daje poseben pečat leži danes
ena najmanjših občin, občina Veržej. Veržej ima kljub svoji majhnosti bogato
zgodovino, rodovitne ravnice z raznolikimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spodbudno
družbeno okolje in še marsikaj drugega.
Za prebivalce tega kraja velja, da so pogumni, trmasti, delovni, šegavi in
okoljevarstveni. Kot takšne smo jih prikazali v hudomušni zgodbi, zapisani s polno
prleških izrazov, z naslovom Leščeček. Skozi prigode in nezgode, je prikazan
temperament teh ljudi, iz zgodbe pa je mogoče izluščiti turistične produkte Veržeja, ki
bi bili za turista zanimivi in vredni ogleda. Leščeček skozi zgodbo tako ni le varuh
narcis, ampak je njegova naloga še precej širša.
Naloga je obogatena s slikovnim materialom, izdelana je na osnovi obstoječih virov in
literature v sodelovanju z društvi in občani Občine Veržej.
Ključne besede: Leščeček, fünkešnice (narcise), Veržej, travniki, reka Mura.
ABSTRACT:
In the heart of the Pannonian Plain, on the bank of the river Mura that gives this region
a special mark, lies one of the smallest municipalities named Veržej. Despite its
smallness Veržej has got a rich history, fertile plains with a diverise animal and plant
species, encouraging social environment and many more.
The inhabitants are considered to be brave, stubborn, hardworking, comical and
environmentally conscious. We pictured them like this in a playful story titled Leščeček
written in a local dialect. You can also find the tourist products of Veržej, which would
be interesting for tourists and worth checking out. The role of Leščeček becoms much
broader than the guardian of the daffodils.
Our assignment is enriched with graphic material, based on existing sources and in
cooperation with societies and citizens of Veržej municipality.
Keywords: Leščeček, daffodils, Veržej, meadows, river Mura.
KAZALO
1 UVOD .................................................................................... 4
1.1 RAZLOGI ZA IZBIRO TEME ............................................................ 4
2 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ................. 10
2.1 PREDSTAVITEV IDEJE ................................................................ 10
2.2 RAZČLENITEV IDEJE ..................................................................... 1
2.3 OBSTOJEČI TURISTIČNI PRODUKTI ZAJETI V ZGODBI ........... 30
2.3.1 VERŽEJ ............................................................................... 32
2.3.2 NARCISNI TRAVNIKI ............................................................ 56
2.3.3 LESENE LUTKE ........................................................................
2.3.4 MURA IN NJENI MRTVI OKAVI ................................................
2.3.5 UČNA GOZDNA POT »MRTVICE REKE MURE« .....................
2.3.6 BABIČEV MLIN NA MURI..........................................................
2.3.7 CERKEV SV. MIHAELA NADANGELA .....................................
2.3.8 FOLKLORNA IN VOKALNA SKUPINA LEŠČEČEK ..................
2.3.9 PRIREDITEV »MESEC NARCIS« .............................................
2.4 NAŠI TURISTIČNI PRODUKTI ...................................................... 33
2.4.1 FILM O KRAJU ...................................................................... 32
2.4.2 RAZGLEDNICE, ŽEPNI KOLEDARJI ................................... 56
2.4.3 OBESKI, MAGNETKI ................................................................
2.4.4 ZLOŽENKE ................................................................................
2.4.5 KRUH, ZASEKA, MESO IZ TÜNKE ...........................................
2.5 TRŽENJE IN PROMOCIJA TURISTIČNEGA PROIZVODA .......... 33
2.5.1 SPLETNA STRAN ŠOLE ....................................................... 32
2.5.2 SPLETNA STRAN TIC-a VERŽEJ......................................... 56
2.5.3 FÜNKEŠNICA – LOKALNI ČASOPIS ........................................
2.5.4 KONCERT VS IN FS LEŠČEČEK ............................................
2.5.5 RADIO MAKSI ...........................................................................
2.5.6 WWW.PRLEKIJA-ON.NET LJUTOMER ....................................
2.6 CILJNA SKUPINA.......................................................................... 33
2.7 PREDSTAVITEV NA TRŽNICI ....................................................... 33
3 METODOLOŠKI DEL ......................................................... 10
3.1 METODE RAZISKOVANJA ........................................................... 33
3.2 CILJI IN HIPOTEZE ....................................................................... 33
3.3 NAMEN ANKETIRANJA .................................................................. 8
3.4 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI VPRAŠANJ .................
3.4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................. 32
3.4.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................ 56
3.4.3 RAZISKOVALNA METODA .......................................................
3.4.4 RAZISKOVALNI VZOREC .........................................................
3.4.5 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV .......................................
3.4.6 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV ......................................
4 TURISTIČNI PROIZVOD: ZGODBA LEŠČEČEK .............. 10
3.1 SLOVAR BESED ........................................................................... 33
5 ZAKLJUČEK ......................................................................... 4
6 LITERATURA ........................................................................ 4
KAZALO SLIK
Slika 1: Veržej iz zraka.................................................................................
Slika 2: Narcisni travniki ...............................................................................
Slika 3: Mitološki lik Leščeček – sodobna veržejska inačica ........................
Slika 4: Mrtvice Mure pri Veržeju .................................................................
Slika 5: Babičev mlin na Muri .......................................................................
Slika 6: Vokalna skupina Leščeček ..............................................................
Slika 7: Folklorna skupina Leščeček ............................................................
Slika 8: Prireditev »Mesec narcis« ...............................................................
1 UVOD
Zgodba o Leščečku nas popelje na rob Prlekije, na desni breg reke Mure, kjer leži
danes ena najmanjših občin v državi, Občina Veržej.
Kljub temu zanjo domačini pogosto pravimo, da živimo sredi kolača (hlebca) kruha in
da imamo vse kar imajo veliki. Življenje sredi kolača kruha je bilo zanimivo in prijazno
že v davnih časih, saj je že nekoč ljudem nudilo osnovne življenjske dobrine: vodo,
okolje bogato z lesom, živalmi in rodovitno zemljo.
Reka Mura je dala značilen pečat temu okolju in tukajšnjim ljudem. Mura je delila in
povezovala, dajala in jemala. Bila je tista, ki je zaznamovala preteklost tukajšnjih ljudi
in jo zaznamuje še danes.
Tudi okolje z gozdovi, raznolikimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter rodovitnimi
ravnicami je omogočalo varno zavetje, hrano za preživetje in možnosti za razvoj
različnih dejavnosti. Rodovitna pa ni bila samo narava, spodbudno je bilo tudi družbeno
okolje, tako da je v njem »vzklilo« nekaj pomembnih osebnosti: Slavko Osterc, Franc
Kovačič, Lidija Osterc idr. Vsem je bilo skupno to, da so domačo zemljo, sredico kolača
kruha, kjer so »vzrasli«, spoštovali in jo s svojimi dejanji na različne načine branili,
ohranjali in razvijali.
Ta sredica kruha je pomembno vplivala tudi na mentaliteto in značajske poteze
tukajšnjih ljudi. Že iz preteklosti so bili navajeni, da sta delo in poštenost temelj blaginje.
Navezani so bili na zemljo, njene sadove pa so znali deliti z drugimi. Vseskozi so bili
narodno zavedni, ohranjali so domačo pesem in besedo, kljub različnim tegobam so
ohranili vedrega duha in se znali pošaliti na svoj račun. Vrlina velikih ljudi. (povz. po
Petovar, 2013)
Ker so bili prebivalci Veržeja, Verženci, že nekoč šaljivi, domiselni, vedri, pa tudi
samosvoji in ponosni in so se radi pošalili iz drugih, a hkrati so se znali smejati tudi
svojim nerodnostim in posebnostim, ni čudno, da se je že davno porodilo o njih polno
hudomušnih zgodb, ki sta jih zapisala Manko Golar – Okrogle o Veržencih (1973) ter
Verženci (1982) in domačin Janez Ferenc – Verženske zgodbe (1996).
Kot bi dejal francoski pisatelj Anatol France (povz. po Golar, 1973): Morda so tako že
od davno preganjali skrbi in nadloge ali pa jih kot z ocvirki potresali s svojo šegavostjo
s tistim, »pravšnim zrncem bistroumne prismuknjenosti, ki pomaga, da človek laže
prenaša tegobe življenja«.
1.1 RAZLOGI ZA IZBIRO TEME
Kot pravi Verženci, ki nam je mar za našo preteklost, sedanjost in prihodnost, ki nam
ni vseeno za okolje v katerem živimo in ker si želimo, da nas kot takšne spoznajo tudi
ljudje, ki obiščejo naš kraj, smo se odločili, da bomo z zgodbo Leščeček prikazali
delček naše zgodovine, znamenitosti našega kraja in temperament tukajšnjih ljudi.
Razlogov je bilo seveda več:
V najglobljih plasteh ljudskega izročila se je v Veržeju in okolici ohranilo izročilo o
Leščečku, ki je na gozdnih obronkih prežal na zlonamerneže, ki so nameravali
povzročiti škodo na rastiščih njemu najljubših rož (narcis). Najstarejši občani Veržeja
znajo povedati, da je pri tem opravilu prišlo še do veliko drugih obračunov in prigod,
kar se nam je zdelo še posebej zanimivo.
Leščeček je v Veržeju dandanes še kako živ in še zmeraj opravlja nalogo varuha. Pa
ni samo varuh veržejskih naravnih znamenitosti, kjer se lahko turist sprosti in uživa ter
prepriča o raznolikem in bogatem življenju v tem svetu ob Muri, ampak je tudi varuh
zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ki jih je v našem kraju veliko.
Hkrati je Leščečkov v Veržeju zadnje čase zelo veliko, so tudi varuhi slovenskih
ljudskih plesov in pesmi, zbrani pod imenom Folklorna in vokalna skupina Leščeček.
Skupini delujeta na področju kulture in s svojim delovanjem pomembno prispevata k
prepoznavnosti našega kraja tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Z zgodbo o Leščečku
bomo tako tudi marsikomu, ki se sreča z njimi in tudi ljudem nasploh odgovorili na
največkrat postavljeni vprašanji: Kaj pomeni beseda Leščeček? in Od kod prihajate?
Prav tako menimo, da najmlajše generacije velikokrat premalo vedo o preteklosti
svojega kraja, njegovih prebivalcih in znamenitostih ter naravnih danostih, ki nas
obdajajo in lahko z zgodbo pri njih najlažje vzbudimo njihovo zanimanje.
Ker pa nas sosedje radi dražijo z bučo (tikvo) s katero naj bi nekoč jahali po Muri in
nam še dandanes pravijo, da smo posebneži med Prleki, pa smo se odločili, da bo
takšna tudi naša zgodba: hudomušna, drugačna in zapisana v barviti prleški govorici.
Ker je tema letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava »Zgodbe turizma« smo
zato najprej pomislili na veržejskega Leščečka. Izbira naslova zgodbe ni bila težavna
tudi zato ne, ker smo mnogi tudi sami Leščečki, česar smo še posebej veseli in na kar
smo zelo ponosni.
2 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
2.1 PREDSTAVITEV IDEJE
Z zgodbo Leščeček vas bomo popeljali po Veržeju in njegovi okolici. Skozi zgodbo
boste začutili utrip našega kraja in njegovih prebivalcev kakršni so bili nekoč in so še
zmeraj. V sami zgodbi boste spoznali že obstoječe turistične produkte: Narcisne
travnike, Muro in njene mrtve rokave, učno gozdno pot »Mrtvice reke Mure«, Cerkev
sv. Mihaela nadangela, Babičev mlin na Muri in kulturno življenje pri nas - Folklorno in
vokalno skupino Leščeček ter prireditev »Mesec narcis«.
2.2 RAZČLENITEV IDEJE
Potem, ko smo z učenci določili naslov zgodbe, smo se odločili, da na šoli (OŠ Veržej)
izvedemo anketo, s katero smo želeli v splošnem ugotoviti ali učenci poznajo Leščečka
in s strani njih pridobiti še kakšno koristno informacijo oziroma mnenje. Kakšen je bil
naš namen ankete je podrobno opisano v nadaljevanju naloge v metodološkem delu.
Potem, ko smo dobili rezultate ankete, smo obiskali tudi naše dedke in babice ter ostale
starejše prebivalce naše občine, jih seznanili s projektom in jih povprašali kakšni so
njihovi spomini na narcisne travnike, Leščečka in dogodke v Veržeju v preteklosti. Nato
smo se lotili pisanja zgodbe. Odločili smo se, da jo napišemo čim bližje pripovedim ljudi
in vanjo zajamemo čim več turističnih produktov Veržeja. Nato smo tudi sami razmišljali
kakšne turistične produkte bi sami izdelali, hkrati pa smo nekaj predlogov dobili tudi s
strani ostalih učencev naše šole. Sam projekt smo predstavili predstavnikom
kulturnega in turističnega društva, županu, ter drugim posameznikom. Čisto na
začetku pa tudi vodstvu šole. Naša zamisel se je vsem zdela zelo zanimiva in so nam
ponudili kakršnokoli pomoč. Sledilo je izdelovanje nekaterih produktov, za nekatere pa
nam je doslej še zmanjkalo časa in jih bomo izdelali do predstavitve. Zanje imamo že
številne zamisli, za večino od njih smo si že pripravili tudi material. Podatke za pisanje
raziskovalne naloge smo pridobili iz različnih virov: knjig, revij, raziskovalnih nalog,
interneta, od ljudi …
V projektu smo sodelovali učenci in zaposleni Osnovne šole Veržej , povezali pa smo
se tudi s Kulturnim društvom »Slavko Osterc« Veržej (izposoja oblačil, zgoščenke s
spremno knjigo Te je lüšno blo), s predstavniki Turističnega društva Veržej
(promocijski material, literatura), s TIC Veržej (promocijski material), s predstavniki
občine (fotografije za turistično nalogo), z likovnim pedagogom Marijanom Šadlom
(izposoja lesenih spominkov, pomoč pri izdelovanju turističnih produktov, s podjetjem
LEGOart (Grafično oblikovanje in priprava za tisk, Jure Legen, s.p.) in s starejšimi
občani in drugimi posamezniki.
2.3 OBTOJEČI TURISTIČNI PRODUKTI ZAJETI V ZGODBI
2.3.1 VERŽEJ
Veržej je gručasto ravninsko naselje, središče Občine Veržej. Leži na Murskem polju
na desnem bregu reke Mure. Prostrani listnati gozdovi imenovani obmurski logi segajo
s severne strani do naselja. Ob gozdu se vleče proti vzhodu širok pas travnikov. Kraj
ima 183m nadmorske višine in je z regionalno cesto povezan z Ljutomerom, Gornjo
Radgono, Mursko Soboto in Lendavo. Danes je Veržej samostojna občina, šteje 1400
prebivalcev in jo sestavljajo vasi Veržej, Banovci in Bunčani. Njena površina je 12km2.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej)
Slika 1: Veržej iz zraka
Vir: Arhiv občine Veržej.
2.3.2 NARCISNI TRAVNIKI
Narcisni travniki so rastišče Narcisus poeticus subsp. Radiiflorus, kot je strokovno ime
čebulnici, ki ji pravimo narcisa, po domače fünkešnica ali ključavnica. Takšno ime naj
bi po izročilu dobila zato, ker je hotel bog kaznovati čebele, ki so med nabirale tudi ob
nedelja. V narcisah jim ga je zaklenil, tako da jim je tik pod prašniki naredil bunčice.
(Dešnik, 2013)
Sam izraz fünkešnica pa najverjetneje izhaja iz nemškega izraza Pfingsten, kar pomeni
Binkošti. Gre za krščanski praznik, ki je povezan z Veliko nočjo in se praznuje spomladi
ko fünkešnice cvetijo. V Veržeju se izraz uporablja še v primerih – fünkešni pondelek
(binkoštni ponedeljek) in fünkešna lükja (binkoštna luknja). (Kuhar, 2008)
V Občini Veržej danes najdemo narcise na treh rastiščih, ki so občinska last. Zanje
skrbi Turistično društvo Veržej. Narcisa je zavarovana rastlinska vrsta, zato je trganje
in izkopavanje kaznivo. (Dešnik, 2013)
Slika 2: Narcisni travniki
Vir: Arhiv občine Veržej
2.3.3 LESENE LUTKE: LEŠČEČEK, MLINAR, PRLEŠKA MICKA
Leščečka velja za zaščitnika fünkešnic. Po ugotovitvah Vlada Žabota naj bi bil
razmeroma dobrodušen, manj hudonosen, navihan škrat, ki je na gozdnih obronkih
varoval rastišča narcis. Podobnega škrata poznajo tudi Rusi, Belorusi in Poljaki, zato
sklepajo, da gre za dragocen prežitek praslovanske mitologije, v katerem se odraža
spoštljiv odnos naših prednikov do gozdov. Mitološki lik Leščečka je veržejsko ljudsko
izročilo skozi stoletja preoblikovalo in ga danes predstavlja kot možička, oblečenega v
stara zakrpana oblačila in s klobukom na glavi ter leskovo palico v roki. (Just, 2013)
Veržejske spominke, lesene lutke, ki prikazujejo Leščečka, mlinarja in prleško Micko
je izdelal g. Marijan Šadl. Za spominek Leščečka je leta 1984 s strani Gostinsko
turističnega zbora Slovenije prejel srebrno plaketo z diplomo. Gospodarska zbornica
Slovenije, sekcija za gostinstvo in turizem mu je leta 1991 podelila zlato kolajno z
diplomo za mlinarja, leta 1990 pa je za spominke, lesene lutke, na mednarodni razstavi
domače in umetne obrti Alpe – Jadran, prejel tudi znak kakovosti.
Slika 3: Mitološki lik Leščeček- sodobna veržejska inačica
Vir: Arhiv občine Veržej
2.3.4 MURA IN NJENI MRTVI ROKAVI
Mura in njeni mrtvi rokavi so ekološko pomembno in uradno varovano območje in tudi
naravna vrednot državnega oz. lokalnega pomena. Glede na to, da je bil z regulacijo
Mure ustavljen hidrodinamični proces, je ohranjanje mrtvic tem bolj pomembno, saj
nove trenutno ne nastajajo, njihovo rastlinstvo in živalstvo izjemno. Na območju Občine
Veržej za naravne vrednote veljajo tri območja, nanašajoča se na ohranjanje rečne
loke. (Dešnik, 2013)
2.3.5 UČNA GOZDNA POT »MRTVICE REKE MURE«
Učna gozdna pot je pot, na kateri se lahko najbolje prepričamo o raznolikem in
bogatem življenju v poplavnem svetu Mure. To je 2,5km dolga markirana gozdna učna
steza ob mrtvici reke Mure. Ob poti je z napisnimi tablami označenih 35 drevesnih in
grmovnih (domačih in tujerodnih) vrst. Učno gozdno pot so zasnovali veržejski biologi
Božena Kosi, Dane Katalinič in Cvetka Ivančič. Njen skrbnik Franc Kosi po njej vodi
učence in učitelje, laike in strokovnjake in med sprehodom in ogledom razloži ekologijo
rečne loke, predstavi rastlinske in živalske vrste loke in življenje ljudi ob Muri. (Prav
tam.)
Slika 4: Mrtvice Mure pri Veržeju
Vir: Arhiv občine Veržej
2.3.6 BABIČEV MLIN NA MURI
Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo
evidentiranih 93 lastnikov plavajočih mlinov. Plavajoči mlini so bili značilni za ravninske
pokrajine, ki so bile sorazmerno gosto naseljene, prebivalci pa so pridelovali žito in
pšenico. Edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji danes je Babičev mlin na Muri v
Veržeju. Babičev mlin je že tretja generacija mlinov, ki so stali na tem kraju. Prvi mlin
je bil postavljen l. 1890 in drugi mlin, postavljen l. 1915 sta bila zgrajena v celoti iz lesa
in sta pogorela. Leta 1925 je bil zgrajen tretji mlin. Mlin, ki stoji še danes, je lesen,
postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh
plavajočih čolnih iz železa. Leta 1990 je Mura odnesla pogonsko kolo, ki je bilo takrat
na novo postavljeno. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem
in reko, ki enkrat dá in spet drugič vzame. (http://www.centerduo.si/tic/node/17)
Slika 6: Babičev mlin na Muri
Vir: Arhiv občine Veržej
2.3.7 CERKEV SV. MIHAELA NADANGELA
Ko je Veržej dobil trške pravice, so krajani izrazili željo po cerkvi, kjer bi bilo središče
verskega in kulturnega življenja. Prva cerkev sv. Mihaela je stala leta 1545 blizu Mure.
Leta 1605 so jo Turki požgali. Nato so zgradili drugo cerkev, ki je konec 17. stoletja
začela razpadati. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1726 in je zgrajena v baročnem slogu.
Nad vhodnimi vrati je vzidan trški grb z ribo. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska.
Nad glavnim oltarjem je kip sv. Mihaela, ki je patron cerkve, nad njim je sveta Trojica.
Na desni strani kipa sv. Mihaela sta kipa sv. Matej in sv. Jožef, na levi strani pa sv.
Lovrenc in sv. Gregor Veliki. Stranski oltar na levi je posvečen Mariji Pomočnici, desni
pa sv. Florjanu. Ob njem sta še kipa sv. Rok in sv. Sebastjan. Obok cerkve je okrašen
s freskami, ki upodabljajo motive iz Sv. pisma. (Bratuša, idr. 1993)
2.3.8 FOLKLORNA IN VOKALNA SKUPINA LEŠČEČEK
Folklorna in vokalna skupina Leščeček delujeta pod okriljem Kulturnega društva
»Slavko Osterc« Veržej. Danes je za folklorno in vokalno skupino Leščeček že veliko
dosežkov:
Zlato priznanje s pohvalo za kvalitetno delo skupine (JSKD, 2013) in za dovršeno
postavitev in izvedbo (JSKD, 2014). Doseganje državnega nivoja na srečanju pevcev
ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v letih 2011, 2012 in 2013, gostovanje na
Škotskem (Edinburgh), v Turčiji (Arhavi), v Avstriji (Wels), Nemčiji (Erlangen) in na
Hrvaškem (Lepoglava in Pulj), predstavitev na enem največjih festivalov v Evropi, na
Folkartu v Mariboru v sklopu festivala LENT (2013), letno izvede preko 30 nastopov v
Pomurju in ostalem delu Slovenije, sodelovanje s strokovnjaki na državni ravni itd.
Skupini vsako leto pripravita tudi letne koncerte v Veržeju in Ljutomeru. (Interni vir, KD
»Slavko Osterc« Veržej)
Slika 6: Vokalna skupina Leščeček
Vir: Arhiv KD »Slavko Osterc« Veržej
2.3.9 PRIREDITEV »MESEC NARCIS«
Prireditev »Mesec Narcis« se je prvotno odvijala na veržejskih travnikih. Po
pripovedovanju ga. Zalike Hladnjak, se je zamisel za tovrstno prireditev porodila pri
domačinih, saj je bila društvena dejavnost v Veržeju v preteklosti še kako živa in zato
so si številni želeli prireditve, na kateri bi lahko »nastopili«. V mesecu maju so izvedli
prvo prireditev z naslovom »Dan narcis«. Ob prijetnih zvokih harmonikarja so se na
travniku zavrtele folklorne skupine iz Veržeja. Prireditev so v naslednjih letih Veržejci
razširili s pohodi na narcisne travnike, kjer so sodelovali jahači, folklorne skupine,
Leščečki, otroci, telovadci itd. V naslednjih letih se je prireditev preselila v osrčje
Veržeja, na Trg Slavka Osterca. Dandanes Občina Veržej v mesecu maju praznuje
občinski praznik in v tem mesecu se zvrsti veliko kulturnih in športnih prireditev.
2.4 NAŠI TURISTIČNI PROIZVODI
2.4.1 FILM
Pri starejših občanih naše občine, pri babicah in dedkih smo poiskali stare fotografije,
ki prikazujejo dogodke in znamenitosti Veržeja nekoč. Prav tako smo poiskali tudi
najbolj sodobne fotografije kraja. Le-te bomo prikazali s pomočjo filma na predstavitvi.
Hkrati bomo film popestrili z glasbeno podlago, s pesmimi, ki govorijo o Veržeju
oziroma so jih nekoč prepevali na tem območju. Pesem Verženci v izvedbi Kolektiva
apropos, CD z naslovom Šopica in CD VS Leščeček, Te je lüšno blo!
2.4.2 RAZGLEDNICA, ŽEPNI KOLEDARJI
S pomočjo pridobljenih fotografij bomo izdelali razglednice in žepne koledarje. Tiskanje
le-teh nam bo izvedel g. Jure Legen, LEGOart, s.p.
2.4.3 OBESKI in MAGNETKI
Iz gline smo izdelali obeske in magnete, ki predstavljajo fünkešnice in Leščečke.
2.4.4 ZLOŽENKE
Nekaj promocijskega materiala smo izdelali tudi sami. Letak na katerem je Leščeček,
ki vabi v Veržej. Pravi: »Prite, prite z vseh vesi! Prite glejat, ka v Veržeh se lepega godi!
Prav tako smo izdelali zloženke, ki prikazujejo znamenitosti Veržeja zajete v zgodbi.
Nekaj promocijskega materiala pa nam bo omogočil tudi TIC Veržej.
2.4.5 KRUH, ZASEKA IN MESO IZ TÜNKE
Obiskovalcem turistične tržnice v Mercator centru v Mariboru bomo ponudili tudi našo
domačo prleško specialiteto. Verjamemo, da jim bo teknila vsaj tako dobro kot nam.
2.5 TRŽENJE IN PROMOCIJA TURISTIČNEGA PROIZVODA TER SUBJEKTI,
KI BODO TRŽENJE IZVEDLI
2.5.1 SPLETNA STRAN ŠOLE
Na spletni strani šole bomo dodali stran, ki bo namenjena našemu projektu. Na strani
bo objavljena naša turistična naloga, poudarek bo na zgodbi Leščeček. Ustvarili bomo
foto galerijo z naše predstavitve projekta v Mercator centru ter fotografije turističnih
produktov, ki jih bomo sami izdelali. Možen bo ogled filma o Veržeju.
2.5.2 SPLETNA STRAN TIC-a VERŽEJ
Tudi na spletni strani Turistično informacijskega centra Veržej bomo predstavili naš
projekt.
2.5.3 FÜNKEŠNICA – LOKALNI ČASOPIS
V Veržejskem časopisu Fünkešnica bomo napisali prispevek o izvajanju celotnega
projekta Turizmu pomaga lastna glava na temo Zgodbe turizma in našo idejo o trženju
naše zgodbe Leščeček. Z odgovornimi smo se že dogovorili za prispevek. V eni izmed
številk Fünkešnice pa bomo objavili tudi našo zgodbo Leščeček v celoti.
2.5.4 KONCERT VOKALNE IN FOLKLORNE SKUPINE LEŠČEČEK
Na letnem koncertu ene izmed skupin Leščeček bomo predstavili našo zgodbo, ki jo
bomo podkrepili s filmom. Tudi glede tega smo se že dogovorili z upravnim odborom
Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej in sekcijama Leščeček.
2.5.5 RADIO MAKSI (Omogoča brezplačne objave dogodkov na območju
Pomurja.)
2.5.6 WWW.PRLEKIJA-ON.NET LJUTOMER
Je brezplačni spletni portal, ki omogoča objavo dogodkov. Tudi tukaj bomo objavili
prispevek o projektu in turistični tržnici v Mercator centru v Mariboru. Dodali bomo tudi
fotografije s turistične tržnice.
2.6 CILJNA SKUPINA
Prepričani smo, da je zgodba Leščeček primerna za ljudi vseh starosti, od najmlajših
do najstarejših. Zgodbo lahko pripovedujemo obiskovalcem, ki že obiščejo naš kraj, pa
tudi tistem, ki še ga niso obiskali in jih morebiti navdušimo, da si ga ogledajo. Zgodbo
lahko pripovedujejo tudi člani FS in VS Leščeček vsem tistim, s katerimi se srečajo in
jih po navadi zanima kaj pomeni njihovo ime.
2.7 PREDSTAVITEV NA TRŽNICI
Na tržnici bodo učenci oblečeni tako, da bodo predstavljali Leščečka, učenke pa
Fünkešnice. Kot je za nas značilno bomo peli pesem Verženci (besedilo M. Golar,
melodija: neznan avtor, priredba: E. Bibianko) in na instrumente zaigrali še kakšno
ljudsko. Nekaj učencev bo vabilo obiskovalce v Veržej in jim predstavljalo promocijski
material in naše izdelke, nekaj učencev bo delilo promocijski material in naše izdelke
obiskovalcem. Na tržnici bo prikazan tudi film. Ponujali bomo tipično prleško hrano.
3 METODOLOŠKI DEL
3.1 METODE RAZISKOVANJA
Pri sami izdelavi raziskovalne naloge smo uporabili različne metode dela in
raziskovanja:
Z metodo možganska nevihta smo izbrali naslov zgodbe in zamisel za nalogo. Pred
dokončno odločitvijo o ustreznosti naslova zgodbe je sledilo anketiranje učencev naše
šole in nato analiziranje anketnih vprašalnikov. Potem smo si razdelili naloge,
zbirali in preučevali literaturo, opazovali in raziskovali domači kraj. Pri tem smo
si pomagali tudi z internetom. Veliko informacij smo dobili s pomočjo razgovorov z
babicami in dedki, ostalimi starejšimi občani naše občine, predstavniki društev, občine
in drugimi posamezniki. Sledilo je oblikovanje in izdelovanje materialnih
pripomočkov (turističnih produktov).
3.2 CILJI IN HIPOTEZE
Postavili smo si naslednje cilje:

Z zgodbo želimo povečati prepoznavnost našega kraja in privabiti turiste, ki še
niso obiskali naše destinacije ter navdušiti in informirati turista, ki nas že obišče.

Skozi zgodbo bomo predstavili destinacijo, naše turistične ponudbe oziroma
produkte. Tudi sama zgodba, ki smo jo zapisali je del produkta.

Z zgodbo želimo ljudem sporočiti, da spoznavajo in cenijo tisto, kar je posebej
vredno: naravo, kulturno dediščino, pokrajino, zgodovinske dogodke našega
kraja.
Ter naslednjo hipotezo:

Predpostavljamo, da bo zgodba na nek način povečala prepoznavnost našega
kraja, našo turistično ponudbo in da bomo z zgodbo opomnili ljudi, da cenijo
svojo dediščino in naravne znamenitosti.
3.3 NAMEN ANKETIRANJA
Anketo smo izvedli z namenom, da ugotovimo ustreznost naslova naše zgodbe in
pridobimo morebitne zamisli za zgodbo s strani učencev naše šole.
Namen metodološkega dela raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako pogosto berejo
oziroma poslušajo zgodbe učenci naše šole, kakšne zgodbe jih privlačijo, kakšno je
njihovo poznavanje domačega kraja in ali so že slišali za Leščečka. V kolikor so, nas
je zanimalo, kaj o njem vedo povedati ter na katere znamenitosti našega kraja pomislijo
ob besedi Leščeček. Zanimalo nas je, katere znamenitosti kraja bi učenci naše šole
vključili v zgodbo v kolikor bi nosila zgodba naslov LEŠČEČEK. Prav tako nas je
zanimalo kakšne turistične produkte bi učenci na to temo ustvarili.
3.4 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V OBLIKI RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ
3.4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Kako pogosto učenci poslušajo oziroma berejo zgodbe?
2. Po katerih oblikah zgodb učenci najpogosteje posegajo?
3. Kako dobro učenci poznajo svoj domači kraj?
4. Kakšno je poznavanje Leščečka s strani učencev naše šole?
5. S katerimi znamenitostmi domačega kraja povezujejo Leščečka?
6. Katere znamenitosti kraja bi učenci vključili v zgodbo?
7. Kakšne spominke bi izdelal na temo Leščeček?
3.4.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
1. Predpostavljamo, da učenci pogosto poslušajo oziroma berejo zgodbe.
2. Predpostavljamo, da učenci svoj domači kraj dobro poznajo.
3. Predpostavljamo, da učenci poznajo Leščečka.
3.4.3 RAZISKOVALNA METODA
Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno
metodo empiričnega raziskovanja.
3.4.4 RAZISKOVALNI VZOREC
Vzorec je bil neslučajnosten in namenski. Zajemal je učence od četrtega do devetega
razreda. V vzorec niso bili zajeti učenci s čustveno – vedenjskimi motnjami iz
vzgojnega doma, ki obiskujejo našo šolo. V vzorcu je bilo skupaj 72 otrok, 48 (67%)
moških in 24 (33%) deklet.
3.4.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Anketni vprašalnik smo izdelali učenci, vključeni v izdelavo raziskovalne naloge
Leščeček. Anketni vprašalnik so učenci od 4. do 9. razreda reševali s pomočjo
računalnika.
3.4.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Uporabili smo prikaz frekvenčne distribucije vprašanj in odgovorov nanje.
3.4.5 REZULTATI OBDELAVE PODATKOV
Tabela 1: Pogostost branja oz. poslušanja zgodb prikazana s številom otrok (f) in
strukturnimi odstotki (f%).
Pogostost branja,
poslušanja
Pogosto
f
f%
18
25
Včasih
32
44
Redko
14
19
Nikoli
8
11
Skupaj
72
100
Največ otrok (44%) navaja, da posluša oziroma bere zgodbe včasih. 18 otrok (25%)
jih posluša oziroma bere zgodbe pogosto, 14 otrok (19%) redko in 8 otrok (11%) pa
nikoli ne posluša oziroma ne bere zgodb.
Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotek (f%) otrok glede na izbor tipa zgodbe.
Tip zgodbe
f
f%
Anekdota oz. smešnica
29
40
Basen
11
15
Pripovedka
5
7
Mit
8
11
Legenda
12
17
Drama
7
10
Skupaj
72
100
Otroci vključeni v našo raziskavo najraje poslušajo (berejo) anekdote (40%), sledijo
legende (17%), basni (15%), miti (11%), drame (10%) in pripovedke (5%).
Tabela 3: Poznavanje domačega kraja prikazana s številom otrok (f) in strukturnimi
odstotki (f%).
Poznavanje domačega kraja
f
f%
Zelo dobro
21
29
Dobro
40
56
Slabo
8
11
Zelo slabo
3
4
Skupaj
72
100
40 (56%) otrok meni, da svoj domači kraj dobro poznajo. 21 (29%) jih meni, da domači
kraj zelo dobro poznajo, 8 (11%) slabo in 3 (4%) otroci menijo, da svoj domači kraj zelo
slabo poznajo.
Tabela 4: Poznavanje Leščečeka izraženo s številom (f) in strukturnimi odstotki (f%).
Poznavanje Leščečka
f
f%
DA
66
92
NE
6
8
Skupaj
72
100
Večina otrok 66 (92%) je že slišalo za Leščečka, 6 (8%) otrok pa še ne.
Otroci so Leščečka tudi zelo podobno opisali. Največkrat so navajali, da je bil to varuh,
čuvaj narcis, ki je narcise varoval pred tistimi, ki so jih želeli trgati, da je bil črno oblečen
s klobukom na glavi in palico v rokah, nekateri so navajali, da je bil majhen škrat,
izmišljeno bitje, ter da je danes to plesalec v folklorni skupini.
Tabela 5: Znamenitosti na katere pomislijo ob besedi Leščeček izražene s številom
otrok (f) in strukturnim odstotkom otrok (f%). Število otrok (f) je izraženo tudi v grafu 1.
Pomislijo na
f
f%
Babičev mlin na Muri
26
36
Narcisne travnike
53
74
Gozdno učno pot
24
33
Spominski sobi
18
25
FS in VS Leščeček
54
75
Čebelarski muzej
7
10
Muro in mrtve rokave
13
18
Center DUO
21
29
Marijanišče
12
17
Cerkev sv. Mihaela
16
22
Drugo
4
6
Skupaj
72
100
Ob besedi Leščeček največ otrok (75%) pomisli na Folklorno in vokalno skupino
Leščeček. Sledijo narcisni travniki (74%), Babičev mlin na Muri (36%), gozdna učna
pot »Mrtvice reke Mure« (33%), center DUO (29%), spominski sobi S. Ostercu in F.
Kovačiču (25%), cerkev sv. Mihaela (22%), Muro in njene mrtve rokave (18%),
Marijanišče (17%), Čebelarski muzej (10%) in drugo (6%). To je prikazano tudi grafično
z grafom 1.
Graf 1: Znamenitosti na katere pomislijo ob besedi Leščeček.
Tabela 7: Znamenitosti, ki bi jih vključili v zgodbo izražene s številom otrok (f) in
strukturnimi odstotki (f%).
V zgodbo bi vključili
f
f%
Babičev mlin na Muri
48
67
Narcisne travnike
57
79
Gozdno učno pot
25
35
Spominski sobi
27
38
FS Leščeček in VS
Leščeček
Čebelarski muzej
51
71
11
15
Muro in mrtve rokave
27
38
Center DUO
28
39
Marijanišče
20
28
Cerkev sv. Mihaela
19
26
Drugo
5
7
Skupaj
72
100
Graf 2: Znamenitosti, ki bi jih vključili v zgodbo.
Največ otrok naše raziskave bi v zgodbo vključilo narcisne travnike (79%), FS in VS
Leščeček (71%) in Babičev mlin (67%). Sledijo še: Center DUO (39%), Mura in njeni
mrtvi rokavi (38%), spominski sobi (38%), gozdna učna pot (35%), Marijanišče (28%),
cerkev sv. Mihaela (26%), čebelarski muzej (15%) in drugo (7%).
Na vprašanje: Kakšne spominke s katerimi bi predstavili Leščečka in Veržej bi izdelali?,
so otroci največkrat navajali naslednje predloge: magnetke v obliki Leščečka in narcis,
kip, figuro Leščečka, narcise iz papirja, ogrlice z obeski narcis, ponudili bi nastop FS
ali VS Leščeček, vazo, hrano tipično za naše kraje (kruh, zaseka, meso iz tünke,
kumarica, domači brizganec), povedali bi, kdo je Leščeček itd.
4 TURISTIČNI PROIZVOD: ZGODBA LEŠČEČEK
V neokrnjeni naravi, med prostranimi listnatimi gozdovi, širnimi travniškimi poljanami,
med majhnimi vasicami, že od nekdaj leži Veržej. Kdo bi vedel od kdaj in čemu ima
takšno ime. V tej majhni vasici so že nekoč prebivali dobri, pogumni, trmasti, nagajivi
in tudi hudomušni ljudje. Morda so bili takšni, ker jih je poplavljajoča Mura preganjala
zdaj na levi, zdaj na desni breg, na katerem so nazadnje ostali ali morda zato, ker so
se morali že zelo zgodaj braniti pred raznimi sovražniki ali pa so bili takšni, kakršni so
pač bili, zaradi tega, ker so jih sosednji krajani zaradi njihovih dogodivščin velikokrat
zasmehovali. Da, takšni so bili toti1 Verženci: Oča rihtar2, oštarjoš3 Bobjar, Smehov
Nacek, Bahirov Tunek, Balažičev Lujzek, Škrajnarov Hanzek in še kdo. Verženci so
bili znani daleč okoli, da imajo svojega rihtarja. Druge vasice so se temu že zdavnaj
odpovedale in so svojega rihtarja odpustile. Vendar so Verženci hoteli ostati Verženci,
nekaj posebnega. »Tak kak je negda4 blo5, naj bo še zej6.«, je govoril skoraj sleherni.
Po drugi strani pa so si mislili: »Le zakaj bi sami mislili s svojo butasto glavo, če lahko
imamo svojega predstavnika, ki se bo ukvarjal s pohlepnimi Križevčari 7 in nagajivimi
Lotmeržanci8«. Na Bunčance9 se niso jezili, tudi na Banovčane10 ne, saj so jim ti
prinesli kaj dobrega v njihov »slavni Verži«, kot so ga vrli 11 Verženci poimenovali. Pa
tudi Bunčančani in Banovčani so jim bili najbližji sosedje in ker se je nekaj Verženk
priženilo12 v Bunčane oziroma Banovce in se je tudi nekaj verženskih čehov13 oženilo14
v Bunčane ali Banovce, se je nekaj verženske pameti prijelo tudi tam. No, taka je torej
ta reč. Tudi Bobjarova krčma je bila že od nekdaj znana naokrog. V njej so se zbirali
vrli verženski čehi in tam modrovali. Bahirov Tunek je bija15 že od vekomaj
najpametnejši Verženec in Smehov Nacek se ni mogel meriti z njim. Pa tudi Balažičev
Lujzek ne. Sploh ne! Tunek je bil strasten ribič. Ob Muri, ki je bila bistra in čista reka in
zato je bilo v njej rib na pretek, je presedel ure in ure in namakal svoj trnek. Nacek pa
je bil predvsem zlo16 nabrit17 čehok18, ki je ušpičil marsikakšno. V vasi je bil znan kot
pravi nagajivec in najbolj je užival, če se je kdo zaradi njegovih faloterij19 jezil. Verženci
so bili že od nekdaj zelo muzikalični ljudje in zato so v kraju imeli vedno kake
tamburaše, harmonikaše pa tudi kakšen goslač se je našel. Včasih si je tudi kak
paglavec20 prerezal kakšno koruzinovko21 in cvilil z njo po vasi, misleč, da igra kakšno
prijetno melodijo. Balažičev Lujzek je bil eden od bolj muzikaličnih ljudi v Veržeju in je
zato zaigral zdaj tu, zdaj tam. Tako si je včasih prislužil še kak krajcar več. Škrajnarov
Hanzek pa je bil zelo dober kmetovalec. Vsaj on je tako mislil in se je s tem tudi rad
hvalil po vasi, a le malokdo mu je to verjel, če se je vsaj malo oziral po njegovih njivah.
A poleg takšnih Hanzekov so se v Veržeju vendarle našli tudi zelo dobri kmetovalci,
čebelarji in predvsem mlinarji. Ja, zaradi Mure, na kateri je plavalo več kot devetdeset
mlinov, ni čudno, da je bilo mlinarjev tu res veliko. Verženci so bili seveda najbolj
ponosni na Babiča in njegov mlin. Kakršnikoli že, so toti Verženci bili, so bili ponosni
nase in za svoj »Verži« jim ni bilo vseeno.
Tiste dni se je v Veržej prikradla pomlad. Verženci niso več čepeli doma in gledali drug
drugega skozi okna kakor so to počeli v tistih dolgih zimskih dneh, ampak so se vneto
lotili dela. Škrajnarov Hanzek je svoje krave pridno pasel na svojih pašnikih, včasih mu
je tudi Nacek pomagal pri tem opravilu. Bahirov Tunek je s kobilico Šargo vozil še
lanske vreče pšenice v Babičev mlin, saj se je počasi bližal vuzen22 in takrat se je
Tunek rad zalagal23 s poviticami24. Dneve in dneve je presedel tudi ob Muri in vanjo
namakal svoj trnek. Balažičov Lujzek se je večkrat s svojo harmoniko sprehodil po vasi
in raztegnil njen meh. Zvečer pa so mladi fantje peli podoknice mladim samskim
dekletom. Veržej je oživel. Tudi Verženke sedaj niso več mogle ostati v svojih hišah,
saj jih je lepo pomladno vreme privabilo na njihova dvorišča, kjer so stikale glave ob
plotu ali kar prek cest klepetale s sosedami in regljale kakor žabe, da so še te
obmolknile. Na verženske dimnike so se vrnile bele štorklje, nad valovi reke Mure in
njenimi mrtvimi rokavi je bilo spet videti kačje pastirje in s travniških poljan se je spet
čutil vonj narcis. Kraj z okolico je bil v tem času res prekrasen. To so opazili tudi
Hanzek, Nacek, Tunek, Lujzek, ki so iz dneva v dan hiteli naokrog. Verženski travniki
so bili to pomlad še posebej čudoviti, polni cvetlic, da je bilo vse žuto25 po tleh. To je
bilo zaradi narcis, ki so jim domačini rekli fünkešnice. Včasih je kakšen mlad Verženec
utrgal kakšno fünkešnico za svojo najdražjo. A to je moralo biti naskrivaj. V Veržeh je
bilo namreč dobro znano, da je trganje teh prekrasnih cvetlic prepovedano. Seveda,
saj je bilo to v Veržeju nekaj posebnega, znanega daleč naokrog in Verženci so se
nanje le veselo in ponosno ozirali. »To je krasno!« so govorili vsevprek. Pa se je
razneslo tudi onstran Veržeja, v Dokležovje, Bakovce, Križevce, Lotmerk 26, vse tja do
Maribora. V mesecu maju, ko so fünkešnice na verženskih travnikih najbolj cvetele, je
v vas prihajalo vedno več radovednežev, ki si jih niso prihajali samo ogledovat ampak
tudi trgat. Pogledi Veržencev na to dejanje so bili vedno bolj kisli. Tudi trava na
verženskih travnikih je bila vedno bolj steptana in Verženci s tem niso bili prav nič
zadovoljni. Nekega večera so sedeli pri Bobjaru zopet verženski dedi27 ter modrovali o
tem, kar so videvali vsak dan na svojih travnikih. Pa je dejal Tunek: »Paj28, dečki, nekaj
bomo mogli29 nareti30, da nam ne bodo potrgali vseh fünkešnic in poklačili31 vse trave!«
»Bogme!32« »In kaj bomo potem polagali33 pozimi živini, kaj!« so se spraševali. In je
dodal Nacek: »Na lastne oči sen34 vida35, kak36 so se pripelali37 lidje38 z avtobusom in
se odpravili na naše travnike trgat te naše prelepe cvetlice! Tak res več ne bo šlo!«
»Kaj zdaj?« Dogovorili so se, da bo Tunek, najpametnejši od njih malo razmislil in ko
se bo spomnil kakšne pametne, jo bo povedal oču rihtarju. S tem predlogom so se
strinjali prav vsi. Naslednjo zaran39 se je oglasil pri rihtarju Tunek, ki je po dolgi noči
komaj prilezel iz svojega štampeta40. »Kaj hočeš?« ga je najprej nahrulila41 rihtarova
žena Micka »Bi rad opet42 kaj od mojega moža?« Tunek pa je niti pogledal ni in je hotel
kar mimo nje v hišo. »Hop, Tunek, tak43 pa se nesva44 zgučala45« in mu je zastavila
pot. »Kaj hočeš, sem te vprašala? Mar ne razmiš46 več po veržensko?« »No, z očom47
rihtarom imava važne48 guče49«, je dejal Tunek že bolj ponižno, »zavolo50 fünkešnic
na naših travnikih gre. Saj jih bo pomalen51 sfalilo52, če jih bodo še naprej tak trgali.«
To je v preteklih dneh opazila tudi že Micka. »Če je tak, pa le vstopi v hišo. Kaj pa nisi
povedal že prej? Oča Lujz si še malo odihovle53 pri mizi.« Ko je zagledal oča rihtar
Tuneka, ga je vprašal: »Kaj bo dobrega?« Tunek mu je razložil vso stvar in tudi svojo
zamisel, kako bi stvar rešili. Seveda se je oča rihtar z vsem strinjal z njim.
Drugi dan zarana, ko je sonce še poležavalo za Lendavskimi goricami, so se že
motali54 Verženci z žagami, vrvmi, lopatami in drugimi pripomočki pred Bobjarovo
krčmo. Komaj so se včakali55, da je priša56 še oča Lujz s Tunekom. »Tak, Verženci,«
je začel oča rihtar, »gnes57 bomo začeli delati ograje okrog naših travnikov, da naših
fünkešnic ne bodo mogli več trgati. Znotraj vsakega travnika pa bomo postavili še
čemügo58, da bo vsakega, ki bo prišel malo prestrašila.« Pa so šli Verženci. Pred njimi
sta stopala rihtar in Tunek. Tako se pač spodobi, zavolo59 oča Lujza. Potem so zavili
do prvega travnika in za hip se je verženska vojska zopet ustavila. »Tak,« je dejal oča
Lujz, »zdaj pa začnite!« In so se Verženci lotili posla z veliko vnemo, da so pri delu kar
spodrivali drug drugega, kar danes prav gotovo ni več v navadi. In so vrli Verženci
kopali in postavljali ograje koliko so jim dopuščale moči. Pa ti jo primaha 60 v Veržej
cigan Pišta iz Černelavec, ki je Veržence že dobro poznal. Od nekod je zvedel o njihovi
tokratni težavi. Dobro se je še spomnil, kako so Verženci pred leti gradili ograjo okrog
verženske cerkve, ker niso želeli, da se zvonenje verženskih zvonov sliši v sosednje
Bunčane in Banovce. No, seveda je Pišta tudi sedaj že dobro vedel, da tudi te ograje
ne bodo rešile težave, tako, kot je ni rešila tista okrog verženske cerkve. Pride do
verženskih čehov, ki so zdaj že precej utrujeni postavljali ograje in vrti oči sem in tja,
tja in sem, s kozarčekom klintona in kosom domače tünke pa bi bilo tudi dobro napolniti
svoj trebuh si misli in pravi: »Saj to ne more biti res. Ste že pozabili na ograjo, ki ste jo
naredili okrog cerkve? Tako kot tista, tudi ta ne bo ničesar rešila.« Verženski čehi so
se spogledali in zamislili. Pišta, kakršenkoli že je, ima prav. Pa so Verženci prenehali
z izdelovanjem ograj. Njihova težava pa še zdaleč ni bila rešena. Proti večeru so
verženski dedi in čehi iz jeze in žalosti zavili v Bobjarjevo krčmo in zvrnili kozarček ali
dva preveč. Zelo utrujeni so se, ko se je na nebu že režal61 mesec, napotili domov.
Seveda pa jih pot ni zanesla domov, ampak na verženske travnike. Med potjo so si
veselo popevali62 in huškali63, merili svoje in sosedove njive in si povedali tudi kakšno
ta pravo veržensko, ki še repa nima, kaj šele glavo. Mesec, ki je pred njimi še pred
časom radostno sijal in prodajal zijala na zemljo, se je skril za oblake, tako da je nastala
tema in da verženski dedi in čehi niso mogli več najbolje ločiti njiv in travnikov. Toda,
joj prejoj! Na enem izmed travnikov, tam na koncu, kjer je travnik že skoraj prehajal v
gozd so zagledali nekaj črnega, strašnega, nekaj, kar je strmelo v njih in jim mahalo s
palico, da so kar ostrmeli. Ko jih je okamenelost minila, so jo kar prek njiv in travnikov
ubrali proti Veržeju. Seveda so večkrat pogledali za seboj, če se pošast ne podi za
njimi. Na srečo je imel krčmar Bobjar še odprto svojo krčmo in dedi in čehi so planili
vanjo, da so ostali Verženci, ki so bili še tam, kar buljili. In so nekaj časa buljili drug v
drugega, dokler ni Hanzek iztisnil iz sebe: »Pošast, tista, tista, tam na travniki ob
šumi64! Zdaj se morda že plazi proti Veržeji in kaj bo z nami, vas vprašam!« Oštarjaš
Bobjar jim je predlagal, da jutri preverijo kako je s to pošastjo, saj Verženci vendarle
niso strahopetni in seveda je bil mnenja, da je najbolje, da vse skupaj le dobro prespijo.
Novica o pošasti, se je, kakor je to za takšno malo vas že v navadi, zopet zelo hitro
razširila. Drugo jutro se je hrabra verženska vojska že počasi začela zbirati v
Hanzekovem vogradi65. Pa ti pride po cesti Drašek in ko je zagledal, da se v
sosedovem vogradu dogaja spet nekaj važnega, je tudi sam pomolil svojo keblačo66
zraven. »Kaj nisi slišal novice o pošasti na verženskih travnikih, ki maha s palico, nima
obraza ter se oglaša kakor sova?« so mu govorili. Drašek jih je najprej milo gledal in
mu ni bilo čisto nič jasno. Nato pa se je začel smejati na vso grlo in vzkliknil: »To sem
bil vendar jaz! Včeraj popoldne sem šel na kratek obhod po gozdni učni poti. Pa se je
obhod zavlekel pozno v noč. Ko sem vas zagledal, sem vam mahal, da počakate
name, a ste jo brž ucvrli kolikor so vas noge nosile.« Po tej novici so Verženci šli domov
in si oddahnili od velike nevarnosti, ki je pretila Veržeju. Po tihem pa so si mislila: »Kako
je to mogoče? Drašek je bil, pa nam je nagnal tak strah v kosti! Mogoče pa bi mogli kaj
takšnega probati67 v zvezi z našimi fünkešnicami.« Ta dogodivščina je dala Veržencem
novo idejo kako zavarovati fünkešnice na verženskih travnikih. Odslej naprej Hanzeku,
Drašeku, Tuneku, Lujzeku in še drugim verženskim čehom ni bilo potrebno več
razmišljali kako zavarovati fünkešnice, saj jim je dal Drašek najboljšo idejo. Oblačiti so
se začeli v stare zakrpane cunje in stare plašče, obraze so prekrili s prekrivali, na glavo
so poveznili klobuke in v verženskih gozdovih so si utrgali leskove palice, ki so jih držali
v rokah. Poimenovali so se Leščečki. Iz dneva v dan so hodili po verženskih travnikih
in varovali fünkešnice tako, da so vsakemu, ki jih je prišel trgat, z leskovo palico
zažugali še preden je stopil na travnik. Delo jim je šlo odlično od rok in kmalu je bilo
tistih, ki so jih trgali vse manj, saj so tudi ostali ljudje prepoznali lepoto Leščečkom
ljubih cvetlic. Odslej naprej so jih mnogi prihajali le občudovat. Verženci pa seveda ne
bi bili Verženci, če si spet ne bi kaj izmislili in so svojo pogruntavščino morali vendarle
nekako proslaviti. Že naslednje leto, meseca maja, so se čehi, dikline 68, možje in žene
zbrali pred Bobjarovo oštarijo. Seveda niso manjkali oča rihtar, muzikanti, pevci,
plesalci in seveda tudi Leščečki Lujzek, Hanzek, Tunek, Drašek in še kdo drug ne. V
povorki so se po verženskih ulicah sprehodili do verženskih travnikov. Tam jih je oča
rihtar nagovoril, pevci so peli, plesalci plesali, telovadci telovadili. Lüšno69 in veselo je
bilo! Kak pa drugači70?! Tak, kak je v Veržeh vedno bilo! In tako je bilo še potem dolgo
za tem, leto za letom na prireditvah »Mesec narcis«.
Kljub tem vrlim Veržencem je fünkešnic na naših travnikih dandanes res precej manj,
a še vedno jih lahko najdemo na treh verženskih rastiščih (narcisnih travnikih). Tudi
devetdeset plavajočih mlinov na reki Muri že zdavnaj ni več, a pri nas Babičov Mirč kot
mu pravimo domačini, še vedno vztraja. Tudi Leščečkov, Hanzeka, Lujzeka, Drašeka,
Tuneka, oča rihtarja, že dolgo več ni med nami. A še zmeraj živijo v srcih in spominih
ljudi. Marko, Ivan, Aleš, Matej, Simon, Niko, Blaž so danes Leščečki. Več kot 40 mladih
jih je in prihajajo iz celega Pomurja. Združeni so pod imenom Folklorna in vokalna
skupina Leščeček. S plesom in petjem nas opominjajo na ohranjanje ljudskega izročila.
Tako kot nekoč, pa se še zmeraj, vsako pomlad na verženske dimnike vrača bela
štorklja, nad valovi reke Mure in njenimi mrtvicami ter mrtvimi rokavi, še je zmeraj
mogoče videti kačje pastirje, v mesecu maju je po Veržeju še zmeraj čutiti prijeten vonj
verženskih travnikov in v Veržeju je meseca maja še zmeraj najbolj veselo. Verženci
pa smo še vedno takšni, kot so bili nekoč Hanzek, Lujzek, Drašek, Tunek: pridni,
delovni, pogumni in hudomušni. Da, da, še vedno se ne damo vleči za nos!
4.1 SLOVAR
toti1 – ti
rihtar2 – župan
blo5 – bilo
zej6 – zdaj
oštarjoš3 – gostilničar
negda4 – nekoč
Križevčari7 – prebivalci sosednjih Križevec
Lotmeržanci8 – prebivalci Ljutomera
Bunčance9 – prebivalci Bunčan
Banovčane10 – prebivalci Banovec
vrli11 – pridni
priženilo12 – poročiti, preseliti se čehov13 – fantov
oženilo14 – poročiti se
bija15 – bil
čehok18 – fant
zlo16 – zelo
nabrit17 – neubogljiv
faloterije19 – bedarije
paglavec20 – smrkavec koruzinovko21 – del koruze
vuzen22 – velika noč
zalagal23 – basati se s hrano
povitice24 – potice
žuto25 – rumeno Lotmerk26 – Ljutomer
dedi27 – moški paj28 – pač
mogli29 – morati nareti30 – narediti
poklačili31 – steptati
polagali33 – krmiti
vida35 – videl
sen34 – sem
Bogme!32 - sigurno
kak36 – kako
pripelali37 – pripeljati se lidje38 – ljudje
zaran39 – zjutraj
štampeta40 – postelja
opet42 – zopet tak43 – tako
nahrulila41 – nadrla
nesva44 – nisva zgučala45 – zmeniti se razmiš46 – razumeš
važne48 – pomembne
guče49 – pogovori
pomalen51 – počasi
očom47 – očetom
zavolo50 – zaradi
sfalilo52 – zmanjkalo
odihovle53 – počiva
motali54 – biti v napoto včakali55 – učakati se
priša56 – prišel
gnes57 – danes čemügo58 – strašilo za otroke
zavolo59 – zaradi
primaha60 – pride
šumi64 – gozd
režal61 – smejal popevali62 – peti si
huškali63 - vzklikali
vogradi65 – vrt keblačo66 - glavo
probati67 – poskusiti
dikline68 – dekleta
Lüšno69 – veselo
drugači70 – drugače
5 ZAKLJUČEK
Čeprav je Leščečku uspelo odvrniti ljudi od trganja teh rož, pa mu ni uspelo odvrniti
ljudskega pohlepa po dobrinah, ki jih daje ta rodovitna zemlja. Zato je narcis na naših
travnikih danes precej manj kot nekoč in je del Golarjeve pesmi Verženski Leščeček,
tudi nasploh za čas v katerem živimo še kako aktualen:
Paj, še gnes bi nücali Leščečka,
ka bi varva svet nan v totih dneh!
5 LITERATURA
Bratuša, J., Poljanec, V., Jureš, T., Ferenc, K., Kavaš, I., Rojnik, S., idr. (1993). Razvoj
turizma v Veržeju (Raziskovalna naloga). Veržej: Osnovna šola Veržej.
Dešnik, S. (2013). Naravne znamenitosti Občine Veržej. V Just, F. (Ur.): Občina Veržej
(str. 58 - ). Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc d.o.o.
Folklorna skupina Leščeček KD »Slavko Osterc« Veržej. (b. d.) Pridobljeno 28. 12.
2014 iz, http://www.lescecek.si/?kontakt.html
Golar, M. (1973). Okrogle o Veržencih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Just, F. (2013). Prekvašena izkušnja drugačnosti, zgodovine in zemlje. V Just, F. (Ur.):
Občina Veržej (str. 37). Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture FrancFranc d.o.o.
Kosi, B. Kosi, C., Fras, A., idr. (1996). Turistično olepševalno društvo Veržej 1966 –
1996, 30 let (Raziskovalna naloga). Veržej: Osnovna šola Veržej in Turistično
olepševalno društvo Veržej.
Kuhar, I. (2008). Fünkešnica. Dobrodošli na desnem bregu Mure, 1 (1), str. 21.
Mlin
na
Muri
–
Babičev
mlin.
(b.
d.).
Pridobljeno
03.
01.
2015
iz,
http://www.centerduo.si/tic/node/17
Petovar, S. (2013). Sredi kolača kruha. V Just, F. (Ur.): Občina Veržej (str. 7). Murska
Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc d. o.o.
Vokalna skupina Leščeček. (2012). Te je lüšno blo! Veržej: Kulturno društvo Slavko
Osterc Veržej.
Veržej. (b.d.). Pridobljeno 07. 01. 2015 iz, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej
Interni vir: Arhiv KD »Slavko Osterc« Veržej – predstavitev sekcije Leščeček
Arhiv Občine Veržej
Marijan Šadl
Ustni viri: Zalika Hladnjak, idr.