POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH LETO XXIV. ŠT. 6 (348) 27. JUNIJ - ROŽNIK 1,25 € / 300 SIT 2007 Tako so nekoč kosili Na travniku kmetovalca Franca Kovačeca v Čagoni se je v soboto, 16. junija pomerilo v košnji 17 koscev. Več o tekmovanju v prihodnji številki. Foto: Ludvik Kramberger Vesele počitnice! Uredništvo KOLEGIJ ŽUPANOV SLOVENSKIH GORIC .................... stran 2 OSREDNJA SLOVESNOST OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SV. TROJICA ................................................ stran 3 GRADIJO SE DOMOVI STAREJŠIH .............................. stran 5 POUK MALO DRUGAČE ............................................ stran 10 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA JULIJA AKTUALNO ŠOLSKO LETO 2006/07 SE JE KONČALO POMLADNI DAN NA OŠ LENART OŠ Lenart sodeluje v evropskem projektu Pomladni dan že od leta 2004. Pomladni dan za Evropo je pobuda za spodbujanje učencev v osnovnih in srednjih šolah k razpravi in razmišljanju o načelih, dosežkih in prihodnosti EU. Tema letošnjega leta je: „Skupaj od leta 1957: šole praznujejo Evropo“. Na razredni stopnji so letošnje leto učenci OŠ Lenart v okviru pouka pobarvali karto evropskih držav, poimenovali države ter poiskali glavna mesta. Prav tako so ustvarjali čestitke Evropi za 50 let. Na predmetni stopnji so pri razrednih urah oblikovali plakate evropskih mest in krajev, ki so jih že obiskali. Pri urah slovenščine so učenci iskali literaturo evropskih narodov, naredili kratko predstavitev in recitirali pesmi. Pri gospodinjstvu so raziskovali prehrano evropskih narodov. Pripravili so plakate in skuhali nekaj tradicionalnih jedi ter jih primerjali s slovenskimi. V slovarjih pa so iskali besede za DOBER TEK v evropskih jezikih. Učenci so sodelovali tudi na različnih natečajih – literarnem (O treh sinovih, Prijateljstvo), likovnih (elektronska čestitka) in powerpoint predstavitev nastanka EU. 18. junija 2007 pa smo pripravili razstavo v avli Jožeta Hudalesa v prostorih občine Lenart, otvoritev le te pa so popestrili učenci s svojimi nastopi. Koordinatorica na OŠ Lenart: Simona Peserl Vezovnik Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric pri Sv. Ani V ponedeljek, 4. junija, so se župani Osrednjih Slovenskih goric (občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica) sestali na rednem 4. kolegiju županov v sejni sobi občine Sv. Ana. Na kolegiju je sodeloval minister brez resorja, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike dr. Ivan Žagar, ki je zbranim županom predstavil regijsko zakonodajo in razvojne možnosti Slovenskih goric. Na kolegiju so župani občin Lenart (mag. Janez Kramberger), Benedikt (Milan Gumzar) in Sv. Ana (Silvo Slaček) podpisali pismo o nameri o skupni rekonstrukciji in modernizaciji lokalne ceste 203-110. Cesta v dolžini 4,5 km je za omenjene občine izjemnega povezovalnega pomena, saj povezuje občinske centre in v nadaljevanju vodi do Sv. Trojice. Župani so najprej pregledali zapisnik prejšnjega kolegija in ugotovili, da so sklepi prejšnjih kolegijev realizirani, razen Zavodu za urbanizem Maribor bodo poslali dopis, da pripravi ponudbo za prostorske akte po občinah, kot so se dogovorili. Po ugotovitvah županov je to edini nerealiziran sklep. V nadaljevanju kolegija je minister brez resorja, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike dr. Ivan Žagar, zbranim županom predstavil regijsko zakonodajo in javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev. Minister Žagar je v predstavitvi poudaril, da si ne zna predstavljati pokrajin brez dobrega sodelovanja. Uvedba pokrajin po ministrovih besedah pomeni decentralizacijo države in pospešitev skladnega regionalnega razvoja in selitev nalog navzdol skupaj s finančnimi sredstvi in skupaj z administrativnimi strukturami. Povedal je tudi, da so na vladi sprejeli vsebinski paket zakonodaje, pripravljajo pa spremembo kompletne področne zakonodaje, kjer je treba spremeniti preko 40 zakonov, ki zadevajo bodočo delovanje pokrajin. Glede javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« pa je poudaril, da se na razpis lahko prijavijo občine s projekti, ki so potrjeni s strani sveta regije. In dodal, da je potem nujno sprejeti ključ za delitev sredstev v Podravju, kjer župani ne dosežejo dogovora. Lenarški župan mag. Janez Kramberger je menil, da predloženi ključ ustreza 206 občinam, nasprotujejo le štiri, najbolj MO Ljubljana, zato je prepričan, da se ta naj reši s posebnim zakonom. Župan občine Sv. Trojica Darko Fras je po končanem kolegiju na tiskovni konferenci povedal: »Lahko rečem, da smo zbrani župani enotnega mnenja, da podpiramo predlagane rešitve v zvezi z samimi pokrajinami. Predvsem, kar se tiče predvidene rešitve glede naše pokrajine na tem območju Osrednje Štajerske pokrajine s sedežem v Mariboru. Tukaj ni nobene dileme. Župani teh občin smo enotni in želimo, da območje Upravne enote Lenart spada pod Osrednjo Štajersko pokrajino s sedežem v Mariboru. Prav tako podpiramo same pristojnosti regij in financiranje. Od pokrajin pa pričakujemo hitrejši in skladnejši regionalni razvoj oziroma zmanjšanje razvojnih razlik.« Župani so razpravljali tudi o ustavni presoji zakona o financiranju občin. »Razvojna sredstva po 21. členu veljavnega Zakona o financiranju občin bodo skupaj s temi razvojnimi vzpodbudami za razvoj predstavljale ključni vir za razvojne projekte. Zato smo enotno izrazili podporo sedaj veljavnemu Zakonu o financiranju občin, ki je prav te dni v presoji Ustavnega sodišča RS. Upamo, da bo zakon zdržal ustavno presojo, saj v teh slabše razvitih podeželskih občinah, zlasti na območju Slovenskih goric, brez teh dodatnih virov ne bo mogoče financirati in izpeljati ključnih razvojnih projektov in zmanjšati teh razvojnih razlik,« je menil trojiški župan Darko Fras. Župani Osrednjih Slovenskih goric so se dogovorili, da bo naslednji kolegij potekal v občini Sv. Jurij, v ponedeljek, 2. julija. Kakovost bazenskih Pahor se ne bo podal v kopalnih voda v Sloveniji predsedniško tekmo V letu 2006 se je kakovost naravnih kopalnih voda močno izboljšala, saj je bilo v letu 2005 kar 50 odstotkov slovenskih celinskih kopalnih voda neskladnih z obvezujočimi zahtevami kopalne direktive, lani pa je ta odstotek znašal 16,7 odstotka. V bazenskih vodah pa rezultati in primerjava z minulimi leti kažejo, da bi bilo marsikje možno stanje še izboljšati. Ljubljana - Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je na slavnostni akademiji ob 14. obletnici ustanovitve SD sporočil, da na jesenskih predsedniških volitvah ne bo kandidiral za predsednika republike. Kot je dejal, se kot voditelj stranke zaveda osebne odgovornosti za dosego ciljev stranke, da skupaj uspejo na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v letu 2006 v Sloveniji evidentiral 161 bazenskih kopališč, v katerih je bilo 538 bazenov. Iz skupno 495 bazenov, za katera so na IVZ prejeli rezultate, je bilo odvzetih 4215 vzorcev kopalne vode. V vseh bazenih je bilo neskladnih 10 odstotkov vzorcev za mikrobiološke preskuse in 54 odstotkov vzorcev za ﬁzikalne in kemijske preskuse oz. 61 odstotkov vzorcev za mikrobiološke ter ﬁzikalne in kemijske preskuse skupaj. Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov:strakldoo@siol.net  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič,  urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25€), za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489  Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 - DOMAČE NOVICE 27. juni 2007 07.06.2007 478-27/2007 Na podlagi 30. čl. Statuta Občine Lenart (MUV, št, 5/2007), v skladu z določili Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l. RS, št. 12/2003 in 77/2003) in 5. čl. Pravilnika o prodaji, nakupu, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/2003) župan objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 107/1 v izmeri 7309 m2, vl. št. 149 v k.o. Lenart v Slov. goricah za proizvodno – obrtno dejavnost, poslovno dejavnost in trgovino, v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu dela industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos, Livarna in Unior (Ur.l. SRS, št. 6/1988, Ur. l. RS, št. 23/1995, 84/2000 in 58/2003), št. projekta 15/98 – ZN/LT. Zemljišče se prodaja kot celota. Preko zemljišča poteka vod fekalne in meteorne kanalizacije, kar je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji objektov. Zemljišče za gradnjo poslovnih objektov bo Občina prodala interesentu po ceni 35,00 €/m2, v ceno ni zajet 20 % DDV. Komunalni prispevek bo kupcu odmerjen naknadno oz. se bo z njim sklenila pogodba za plačilo komunalnega prispevka glede na dejanske stroške komunalne opreme zemljišča. Interesenti morajo pisne ponudbe s prilogami vložiti ali poslati na naslov: Občina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slov. goricah v 15 dneh od objave javnega razpisa. Obrazec ponudbe z načrtom gradbene parcele dobijo interesenti v vložišču Občine Lenart ali na internetni strani www.lenart.si, kjer je javni razpis prav tako objavljen. Interesenti morajo oddati ponudbo v zaprti kuverti, z oznako “ZA JAVNI RAZPIS – LENART – NE ODPIRAJ”. K ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačani 10 % varščini od vrednosti kupnine, ki jo je potrebno plačati na račun Občine Lenart, št. 01258-0100010543, odprt pri Banki Slovenije. Uspelemu interesentu se varščina vračuna v kupnino. Pogoji razpisa in sama prodaja parcel so določeni s Pravilnikom o prodaji, nakupu, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/2003) in se bodo pri izbiri tudi smiselno uporabili. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: predvideni programi dejavnosti, vpliv na socialnoekonomsko stanje v občini, skladnost predvidenega programa s programi dejavnosti na sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč. Interesenti, ki bodo uspeli na javnem razpisu, morajo z Občino Lenart skleniti kupoprodajno pogodbo v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o prodaji zemljišča in plačati s pogodbo določeno kupnino v 8-ih dneh od podpisa pogodbe. Interesenti nosijo stroške objave javnega razpisa, stroške overitve pogodbe pri notarju ter vse stroške v zvezi z lastninskim prenosom zemljišča v zemljiški knjigi. Če uspeli interesent ne podpiše pogodbe ali ne poravna pogodbene obveznosti v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da odstopa od pridobljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, zato varščina zapade v korist Občine Lenart. V primeru več enakovrednih vlog, se bo na podlagi 5. čl. Pravilnika izvedla javna dražba. Vse podrobnejše informacije o razpisu dobite na Občini Lenart, soba št. 8/I, tel.: 02/729-13-20. O izidu razpisa bodo vsi interesenti obveščeni v 15-ih dneh po preteku razpisnega roka. mag. Janez KRAMBERGER, dr. vet. med. Župan občine Lenart 27. junij 2007 Svetniki sprejeli prvi proračun v novoustanovljeni občini Sv. Trojica V četrtek, 7. junija, so se na 7. redni seji sestali svetniki občine Sv. Trojica. Na seji so najprej sprejeli letošnji proračun občine. V sprejetem proračunu prihodki znašajo 1.830.260 evrov, odhodki pa 2.000.260 evrov. V proračunu je predvidenih 173.000 evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna, od tega 125.000 evrov za dograditev in adaptacijo šolske stavbe. V investicijska sredstva, ki znašajo 62 odstotkov proračuna ali nekaj več kot 1,2 milijona evrov, je všteta tudi predobreminitev proračuna v višini 110.000 evrov. Omenjena sredstva bodo porabljena za plačilo modernizacije treh odsekov cest, ki bi sicer morala biti izvedena že v leto 2006. Ob naštetih investicijah bodo letos v občini Sv. Trojica modernizirali še dva odseka cest in uredili nekaj krajših odsekov. Pomemben del sredstev letos namenjajo tudi za odkupe stavbnih zemljišč, velik del sredstev bo namenjen tudi za izdelavo različne investicijske in projektne dokumentacije, za druge številne projekte, ki se bodo izvajali v prihodnjih letih. Po besedah župana Darka Frasa, kljub tako investicijsko naravnanem proračunu bo zagotovljeno ﬁnanciranje vseh družbenih dejavnosti. »V nobenem primeru si ne moremo dovoliti, da bi bile družbene dejavnosti zapostavljene na račun infrastrukture in drugih pomembnih investicij,« je na seji menil župan Darko Fras. V nadaljevanju seje so svetniki še potrdili dokument investicijskega projekta modernizacije ceste JP 703-811 Gočova – Gočovski Vrh (rebro). Predmet investicije je omenjena cesta v dolžini 950 metrov. Vrednost investicije je ocenjena na 102.500 evrov, pričakujejo pa tudi soﬁnanciranje s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 48.388 evrov po 21. členu Zakona o ﬁnanciranju občin. Dokument identiﬁkacije investicijskega projekta je izdelal novi direktor občinske uprave Srečko Aleksander Padovnik. Osrednja slovesnost ob 1. občinskem prazniku Občine Sv. Trojica V občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah so potekale prireditve ob 1. občinskem prazniku. S praznovanjem so zaključili v nedeljo, 3. junija. Župan Darko Fras pravi, da s tradicijo Trojiškega tedna nadaljujejo, saj so ga praznovali že v bivši KS. Za v bodoče pa razmišljajo, da bo Trojiški teden potekal v znamenju športnih, kulturnih in turističnih prireditev. Za občinski praznik naj bi določili datum, povezan z nastankom občine. Župan Darko Fras meni, da je konstituiranje občine zahteven postopek in župani so se dogovorili, da bodo v prvi polovici letošnjega leta storili vse, da bosta novonastali občini Sv. Trojica in Sv. Jurij prešli na samostojno financiranje. V Sv. Trojici bodo že v tem letu pričeli z nadgradnjo šole in dograditvijo večnamenske športne dvorane. Gre za pomembnejšo investicijo in eno največjih, saj predračunska vrednost znaša nekaj več kot 1,5 milijona evrov. »V tem trenutku smo v fazi pridobivanja potrebnih soglasij Ministrstva za finance in Ministrstva za šolstvo in šport. V mesecu juniju bomo izvedli javni razpis in izbrali izvajalca. V drugi polovici julija in avgusta pa bo intenzivno potekala nadgradnja osnovne šole, po nadgradnji pa bo potekala še adaptacija obstoječih šolskih prostorov. Rekonstrukcijo športne dvorane pa bomo izvedli prihodnje leto. Ne glede na to, da bo ta investicija zahtevala veliko finančnih sredstev, ne pomeni, da bomo zapostavljali ostala področja, saj poskušamo zagotoviti čim več dodatnih sredstev v občinski proračun, tako bo že letošnji proračun velik več kot 2 milijona evrov.« Po besedah župana imajo zraven investicije šole kar nekaj sredstev namenjenih za modernizacijo cestne infrastrukture, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, gradnjo javne razsvetljave itd. Veliko sredstev načrtujejo tudi za odkup in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. »V razvojnih načrtih občine se bomo zraven prepotrebnih investicij v ceste in drugo komunalno infrastrukturo, ki je prioriteta osredotočili predvsem na razvoj turizma, malega gospodarstva in obrti. Naši projekti bodo predvsem usmerjeni v pospeševanje razvoja turizma in vseh spremljajočih dejavnosti. Vsekakor je trojiško jezero z okolico in samostanom osrednja točka, na katero nameravamo vezati vso ostalo ponudbo od kulturne, gostinske in turistične ponudbe. Opravil sem že precej razgovor in lahko rečem, da je precejšnje zanimanje investitorjev za vlaganje v našo občino,« pravi župan Darko Fras. V sklopu prireditev ob 1. občinskem prazniku se je, 31. maja, predstavila OŠ Sveta Trojica, ki organizira zaključno prireditev z naslovom “Šola se predstavi”. 1. junija, so se prireditve nadaljevale, na igrišču pri Gostilni Na griču turnir v tenisu za prehodni pokal občine. 2. junija je organiziral KMN Sveta Trojica LAN PARTY v OŠ Sv. Trojica. Ob 19. uri pa je bila v kulturnem domu Sv. Trojica osrednja proslava ob 1. občinskem prazniku “Veseli večer”. Zbrane je pozdravil župan občine Sveta Trojica Darko Fras, gost prireditve je bil minister za regionalni razvoj dr. Ivan Žagar. Prireditve so se nadaljevale do zaključka s tradicionalno trojiško nedeljo. 3 - DOMAČE NOVICE OBČINE 6. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Srečanje starejših v Lenartu OBČINE SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH Občinski svet občine Sveti Jurij v Slov. goricah se je že šestič sestal v četrtek 14. 6. 2007. Župan nove nastale občine Sveti Jurij je na predlagani dnevni red uvrstil 10 točk in sicer: 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 2. Potrditev zapisnika 5.redne seje 3. Ugotovitveni sklep o izvolitvi župana 4. Nagovor in pozdrav župana občinskega sveta 5. Odlok o proračunu občine Sveti Jurij v Slov.goricah-prva obravnava 6. Soglasje k povišanju cene vode 7. Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka za leto 2007 8. Sklep o višini denarne pomoči ob rojstvu otroka za mesec december 2006 9. Razprava o zastavljenih investicijah, ki že tečejo 10. Pobude in vprašanja občinskega sveta V društvih Rdečega križa si prizadevamo izboljšati življenje ranljivih skupin z močjo humanosti. Želimo prispevati svoj delež h kvaliteti življenja starejših in pokazati, da starejši ljudje predstavljajo v družbi pomemben vir. S starostjo se povečuje ogroženost zdravja, socialna in ekonomska negotovost. Na območju OZRK Lenart je bilo med 17.571 prebivalci v preteklem letu 2.359 starejših nad 65 let. Daljše življenje mora spremljati tudi zdravje in varnost ter možnost sodelovanja v družbenem življenju. Vsakoletna tradicija organizacij Rdečega križa iz OZRK Lenart so srečanja starejših. Tako je bilo tudi v nedeljo, 27. maja v Osnovni šoli Lenart, kjer je Krajevna organizacija Rdečega križa pripravial topel sprejem in pogostitev starejših občanov iz njihove občine. Uvodno je krajane pozdravila predsednica krajevne organizacije Karolina Divjak, ki se je istočasno zahvalila prisotnemu županu mag. Janezu Krambergerju za prisotnost in podporo občine za izvedbo prireditve, prav tako vodstvu šole za odvijanje srečanja v njihovi jedilnici in omgočanje kulturnega programa. Pod točko 3: Na podlagi 15.b čl.o lokalnih volitvah (Ur.list RS številka 22/2006), poročila občinske volilne komisije občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah in predloga Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, občinski svet občine Sveti Jurij v Slov.goricah na svoji 6.redni seji sprejme ugotovitveni sklep o izvolitvi župana občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. S tem je bil uradno potrjen za župana te občine: Peter Škrlec. K točki 4: Župan Peter Škrlec je v pozdravnem nagovoru pozdravil enotnost in strpnost med člani občinskega sveta ter se zahvalil predsednici volilne komisije Simoni Bauman in vsem volilnim odborom za korektno opravljeno delo. K točki 5: Na podlagi 29.člena o javnih financah (Ur.list št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in člena Statuta občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah občinski sveti sprejme to obravnavo za naslednjo sejo, ki je bila 14.6.2007. K točki 6: Zaradi povišanja cene vode Mariborskega vodovoda bo občinski svet občine Sveti Jurij obravnaval na že omenjeni junijski seji predlog. K točki 7,8,9: Občinski svet občine Sveti Jurij v Slov.goricah je na 6.redni seji sprejel pravilnik o enkratni finančni vzpodbudi ob rojstvu otroka v občini Sveti Jurij, kot je predložen. V nadaljevanju te razprave je občinski svet soglasno sprejel sklep o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v višini 200 eurov te pomoči. Hkrati se sprejme sklep, da se prav tako daje tovrstno denarno pomoč otrokom, ki so se rodili v mesecu decembru leta 2006. Točka 10: Pobude in vprašanja: Občinski svetnik Grega Nudl predlaga, da se ob izgradnji širokopasovnega omrežja za internet, le ta ne bo dostopen vsem občanom. V okviru e-točke naj bi imeli en ali dva računalnika, zastavlja se vprašanje prostora e-točke. Roman Črncec predlaga, da se ob izgradnji izkopljejo tudi obcestni jarki, da bo voda neurij dovolj hitro odtekala. Dejan Simončič predlaga sanacijo dveh plazov na območju zaselka Žitenc (pri Lekeziču in Križanu). Prav tako vpraša Dejan Simonič ali že potekajo kakšne aktivnosti izgradnje telekomunikacije antene za izboljšanje mobilnega signala na območju občine Sveti Jurij v Slov.goricah. Drago Korošec predlaga, da se glede gramoziranja lokalnih cest določijo kriteriji na podlagi katerih bodo vsi občani enako obravnavani pri dobavi gramoza. Na koncu tega zapisa velja spomniti, da se je četrtkova seja občinskega sveta občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah odvijala na strpnem nivoju. Rudi Tetičkovič SREČANJE SLS V LENARTU Srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in vodstva Slovenske ljudske stranke na ravni 8. volilne enote V četrtek popoldan, 14. junija, bo v Kulturnem domu v Lenartu potekalo delovno srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in vodstva Slovenske ljudske stranke na ravni 8. volilne enote (Prekmurje, Prlekija, Slovenske gorice, Ptuj). Srečanje, ki ga gosti poslanec SLS 8. volilne enote in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, je namenjeno oceni politične situacije v volilni enoti in oblikovanju smernic dela stranke do državnozborskih volitev 2008. Srečanja se bosta udeležila tudi predsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar, ki bosta predstavila načrte ministrstev za to območje do leta 2008 ter spregovorila o aktualnih zadevah. 4 - DOMAČE NOVICE Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger med aktivisti KORK Lenart Med čutečim petjem članov zbora Srce iz zavoda Hrastovec sta starejšim spregovorila tudi lenarški župan in predsednica OZRK Lenart. Oba sta bila navdušena nad številom starejših, katerih letnica rojstva sega v daljna leta 1904 in naprej, kar pomeni, da danes živijo v tej občini kar tri stoletnice. Najstarejša 103 - letnica Hilda Rupena se srečanja žal ni udeležila, bila pa je prisotna 102 - leti stara Marija Čampa iz Zamarkove. Častitljivih 100 - let bo v jeseni dočakala Marija Cafnik, med devetdesetimi in sto leti pa živi kar enjst krajanov, med njimi tudi edini moški predstavnik – Ferdinand Mehle. Župan g. Janez Kramberger je spregovoril tudi o dokončanju nujno potrebnega doma za ostarele, ki bo predstavljal onemoglim starejšim človeka vredno življenje. Med kosilom je bila priložnost za pogovore, nasvete, dobre želje in ponovna druženja, saj se nekateri med njimi žal srečajo le na tej prireditvi, med letom pa mnogokrat ni prave priložnosti, saj so prevečkrat odvisni od mlajših sorodnikov in znancev, ki so prezaposleni, tako v službi kot z družinskimi opravili. Zato bo dom za ostarele še kako dobrodošel ne samo za primerne bivalne pogoje, ampak tudi za pogovore in socialne dejavnosti. OZRK Lenart Kajenje v javnih prostorih prepovedano Ljubljana - Od začetka avgusta bo tudi v Sloveniji kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih popolnoma prepovedano. Poslanke in poslanci so namreč 22. junija s 45 glasovi za in 13 proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Protikadilska novela naj bi predvsem upoštevala nova spoznanja o škodljivosti pasivnega kajenja. Ključna sprememba uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi. Kadilnice bodo lahko obsegale največ 20 odstotkov skupne površine Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. Kadilnice pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že doslej v veljavi popolna prepoved kajenja - v zdravstvenih ter vzgojno-izobraževalnih ustanovah. 27. juni 2007 DOM STAREJŠIH Blagoslovili in položili spominsko ploščo za Dom starejših Lenart V sredo, 20. junija, je v Lenartu potekala blagoslovitev in položitev spominske plošče za Dom starejših Lenart, ki ga v Lenartu gradi Škoﬁjska karitas Maribor v sodelovanju s Krekovo družbo za storitve. Škofijska karitas Maribor od leta 1998 aktivno vstopa v javno mrežo socialnega varstva preko koncesij. V Škofijski karitas Maribor tudi pravijo, da je potrebno posebno skrb v bodoče nameniti predvsem starejšim, saj se populacija v Sloveniji izredno hitro stara in zagovarjajo, da je treba ponuditi starejšim ljudem oskrbo čim bližje njihovemu kraju in da ima starostnik na voljo široko paleto izbire (institucionalno varstvo, oskrbovana stanovanja, varovana stanovanja, pomoč na domu, dnevni center, itd...). Dom starejših se gradi v Lenartu na 9.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču in bo v obliki črke H v velikosti 54 krat 60 metrov. Tako da bo zemljišče omogočalo veliko prostora za park in sprehajalne poti. Objekt je delno podkleten in ima pritličje ter dve nadstropji, ki sta namenjeni institucionalnemu varstvu starejših v eno in dvoposteljnih sobah s sanitarijami. Mansarda je namenjena oskrbnim stanovanjem in imajo, poleg centralnega vhoda, tudi lasten vhod. V pritličju se bo izvajalo tudi dnevno varstvo za starejše. V domu bo 66 dvoposteljnih sob s sanitarijami, 57 enoposteljnih sob s sanitarijami, 20 enosobnih stanovanj in 20 dvosobnih stanovanj. Skupna kapaciteta doma bo potemtakem 229 stanovalcev oziroma 249 stanovalcev v kolikor bi dvosobna stanovanja koristila zakonca. Na slovesnosti so za kulturni program poskrbeli malčki iz lenarškega vrtca. Spominsko ploščo je blagoslovil častni občan občine Lenart mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Zbrane je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v Lenartu uresničujejo deset letna prizadevanja lenarške občine in še mnogih drugih ter dodal: »Mislim, da je prav, da se zahvalimo vsem tistim, ki so pripomogli k temu, da je do tega projekta prišlo. Tako tistim v občini Lenart, kot tistim na državnem nivoju, predvsem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prepričan sem, da bo ta ustanova tukaj v Lenartu obogatila življenja ne samo občine ampak tudi mesta kot takega. Karitas bo s svojo karitativno dejavnostjo dal tej ustanovi še dodatno vsebino. Vsebino človečnosti in vsebino razumevanja zaključka življenja, kot ga bodo ali mogoče bomo pričakali v tej ustanovi.« Zbrane je pozdravil tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Strovs, ki je zahvalil vsem, ki so zaslužni, da je do gradnje tega objekta v Lenartu prišlo. Ob koncu slovesnosti so župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs in predstavnik investitorja direktor Krekove družbe za storitve mag. Iztok Čegovnik simbolično spominsko ploščo položili. “Zagotavljamo, da bo dom v Lenartu nudil stanovalcem pristno domače okolje, v pravem pomenu besede, saj bomo vsakega stanovalca obravnavali oziroma do vsakega stanovalca pristopali “individualno” in zagotavljali, ne le socialno varnost in oskrbo ter zdravstveno nego, temveč tudi široko paleto izven “normativnih” storitev (kot je duhovna oskrba in spremljanje umirajočega ter njihovih svojce, družabništvo, itd…). Takšen pristop bo omogočal, da bo sleherni stanovalec aktivno soustvarjal podobo in počutje v domu, in kot takšen bo dom postajal “zrcalo domačega ognjišča” vsakega stanovalca. Starejši ljudje v jesen življenja so polni izkušenj, napotkov, spominov, ki jih izredno radi delijo z drugimi. Pogovor bo pomemben del življenja v domu. Pogovor ima neprecenljivo vrednost za vse, tako za tiste, ki bodo v domu zaposleni, kot za stanovalce, ki bodo v domu živeli, za danes, za jutri, za vsak trenutek, ki nam bo dan preživeti ga skupaj. Verjamem, da ga bomo preživljali kakovostno, ne tako, da bomo samo »poslušali«, temveč tako, da bomo tudi »slišali« drug drugega,” je ob koncu slovesnosti dejal o Domu Lenart Zlatko Gričnik iz Škofijske karitas Maribor. Gornja Radgona: Ob koncu leta bo dom za starejše zgrajen Po tem ko je bil lani prvo sredo v oktobru, položen temeljni kamen za gradnjo doma starejših v Gornji Radgoni na območju imenovano Trate, je bil v petek 15. junija opravljen gradbeni »lükif« (organizatorji so zapisali, da je šlo za likof, kar pa ni radgonska beseda). Ob tem so Miroslav Temnik, direktor Stavbar gradnje Maribor, Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona in magister Marjan Žula, direktor Doma starejših v izgradnji, poudarili, da je minula zima bila gradbeništvo zelo naklonjena. Prav zaradi tega so za dva meseca pred rokom zaključili z gradbenimi deli. Sledijo obrtniška in ostala dela na domu v katerem bo prostora za 150 ljudi. Neto gradbenih površin je 6.000 kvadratnih metrov. Investicijske vrednost celotnega objekta pa je nekaj nad 8 milijonov evrov. Tako kaže, da bo nujno potreben dom za starejše v Gornji Radgoni sprejel prve stanovalce ob koncu tekočega ali v začetku prihodnjega leta. Ta čas je pri Društvu upokojencev Gornja Radgona, kjer sprejemajo informativne prijave za domsko varstvo, prijavljeno že 81 starejših ljudi, ki se bi radi čim prej vselili v ta dom. Ob lükifu je bilo še poudarjeno, da je moč pričakovati, da bo ob domu v naslednjih letih še stekla gradnja varovanih stanovanj. Na razpolago naj bi bilo celo 20 parcel. Na predelu pred prihodom do novega objekta, pa bo urejen lep park. Ta čas so tu vrtičkarji s številnimi neurejenimi uticami. Krajevna skupnost Gornja Radgona vsem tem omogoča, da bodo svoje pridelke na vrtovih pobirali do 15. oktobra. Tako kaže, da bo v Gornji Radgoni v naslednjem obdobju na predelu ob novem domu in bližnjem športnem centru, zaživelo druženje in se izvajale številne mirne dejavnosti. Takega predela ta čas v Gornji Radgoni. Isti dan pa je bil v Radencih v neposredni bližini sedanjega dijaškega doma oz. tik ob tamkajšnji avtobusni postaji, položen temeljni kamen za novi dom starejših. Predračunska vrednost tega doma, ki naj bi imel kapaciteto kar 198 postelj je nekaj nad 7 milijonov evrov. Tako kaže, da bo v naslednjih letih domsko varstvo starejših na širšem območju Slovenskih goric in delno v Pomurju, domsko varstvo starejših zelo dobro reševano. Besedilo in foto : Franci Klemenčič Pomurska regija z najnižjim bruto domačim proizvodom Po predlogu bo območje Upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota, tvorilo Pomursko pokrajino, to je eno iz med štirinajstih predvidenih pokrajin v Sloveniji. Po številu prebivalcev je predvidena regija Pomurje, na šestem, po površini, pa na sedmem mestu. Po bruto domačem proizvodu iz leta 2004, ko je v Pomurja ta znašal 9.072 evrov na prebivalca, pa je ta na zadnjem mestu. V regiji Osrednja Slovenija je bil ta takrat 18.786 evrov, povprečni v Sloveniji, pa 13.146 evrov. Na naslednjih sejah vseh 27. tih pomurskih občin, bodo razpravljali o predlogu pokrajin. Franci Klemenčič 27. junij 2007 5 - DOMAČE NOVICE GOSPODARSTVO KRVODAJALSTVO DOMENA CERKVENJAČANOV Zadovoljstvo olepša in podaljša življenje Vse kar človek počne, pričakuje, kaj in kako bo izpadlo je lahko pozitivno ali negativno. Iz vsega tega se mnogo nauči, postane bolj izkušen in previden. Izbere si to kar mu ustreza, da je zadovoljen in srečen. K vsemu temu pa mora človek sam mnogo prispevati, se truditi biti prijazen, pošten, se prilagoditi. Tako nama je, z mojo življensko sopotnico, uspelo izbrati več kot zadovoljne dneve v termah Olimija - Podčetrtek. Zelo pozitivno sva bila presenečena, ko sva po več letih spet obiskala terme Olimija in hotel Breza. Mnogo se je spremenilo v dobro gostov, prijaznost v recepciji in drugje, super organizacija, odlična hrana v obliki samopostrežbe. Prijetne sobe, lepi bazeni z različno temperaturo zdravilne vode. Na dnevnem redu so različni izleti, kulturne prireditve. Enostavno vse, kar si človek želi, da je zadovoljen.Če ima srečo, da doživi visoka leta zdrav, so terme najbolj primeren cilj, da si spremeni vsakdanje življenje, da uživa vse to, kar mu sodobna zdravilišča nudijo. Ker morje ni več primerno za naša leta, si človek na drugačen način olepša vsakdan. Uživa lahko svoje počitnice v zdraviliščih. Pri nas turizem povsod še ni dovolj razvit, nudi se kvantiteta, na mesto kvaliteta, tudi prijaznost in natančnost ni taka kot bi morala biti. Vse to pišem zato, ker je konkurenca velika, še posebej v razvitih državah, na primer v sosedni Avstriji. Tam je gost kralj, nudi se kvaliteta in znanje kako zadovoljiti gosta.Samo za primer, zelo rad imam pravo, ne mešano bučno olje na solati, dobiš ga v Avstriji, tako pa dobiš tudi v Olimju.Drugod pa skoraj vse povsod mešano, brez pravega okusa in arome. Nekateri bi radi čez noč obogateli, posledica so površnost, nespoštovanje gostov in potrošnikov, uničevanje turizma. Vsako delo zahteva čas, zanimanje in trud, gost se mora dobro počutiti, biti mora zadovoljen, le tako se bo vračal. Ne glede na račun, želim kvaliteto in sem zelo natančen. Ker se v termah Olimija zelo trudijo, da je gost zadovoljen, da je turizem na nivoju, sem napisal pesem mojih občutkov. TERME OLIMIA Na Olimske toplice se rad napotim, vse za zdravje tukaj dobim. Me noge bolijo, hrbtenica nori, olimska voda vse ozdravi. Se prazen želodec oglasi, in v njem tekočine več ni, v toplicah vse v obilju dobim, da takoj zadovoljen zaspim. V recepciji so lepe žene, dekleta, v glavi se mi mota misel presneta. Prijaznost, lepota me pomladi, rad jih gledam, ker to me veseli. V Olimskih toplicah je zelo lepo, z lepo naravo, z zdravo vodo. Red in pozornost, me zadovolji, v lepih hotelih se dobro živi. Tukaj sem dobre ljudi spoznal, z njimi se sprijaznil, mnogo klepetal. Lepo in pošteno je s kom se družiti, se vsakdanjega dneva veseliti. Zato se bom večkrat vrnil nazaj, v lep, prijazen olimski raj, tam bom užival, se veselil, v sanjah se bom znova rodil. Umetnik Franc Pučko 6 - DOMAČE NOVICE LANI 257 ODVZEMOV KRVI Med krvodajalci je tudi veliko žensk. Razveseljivo pa je, da se v krvodajalske vrste pridružuje vse več mladih. V petek, 4. maja so se v Cerkvenjaku na tradicionalnem rednem letnem srečanju srečali tamkajšnji krvodajalci. Kot običajno so naprej pregledali opravljeno delo. Krvodajalce in krvodajalke so poleg predsednice KORK Cerkvenjak Marije Firbas in predsednika krvodajalcev Marjana Zorka pozdravili tudi predstavnica oddelka za tranfuzilogijo mariborske bolnišnice Janja Jemeršek, predstavnica Območne organizacije RK Lenart Klavdija Drašak, podžupanja občine Cerkvenjak Lidija Šipek in ravnatelj cerkvenjaške osnovne šole Mirko Žmavc. Kot je povedala predsednica KORK Cerkvenjak Marija Firbas se je lani na krvodajalske akcije odzvalo 257 krvodajalk in krvodajalcev. Še posebej razveseljivo je, da se za to humanitarno dejanje darovati kri, odločajo tudi mladi. Pri tem humanitarnem dejanju se jim pridružujejo tudi novi krvodajalci v zrelejših letih. Kot običajno na srečanju krvodajalcev vsako leto podelijo jubilejna priznanja in plakete. In tudi tokrat so sledili navadi.Tako so med drugimi, ki so priznanja prejeli za 5, 10 15,20,25 krat darovano življensko tekočino, za 30 krat darovano kri plaketo in spominsko darilo podelili: Jožetu Brunčič, Francu Peklar Ivanu Zelenik, Francu Benko in Anici Čižič; za 35 krat Otmarju Arih in Martinu Rojko; za 40 krat Viktorju Kozar; za 50 krat Milanu Hojnik, Dragu Šturm in Rozini Topolovec; za 55 krat Karlu Golob in Janezu Fekonja; za 60 kratno darovanje te najdragocenejše življenske tekočine pa Stanku Hozjan. Letos je na srečanju med tistimi, ki so prejeli priznanja in plakete za največ krat darovano dragoceno življensko tekočino plaketo prejel Stanko Hozjan na posnetku v družbi z predsednico RK Cerkvenjak Marijo Firbas in predsednikom krvodajalcev Marjanom Zorko. Sicer pa se bodo cerkvenjaški prizadevni krvodajaci s tem svojim humanitarnim dejanjem lahko letos iskazali trikrat. Ena krvodajalska letošnja akcija je že za njimi, ostajata pa še sreda 1. avgusta in petek, 30. november. Besedilo in foto: Franc Bratkovič KONEC KRIZE V LOVSKI ORGANIZACIJI? Občni zbor mariborske Lovske zveze v Voličini V lovskem domu v Voličini v Slovenskih goricah je bil minuli konec tedna redni občni zbor Lovske zveze (LZ) Maribor. Na njem so obravnavali poročila o delu območne zveze v minulem letu in spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih ter žgočih problemih, ki že lep čas tarejo lovsko organizacijo. Opozorili so, da so na območju mariborske zveze uspešno uresničevali sprejete in dogovorjene obveznosti in uveljavili zgledno sodelovanje z območno enoto zavoda za gozdove Slovenije.Predsednik mariborske LZ Brane Kurnik je ob tem nanizal tudi nekaj kritičnih ocen in ugotovitev na rovaš gospodarjenja z lovišči in divjadjo in pri tem opozoril na nekatera odstopanja od dogovorjene politike gospodarjenja z divjadjo. Vnovič je izpostavil nujnost uveljavljanja strokovnih rešitev in ukrepov v dobrobit ohranjanja naravnih pogojev in možnosti za ohranitev vseh vrsti prostoživečih divjih živali. Lovci namreč skrbijo za vse vrste, ne samo tiste, ki so po zakonu lovne. Dotaknil se je tudi nekaterih širših dogajanj in razmer v slovenskem lovstvu in poudaril, da je večletna kriza v lovski organizaciji najbrž končana in da so k urejanju razmer v Lovski zvezi Slovenije veliko pripomogli tudi sami. Zato bi bilo zdaj najmanj primerno, če bi se še naprej ukvarjali sami s seboj in ne bi sledili zahtevam časa. Udeležence občnega zbora je seznanil tudi s sklepnimi pripravami na 34. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in hornistov, ki bo 23. junija v mariborski dvorani Union. Prireditev bo hkrati velika javna manifestacija in promocija slovenske lovske kulture ob stoletnici organiziranega lovstva na Slovenskem. Vključena je tudi v program festivala Lent, zanjo pa je prijavljenih 480 pevcev in hornistov iz Slovenije, zamejstva Postovka iz revirjev LD Lenart. Foto :Zmago Kokol in tujine. To je največ doslej, zato se na srečanje še posebej skrbno pripravljajo. Pred skupno večerno predstavitvijo bodo še področne revije v Slovenski Bistrici, v Rušah in pri Lenartu. Pred občnim zborom LZ Maribor pa je bil v voličinskem lovskem domu prvi občni zbor Slovenskogoriškega območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL). Na njem so sprejeli poročilo o delu in dopolnili Pravila o delovanju združenja. Opozorili so na nekatere pereče probleme gospodarjenja z divjadjo in poudarili, da so vsi upravljalci lovišč dolžni spoštovati zakonske predpise in dosledno izvrševati načrte gospodarjenja z divjadjo. Marjan Toš 27. juni 2007 DRUŠTVA SV. TROJICA SKRITI TALENTI OŽIVIJO KULTURO Ko človek človeku zaupa DOMAČEGA KRAJA ter mu daje moč in veljavo Srečen in pohvale vreden je človek, ki zraven vsakdanjega turbolentnega časa in vsakdanje dolžnosti si vzame čas in se ukvarja z različnim kulturnim dejanjem. S tem obogati samega sebe, ožjo okolico in svoj narod. Posebno občudovati je v tem primeru skrbno gospodinjo gospo Jano Padovnik, ki še zraven gospodinjske dolžnosti, ki niso majhne in ne lahke, ukvarja s pisanjem pesmi. Izdala je namreč lepo oblikovano knjigo Moje pesmi,, v kateri se poglobi v svoje notranje čustvo, notranjo silo, da prodre navzven in s tem zadovolji in razveseli samega sebe in bralce. Zgledna družina Padovnik živi v svojem lepem domu v Zgornji Senarski občina Sveta Trojica. Jana je zelo skrbna gospodinja, zvesta žena, potrpežljiva mati in babica. Mož Frenki Padovnik je daleč naokrog poznan kot sposoben, razumevajoč, ki pomaga, če je le mogoče. Srečen sem, da se počutim kot njihov prijatelj, ker naš skupni slogan je spoštovanje. V tem prijateljskem krogu je tudi naš cenjen župnik pater Lavrencij Anžel-domačin. Kot amaterji pišemo pesmi s prostim notranjim nešabloniranim občutkom - izrazimo se po domače, enostavno, razumljivo za vsakega. Pokazati hočemo čustvo in življenje na podeželju, pomagati hočemo, da se goji domača narodna kultura, ki je tako potrebna. Več se dogaja glede kulture na podeželju, bolj je bogat in cenjen narod. Za vsako neobjavljeno domačo kulturo, je velika škoda za celotni narod, posebno v današnjem modernem času, ko je domače manj vredno in spoštovano kot pa tuje, sploh pri mladini. Naši Jani pa se prisrčno zahvalimo in ji želimo mnogo ustvarjanja na področju kulture v pesmih, da bi nas še dalje bogatila in razveseljevala. Človeška kultura je duševno bogastvo, sploh petje, glasba, pesem, ki se sliši iz notranje globine in zadovolji, razveseli človeka. Franc Pučko Gasilci iz Svete Ane štirinajsti PGD Spodnja Ščavnica, je zadnji vikend v maju organiziralo pokalno gasilsko tekmovanje za vse kategorije gasilcev. Tekmovanja se je udeležilo 30 desetin. Pri pionirjih je zmagala ekipa iz Zbigovcev, pri mladincih iz Lešan, pri mladinkah iz Gornje Radgone, pri članih iz Okoslavcev in članicah iz Kapele. Tekmovanja se je udeležila tudi desetina članov iz PGD Svete Ane. Ta ekipa je v konkurenci 21. desetin, pristala na 14. mestu. Istočasno je bilo organizirano še prvenstveno tekmovanje za člane in članice območja Gasilske zveze Gornja Radgona, to je občin Gornja Radgona in Apače. Tega se je udeležilo 22 ekip. Pri članih A so slavili gasilci iz Črešnjevcev pred gasilci iz Lešan in Lutvercev. Pri članih B so zmagali gasilci iz Podgorja pred gasilci iz Apač in Stavešincev. Pri članicah so zmagale gasilke iz Spodnje Ščavnice, pred ekipo iz Negove in Gornje Radgone. Vse te ekipe so pridobile pravico do regijskega gasilskega tekmovanja, ki bo 9. septembra. Lokacija še ni določena. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Mnogo prepozno pišem vse to, vendar je bil strah v meni blokada, da ne bi zmogla napisati vse te občutke v sebi in hvaležnost za vse, kar čuti danes moja duša in srce. Vem, da je to fraza, ki jo človek rad izreče. Dostikrat namreč ne slutimo, kaj nam je duša in kaj srce, saj nismo bili še v njej in ne v njem. A misel je tista, ki naj nas vodi zdaj in pelje naj tja,… saj človek ne zmore ničesar sam. Ljudje smo tisti, ki stopimo pravi trenutek drug drugemu naproti, da z lahkoto in brez napora zmoremo to, kar se imenuje sreča. Sama rada porečem, Bog hvala ti! Prave ljudi mi pošiljaš na pot, da zmorem to svoje življenje obvladati.Odgovornost do življenja moramo nositi sami in le krmar življenja naj bo dobra misel ter vrednost o sebi in drugih. Preden omenim družino, ki mi je tako ljubeče odprla sobane življenja, kjer sem našla čudežno moč in veljavo ter potrditev sebe kot osebe s posebnimi potrebami spoštljivega in vrednega življenja. Oprostite mi prosim vsi, ki ste mi v mojem invalidnem življenju doslej pomagali, pa vas nisem omenila. Veliko vas je, veliko pa je žal tudi takšnih, ki ste danes nesrečni prav zaradi te moje zmage nad sabo. Naj ponovno poudarim, da nam bo dobra misel krmar življenja, ne glede na to, kar slišimo in doživimo drug z drugim. Če smem dodati še preblisk, da denar je žal naš vladar, toda prosim, naj ne bo vladar naših misli, čeprav jih veliko ljudi sprejema krivično, takšnih, ki imajo konﬂikt sami s sabo. Koliko ta družina premore človečnosti in posluha do soljudi, spoštljivosti in predanosti, delavnosti ter odgovornosti do vsega in življenja samega, le krivice ne prenese! Hvala tudi vam, ki to berete. Morda bo tudi vaša dobra misel o sočloveku pomagala nekomu, ki je omagal. Sem stoodstotni invalid že štirideset let z Bekterjevo boleznijo in verjemite mi, da sem ogromno prestala tako dobrih kot slabih preizkušenj. A najtoplejši je občutek, ko začutim podporo in odobravanje soljudi. Oprostite mi sedaj tudi vi, ki ste na kakršenkoli način hendikepirani v svojem življenju. Ta trenutek sem obstala in ta trenutek ne zmorem napisati tega, kar čutim in opisati vse dobro, kar so storili zame. Vem pa zagotovo, da čutijo mojo hvaležnost, saj so čutili tudi to, kar sem potrebovala, ne da bi jih prosila. Hvala družina Markoli-Jazbec iz Lenarta za vso zaupanje in podporo, da sem vredna, da lahko polno živim človeka dostojno in srečno življenje. Danica Arnuš Mlade članice PGD Spodnja Ščavnica, letošnje prvakinje območja Gasilske zveze Gornja Radgona, s svojim mentorjem Janezom Fujsom ob zadnjih navodilih, pred tekmovanjem 27. junij 2007 7 - DOMAČE NOVICE GOSPODARSTVO TBP S. A. DE C. V. POČASI NARED 45. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni Danijel Muršec, lenarčan, ki je postal prvi direktor podjetja v Mehiki Lenarška izvozna družba Tovarna bovdenov in plastike (TBP), ki je velik in pomemben strateški partner svetovne avtomobilske industrije, počasi zaključuje projekt ustanavljanja novega podjetja v Mehiki. Po večletnem usklajevanju in dogovarjanju s strateškim poslovnim partnerjem Brose iz nemškega Coburga, so že lani podpisali pismo o nameri za organiziranje proizvodnje bovden potegov za avtomobilske okenske dvigalke v mehiškem mestu Queretaro v zvezni državi Queretaro. Mesto, v katerem razvija svoje podjetje lenarška TBP, je od mehiške prestolnice Mexico City oddaljeno dobri dve uri vožnje.Obseg proizvodnje je bil ob lanskem podpisu pisma o nameri ocenjen na 3,2 milijona dolarjev, v novi tovarni pa naj bi našlo zaposlitev 45 delavcev. Izdelan je bil program izobraževanja in priučevanja mehiških delavcev in imenovan projektni vodja Peter Potočnik. Pred dnevi je bil storjen še novi korak na poti uresničevanja dolgoročno zastavljenega projekta, saj je bil imenovan prvi direktor mehiške podružnice TBP. To funkcijo je prevzel Danijel Muršec, sicer lenarčan, ki pa že nekaj let živi in dela v Mehiki. Ob imenovanju za direktorja je bil na krajšem obisku v Lenartu in je med drugim nanizal nekaj razmišljanj o delu in življenju v Mehiki, v kateri živi že dve leti. Po poklicu je diplomirani ekonomist, zaključuje pa tudi magistrski študij na GEA v Ljubljani. Doslej je bil v Mehiki podjetnik in se ukvarja z izvozno-uvoznim družinskim podjetjem, ki ga vodita skupaj z soprogo Paulino, sicer profesorico angleškega jezika. Imata tudi majhnega, 8-mesečnega sina. »Gre za splet naključij, da sem se pridružil uspešnemu podjetju TBP iz Lenarta. Objavljen je bil razpis za delo v Mehiki in nanj sem se pač prijavil. Direktor Bogdan Šavli pozna mojega očeta v Lenartu in našo družino, tako da je najbrž tudi to odločilo o izbiri. Moram poudariti, da direktorja Šavlija zelo cenim in spoštujem, vselej si je vzel čas zame, se pogovarjal in skupaj sva tudi delala na projektu Mexico. To je velik zalogaj, ki terja veliko odgovornosti in angažiranja mnogih sodelavcev. Moram povedati, da sem od vodstva TBP dobival tudi uporabne podatke za moj študij in da sem lahko dodobra spoznal podjetje, njegov proizvodni program, prizadevanja za kakovost in tehnološki razvoj. Očitno sem naredil dober vtis in tako mi je ponudil vodenje podjetja v Mehiki. Kar nekaj časa smo se pogovarjali in dogovarjali, saj to niso ravno lahke in enostavne odločitve. Našli smo skupni jezik in pristal sem na imenovanje za direktorja. Zavedam se velike odgovornosti in pričakovanj matičnega podjetja v Sloveniji, zato bo moje angažiranje še toliko večje. Ko se bom vrnil v Mehiko, bomo takoj začeli z realizacijo nalog, ki so v bistvu že v teku. Prihodnje leto naj bi stekla proizvodnja in to niso male obveznosti. Gradili bomo postopoma, podjetje bomo dograjevali in tehnološko usposabljali. Projekt bo tudi za domačine v Mehiki nekaj novega, verjamem, da bodo skupaj z nami pripomogli k uspešnemu začetku«, je v lepi slovenščini pripovedoval mladi lenarčan Danijel Muršec, ki ni skrival zadovoljstva nad Mehiko in njenimi naravnimi lepotami. Povedal je tudi, da ga je v to daljno deželo pripeljala ljubezen, leta 1999 je namreč spoznal mlado Paulino, in nato se je počasi utrjevala medsebojna ljubezen ter privedla do skupnega življenja. Njuna skupna življenjska pot v Mehiki se je začela leta 2005, živita in delata v mestu Mazatlan v zvezni državi Sinaloa, to je na paciﬁški obali, v lepem turističnem kraju, polnem živahnega utripa. Danijel je seveda ohranil stike z Lenartom in domačimi, pa tudi s prijatelji in znanci. »Danes komunikacija ni ovira, slišimo se po telefonu, s starši se videvamo tudi preko TV spletne kamere, skratka, nenehno smo v stiku in povezani. Dobro leto me ni bilo v središču Slovenskih goric, upam, da bom zdaj vsaj enkrat letno lahko prišel. Najbrž tudi zaradi poslovnih obveznosti, ki sem jih prevzel za TBP«, je povedal Danijel Muršec po imenovanju za direktorja mehiškega podjetja TBP S.A. DE C.V. v Queretaro. Dokaz več, da na mladih svet stoji in da tudi pri Lenartu premorejo sposobne mlade kadre, ki se lahko soočajo z velikimi izzivi po svetu. TBP očitno stavi na mladost in znanje in morda je tudi v tem del njenega uspeha. Projekt bo tudi za domačine v Mehiki nekaj novega... Marjan Toš Od 25. do 31. avgusta bo potekal na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni največji kmetijski sejem v tem delu Evrope Mesto Gornja Radgona, ki šteje komaj kaj več kot 4.500 prebivalcev, in je sedež istoimene občine, bo v času od 25. do 31. avgusta, na 45. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, gostilo več kot 150.000 obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo to največjo sejemsko prireditev iz področja kmetijstva v tem delu Evrope. Kot je na nedavni tiskovni konferenci, kjer so predstavili rezultate ocenjevanja kakovosti: mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijača in mleka in mlečnih izdelkov, povedal direktor Pomurskega sejma, sicer Lenarčan, Janez Erjavec, so priprave na sejem v zaključni fazi. Pri tem je povedal, da je bilo zanimanje za razstavne prostore izredno veliko, saj so oddani vsi razstavni prostori. Sejem se bo letos predstavil na 60.000 kvadratnih metrih površin, vključujoč površine namenjene vzorčnim razstavam in poligona za demonstracije, prikaz, razstavljene živine. Poskrbljeno bo tudi za parkiranje, saj je odslej športni stadion v lasti občine Gornja Radgona. Predstavljanje rezultatov ocenjevanja živilskih izdelkov na tiskovni konferenci Pomurskega sejma v Gornji Radgoni Na tej tiskovni konferenci so novinarje seznanili z rezultati ocenjevanja proizvodov, ki smo jih omenili v uvodu. Na splošno o ocenjevanju prehrambnih izdelkov in pomenu ocenjevanja za proizvajalce in potrošnike, je spregovoril direktor sejma Janez Erjavec. Kot je dejal, je zanje vse več zanimanja, saj na njem sodelujejo proizvajalci iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Avstrije. O ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov kje spregovoril predsednik komisije prof. dr. Božidar Žlender. Kot je dejal, je kakovost ocenjenih izdelkov izredno visoka. O ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je spregovoril dr. Bogdan Perko, ki prav tako ugotavlja, da je kakovost izdelkov dobra in se iz leta v leto izboljšuje. Med ocenjenimi izdelki je bil tudi pridelovalec mlečnih izdelkov iz lenarške občine Naturbio d.o.o – Sirarstvo Kekec. Njihov izdelek je bil ob veliki konkurenci nagrajen z bronasto medaljo. Ob tiskovni konferenci pa je potekalo ocenjevanje brezalkoholnih pijač in sadnih sokov, katero komisijo je vodil prof. dr. Janez Hribar. Ker je šepotekalo, zato ni mogel govoriti o kakovosti in podeljenih medaljah. Dejal pa je, da je trend pri proizvodnji pijač, šel v smer z manj sladkimi pijačami. Prvič so na ocenjevanju ocenjevali tudi ustekleničeno vodo. Predolgo bi bilo, če bi naštevali števila udeležencev, števila vzorcev in podeljenih medalj. Naj povemo, da se bodo ocenjevanja, ki sodijo v okvir KŽS v Gornji Radgoni, nadaljevala. Po številu poslanih in ocenjenih vzorcev, je največje ocenjevanje vin ali slovenska vinska olimpiada, kot jo imenujejo, saj na tem ocenjevanju ocenjujejo vzorce iz vse Slovenije. Kot zadnje ocenjevanje je ocenjevanje kmetijske mehanizacije, ki poteka prve dni sejma. Razglasitev rezultatov ocenjevanj in podelitev medalj bo potekalo v času sejma. Naj na koncu bralcem Domačih novic, sporočimo, da si bo tudi letošnji 45. Mednarodni kmetijsko- živilski sejem v Gornji Radgoni vredno ogledati. Na njem bo, tako kot vsako leto prikazanega veliko za kmetijce, tem je sejem namenjen. Ob tem bo sejem zanimiv tudi drugim obiskovalcem, tistim, ki se ob obisku sejma zabavajo, sprostijo in celo družijo. Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER 8 - DOMAČE NOVICE 27. juni 2007 Ste že poskrbeli za svojo LENARČAN FRANC BELŠAK AKTIVNO KEGLJA ŽE 33 LET PRED 25 LETI USTANOVIL KEGLJAŠKO pokojnino? LIGO MARIBOR Medgeneracijska pogodba na kateri temelji zdajšnji pokojninski sistem v naši državi, bo potrebna temeljite prenove. Pokojninski sistem takšen, kot je sedaj ne bo omogočal preživetja prihodnjim generacijam. Na ta problem nas opozarja tudi že Evropska komisija, najbolj pa se tega problema zavedamo Slovenci sami. Vzrokov za nastale težave je veliko, od demografskih do ekonomskih. Vlada, katerakoli že, bo morala povleči nekaj potez, ki nam ne bodo po godu, a temu se pač ne bo možno izogniti. Vendar se pa vsi skupaj zavedamo, da bo za svojo varno prihodnost moral poskrbeti tudi vsak posameznik. Le z kombinacijo različnih oblik naložb in varčevanj, bomo lahko mirneje pričakali leta, ko bomo želi sadove svojega dela. Možnosti za pokojninsko varčevanje je več. Prvo sem že omenil in temelji na medgeneracijski pogodbi in plačevanju prispevkov v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina le-teh je odvisna od mesečnih dohodkov posameznika. Druga je varčevanje v t.i. drugem pokojninskem stebru, ki vam nudi možnost za znižanje dohodnine. Vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko uveljavljate kot posebno davčno olajšavo in ne sodijo med 2 odstotno splošno olajšavo. Tretja možnost, ki ji pravimo tudi tretji pokojninski steber, sicer ne nudi možnosti davčne olajšave, se pa posebej v zadnjem času ponuja kot oblika varčevanja z možnostjo doseganja višjih donosov na vplačane premije. Seveda se posamezniku ponuja še veliko drugih oblik naložb za prihodnost, kot so varčevanja v bančnih produktih, nakupi nepremičnin, umetniških del, žlahtnih kovin pa nenazadnje vlaganje v znanje. Vse te možnosti nam nudijo posamezne prednosti in seveda tudi temu primerne slabosti. Naložbene možnosti, ki so zelo varne, so večinoma slabo likvidne in zagotavljajo tudi manjše donose. Na drugi strani pa pričakovani visoki donosi pomenijo za vlagatelja tudi višjo stopnjo tveganja. Ob tem moramo pa upoštevati tudi obdavčitev donosov in druge stroške naložbe (upravljalske, vstopne in izstopne provizije, stroški odpiranja računov ipd.). Ne nazadnje ne smemo zapostaviti stopnje rasti cen in oportunitetnih stroškov. In kaj posamezniku priporočati v tej poplavi možnosti? Predvsem začeti razmišljati in varčevati čimprej. Tisti, ki pričnejo varčevati mlajši imajo dve veliki prednosti pred ostalimi. Varčujejo lahko manjše mesečne zneske in odločijo se lahko za nekoliko bolj tvegane oblike naložb, s tem pa dosežejo precej višje donose. Tudi če v določenem obdobju pride do korekcije navzdol, imajo še vedno zelo veliko časa, da se trend ponovno obrne navzgor. Tisti, ki pa se odločajo za varčevanje v kasnejšem življenjskem obdobju, pa se vsekakor priporoča konzervativnejši pristop k varčevanju, kjer so pričakovani donosi sicer nekoliko nižji, je pa tudi tveganje za korekcijo navzdol temu primerno manjše. Pomembno je razpršiti svoje naložbe v več različnih oblik varčevanj in tudi ta varčevanja razpršiti na več panog ali geografskih področij. Zelo priporočljiva je tudi kombinacija enkratnih vložkov z mesečnimi vplačili. Finančni produkti, ki nam nudijo večino teh možnosti so npr. naložbe v vzajemne sklade ali v naložbena življenjska zavarovanja. Teh je na tržišču zelo veliko in posamezniku se ob primernem svetovanju ponujajo zelo kvalitetne individualne rešitve. Že s tem, da se posameznik mesečno odpove manjšemu znesku, ki bi ga sicer namenil za potrošnjo in ga naloži v eno od njemu primernih oblik varčevanja, bo naredil velik korak k varnejši prihodnosti. Začnite aktivno razmišljati o svoji ﬁnančni prihodnosti in ne čakajte, da bodo drugi poskrbeli za vas. Peter Kramberger Lenarški podjetnik Franc Belšak-ključavničarska dela in trgovina, se s svojo dejavnostjo ukvarja od leta 1988 kot popoldanski obrtnik, od leta 1992 pa kot redni obrtnik. Poleg svojega dela je aktiven tudi v športno organizacijskem področju. V dolgi športni karieri je osvojil mnogo priznanj in pokalov, bil pa je deležen tudi mnogih pohval in niti ne razmišlja, da bi s kegljanjem prenehal. G. Franc Belšak, kdaj ste pričeli s kegljanjem in kje? Kegljati sem pričel leta 1974, ko sem se vključil v kegljaško ekipo VESNA Maribor, saj sem bil zaposlen v tovarni akumulatorjev VESNA. Zakaj ste izbrali prav kegljanje? Že v osnovni in srednji šoli sem se ukvarjal s športom. Igral nogomet pri mariborskem ŽELEZNIČARJU, igral tenis in kolesaril pri BRANIKU Maribor. Ko sem se zaposlil v tovarni VESNA, je takratni sindikat bil zelo močan in organiziran v športu. Na pobudo sodelavcev, sem se preizkusil v kegljanju in ugotovil, da mi ta šport odgovarja in tako ostal v kegljaškem klubu. Ste ustanovitelj kegljaške lige Maribor in zakaj? Kot sem že omenil, je bil sindikat v bivši SFRJ zelo dobro organiziran glede športa. Takratni sindikat je imel čisto drugačno vlogo kot jo ima danes. Danes se ukvarja s politiko, včasih pa s športom, ozimnico in izleti. Občinski sindikat Maribor za šport, ni imel organizacije kegljanja za celo leto in vzrok tega je bil, da sem s svojimi somišljeniki ustanovil kegljaško ligo MARIBOR. Kje ste vse tekmovali? Tekmoval sem na sindikalnih igrah, nato v okviru RUDNIKA MEŽICA, kamor je sodila tovarna akumulatorjev VESNA, kasneje na igrah akumulatorijade v bivši SFRJ in to po celi Jugoslaviji, v Avstriji. Sedaj pa kegljamo na športnih igrah obrtnikov v Škofji Loki in Celju. Kateri dosežek, priznanje vam je najbolj pri srcu? Težko je ocenit katero izmed teh mi je najbolj pri srcu. Saj jih je precej v moji 33 letni kegljaški karieri, bi pa jih izpostavil nekaj: Drugo mesto ekipno v Somborju, prvo mesto v Zagrebu, posamično zmago v Gradcu, ekipno zmago v Celju pod okriljem Obrtne zbornice Lenart. In za konec? Ugotavljam, da se ljudje čedalje več ukvarjajo s športom in rekreacijo. Sem pa razočaran, da ni kegljačev med obrtniki Lenart, zato sprejmemo vsakogar, ki bi hotel kegljat. Kegljaški pozdrav! Prvi paket dohodninskih odločb poslan Davčna uprava RS (Durs) je v sredo 20. 6. končala pošiljanje 959.208 odločb o odmeri dohodnine za leto 2006, kar predstavlja okoli 84 odstotkov vseh. Naslednji paket odločb bo Durs poslal v začetku julija, so sporočili iz Dursa. Gre za 176.214 odločb, glede katerih je generalni direktor Dursa Ivan Simič ta teden na novinarski konferenci povedal, da se vpisani podatki ne ujemajo s podatki, ki so jih prejeli od izplačevalcev prejemkov, zato jih morajo še preveriti. Doplačilo do 16. avgusta Zavezanci, ki so odločbo že prejeli in morajo dohodnino doplačati, morajo to storiti do 16. avgusta. Kot pojasnjujejo na Dursu, je ta rok določen v skladu z zakonskimi določili (da se pošiljka šteje za vročeno dvajseti dan od datuma odpreme, ki je zapisan na odločbi; ter da je rok za plačilo 30 dni od vročitve dohodninskih odločb, skupaj torej 50 dni). Zapis na odločbah (rok za plačilo v 30 dneh) je torej pravilen oz. skladen z zakonom. Pri določanju datuma so upoštevali, da bo oz. je izdajanje odločb potekalo nekaj dni. Letos je davčna uprava določila enoten datum tudi zato, ker si bo s tem olajšala knjigovodske postopke. V preteklih letih je namreč morala ročno voditi evidence o datumih prevzemov odločb, ki so bile poslane s priporočeno pošto. 27. junij 2007 9 - DOMAČE NOVICE ŠOLA Prvo državno temovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči Potem ko je ekipa iz OŠ Sv. Jurij v Slov. Goricah prepričljivo zmagala na regijskem tekmovanju se je 19. maja 2007 udeležila prvega državnega tekmovanja prve pomoči v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo deset najboljših regijskih ekip iz republike, je zajemalo področja osnovne varnosti v cestnem proemtu, teoretično poznavanje osnov prve pomoči, praktično znanje iz nudenja prve pomoči poškodovancem in splošna vprašanja o zgodovini in pomenu Rdečega Križa. Naša ekipa, ki so jo sestavljali Žiga Perko, Simon Škrlec, Tadej Verbošt, Lea Korošec, Jani Škrlec, Mitja Mlakar in Matevž Križan z mentorico Jasno Malnar, so se vestno in zavzeto pripravljali, kar se jim je obrestovalo, saj so zasedli odlično drugo mesto in si ob tem še zaslužili enotedenske počitnice v poletnih mesecih na zdravilišču Debeli rtič. Po razglasitvi rezultatov so bili mladi tekmovalci tako navdušeni, da so pred odhodom domov še zaplavali v tedaj ne preveč toplem morju, vendar je bilo ozračje vroče in napeto, tako zaradi lepega sončnega dneva kot psihoﬁzičnih naporov na tekmovanju. Mladim tekmovalcem in njihovi mentorici iskreno čestitamo in jim želimo še veliko šolskih in življenjskih uspehov. POUK MALO DRUGAČE V torek 22. maja smo se z učiteljico Nino Ličen Goričan pri predmetu naravoslovja odločili, da bomo imeli pouk ob Trojiškem jezeru. Seveda smo bili vsi veseli. Šli smo zato, da bi spoznali kaj več o sladkovodnih ribah. Pričakal nas je Mitja Kmetec iz ribiške trgovine Som, ki nam je najprej razložil, katera palica je najboljša za ribolov, kakšen trnek moramo imeti in katera hrana je najboljša za na trnek. Najboljša palica naj bi bila ‘’tekmovalka,’’ s katero smo tudi lovili in ujeli kar nekaj rib, kot so rdečeperka, zelenka, rdečeoka in ploščič. Nekateri smo imeli pri ribolovu več sreče kot drugi. Da smo ribe privabili, smo v vodo metali belgijsko vabo, na trnek pa nataknili ličinko od komarja in raznobarvne črve. Ko smo vsak nekajkrat poskusili uloviti ribo, smo spoznavali še obrežne rastline in jih določevali s slikovnim ključem. Ugotovili smo, da je ob jezeru tudi veliko žuželk, tako kot gosenic in kačjih pastirjev, ki so nas veselo obiskovali. Tako se je zaključila naša vesela in malo drugačna ura pouka naravoslovja. Martina Emeršič, 7.B, OŠ Sv.Trojica Po razglasitvi rezultatov... ...je sledilo kopanje v morju 10 - DOMAČE NOVICE OZRK Lenart 27. juni 2007 LJUDJE SREČKO LIPOVNIKSEDEMDESETLETNIK V družbi ribiških prijateljev, sodelavcev in funkcionarjev mariborske območne Zveze ribiških družin, je praznoval sedemdesetletnico življenja Srečko Lipovnik iz Maribora. Mož, ki se je z dušo in telesom zapisal sladkovodnemu ribištvu, vodam in naravi, v kateri vedno bolj išče mir in počitek po vsakdanjem napornem delu. Kljub upokojitvi ima namreč še vedno polne roke dela z obveznostmi na ribiški zvezi v Mariboru in občasno tudi v Ljubljani. Dolga leta je bil vodilni član in predsednik lenarške Ribiške družine (RD) Pesnica, ki jo je popeljal v sam slovenski vrh, še zlasti na področju tekmovalnega ribištva in dela z mladimi. Mladim je vselej namenjal veliko pozornost, jih vzgajal in jim pomagal pri premagovanju mnogih mladostnih težav. Zato ni naključje, da so ga sprejeli za svojega in skupaj z njim in njegovimi najtesnejšimi sodelavci dosegli zavidljive rezultate doma in na tujem. Oral je ledino v športno-tekmovalni komisiji na Ribiški zvezi Slovenije in večkrat pomagal pri vodenju slovenskih državnih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih v lovu rib s plovcem. Uspehov se je veselil skupaj s tekmovalci, ki so še danes njegovi veliko prijatelji in ribiški tovariši. Na praznovanju visokega življenjskega jubileja, ki je bilo v lenarškem ribiškem domu, so o jubilantu spregovorili nekateri njegovi najožji sodelavci in prijatelji. Bojan Javornik, podpredsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) in predsednik Zveze ribiških družin (ZRD) Maribor se mu je zahvalil za predano in požrtvovalno delo na organizacijskem področju. Kot dolgoletni predsednik lenarških ribičev in tudi kot še vedno aktivni sekretar ZRD Maribor, je Srečko Lipovnik veliko pripomogel k utrjevanju ribiške organizacije in njenega ugleda v družbi. Poskrbel je za urejene medsebojne odnose, pomagal pri premagovanju medgeneracijskih konﬂiktov in se izkazal kot odličen organizator ribiške dejavnosti na terenu. Tam se je vedno izogibal nepotrebnih konﬂiktov, pač pa tehtno in preudarno opozarjal na odprta vprašanja in žgoče probleme, s katerimi se je soočala ribiška organizacija. Varovanje okolja in še posebej voda ter ribjega življa v njih je bila rdeča nit njegovega plodnega delovanja, ki je pustilo trajne sledove. Tako v lenarški RD Pesnica, ki jo je vodil poldrugo desetletje, kot tudi v celotni mariborski območni ribiški zvezi, od Slovenskih goric do Koroške, so vidni sadovi marljivega dela. Zato so se mu ob jubileju zahvalili tudi predstavnik sosednje ptujske ribiške zveze Stanko Žitnik, zdajšnji predsednik RD Pesnica Alojz Fajdiga in mnogi drugi. Vsi z željo, da bi bogato znanje in dragocene življenjske izkušnje še naprej prenašal na mlajše rodove ribičev. Lenarčani pa so mu še posebej hvaležni za prispevek k razvoju organiziranega ribištva v osrednjih Slovenskih goricah, ki je prav pod njegovim vodstvom doseglo zavidljive uspehe. Danes šteje kolektiv RD Pesnica, katere častni član je Srečko Lipovnik skoraj 350 članov in članic. Vodil jo je do praznovanja 40-letnice in 45-letnice, ko so pri Lenartu tudi svečano odprli novi ribiški dom. V njem je tudi veliko Srečkovih žuljev in prostovoljnega dela. Bil je med pobudniki tekmovanj mladih ribičev za pokal Alpe-Jadran, ki potekajo pri Sveti Trojici že 15 let in so postala tradicionalna oblika druženja mladih ribičev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Na področju mednarodnega sodelovanja Ribiške zveze Slovenije je nasploh aktivno deloval in prispeval k mednarodnemu ugledu ribiške organizacije na Slovenskem. Zdaj pomagala lenarčanom pri pripravi spominske publikacije in praznovanja 50. obletnice ustanovitve RD Pesnica. V Slovenskih goricah je našel drugi dom, tod ima iskrene prijatelje, ki cenijo in spoštujejo njegovo delo. To se je pokazalo tudi na praznovanju 70-letnice njegovega življenja, ko so se vrstili topli stiski rok in ko so deževale želje po dobrem in trdnem zdravju. Tega tudi Srečko zdaj potrebuje največ. Pa dober prijem še naprej, spoštovani ribiški prijatelj Srečko. 80 LET IVANKE PIRŠ IZ OSEKA Življenje je bilo težko in dobro, hvala bogu, da sva znala delati. In še rek, ki ga Ivanka rada pove: tam kje je alkohol vladar je vuk mesar. V času mojega prihoda, v nedeljo ob deseti uri so bili ob tem času kot običajno za mizo v stanovanju sina Jožeka. Po zalogaju s hrano sva se z slavljenko spustila po stopnicah v njeno kuhinjo-Ivanka, ko jo poznamo je vedre in sproščene narave, zato je kmalu stekel pogovor. Ivanka Pirš, rojena Ferčal je rojena 5. maja 1927 v Vanetini pri Cerkvenjaku (Antonu) materi Mariji, očetu Antonu kot druga med petimi hčerami. Štiri od teh še živijo. Po osnovni šoli je dobri dve leti delala v bolnici, saj manjša kmetija ni bila dovolj donosna. Nadaljnje šolanje pa je bilo okrnjeno. V nekem obdobju dela v bolnici je Ivanka imela tako močno domotožje, da jo je ob nedeljah zamenjala njena teta. Hkrati pa se je Ivanka izognila kopanju strelskih jarkov. Poročila se je leta 1953 z Adolfom Pirš iz Zg. Verjan. Nastanila sta se, po moževi babici dedovanem, stanovanju v Oseku. Zaradi neznosnega življenja sta se za deset let preselila in postala dobra delavca na viničariji Vok Jožeta v Oseku. Vrnila sta se nazaj v upostošeni objekt. Njun tokratni gospodar Vok Jože je bil dober gospodar, razumeli so se dobro. Za začetek sta hišo zasilno, nato pa temeljito uredila. Obdarjena sta bila z hčerko Štefko in sinom Jožekom. Ob vrnitvi iz viničarije sta si zraven prignala dve kravi in sčasoma dokupila 1,5 ha zemlje na več lokacijah. Mož Adolf je bil zidar, sezonsko je delal v tujini. Leta 2001 je ugasnilo njegovo življenje. Zlato proko sta imela leta 2000 v cerkvi Sv. Trojice poročil ju je župnik p. Lavrencij Anžel. Rada se udeležuje izletov. Je v DU, društvu kmečkih deklet in žena. Hodi na kopanje v organizaciji Slavljenka s sinom in hčerko DU. Kot Ivanka pravi: gre ji lepo, živijo prijazno življenje s sinovo družino in snaho Ireno. Osrečujejo jo trije vnuki in ena vnukinja, ena pravnukinja in en pravnuk in rejnici Majda in Darinka (dvojčici) s katerimi imajo redne stike. Ivanka rada bere, ponosno pove, da sedaj gleda TV program na primernejšem televizorju, darovanem od sinove družine. Vsem je hvaležna za pozornost ob praznovanju 80 letnice. DU Sveta Trojica je opravila pri Ivanki obisk in sicer predsednica Marica Klobučar, tajnica Frančiška Štefanec in pov. Franc Merzel. Za konec je postavila vprašanje: zakaj danes ni več toliko otrok na kmetih, ker je traktor hlapca zamenjal. Ivanka Pirš je del vsebine lastnoročno napisala naknadno in je zanimivo za objavo. Besedilo: Slavko Štefanec Dr. Marjan Toš 27. junij 2007 11 - DOMAČE NOVICE LJUDJE Združena poroka in abraham Življenjska usoda Lojzke Kmetec in Branka Pelcla ju je pripeljala v skupno zakonsko življenje V naravi človeka je, da se veselimo dobrega. Tako tudi radi beremo zgodbe s srečnim koncem. Če je dodanega še kaj zanimivega, toliko bolj. Pričujočo zgodbo smo napisali, na osnovi povabila na nenavadno poroko, ki se je odvijala pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Prisluhnili smo, in tudi zapisali, življenjskima zgodbama Lojzke Kmetec in Branka Pelcla iz Svete Trojice. Sta žalostni, pretresljivi, zanimivi in na koncu srečni. Kot smo izvedeli sta se poznala s pomočjo ženitne posredovalnice Zdravilni dotik Černelavci pri Murski Soboti, pravzaprav njene direktorice Majde Šiftar in jo tudi povabila na svojo poroko in hkratno praznovanje Lojzkinega abrahama. In sedaj pojdimo k zanimivi zgodbi, kakršne še, v svoji 40 letni dopisniški dobi, nikoli nismo pisali! Zdaj 56-letni Branko je bil dolga leta srečno poročen. V zakonu se mu je rodil sin, a je po treh mesecih življenja umrl. Nato je na svet prijokala Karmen, danes stara 28 let. Brankov zakon je lanskega novembra prekinila smrt njegove žene. Vprašanje je ali bi se Branko sploh kdaj odločil iskati partnerko s pomočjo ženitne posredovalnice, če mu ne bi tega, naj ne bo sam, naj si vendarle najde drugo žensko, na smrtni postelji svetovala kar pokojna žena. Branko pravi: »Bila je nesebična, iskreno mi je svetovala naj si poiščem partnerko. Žena je tudi do konca še sodelovala pri gradnji najine hiše.« Branko se je res odločil, vendar ne za kakšno poročno agencijo iz Maribora, ampak za nekoliko bolj oddaljeno ženitno posredovalnico iz Černelavcev, v okolici Murske Sobote. Branko se natančno spominja: »Tako sem se odločil zato, ker sem želel žensko s podeželja, ki bi se preselila k meni, na Sveto Trojico. S posredovalko Majdo Šiftar sem prvič govoril v soboto, 6. 1. 2007, v četrtek, 12. 1. 2007 pa sem se že pogovarjal s sedanjo ženo, Lojzko. Po telefonu sva se pogovarjala pol ure, a mi ni bilo žal impulzov, saj sem takoj začutil, da je prava. Verjetno sem najkrajši čas član posredovalnice. Verjetno sem postavil rekord, smeje dodaja Branko.« Poročenca Lojzko in Brankota je združila vodja ženitvene svetovalnice Zdravilni dotik, Majda Šiftar iz Černelavec le da bo dober do mene. Zjutraj me je gospa Majda poklicala in še enkrat sem ji opisala svojo zgodbo.« Posredovalka Majda Šiftar se je po svoji intuiciji, presoji, odločila, da bo njeno številko zaupala Branku. Branko je po telefonskem pogovoru, v katerem sta oba ugotovila, da sta drug drugemu to kar iščeta, postal tako nestrpen, da se je z Lojzko hotel srečati čim prej. In prišlo je do prvega medsebojnega srečanja. O njem nam je dejala: »Če bi takrat na srečanje ne šla, bi sedaj ne bila poročena z Brankotom.« Zmenek je bil poln čustev, z njene strani sicer še nadzorovanih, Branko pa ni mogel brzdati čustev. Iskra ljubezni je zagorela in bodoča poročenca sta se ujela v vseh elementih ljubezni in načrtovanju skupnega življenja. Po prvem zmenku sta skupaj preživela cel teden. Počutila sta se tako, kot da bi bila skupaj že dvajset let. Začela sta razmišljala o praznovanju njenega abrahama. Branko je vztrajal, da ga morajo praznovati, Lojzka je bila zaradi vsega razočaranja, ki je bilo za njo, nekoliko skeptična. Potem sta se odločila, ne le za abrahama, ampak hkrati tudi za poroko. Da bo med svati tudi njuna ženitna posredovalka Majda Šiftar, ki ju je, poleg usode seveda, združila, pa je bilo povsem jasno. Zadnjo soboto v maju, po uradnem obredu pred matičarjem v Lenartu, so se svatje ustavili tudi na nevestini domačiji. Po sveti maši v cerkvi pri Sveti Trojici, je sledila zabava do jutra v kmečkem turizmu Breznik v Komarnici z dobro glasbo, hrano in jedačo, obilo humorja in zabavnimi igrami, ognjemetom in pogostitvijo v verjetno najlepši vinski kleti v Sloveniji. Nevesta in ženin zdaj živita v Brankovi hiši v Oseku. Nevesta dodaja: Zdaj, ko sem spet nazaj v svoji Sveti Trojici, kjer sem hodila v šolo, k verouku, obhajilu in birmi, sem zelo srečna. Tukaj sem odraščala in zdaj sem se sem poročila. To je bila moja največja želja. In še majhna zanimivost. Nevesta in ženin sta pila iz kozarcev na katerih je pisalo: Lojzka, Branko, 50 let, zlata poroka. Še zdaj ne vesta ali je šlo za pomoto ali sladko šalo. Tekst in foto: Ludvik Kramberger ZOFKI KUKOVEC ZA NJENO OSEMDESETLETNICO Poročenca Lojzka in Branko vsak s svojo hčerko Saško in Karmen Pri Lojzki ni šlo vse tako gladko. Po prekinitvi dolgoletne zveze s partnerjem, s katerim nista bila poročena, sta pa živela v skupnem gospodinjstvu v Bišu, je bila deset let sama. V tem času je vestno skrbela za sedaj 21-letno hčerko Saško. Lojzka priznava, da ji je bilo v tem času vse prej kot lahko, saj se je počutila izjemno osamljeno in obupano. Nekoliko si je opomogla, ko je hčerko lani septembra spravila do službe. Lojzka je bila zaposlena na občini Trnovska vas. Ko pa je tja prišel v službo njen bivši partner, je poskrbel, da je službo izgubila in tako je ostala brez dela. Med tem ji je umrla mama in to isti dan kot je Branku umrla žena. Tudi pokopani sta bili na isti dan. Branko in Lojzka menita, da to ni zgolj naključje. Po dodatnem razočaranju ob izgubi matere, osebe, ki ji je kljub bolezni pomagala in ves čas stala ob strani, se je obupanost in osamljenost samo še močno povečala. Neke noči je uvidela, da tako naprej ne gre več. Kar sredi noči je v mobilni telefon napisala sporočilo in ga poslala v ženitno posredovalnico. Odločila se je za isto kot Branko. »Opisala sem svoje razočaranje, povedala, da sem v depresiji in ženitno posredovalko prosila naj mi najde partnerja z dobro dušo in dobrim srcem, lahko tudi invalida. Imetje mi ni bilo pomembno, 12 - DOMAČE NOVICE Spoznali sva se davnega leta 1965, obe sva bili še sorazmerno mladi, zdravi in z optimizmom zrli v svet. Odkar jo poznam, je bila, oziroma je še sedaj potrpežljiva, skromna, prijazna, čeprav ji življenje ni nikdar prizanašalo. Je še vedno vedrega duha in z veliko potrpežljivostjo prenaša svojo težko bolezen. Že 18 let je priklenjena na bolniško posteljo. Vsakič, ko jo obiščem, me sprejme z rahlim dotikom boleče roke in z besedami: »Kaj hočem, že mora biti tako.« Res se vprašam, zakaj mora biti tako, da nam je namenjeno tako trpljenje. Kot sem že omenila, je Zofka skromna ženska, razdajala se je in skrbela za svoje domače - sina, hčerko. Z velikim spoštovanjem je omenjala svojo mamiko, v glavnem ji je bila skrb za svoje domače. Vem, da ji sedaj to vračajo, ko je pomoči potrebna sama. Ko pa si je prislužila svojo prigarano pokojnino pa jo je huda bolezen tako prizadela, da ne more po poteh, katere je tolikokrat prehodila po hudih zimah in vročih dneh. Za njen 80-ti rojstni dan, smo jo iz društva upokojencev Sv.Trojica obiskali s skromnim darilcem in ji zaželeli še vnaprej toliko poguma in volje ob njeni bolezni. Ko se poslovimo od svojega delovnega mesta in se upokojimo, si obljubimo, da se bomo srečevali in obujali spomine na skupna, lepa doživetja v službi. A, žal ni tako, ker upokojenci prevečkrat uporabljamo besedi »nimamo časa.« Upam, da bom katero od bivših sodelavk spomnila, da ji bo napisala kakšno spodbudno pisemce, ali kartico, s katero ji bo polepšan dan. Ona ne potrebuje drugega kot kakšno dobro misel ali sporočilce. Zofka, namesto obiska, sem napisala svojo misel in videnje. Vaša bivša, dolgoletna sodelavka. Bodite lepo pozdravljeni. Marica Klobučar iz Svete Trojice 27. juni 2007 MED DRAVO IN MURO MED GORNJO RADGONO IN SV. TROJICO SELCE S kolesarjenjem obujajo spomin na romanja ZLATOPOROČENCA FEKONJA IZ SELC V preteklem času so iz območja župnije Svetega Petra v Gornji Radgoni številni poromali večkrat na leto v približno 20 kilometrov oddaljeno Sveto Trojico v Slovenskih goricah. Romanja so bila v glavnem na kvatrno nedeljo ali ob Porciunkoli 2. avgusta ali kot prošnja za dež. Ta romanja so nato zaradi znanih dejstev zamrla. Pred tremi leti je Turistično društvo Majolka, ki deluje v kraju Orehovci v Občini Gornja Radgona, organiziralo v spomin obuditve romanj preteklih obdobij, prvo kolesarjenje k Sveti Trojici. Letošnjo prvo junijsko nedeljo, ko je bila ta spet kvaterna, se je odpeljalo k Sveti Trojici nekaj nad 30 kolesarjev. Po startu ob podjetju Epas v Črešnjevcih, od koder je fotka, se jim je pridružilo še nekaj ljubiteljev vožnje po slikovitem območju Slovenskih goric. Vsi skupaj so se v Sveti Trojici v Slovenskih goricah pridružili številnim pri kvaternemu žegnanju in praznovanju prvega občinskega praznika lani nastale občine Sveta Trojica. V cerkvi Sv. Ruperta v Voličini, je v soboto, 16. junija, potekal civilni in cerkveni zlatoporočni obred zlatoporočencev Elizabete in Alojza Fekonja iz Selc. Obred je pred številnimi zlatoporočnimi svati najprej opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed in jima izročil spominsko darilo in spominsko listino. O njunem življenju je spregovorila tajnica občine Lenart Metka Vurcer, ki je med drugim dejala: »Čas neizmerno hitro beži in pušča sledove v naših srcih. In če so ti sledovi prijetni in lepi, je še toliko topleje ozreti se nazaj in skupaj listati po knjigi spominov. 50 let skupnega življenja je dolgo obdobje, toda če se znajo ljudje prilagoditi drug drugemu, si prisluhniti in se razumeti, potem je to lahko prijetno, bogato obdobje. Prav takšno sta doživljala tudi Elizabeta in Alojz Fekonja, ki sta si prvič obljubila zakonsko zvestobo pred 50-timi. Draga zlatoporočenca! Vajino skupno življenje ni bila nobena velika filozofija, le preprosta medsebojna ljubezen in spoštovanje. Vse je teklo svojo pot, nad to potjo pa je bdelo globoko čustvo, velika povezanost vajinih src in želja, da bi drug drugemu dala le najbolje. Vsega tega sta bila deležna tudi vajina otroka hčerka Marija in sin Slavko ter tri vnukinje: Helena, Urška in Sara. Najbrž nista vajena velikih besed, zato bomo to voščilo ob vajinem lepem jubileju strnili v eno samo veliko željo: še na mnoga skupna leta, tihe ljubezni, dajanja in odpuščanja, predvsem pa zdravja in dobrega počutja med vsemi, ki vaju imajo radi.« To so lepe misli Metke, ki so njima in vsem, ki so se udeležili njunega jubileja, prišle do srca. Cerkveni obred z zahvalno daritvijo je opravil domači župnik Tonček Fras, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed in jima zaželel še veliko let skupnega zakonskega življenja, ki je vzgled mladim parom. Zapišimo še kaj iz njunega življenja. Elizabeta Fekonja, rojena Kocbek, se je rodila 25. oktobra 1929 v Črmljenšaku, v družini petih otrok. Imela je dva brata: Janeza in Jožeta, ki sta žal že pokojna in sestri: Frančiško in Marijo. Otroštvo so preživljali doma v Črmljenšaku 49, na srednje veliki kmetiji, kjer so morali pomagati pri vsakdanjih opravilih. Alojz Fekonja se je rodil 18. junija 1922 v Selcih. Otroštvo je preživljal doma v Selcih 30, z bratom in tremi sestrami: Francem, Marijo, Genovefo in Justino. Žal so že vsi pokojni. Osnovno šolo je obiskoval, tako kot žena Elizabeta, v Voličini in pomagal staršema pri raznih opravilih. Od junija 1943 do septembra 1945 je bil v nemški vojski. Po vrnitvi je obdeloval zemljo na manjši kmetiji. Ljubiteljsko pa se je, več kot 50 let ukvarjal s čebelarstvom. Elizabeta in Alojz sta se spoznala šest mesecev pred poroko in se 15. 6. 1957 civilno poročila in 16. 6. 1957 cerkveno v cerkvi Sv. Ruperta v Voličini. Po poroki sta živela na moževi domačiji in kmetiji v Selcih 30, kjer živita še sedaj. Rodila sta se jima dva otroka: hčerka Marija, 1958. leta in sin Slavko, leta 1960. Hiša in vsa poslopja so bila stara, lesena in krita s slamo, zato je bila njuna skupna želja, da zgradita novo hišo. S pomočjo sosedov in sorodnikov, jima je to tudi uspelo. Graditi sta začela leta 1967 in dokončala leta 1975. Hčerka Marija si je z možem Marjanom zgradila hišo na njegovi domačiji v Vurbergu, sin Slavko pa živi z družino doma v Selcih 30. To jima je v veliko zadoščenje, saj tako na jesen življenja nista sama in osamljena. Besedilo in foto: Franci Klemenčič CERKVENJAK Tončka Bratkovič ima rada rože Rožni vrt ob hiši je okras kraja in pritegne popotnikov pogled Ko smo se nedavno potepali na področju občine Cerkvenjak, nas je v Stanetincih ob hiši Franca Bratkoviča pritegnil rožni vrt. V njem je tisti čas zalivala rože gospodinja Tončka Bratkovič. Povprašali smo jo, če jo smemo »poslikati«, saj se nam je zdelo vredno objave v Domačih novicah. Rekla nam je: »Kaj bi slikali mene, saj imajo tudi drugi lepe rože?«. Vseeno je za čas odložila delo in nam o svojem konjičku, to so rože in vrt povedala. »Že kot otrok sem imela rada rože. Ko sem si tukaj v Stanetincih ustvarila družino, z možem Francem imava dva otroka sina Bojana in hčerko Jasmino, oba sta že zaposlena, sem lahko izpolnila otroško željo po gojenju rož. Rože gojim na vrtu, na oknih in tukaj pred hišo. V tem rožnem vrtu cvetijo rože skozi vse leto. Z njimi je veliko dela, a mi trud poplačajo s cvetenjem. Največ rož, ki jih zasadim v tem rožnem vrtu vzgojim sama, nekaj pa jih tudi kupim ali izmenjam z drugimi gojitelji rož. Vesela sem, da moj konjiček podpira tudi družina.« Ob tolikšnih nevihtah in nalivih, bi človek pričakoval, da je dovolj vlage v zemlji. Toda, kot sta nam povedala Tončka in Franc, na tem predelu ni kaj dosti deževalo, zato morajo rože zalivati. Naj povemo, da Bratkovičevi obdelujejo še manjši vinograd, ki je hobi gospodarja Franca. Nekoč so na 1,40 hektarjev veliki posesti redili tudi krave, sedaj redijo le svinje za svojo potrebo. Na dvorišču je v senci poležavalo pet muc in pes Medo, ki so hišni ljubljenčki. Mi smo se pošalili, da je njihov dom »rožno živalska idila«. To tudi je, saj sta njihov dom in okolica lepo urejena in vredna pogleda. Besedilo: Ludvik Kramberger Foto: FOTO TONE Lenart Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER Tončka Bratkovič zaliva rožni vrt ob svoji hiši v Stanetincih 27. junij 2007 Zlatoporočenca Elizabeta in Alojz Fekonja iz Selc 13 - DOMAČE NOVICE DEADWOOD STRIPBURGER NOVOSTI POP KULTURA ROCK THE WHO V MUNCHNU UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL http://www.strakl.si/thewho/ 13. junija zjutraj sem se s kolegoma iz Maribora odpravil proti Ljubljani, kjer je bila zbirna točka za odhod avtobusa proti Munchnu in ogled koncerta. Ob dogovorjeni uri smo izpred dvorane Tivoli krenili proti severu, avtobus ni bil zaseden do maksimuma, tako, da smo si nekateri lahko privoščili sedenje na dvojnem prostoru, kar se je pokazalo za izredno praktično, predvsem pa tudi udobneje ob povratku, ko je kar večina potnikov poskušala spati. Vendar je do tja bilo še daleč in dan dolg. Pot preko Karavank in Avstrije je minevala hitro in z le nekaj obveznimi postanki, brez kavice dopoldne in malice seveda res ne gre. Kljub temu smo prispeli v glavno mesto Bavarske že malo po 16:00 uri in avtobus nas je izkrcal v olimpijskem parku, takorekoč pred vrati Olympiahalle Munchen, prizoriščem koncerta. Medtem, ko se je Tadej Košmerl - vodja, organizator, vodič, promotor,... v glavnem oseba zadolžena za vse (www.koncerti.net) napotil do blagajne za dvig vstopnic, smo se ostali člani odprave razkropili po olimpiskem parku. Nekaj se nas je odločilo za “kosilo”, podprto z znanim Munchenskim pivom in obiskom manjših trgovinic s spominki. Na svoj račun je prišel tudi kolega Stojan, ki je kot navijač nogometašev Bayerna lahko potešil svojo navijaško žilico z nakupom šala, majice in podobnega navijaškega materiala, čeprav si nismo mogli ogledati še ene Munchenske znamenitosti Allianz arene. Okrog pol sedme ure smo že bili opremljeni s vstopnicami za parter dvorane in pred vhodom se je začela zbirati množica obiskovalcev. Pred vhodom je bilo tudi zbirno mesto nemškega dela članov internetnega foruma posvečenega skupini The Who na katerega sem bil povabljen, vendar se zaradi časovne stiske nisem oglasil. Christian, vodja tega druženja, mi je kasneje povedal, da škoda, ker jih je menda posnela tudi nemška televizija in z njimi opravila nekaj intervjujev. Ob pol osmih je bila večina obiskovalcev že v dvorani (res pa je, da so do pričetka nastopa The Who ljudje še kar prihajali), saj se je pričel nastop predskupine The Cult. Britanski rokerji The Cult, so nastali leta 1984 in s svojim videnjem heavy metala najprej navdušili domače občinstvo, konec osemdesetih pa še ameriško, saj so se s svojo glasbo zelo navezovali na ameriške The Doors (če ne drugače pa vsaj z zanimanjem za mitologijo severnoameriških indijancev), kakor tudi v ZDA izredno popularnimi Led Zeppelin in AC/DC. Njihov sloves je dokončno utrdil album Electric iz leta 1987 in skladbo Love Removal Machine. Kot predskupina so nam jo privoščili tudi v Munchu, poleg pa še She Sell Sanctuary, Sweet Soul Sister in Rain, nekaj minut pred deveto so oder zapustili, publika pa se je na njihov nastop odzvala dokaj mlačno, kar me je presenetilo, saj so nastopili dinamično in z očitno željo, da pripravijo publiko na eksplozijo glavnih zvezd večera - The Who. Tehniki na odru so v kratkem odmoru pripravili vse za nastop The Who, med njimi se je sprehodil tudi Bob Pridden, dolgoletni sodelavec skupine The Who in njihov glavni glasbeni tehnik ter producent zadnjih let. Svoje mesto so zavzeli tudi ljudje ob reflektorjih tik pod stropom dvorane, aktivirali so se tudi monitorji nad odrom in ob obeh straneh, na ta način je bilo poskrbljeno tudi za gledalce, ki so zapolnili dvorano na bolj odaljenih mestih. Res pa je, da dvorana ni bila zapolnjena do zadnjega kotička, nekaj sedežev je ostalo prostih (na koncertu nas je bilo okrog 6000), to pa seveda nas ni posebej zanimalo, saj se nas je nekaj prebilo 14 - DOMAČE NOVICE Pete Townshend do idealne pozicije za spremljanje koncerta. Le kakih 5-6 metrov od odra in nekoliko v desno, bliže mestu kjer ima svoj položaj Pete Townshend. Ob deveti uri (pri nemških organizatorjih je pač za pričakovati točnost) so se luči najprej ugasnile potem pa ob prvih taktih I Can’t Explain eksplodirale v podporo te uvodne skladbe večera, ki jo The Who že skoraj celo kariero uporabljajo kot uvod v njihov koncert. Tudi naslednji skladbi nista bili nič manj udarni, The Seeker in Substitute sta publiko dvignili že po nekaj minutah koncerta in jo le z nekaj bolj umirjenimi skladbami pustili do zraka. Prav naslednja Fragments je bila ena takih. Skladba je z zadnjega albuma skupine - Endless Wire, ki je izšel lani in je skoraj v celoti bolj umirjen in akustičen, kot so bili prejšnji albumi skupine. Sledila je Who Are You, tokrat je prišla do izraza tudi tehnika, saj je bil na 4 delnem platnu za skupino projiciran video, montaža posnetka potovanja vlaka v tempu ki je spremljal skladbo. Behind Blu Eyes je vedno dobro sprejeta skladba med publiko, in tudi tokrat ni bilo izjeme, staro in mlado (pa recimo, da je bilo tokrat med publiko bolj staro kot mlado občinstvo) je s petjem spremljalo celo skladbo. Podobno je bilo tudi pri naslednji Real Good Looking Boy, ki jo je pospremil z uvodnim govorom pevec skupine Roger Daltrey. Zgodbo o tem “res lepem fantu - v mislih je imel seveda Elvisa Presleya” smo sicer slišali že tudi lani na koncertu v Avstriji, vendar jo je tokrat na platnu spremljal tudi video film o Elvisu. Res pa je, da smo skladbo spremljali bolj pri refrenu kot v celoti, saj je ena novejših in je večina še ne zna v celoti. Sledili sta skladbi Baba O’Riley in Relay, potem pa edina skladba z albuma Quadrophenia Drowned in ki jo je na odru odigral Roger Daltrey na odru v Munchnu solo z akustično kitaro sam Pete Townshend. Ostali člani skupine so tako lahko zadihali in se pripravili za drugi del koncerta. Ta se je pričel s še eno skladb z zadnjega albuma A Man In The Purple Dress. Tempo je spet dvignila že naslednja You Better You Bet in pripeljala do enega vrhuncev koncerta. My Generation je izzvenela energično in udarno, kot jo vidimo v video posnetkih iz davnih šestdesetih let, z le eno razliko - tokrat so instrumenti ostali v enem kosu. Brez pravega zaključka se je skladba nadaljevala v Cry If You Want, ob tem pa lahko zapišem, da je to edina skladba ki bi jo na tem koncertu zamenjal. Won’t Get Fooled Again je prikazala skupino v vsej svoji veličini, dinamično, glasno in udarno, do izraza so prišli prav vsi člani ansambla, ki jih je občinstvu predstavil Townshend. Pino Palladino na bas kitari, Zak Starkey za bobni - občinstvo je njegovo omembo pospremino s huronskim odobravanjem, John Bundrick klaviature in piano, dolgoletni sodelavec skupine iz Teksasa, ki je bil ob začetku turneje odsoten zaradi smrti soproge in Simon Townshend, mlajši brat Peta na kitari in spremljevalni vokali. Obeh in še edinih ustanovnih članov ni bilo potrebno omenjati. Za zaključek koncerta so nam privoščili The Kids Are Alright, že ob zaključnih taktih pa je publika zahtevala več, s skandiranjem in ploskanjem je množica hotela še... Pogrešali smo skladbe z albuma Tommy, ki je skupino naredil slavno po celem svetu, celo tako znano, da so jo ponekod zamenjevali za Tommy ansambel in The Who naslov albuma, vendar tokrat v dvorani prav gotovo ni bilo nikogar takih. Ko sem se oziral po obrazih okrog mene, bi prisodil večini srednja leta, le nekaj mladine in nekaj pravih “starčkov”, tudi spola sta bila dokaj enakomerno zastopana, nekateri pa so na koncert pripeljali že tudi svoj podmladek, lepo. Po zgolj par minutah so se na oder vrnili The Who in sledila je eksplozija zvoka; Pinball Wizard, Amazing Journey, Sparks in See Me Feel Me so navdušili publiko. Daltrey je iz sebe spravil mogočen glas, prav presenečeni smo bili nad tem, saj je še na prejšnjem koncertu (v Veroni, Italija) imel probleme z glasom in je bil tam koncert tudi prekinjen - prvič zaradi neurja in drugič zaradi njegovega glasu. Tudi Townshend je imel tam nekaj tehničnih problemov - tukaj je bilo vse brez najmanjše pripombe in očitno je to razveselilo tudi oba glavna protagonista saj sta bila videti dobre volje in nasmejana. Za zaključek tega “bisa” sta nam privoščila še eno novih skladb Tea And Theatre, akustično in zahtevno za vokal, kot publika smo jo sprejeli z navdušenjem, čeprav smo vedeli, da se prav s to skladbo koncert nepreklicno zaključuje. Ura je bila 23:00 in luči v dvorani so se prižgale, publika pa je počasi in umirjeno začela zapuščati prizorišče. Naš bus je čakal na mestu, kjer smo ga tudi zapustili, eden po eden smo pričeli prihajati na parkirišče, s preznojenimi majicami in spominki v rokah. Kljub relativno visokim cenam - majica je recimo stala od 20 do 30 evrov, Tour Program 20 evrov, bobnarske palice Zaka Starkeya prav tako 20, posterji od 15 do 30, je skoraj vsak nekaj kupil za spomin. Tisti bolj iznajdljivi - ali hitrejši - so si “prisvojili” tudi plakate ki so bili s kartoni pritrjeni ob drevesa, cestne svetilke in podobno, vendar je bilo za to potrebno biti res hiter, saj že po 15 minutah po koncertu nikjer več ni bilo nobenega plakata - vsi so dobili nove lastnike, tudi na naš avtobus sta priromala dva komada. Nočna vožnja proti domu je potekala izredno hitro in samo z enim postankom, ki pa je bil že na naši strani karavanškega predora. V Ljubljano smo prispeli ob prvih sončnih žarkih in čakala nas je le še pot do doma. Pred križiščem pri Tivoliju pa sta nam prečkala pot še stara znanca z busa, vsak s svojim kartonom in posterjem The Who na njem, nasmejana in dobre volje, kljub utrujajoči poti in neprespani noči. Romeo Štrakl 27. juni 2007 KULTURA KONCERT ORGEL IN FLAVTE V CERKVI LEPA SLOVENSKA PESEM SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH OSTAJA PRISTNA TUDI ZA NAŠE BODOČE RODOVE Kulturno društvo Sv. Frančišek iz Sv. Trojice in Slovensko orgelsko društvo sta v soboto 9. 6. 2007 ob 19.30 uri organizirala “koncert orgel in ﬂavte” v cerkvi Sv. Trojica v Slov. goricah. Pred nekaj nad sto obiskovalci sta nastopili orglavka prof. Darja Slejko in ﬂavtistka prof. Valerija Kamplet. v svojem programu sta izvedli dela skladateljev kot so: Bach, Telemon, Gallton, Franck, Komplet, Alain, Duruﬂe. Koncert je del progrma 6. poletnega orgelskega ciklusa od junija do julija v cerkvah Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Žiri, Kranjska gora, Ljubljana. Na vsakem prireditvenem mestu z drugimi eminentnimi izvajalci programa. Spet pa je lahko kulturnemu društvu Sv. Frančišek v ponos, da so ponudili obiskovalcem vrhunski program, kar so obiskovalci z bučnimi aplavzi tudi nagrajevali. Formalni del na koncertu so izvedli predsednik kulturnega društva Sv. Frančišek in organist v trojiški cerkvi Andrej Dvoršak, domači župnik p. Matej Papež in mladi kaplan p.Tomaž Pintar. Kratka predstavitev obeh nastopajočih iz programskega lista: DARJA SLEJKO (1977), je svoje klavirsko izobraževanje pričela z 8 leti v GŠ Šentjur pri Celju. Od leta 19911995 je obiskovala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru (prof. Z. Cotič, zaključila pri prof. M. Mlakar). Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof. G. Mally), kjer je leta 1999 diplomirala iz pedagoške smeri klavirja. Orgle je pričela spoznavati leta 2003, ko se je vpisala na orgelsko šolo v Mariboru. Sprva se je izobraževala pri prof.S.Spahija in nadaljevala pri prof. T. Sevšku, kjer je leta 2006 tudi zaključila. Trenutno korepetira in poučuje klavir na SGBŠ v Mariboru. Dejavna je tudi v Župniji Marije Matere cerkve na Pobrežju, kjer vodi mešani pevski zbor in opravlja službo organistke.Svoje orgelsko znanje pa nadgrajuje pri prof.Tomažu Sevšku. VALERIJA KAMPLET je svojo glasbeno pot začela v nižji glasbeni šoli v Sevnica in po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljlani nadaljevala študij flavte na Akademiji za glasbo v Ljubljlani v razredu prof. Mateja Zupana. Zaposlena je na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, kjer poučuje ﬂavto, kljunasto ﬂavto in komorno igro. Njeni učenci dosegajo nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Slavko Štefanec KONCERT V LENARTU Ptujska ženska vokalna skupina Fortuna v Lenartu je nastopila v kulturnem domu Lenart v soboto 16. 6. 2007. Skupina deluje pri Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda. Zapele so slovenske ljudske in zimzelene melodije. SŽ 27. junij 2007 Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Območna izpostava Lenart katerega vodja je Breda Rakuša Slavinec, ki neutrudno skrbi za tovrstno kulturno poslanstvo, je v soboto 9. 6. 2007, pripravil v domu kulture v Lenartu Regijsko revijo malih pevskih skupin 2007 iz območnih izpostav: JSKD Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Na tem srečanju je sodelovalo 6 pevskih skupin in sicer: • Vokalna skupina »SONUS« KUD Oplotnica, umetniški vodja: Tine Lesjak. • Oktet Planika KUD Planik Slovenska Bistrica, umetniški vodja: Ignac Paučič. • Kvintet DUR Rogoznica pri Ptuju, umetniški vodja: Irma Škrinjar • KD Ormoški oktet, umetniški vodja: Jože Barinturica • Jurovski oktet, KD Ivan Cankar Jurovski Dol, umetniški vodja: Franci Divjak • Skupina gasilskih pevk PGD Gorišnica, umetniški vodja: Marija Menih. Revijo je strokovno spremljal Aldo Kumar. Vrstni red nastopajočih je povezovala in domiselno vsako skupino posebej predstavila Saša Lorenčič. Uvodni pozdravni nagovor je podal župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je v svojem zadnjem stavku zaključil:«Če bo še naprej tako, se nam ni treba bati, da bi lepa slovenska pesem izumrla.« Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič 14. junij 2007 - Dan odprtih vrat Knjižnice Lenart V četrtek, 14. junija, je v Knjižnici Lenart potekal Dan odprtih vrat, saj mineva natanko 45-let od ustanovitve Knjižnice Lenart v sklopu takratne Delavske univerze. Ob dnevu odprtih vrat so med 10. in 12. uro organizirane delavnice na prostem, kot je slikanje na asfalt, oblikovanje, izrezovanje, modeliranje. Na te delavnice so organizatorji vabili skupine iz vrtcev, šol in tudi posamezniki. Ob 14. do 17. ure so potekale popoldanske delavnice in obiski knjižnice. Ob 18. uri pa je bila na dvorišču knjižnice osrednja slovesnost ob 45-letnem jubileju. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Lenart, folklorna skupina OŠ Lenart in skupina Sonce. Zbrane je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. 15 - DOMAČE NOVICE ŠPORT NOGOMETNO SREČANJE ŠND OLD BOYS & YOUNG BOYS SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH je bilo organizator športne prireditve ob prvem občinskem prazniku Sv. Trojica v Slov. goricah. V soboto 26. maja 2007 so ob 17. uri na šolskem igrišču organizirali turnir v malem nogometu med zaselku - otvoritveno tekmo so odigrali župan Darko Fras in občinski svetniki proti obrtnikom. Rezultat je bil 5:3 za obrtnike. Dvanajst ekip je nastopilo na turnirju med zaselki. Igrali so do četrte ure naslednji dan. Zmagala je ekipa Slovenske ulice pred Osekom ml. in ekipo Porčiča. Pokali so bili podeljeni v soboto 2. 6. 2007 na veselem druženju Trojičanov v večernem času. Foto in besedilo: Slavko Štefanec NAMIZNI TENIS Medtem, ko se je slovenjegoriška liga v namiznem tenisu končala že pred časom, o tem smo več pisali v prejšnji številki Domačih novic, se je Mariborska B liga končala z 18. kolom 31. maja z zadnjimi dvoboji, ki so dali dokončni vrstni red osemnajstih ekip, ki so igrale v tej "sindikalni" ligi. Naša ekipa ŠD Lenart (Tomažič Stojan, Bratkovič Drago, Pukšič Franc, Štrakl Romeo), ki je letos nastopala kot novinka v ligi, je svojo kakovost potrdila z odličnim rezultatom, saj je na koncu osvojila drugo mesto, z enakim številom osvojenih točk kot zmagovalna ekipa Cafe Bianco iz Maribora. Oboji smo osvojili 93 točk, izgubili po enkrat, trikrat igrali neodločeno in zmagali v 30 dvobojih, vendar je imela ekipa Cafe Bianco boljšo set razliko (261:79) kot mi (254:86) in boljši medsebojni rezultat, v prvem delu lige so zmagali, v drugem smo igrali neodločeno. Ta naš edini poraz je torej prevagal v končnem rezultatu, kar pa vseeno pomeni - zaenkrat neuradno, da gremo oboji v višjo ligo. Mariborska A liga predstavlja najboljše Ekipi Cafe Bianco in ŠD Lenart kar se v rekreativnem smislu v Mariboru in okolici dogaja v namiznem tenisu. Tam bo seveda nemogoče ponoviti dober rezultat iz letošnjega leta, saj je treba vedeti, da igrajo v ekipah A lige sami bivši tekmovalci, trenerji in odlični rekreativci, vendar lahko s sodelovanjem v tem tekmovanju, kot igralci samo napredujemo, kar pa je tudi želja vseh sodelujočih. RŠ Športni ribolov invalidov Udeleženci tekme med obrtniki in občinskimi svetniki Nogometaši OŠ Lenart so državni prvaki 11. 6. 2007 je v športni dvorani Kašelj v Ljubljani potekal ﬁnalni nogometni turnir za osnovnošolce. Udeležile so se ga 4 najboljše ekipe v Sloveniji – domača OŠ Zadobrova iz Ljubljane, OŠ Ob Rinži iz Kočevja, OŠ Beltinci, štajerske barve pa je zastopala OŠ Lenart. Lenarški nogometaši so ugnali vse tri tekmece (Kočevje s 4:0, Zadobrovo s 3:2 in Beltince z 8:3) in zanesljivo osvojili naslov državnih prvakov. Drugo mesto v državi je pripadlo OŠ Beltinci, tretje OŠ Zadobrova in četrto OŠ Ob Rinži Kočevje. Naslov za najboljšega strelca in tudi za najboljšega igralca turnirja si je prislužil Alen Ploj, za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Žan Majer, oba iz Lenarta. Le štiri dni pred ﬁnalom so bili lenarčani v domači športni dvorani na polﬁnalnem turnirju boljši od ekip OŠ Lava Celje, OŠ Selnica ob Dravi in OŠ Luče. Ekipa OŠ Lenart je nastopala v postavi: Žan Majer, Leon Mlasko, Alen Ploj, Klemen Ploj, Dejan Hager, Žiga Harl, Miha Šilec, Mitja Divjak, vodja ekipe Bernard Petek. Ekipa OŠ Lenart – osnovnošolski državni prvaki v sezoni 2006/07. 16 - DOMAČE NOVICE SAMO MARIBORČANI PRED RADENČANI IN RADGONČANI Dolgoletno odlično sodelovanje med slovenskimi invalidi se je potrdilo tudi pred dnevi, ko je Društvo invalidov Maribor, na ribniku v Nebovi v bližini mariborskega Pobrežja, pripravilo tradicionalno ribiško srečanje. Društvo invalidov Maribor je na zanimivo srečanje in druženje privabilo devet ekip iz različnih slovenskih društev invalidov. Udeležila se ga je tudi ekipa iz Medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona, v sestavi: Marjeta Lorber, Milan Brenčič, Štefan Cimerman in Vinko Jaušovec. Ekipo je sestavila in vodila vodja ribiške sekcije pri MDI Gornja Radgona, Marjeta Lorber, in čeprav so v tej postavi nastopili prvič, so radgonski invalidi dosegli lepo uvrstitev, saj so se uvrstili na končno 3. mesto. Še boljši so bili člani ekipe ŠD invalidov in upokojencev Radenci, v postavi: Adlof Lamut, Dimitrije Kojič, Stane Mir in Adolf Vrbančič, ki je zasedla 2. mesto. Pred obema ekipama z radgonskega območja, so tako bili samo gostitelji iz DI Maribor, ki so osvojili prvo mesto. V primerjavi s tekmovanjem, kjer niso bili preveč „gostoljubni“ pa so se Mariborčani izven tekmovališč izkazali kot dobri organizatorji in gostitelji. Naslednje srečanje ribičev invalidov širšega severovzhodnega dela države, ter tudi gostov iz drugih delov države, bo organiziralo MDI Gornja Radgona. Na njihovem srečanju in ekipnem tekmovanju, ki bo 12. julija, v idiličnem okolju TRC Zgornje Konjišču, bo nastopilo več kot 10 ekip s po štiri tekmovalke oz. tekmovalca. O.B. DARKO MERČNIK - ĐURO TRETJI V DRŽAVI Znova iz izjemen uspeh na finalnem tekmovanju slovenskih invalidov v športnem ribolovu dosegel 43 – letni Darko Merčnik iz Gornje Radgone. Dolgoletni član Medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom »Đuro« se s športnim ribolovom ukvarja že od malih nog, že prej pa je dosegel številne lepe uvrstitve na raznih tekmovanjih. Večkrat je bil tudi državni prvak med invalidi, tokrat pa je, kot član tekmovalne ekipe MDI Gornja Radgona, na finalnem tekmovanju v okolici Radeč, bil tretji in tako osvojil bronasto medaljo, kar Darko Merčnik-Ðuro je tudi izvrsten dosežek. Letošnjega finala državnega prvenstva v ribolovu s plovcem, se je udeležilo skupaj 63 tekmovalcev, in sicer 30 ribičev – invalidov, ki so na področnih tekmovanjih Zveze društev invalidov Slovenije, po vsej državi bili najbolje uvrščeni. Poleg je bilo tudi 30 članov Zveze paraplegikov Slovenije ter trije člani iz nacionalnih invalidskih organizacij Slovenije. „Konkurenca je bila izjemno močna, vendar nas Darko tudi letos ni razočaral. Zato mu lahko samo čestitam in zaželim nove lepe uvrstitve v prihodnje“, je bil vesel Đurovega dosežka Branko Habjanič, predsednik MDI Gornja Radgona. Besedilo in foto: O.B. 27. juni 2007 ŠPORT Borut, Branko in Stanko s sedmimi trofejnimi krapi „KRAPOLJUBI“ OBLEGAJO NEGOVSKO JEZERO Ne le, da se v zadnjem času o Negovi veliko govori in piše zaradi obletnice smrti dobrotnika Ivana Krambergerja, temveč se med slovenskimi ribiči, predvsem „krapoljubi“ o Negovi veliko govori tudi zaradi lepih, trofejnih ulovov. Potem ko je kar nekaj časa Negovsko jezero bilo nekako zapuščeno in zanemarjeno, so ga radgonski ribiči nekoliko „usposobili“ in dodobra napolnili z ribami, ki so sedaj že v veliki meri zrasle do trofejnih mer, katere imajo strastni ribiči najraje. In že v minulih dveh letih, je bilo v Negovskem jezeru, ob katerem mimogrede stoji tudi hiša pokojnega Ivana Krambergerja, bilo ujetih kar nekaj krapov (in tudi drugih lepih primerkov) težjih od 15 in celo od 20 kilogramov ter daljših kot meter. Med uspešnimi „lovci na trofeje“, ne le na Negovskem jezeru, sta tudi ribiška prijatelja Borut Novak in Branko Frumen iz Gornje Radgone, ki sta doslej ujela več deset trofejnih rib. Oba sta se pred dnevi znova izkazala na Negovskem jezeru, ko sta skupaj s še enimi ribiškim prijateljem Stankom Tkavcem iz okolice Negove, v kratkem času ujeli kar sedem krapov velikanov. Z nekaterimi od njih so se slikali, in jih potem vse, kot pravi ribiči in ljubitelji narave, znova pustili nazaj v vodo. „To samo potrjuje, da je v zadnjem času v Negovskem jezeru, kjer so že od nekoč živeli pravi »kapitalci«, znova veliko trofejnih rib. Na jezeru je nekaj časa ribolov bil onemogočen, in potem ko smo radgonski ribiči pred nekaj leti spet usposobili za ribolov, je danes na nasipu in obalah Negovskega jezera vedno več ljubiteljev športnega ribolova. Moram priznati; Dejansko je v Negovskem jezeru veliko trofejnih krapov, in zato ne preseneča, da je okrog vedno več ribičev od blizu in daleč. V življenju sem ujel veliko rib, toda kaj takega kot v minulih dneh in tednih, ko sem z Borutom ali Ivanom imela veliko sreče, se prej nikoli ni zgodilo“, nam je povedal izkušeni ribič Branko Frumen, ki kot rečeno »negovske krape«, potem ko jih stehta in ovekoveči z digitalcem, spusti nazaj v vodo… Tega in pa sploh dejstva, da je v Negovskem jezeru toliko velikih rib, pa je še posebej vesel gospodar radgonske temeljne enote RD Radgona, Franci Belna. Toda on je, skupaj s kolegi iz enote tudi najbolj zaslužen, da je temu tako! Strelci LGB Lenart v gosteh pri LD Velka Lovsko strelstvo ima v Slovenskih goricah dolgoletno tradicijo. Lovske družine so v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja marljivo gradila strelišča za streljanje na glinaste golobe ob lovskih domovih, strelstvo je bilo zanimivo popularno in tudi za mnoge nelovce. Danes je nekoliko drugače, strelstvo je v stagnaciji, morda celo v upadanju, mnoge lovske družine so morale zaradi širitev stanovanjskih naselij svoja strelišča preseliti, denimo LD Benedikt ali celo opustiti, kot LD Lenart in nazadnje LD Voličina zaradi težav s prekomernim hrupom, ki moti nekatere prebivalce okolice strelišča v Voličini). Kljub temu pa lovci združeni v lovsko gojitveni bazen (LGB) Lenart nadaljujemo z organizacijo vsakoletnih tekmovanj v lovskem strelstvu. Letošnje je organizirala LD Sv. Jurij pod vodstvom starešine Ivana Špindlerja in prizadevnega tajnika Franca Krivca, prizorišče pa je bilo strelišče pri lovskem domu sosednje in nadvse gostoljubne LD Velka, katera strelišče brez težav s pridom uporablja tudi za organizaciji večjih strelskih tekmovanj. Lovska kombinacija v streljanju na stoječe tarče srnjaka, lisice in divjega prašiča v različnih položajih ter streljanje na leteče glinaste golobe je postreglo z zanimivim razpletom in rezultati, kljub temu pa na vrhu ni bilo velikih presenečenj. Favoriti so ohranili mirne živce in ostro oko, sodniški zbor pod vodstvom Karla Purgaja pa je poskrbel, da je tekmovanje potekalo po pravilih in da so zasluženo slavili najboljši. Še bolj kot rezultati pa je bilo pomembno druženje lovcev, tako mladih kot veteranov, ob pogostitvi po tekmovanju, ob razglasitvi rezultatov ter podelitvi pokalov najboljšim ekipam in posameznikom. Rezultati –lovska kombinacija: Ekipno tekmovanje: 1. mesto: LD Voličina 2. mesto: LD Dobrava 3. mesto: LD Benedikt 4. mesto: LD Sv. Ana 5. mesto: LD Lenart 6. mesto: LD Sv. Jurij 674,4 točk 627,3 točk 557,1 točk 508,1 točk 483,4 točk 473,8 točk Posamezno tekmovanje: 1. mesto: Vlado Šteinfelser (LD Dobrava) 201,2 točk 2. mesto: Franci Ornik (LD Voličina) 194,9 točk 3. mesto: Marjan Perko (LD Benedikt) 194,5 točk 4. mesto: Jože Ornik (LD Voličina) 185,5 točk 5. mesto: Milan Bauman (LD Sv. Jurij) 168,2 točk 6. mesto: Dominik Slekovec (LD Dobrava) 163,9 točk Franci Ornik (O.B.) Krap v vodo: Na radgonskem območju ribiči običajno ulovljene trofejne ribe, po fotograﬁranju, spustijo nazaj v vodo in zato ne preseneča, da je stalež velikih rib vedno večji. Najboljši posamezniki LGB Lenart za leto 2007: Marjan Perko (LD Benedikt), Vlado Šteinfelser (LD Dobrava), Franci Ornik (LD Voličina) Krap Borut: Čeprav je zelo mlad je Borut Novak, sicer iz znane ribiške družine Novakovih iz Petanjcev, že ujel celo več deset trofejnih rib. 27. junij 2007 Zmagovalna ekipa LD Voličina: Stanko Greifoner, Igor Vogrin, Jože Ornik, Dejan Zelenik, Franci Ornik 17 - DOMAČE NOVICE ŠPORT BALINANJE Po 1. delu balinanja v 2. ligi Vzhod je Voličina klub porazu v zadnjem kolu proti Cimosu z 10:12 osvojila odlično 4. mesto. Vodi Van-den Čirče Kranj pred Radovljico in Rogaško. Tako je plan ekipe Voličina presežen, saj sedaj obstajajo realne možnosti, da bo ekipa na koncu sezone obstala na sredini lestvice. Branko Tuš V Gotenici je potekalo tekmovanje (preizkus) službenih psov EKIPNO NAJBOLJŠI CELJANI, PRED SOBOČANI IN DOLENJCI Na ožjem in širšem območju policijskega vadbenega in oskrbnega centra v Gotenici ter na lokacijah v Kočevski Reki, v Novih Lazih in Mrzlem Studencu, na Mlaki pri Kočevju, na Borovcu pri Kočevski Reki, na Ravnah, Brigi in v Primožih, potekal peti letni preizkus vodnikov in službenih psov policije za splošno in specialistično uporabo. Preverjanje usposobljenosti vodnikov službenih psov in delovnih sposobnosti psov za opravljanje policijskih nalog iz vseh policijskih enot v Sloveniji organizira Oddelek za šolanje službenih psov Policijske akademije v sodelovanju z Upravo uniformirane policije Generalne policijske uprave. Vodniki s psi za splošno uporabo so se preizkusili v štirih disciplinah: sledenju, poslušnosti, terenskem preizkusu ter v izžrebani disciplini. Vodniki s psi za specialistično uporabo (za odkrivanje prepovedanih drog in eksploziva) pa se bodo preizkusili v pregledovanju terena, vozil, objektov in v poslušnosti. Na preizkusu bodo sodelovali tudi predstavniki Carinske uprave Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, udeležil pa se ga bo tudi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške. Preizkusa se je udeležilo 37 vodnikov s psi za splošno in specialistično uporabo iz vseh policijskih enot v Sloveniji. V samem tekmovanju, kjer so se psi in njihovi vodniki odlično odrezali, so ekipno slavili Celjani, pred Sobočani in Dolenjci, posamezno pa je podeljenih veliko odličij. Rezultati, ekipno – skupaj: 1. PU Celje, 2. PU Murska Sobota, 3. PU Novo mesto, 4. PU Ljubljana, 5. PU Maribor 2, 6. PU Koper, 7. PU Ljubljana 2, 8. PU Maribor, 9. PU Nova Gorica. (ob) TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO JE PRINESLO NOVE ZMAGOVALCE NA DOKAJ OBLAČEN DAN 5.JUNIJA SO SE V IDILIČNEM OKOLJU LOVSKEGA DOMA V VOLIČINI PONOVNO SREČALI UPOKOJENCI IN UPOKOJENKE DRUŠTEV UPOKOJENCEV, KI SE POVEZUJEJO V ZVEZO SLOVENSKIH GORIC IN PRIJATELJSKIH DRUŠTEV (POBREŽJE, DUPLEK IN PESNICA) NA TEKMOVANJU V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Prizadevni organizatorji strelske sekcije Društva upokojencev Voličina so držali obljubo in so tudi letos pripravili in brezhibno izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško. Izvedba takšnega tekmovanja je zahtevna naloga, še zlasti, če je vreme muhasto in je potrebno pripraviti mnogo stvari, da se tekmovalci in tekmovalke prijetno počutijo in je tekmovanje lahko uspešno. Tekmovalci so se po pravilih Strelske zveze Slovenije pomerili v streljanju z zračno puško v ekipni in posamični konkurenci. Tekmovanja se je udeležilo enajst moških in pet ženskih ekip. V vsaki ekipi so bili štirje tekmovalci plus vodja. Po opravljenih prijavah tekmovalcev se je ugotovilo, da so na tekmovanje prišli naši stari znanci, pa tudi število novih, mlajših obrazov, ki so povzročili, da so se lahko pričele zagrizene borbe za vsaki krog. Komisija, ki je vodila tekmovanje in ji je predsedoval gospod Jože ROJS je tekmovanje dobro organizirala. Tako nihče ni imel pripomb nad organizacijo. Med ekipami, ki so vključena v Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric so bili najboljši strelci Društva invalidov Lenart, ki so v postavi: Ivan LEŠNIK, Rado GRUJIĆ, Herman VOIT in Stanko MARAJH dosegli prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo ekipi Društva upokojencev Sveti Jurij v postavi: Vojko BRAČKO, Igor HORVAT, Viktor ŠKRLEC in Maks HORVAT. Tretje mesto je dosegla ekipa Društva upokojencev Sveta Trojica v postavi: Janez HERIČ, Vinko ŽELEZNIK, Peter LEOPOLD in Drago PLANCUTIČ. V posamični konkurenci je zmagal gospod Rajmund CVETKO iz Društva upokojencev Benedikt, pred Jožetom VREČA iz Društva upokojencev Lenart, tretji pa je bil Ivan LEŠNIK iz Društva invalidov Lenart. Najboljši rezultat so dosegli strelci Društva upokojencev Pobrežje in tako osvojili prehodni pokal. Kot smo že povedali je bilo izvedeno tudi tekmovanje ženskih ekip. Zmagala 18 - DOMAČE NOVICE je ekipa Društva upokojencev Voličina v postavi: Silva ŠUMAN, Milena ŠTUKLEK, Zinka ROŠKAR in Anica ŠEŠERKO. Drugo mesto je osvojila ekipa Društva upokojencev Sveti Jurij v postavi: Zinka ŽNIDARIČ, Anica ZARNEC, Gizela HORVAT in Milena LEŠ. Tretje mesto je dosegla ekipa Društva upokojencev Sveta Trojica v postavi: Frančiška ŠTEFANEC, Pepca ŽELEZNIK, Marjana ZEMLJIČ in Vera DIMC. Med posameznicami je prvo mesto z odličnim rezultatom dosegla gospa Milena ŠTUKLEK iz Društva upokojencev Voličina, drugo mesto Silva ŠUMAN iz Voličine, tretje mesto pa je osvojila gospa Ivana VREČA iz Društva upokojencev Lenart. Po končanem tekmovanju je bila slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, ki sta jih podelila gospod Viktor REP in gospod Jože ROJS. Gospod Viktor REP je v svojem nagovoru poudaril, da smo ljudje ustvarjeni za take in podobne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih. Leta so pomembna le toliko, da telesno dejavnost pač prilagodimo svojim zmožnostim. To smo dokazali tudi danes. Lepa udeležba in pa presenetljivo dobri rezultati potrjujejo dejstvo, da je ta generacija aktivna in je sposobna dosegati dobre rezultate, ne samo v športu ampak na vseh področjih življenja. Mi smo na to ponosni. In zato kaže z vajami in delom nadaljevati, saj oboje prinaša optimizem, srečo in zadovoljstvo med vse nas. Udeležence tekmovanja so nato pozdravili: Anton Kolman predsednik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric, Marica Klobučar, predsednica komisije za šport in rekreacijo pri zvezi in predsednik Društva upokojencev Pobrežje. Hvala Društvu upokojencev Voličina, njegovemu predsedniku Viktorju Repu, članom upravnega odbora, gospodu Jožetu Rojsu, ki je bil gonilna sila in organizator, da je tekmovanje potekalo dobro in vsem tistim pridnim občanom-upokojenkam in upokojencem, ki so z marljivim delom in skrbjo ter materialnimi dobrinami pripomogli, da se je tudi letos v Voličini srečalo veliko športnih prijateljev, ki se vračajo na svoje domove zadovoljni in prepričani, da če bo zdravje dopuščalo se naslednje leto spet dobimo. Ivan Černčec 27. juni 2007 Ali ste vedeli… KRČI V NOGAH BOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANO Nenadni mišični krč lahko povzroči dovolj hudo bolečino, da človek zastoka. Navadno prizadene mišico v mečih, včasih pa tudi v stopalu, roki ali dlani. Za večino ljudi je krč samo občasna nadloga, pri nekaterih pa se pojavlja pogosteje. Domača zdravila lahko pomagajo, preproste spremembe življenjskega sloga pa lahko preprečijo ponavljaje te težave. Bolečina zaradi krča je posledica čezmernega, dalj časa trajajočega in navadnega mišičnega krčenja. Možni vzroki vključujejo nastajanje mlečne kisline v preobremenjeni mišici, poškodbo živca zaradi ponavljajočega se giba, sedenje ali ležanje v nerodni legi in slab krvni obtok. Pri bolečih krčih v nogah lahko že pomaga obkladek iz kisa, pomešanega s toplo vodo in medom. Za približno 16 kosov potrebujete: Za testo: 300 g moke, l pecilni prašek, l vanilin sladkor, 150 g posnete skute, 100 ml mleka 100 ml olja, 75 g sladkorja, ščepec soli Za preliv: 300 g kisle smetane, 3 rumenjake, 1 vanilin sladkor, 75 g sladkorja, 1 žlica limoninega soka, 1 čajno žličko jedilnega škroba Poleg tega: 750 g borovnic PRIPRAVA Pečico ogrejte na 190 stopinj. Borovnice operite in dobro odcedite. V skledi dobro pregnetite moko, dodajte pecilni prašek, skuto, mleko, olje, sladkor, vanilin sladkor in ščepec soli, da dobite gladko testo. Pekač temeljito namažite z maslom ali obložite PRITLIKAVA POMARANČA KUMKVAK Kumkvak je počasi rastoče, zimzeleno drevo ali grm. Čeprav lahko zrase tudi do osem metrov visoko, največkrat ostane pri štirih metrih višine. Sodi v družino rutičevk tako kot citrusi. Njegova domovina je Kitajska. V Evropo so ga prinesli v sredini 19. stoletja. Najbolje uspeva v toplih podnebjih, vendar pa je precej bolj vzdržljiv kot drugi agrumi, saj prenese obdobja z nizkimi temperaturami. Kumkvak pozimi za razliko od drugih citrusov počiva. Listi so temno zeleni in bleščeči, cvetovi pa majhni, beli in zvezdasti. Zrnasti poganjki so naprej svetlo zeleni, nato pa postanejo temnejši. Plodovi so lahko ovalni ali okrogli,odvisno od sorte in spominjajo na male pomaranče. Pri nas kumkvak vzgojimo v posodi, najbolje v glineni ali leseni, saj sta dobro propustni za zrak. Postavimo ga na sončno, zračno, vendar zavetrno mesto na prostem. s peki papirjem. Vanj položite testo in ga z rahlo pomokanim valjarjem razvaljajte – ne preveč debelo. Testo razporedite po vsem pekaču in ga na robovih dvignite, tako da dobite testen rob. Borovnice enakomerno razporedite po testu. Z metlico zmešajte kislo smetano, rumenjake, sladkor, vanilin sladkor, jedilni škrob in limonin sok ter prelijte po borovnicah. Borovničev kolač pecite v pekaču 35 cm x 24 cm približno pol ure. Preden ga narežite na kose, ga popolnoma ohladite. V nasprotnem primeru bo preveč drobljiv. Najbolje bo uspeval v rahli in dobro odcedni zemlji, bogati s huminskimi snovmi, zato pri sajenju izberemo kakovostno zemljo plantella balkonia. V času rasti ga enkrat na teden dognojujemo s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki ima dodane tudi vitamine. Kumkvak je prilagojen območju z malo padavin, zato ga malo zalivamo. Pozno jeseni ga prestavimo na hladno prezimovalno mesto, kjer počiva. Takrat zalivanje zmanjšamo na minimum. Spomladi mu moremo poškodovane poganjke odstraniti in ga ponovno postavimo na prosto. Kumkvaki so užitni celi, neolupljeni. Lahko pa jih tudi olupimo, tako, da jih za nekaj sekund potopimo v vrelo vodo, saj se tako lažje lupijo. Najboljši so sveži, ali narezani kot dodatek solatam in drugim jedem. Tudi v marmeladi, džemu, soku in premazih za pecivo so zelo okusni. Odlično se prilegajo vsem mesnim jedem, zlasti pa pečeni raci in ribam. Pod zlato rumeno do rdeče oranžno lupino, ki je sladka, se skriva kislo nekoliko trpko meso. Lupina je bolj sladka kot njena meso. Največkrat jih kupimo pozimi, v hladilniku pa jih lahko hranimo tudi do dva tedna. Plodovi kumkvaka vsebujejo veliko vitamina A in C, kalcija, kalija, fosforja in riboflavina. Da bi preprečili nastanek krčev: Jejte svežo zelenjavo (zlasti vodno krešo in peteršilj), sveže sadje, polnozrnata živila in mlečne izdelke z manj maščobe, da boste zagotovili svojih mišicah kalcij, železo, kalij, cink in magnezij, ki jih potrebujejo za svoje delovanje. Poskrbite tudi, da boste popili dovolj tekočine. Poskrbite za to, da ne boste uživali niti preveč niti premalo soli, kajti obe skrajnosti lahko povzročata krče. Vsak dan zmerno telovadite, a če to vključuje ponavljajoče se gibe, kot na primer pri teku ali plavanju, vsake pol ure pet minut raztezajte in sproščajte mišice. Pred spanjem popijte skodelico čaja, pripravljenega iz brogovite, kamilice in sporiša. K zdravniku pa pojdite če: • trpite zaradi pogostih krčev v nogah; • imate krče v nogah, kadar hodite; • trajajo krči v nogah več kot eno uro; • so krči v nogah povezani s težavami krvnega obtoka. Cesta na Mount Everest Kitajci bodo zopet poskušali premakniti meje mogočega. Tokrat bodo gradili cesto na najvišjo goro sveta. Po letu 2008 se bodo lahko turisti z avtom peljali na Mount Everest. (Foto: Reuters) Cesta bo zgrajena v okviru Olimpijskih iger. Organizatorji načrtujejo najdaljše potovanje olimpijskega ognja v zgodovini iger. Olimpijska plamenica bo potovala 136.000 km, kar bo trajalo 130 dni, potekalo pa prek petih celin vse do vrha Mount Everesta. Z gradnjo bo Kitajska pričela prihodnji teden. Po olimpiadi pa bo služila turistom in planincem in naj bi po ocenah stala19,7 milijona dolarja. Dolga bo okoli 108 kilometrov, potekala pa bo do baznega tabora na višini od 5200 metrov. 27. junij 2007 Večna sreča! V Ni ga človeka na tem svetu, ki bi to lahko preživel. To bi bil pekel na zemlji. George Bernard Shaw 19 - DOMAČE NOVICE tel: 02/7200475, 7200480, fax: 7200476 GSM: 051/419 771 Izposojamo premièni gradbeni oder - višine 9,30 m FraMa Trgovina SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z VIJAKI, LEŽAJI, TESNILI, VERIGAMI, JERMENI IN OKOVJEM LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 18, TELEFON: 720-61-05, 720-04-75 Delovni èas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure EKSKLUZIVNO V SLOVENIJI! PARKOVNI TRAKTOR MTD RS 180/107 4 taktni motor, 18 KS - širina reza 107 cm, 5 prestav naprej, ena nazaj, stranski izmet, mehanizem z 2 nožema, pogon brezstopenjski 1.585,00 -10% GOT. POPUST 1.426,50 € 341.846,- SIT + DARILO vrtno orodje PARKOVNI TRAKTOR - YARD-MAN HS5200 4 taktni motor, 20 KS, motor Kohler OHV, širina reza 92 cm, stranski izmet, mehanizem z 2 nožema, pogon hidrostatièni, za košnjo visoke trave, zadnja kolesa s traktorskim profilom gum 3.128,00 -10% GOT. POPUST V petek se je v Sloveniji namreč končalo šolsko leto, na Hrvaškem pa je bil državni praznik. Tudi letos je v turistični sezoni pričakovati večje zgostitve prometa na cestah med mejnimi prehodi z Avstrijo in Italijo ter mejnimi prehodi s Hrvaško, so sporočili z informacijskega centra za državne ceste. Najbolj obremenjene ceste Na Štajerskem bodo najbolj obremenjene ceste med mejnim prehodom Šentilj in Mariborom ter Mariborom, Ptujem in mejnim prehodom Gruškovje. Na Gorenjskem povečan promet pričakujejo med mejnim prehodom Karavanke in Ljubljano, na Primorskem na koncu hitre ceste v Kopru, na cestah med mejnimi prehodi Škoﬁje in Fernetiči na meji z Italijo, ter Sečovlje, Dragonja, Sočerga, Starod in Jelšane na meji s Hrvaško. Večje zgostitve prometa na Dolenjskem je pričakovati na hitri cesti mimo Trebnjega in na mejnem prehodu Obrežje. 674.634,- SIT NOVO! + DARILO vrtno orodje + DARILO vrtno orodje PARKOVNI RAIDER - CUB CADET RZT50 4 taktni motor, 22 KS, motor Kawasaki, širina reza 127 cm, stranski izmet, mehanizem z 2 nožema, pogon hidrostatièni, obraèalni krog 0, guma prednja 11"x5", guma zadnja 18" x 9,5" 3.384,00 -10% GOT. POPUST 3.045,60 € 729.847,- SIT + DARILO vrtno orodje NOVO! Na slovenskih cestah se ta konec tedna začne obdobje povečanega prometa zaradi začetka turistične sezone, veljati pa začnejo tudi dodatne prepovedi za tovorni promet. Moè motorja lahko varira glede na namen uporabe in tip motorja. Z začetkom turistične sezone povečan cestni promet 2.815,20 € Povečan promet predvsem ob koncih tedna Vse poletje bo po pričakovanjih promet povečan predvsem ob koncih tedna. Po izkušnjah iz preteklih let bodo najbolj kritična sobotna jutra in dopoldnevi od 15. julija do 10. septembra, v informacijskem centru pa še posebej opozarjajo na 27. in 28. julij ter 3., 4. in 5. avgust. Voznikom priporočajo, naj potovanje načrtujejo v času, ko so prometne zgostitve manjše in se tako izognejo prometnim konicam. Če to ni mogoče, naj se na pot odpravijo dovolj zgodaj, s sabo pa naj imajo zadostne količine tekočine in potrpežljivosti, piše v sporočilu za javnost. Aktualne informacije o razmerah na cestah so 24 ur na dan dostopne na spletnem naslovu www.promet.si, telefonski številki 01/518 8 518 in brezplačni glasovni postaji 080 22 44, so še sporočili z informacijskega centra za državne ceste. 20 - DOMAČE NOVICE PRI VSEH MODELIH NAREDIMO ZAGON IN NUDIMO OSNOVNO ŠOLANJE O DELOVANJU Pri vseh parkovnih traktorjih možno dokupiti snežno desko, verige in prikolico SLIKE SO SIMBOLIÈNE MOŽNOST PLAÈILA S KARTICAMI: AMEX, VISA, MAESTRO, MASTERCARD, ACTIVA 27. juni 2007 MARKETING LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675 Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644 POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/489 977 OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami, stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/7031401, gsm: 031/438-385 NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506, 4x4, letnik 88, tel: 031/201825 Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta 1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu) naročite po tel.: 6401241, pošljem skupaj s pismom Clintona za 2500 SIT KORUZO in JEČMEN prodam, telefon: 02/7208156 Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE korpe, tel 7207014, 051/211-675 NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel. 7032197 TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm, 1 leto star, dobro ohranjen, za 15.000 SIT, tel.: 041/609971, 02/7034247 REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim 041/606138 BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETONSKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO DOMAČE VINO, tel.: 041/722147 CISTERNO za gnojnico, tel: 031/201825 RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno prodam, 02/4260803 JEKLENKO za kisik, cena po dogovoru, tel.: 041/674 234 OTROŠKI VOZIČEK Kobo z lupinico sivo rumene barve, rabljen 5 mesecev, cena po dogovoru, tel: 041/446-764 CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/599059 BALIRKO za okrogle bale, Rollbaler M1300 z variabilno komoro in mešalec za gnojevko na 27. junij 2007 traktorski pogon. Tel.: 041/566536 KRMNO PESO, korenje in belo repo ugodno prodam. Tudi okusno slivovko, bučno olje, jabolčni kis in rdeče vino. Tel: 720-70-14 ali GSM: 051/211-675 ELEKTRONSKI ODGANJALEC mačk ali kun, tel.: 041/738063 USMERJEN ali PARABOLNI mikrofon za poslušanje na daljavo, primeren tudi za lovce, tel.: 041/738-063 KAMERE ŽIČNE ali BREZŽIČNE z možnostjo sprejema na običajni TV, tudi z možnostjo snemanja, tel.: 041/738063 REGAL sobno gredenco, rjave barve, dolžine 3 m, višina 1,9 m, ugodna cena, dobro ohranjeno, 031/508856 PRODAM TROSILEC hlev. gnoja, tel.: 041/282110 PRODAM ODJEMALEC za silažo, tel.: 040/676557 PRODAM TROBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, Vogel not, tel: 031/416412 PRODAM PAJEK 4,5 m hidravlično zapiranje, tel.: 031/201825 P R O D A M R O TA C I J S K O K O S O , t e l . : 031/416412 GOSKE stare leto dni, posamezno ali v parih ugodno prodam, SVINJE 25-100 kg, VINO v litrih ali rinfuzi, tel.: 041/985719 RDEČE VINO prodam, tel.: 7207475 AVTO PRIKOLICO prodam, tel: 041/720718 ali 02/5601296 (Stanko) RABLJENA ENOKRILNA VRATA, lužena, hrast, GSM: 041/674234 KOSILNICO BATUJE, greben 81 cm, tel.: 02/7034249 OKENSKE POLICE, notranje in zunanje iz različnih vrst materialov - možnost izmer in dostave, tel:. 041/953909 ŽENSKO KOLO, rdeče city bike, odlično ohranjeno 26", ugodno prodam, tel: 041823236 PRODAM KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, telefon: 041/351-394 PRODAM KORUZO in JEČMEN, tel.: 720 81 93 UGODNO PRODAM 1000 l PVC cisterne, primerne za shranjevanje deževnice, dizel goriv, raznih žitaric in podobno, tel.: 041/371836 KUHINJSKO POHIŠTVO 3 m dolžine + pomivalno korito rostfrei 80 cm dolžine + 2 fotelja, štedilnik 2 el+2 plin, hladilnik, tel: 031/508856 PRODAM pajank VO4 SIP in SIP rotacijsko koso, prikolico za prevoz bal (do 9 bal), čista bukova drva, tel.: 703 20 47 ali 031/718 820 GOLF 4 1.4 16V, avt. klima, vsa el., bele barve, opravljen veliki servis, samo 90.000 km, kupljeno v SLO, možnost kredita, tel.: 041/704395 TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena 40.000, tel: 041/282-110 PRODAM CLIO, 5 leta star, 120.000 km, prvi lastnik, 4200 EUR, tel. 051/247068 KIA Sephia A1,6, l.96, 155 tisoč km, rdeče barve, el. paket, 2 x air bag, servo volan, cena 290.000 SIT, tel: 040/229967, 02/720 64 83 PRODAM CLIO 1,2 letnik 2001, 16 ventilov, servo volan, klima, tel: 041/774090 Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda, tel. na parceli, velikosti od 1000 - 1600 m2, lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru, tel.: 041/343992 Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE v Tratah 60m2, zamenjava pride v poštev samo v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/6445771 PRODAM 35 arov zemljišča v Sp. Partinju 4, na sončni legi, je zazidalna, elek. voda na parceli, tel.: 02/7207591, 041/509501 IŠČEM STANOVANJE - 1 sobno, ali garsonjero v Lenartu, tel.: 031/787-437 V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju za daljše obdobje, tel.: 031/540-875 PRODAM ali dam v najem 90 arov zemljišča v Oseku, tel.: 041/609971 Prodam GRADBENO PARCELO na lepi sončni legi v Sv. Trojici, tel.: 041/513274 V OKOLICI LENARTA kupim travnik, gozd ali starejšo hišo, tel.: 051/247068 PRODAM GARSONJERO v Lenar tu, tel.: 7206544 ali 041/501161 OPREMLJENO SOBO dam v najem, tel.: 7207183 KUPIM STAREJŠO HIŠO v Slovenskih goricah, tel: 031/448405 DVOSTANOVANJSKO HIŠO na lepi lokaciji v Lenartu, prodam, tel.: 02/7292806 PRODAM ZEMLJIŠČE 2000 m2 - Osek, Kozarski vrh, tel.: 02/251 0314 TRAVNIK dam v brezplačni najem v Sv. Ani, tel: 031/798842 IŠČEM ENO IN POL sobno stanovanje v okolici Lenarta, tel.: 031/848351 IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409 TORTE sprejemam naročila za torte različnih velikosti, oblik in okusa. Če imate radi sočne in lahke torte pokličite, dostavimo tudi na dom, tel 040-742869 PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po telefonu 040/792979 IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960 VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem domu v okolici Negove, Info: 040/671907 V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali grem k vam za natakarico, tel: 041/266-818 NUDIM VARSTVO otrok na svojem domu v okolici Maribora, tel.: 041/249 177 ŽAGAM drva cepanca, cena po dogovoru. Tel.: 040329748 IŠČEM NEKOGA da mi preorje manjši vinograd z njegovim motokultivatorjem, tel.: 031/506823 NUDIM VARSTVO na domu, na relaciji Ptuj - Lenart, tel.: 051/271-119 ZAPOSLIM dekle - natakarico z veseljem do strežbe, po možnosti stanovanje in hrana v hiši, tel.: 040/837-839 IŠČEM RESNE LJUDI za delo ki ga lahko opravljate tudi na vašem domu. Brez den. vložka, info: Sandra Turk, 041/946405 IŠČEM ZASTOPNIKE na terenu za prodajo atraktivnega artikla. Zelo dobra provizija. Vse ostale info na tel.: 041/704395 IŠČEM MLADO PUNCO za priučitev šivanja in izdelave ročnih izdelkov, tel:051/247068 Nudim PRIKOLICO za 6 oseb (4 eur po osebi) v bližini Cerkvenjaka. V ceno vključeno dobro razpoloženje, od pon. do čet. 051/247068 PODARIM pasjo uto z 2 prostoroma, tel.: 041/674234 21 - DOMAČE NOVICE VETERANI MAISTROV SPOMENIK V LENARTU BO Novo domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra se zavzema tudi za dostojno obeležitev spomina na pomembne lenarške rojake iz prve polovice 20.stoletja Na prvem delovnem srečanju lenarškega Društva generala Rudolfa Maistra so govorili o prednostnih programskih nalogah v letih 2007 in 2008. Zavzeli so se za tesno sodelovanje z osnovnimi šolami, s Slovensko vojsko z veteranskimi organizacijami in združenji ter s sorodnimi društvi in organizacijami. Posebno skrb bodo namenjali projektov za krepitev slovenskega domoljubja, narodne zavesti in tradicije slovenskega uporništva 20. stoletja. Povezovali se bodo tudi z drugimi Maistrovimi društvi, predvsem z bližnjim društvom generala Rudolfa Maistra v Mariboru in pomagali pri vsakoletnih spominskih svečanostih na Zavrhu. Med prednostno nalogo so uvrstili realizacijo pobude za postavitev Maistrovega spomenika v Lenartu, ki jo je že lani oblikoval Karel Vogrinčič in so jo podprli tudi člani takratnega občinskega sveta še skupne občine Lenart. Lenarški Maistrovci poudarjajo, da gre za obsežni zalogaj, ki ga bodo lahko uspešno uresničili s pomočjo občine Lenart. Ta projekt podpira in se zavzema za optimalne prostorske in umetniške rešitve. Glede lokacije so menili, da bi bila ta najprimernejša v središču Lenarta, ali na ploščadi preurejenega osrednjega Trga osvoboditve, ali pa pred lenarškim domom kulture. O tem naj odločijo arhitekti in drugi strokovnjaki, saj ne želijo strokovno vprašljivih ali celo spornih rešitev. Ob tem pa so se člani lenarškega Društva generala Rudolfa Maistra zavzeli tudi za dostojno oddolžitev spominu na nekatere Maistrove sodobnike, ki so živeli in delali v Lenartu v prvi polovici 20. stoletja in pomagali generalu Maistru in njegovim borcem za severno slovensko mejo. Njihov prispevek je bil izjemno pomemben in je marsikdaj že skoraj povsem pozabljen. General Maister je imel v Lenartu še posebej veliko podporo pri narodnjaku in sokolskem organizatorju dr. Milanu Gorišku, ki je bil duša narodnostnega gibanja že pred prvo svetovno vojno in je zaslužen tudi za vsesplošni razvoj in napredek Lenarta. Maistrovi vojski je pomagal z denarjem in živežem. Poleg Goriška omenjajo kot zaslužne rojake še notarja Frana Štupico, Maistrovega osebnega prijatelja, ki ga je tudi vabil na Zavrh in tam z njim pristno prijateljeval in se družil, pa zavednega slovenskega župnika Jožefa Janžekoviča, kronista, pisatelja in sodnega starešino Ožbolta Ilauniga, sokolskega delavca Davorina Poliča, nadučitelja Radoslava Kopiča in mnoge druge. Lenarčani pa se nadvse radi ponosno spominjajo tudi olimpionika Leona Štuklja, ki je bil leta 1927 nameščen za sodnika v Lenartu. Imel je bogato znanje in je bil izjemno cenjen trener lenarškega Sokola. Njemu v čast in trajen spomin naj bi poimenovali katero izmed novih mestnih ulic ali celo staro šolsko telovadnico, ki je bolj poznana kot »sokolski dom«. To bi lahko storili že prihodnje leto, ko bodo pri Lenartu praznovali 100. obletnico ustanovitve Sokolskega društva Lenart. Ob tej priložnosti naj bi odkrili tudi spominsko ploščo dr. Milanu Gorišku. Na srečanju so tudi poudarili, da bodo podprli raziskovalne in sorodne projekte in se zavzeli za celovito knjižno predstavitev zaslužnih lenarčanov. Knjižnici Lenart so predlagali, da bi sobo z nastajajočo domoznansko zbirko poimenovali po sokolskem delavcu Davorinu Poliču, občini Lenart pa, da naj zagotovi sredstva za postopno oblikovanje domoznanskega oddelka v knjižnici, ki bi ga še kako potrebovali tudi za zbiranje in obdelavo gradiva. Dr. Marjan Toš Gornja Radgona: SPOMINI NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO ŽIVIJO… Srečanje vojnih veteranov pri Sveti Trojici Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo iz Vzhodnoštajerske pokrajine in Pomurja, ki ga je pripravilo lenarško Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Poleg članov veteranskih združenj so se srečanja udeležili tudi pripadniki policijskega veteranskega združenja Sever, pripadniki Slovenske vojske, Območne zveze borcev za ohranjanje tradicij NOB, Društva generala Maistra, Planinskega društva Lenart in nekaj predstavnikov sorodnih združenj. Več kot 140 udeležencev se je zbralo pri lovskem domu v Dobravi, kjer jih je pozdravil trojiški župan Darko Fras. Srečanje je bilo namreč vključeno v program praznovanja prvega občinskega praznika občine Sveta Trojica, zato se je župan Darko Fras še posebej zahvalil za pozornost in zaželel veteranom prijetno počutje v tem delu Slovenskih goric. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da se pripadniki veteranskih organizacij družijo, negujejo prijateljske stike in obujajo spomine na osamosvojitvene dogodke, ki so terjali veliko hrabrosti, poguma in odločnosti. Zato je prav, da ti časi ne utonejo v pozabo in da jih vključujejo tudi v različne spominske publikacije in tako vedno znova opozarjajo na eno od prelomnih obdobij slovenskega uporništva v 20. stoletju. Po jutranjem zboru in sprejemu gostiteljev iz lenarškega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so udeleženci srečanja iz Dobrave krenili na krajši pohod do zgornjih Verjan, Obrata in Zgornjega Porčiča. Tam so imeli krajši postanek z okusno domačo malico in nekaterimi kulinaričnimi dobrotami osrednjih Slovenskih goric pri domačiji Albina Postružnika. Kljub muhastemu vremenu jih je prevevala dobra volja in dalj časa so se zadržali v prijateljskem pomenjkovanju. Pot so nato nadaljevali preko Zgornjega Porčiča do Svete Trojice, kjer so se udeležili zanimive predstavitve stare mehanizacije, ki so jo predstavili člani društva Starodobnik Slovenske gorice. Veterani in drugi udeleženci srečanja so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, saj je minila v zelo sproščenem vzdušju in z željo, da bi se na podobnih srečanjih družili v še večjem številu. Organizatorji so povedali, da bo prihodnje leto lenarško veteransko združenje gostitelj vseslovenskega srečanja veteranov vojne za Slovenijo, ki se bodo udeležili tradicionalnega pohoda »Po poti generala Maistra«. Ta prireditev bo najbrž znova na Zavrhu, ki je tesno povezan z generalom Maistrom in njegovimi borci za severno slovensko mejo v prelomnih letih 1918/1919. Predstavniki veteranskih organizacij iz Lenarta so ob tej priložnosti tudi soglašali, da bi razširili krog podpisnikov listine o sodelovanju in negovanju tradicij slovenskega uporništva 20.stoletja in k podpisu povabili še pred nedavnim ustanovljeno novo domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Lenart. Dr. Marjan Toš Ustanovili Združenje vojnih invalidov 91 Na pobudo več udeležencev osamosvojitvene vojne leta 1991, ki imajo priznan status vojaškega vojnega invalida, in vdov padlih v vojni, so v torek 19. 6. 2007 v Kranju ustanovili Združenje vojnih invalidov 91. Namen ustanovitve združenja je “potreba, da se po 16 letih organiziramo, spoznamo med seboj ter izmenjamo poglede na nerešena vprašanja statusa in pravic,” so člani združenja zapisali v sporočilu za javnost. Jože Makovec predsednik veteranov vojne Veliko nevključenih Nedavno tega je bil v Gornji Radgoni volilni občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Ob tem je zaradi zdravstvenih težav funkcija dosedanjega predsednika Franca Zemljiča, ki je to opravljal že tri mandate, bila zaupana Jožetu Makovcu. Podpredsednik pa je postal Niko Brus. Radgonsko veteransko združenje ima 830 članov. Od tega jih ima 687 že uveljavljen status veterana. Za vsega 287 pa ta postopek teče še pri Upravni enoti Gornja Radgona, kjer ta čas namenjajo priznanju tega, veliko skrb. Delo opravlja namreč kar šest referentov. Sicer pa v združenju vojnih veteranov v Gornji Radgoni, ta čas namenjajo največ pozornosti 6. pohodu ob meji, ki bo 3. julija iz Radencev v Gornjo Radgono. Pričakovati je, da se bo tega spet udeležili precej članov podobnega združenja iz Lenarta. Člani obeh združenj, namreč pogosto sodelujejo. Vsi vojni invalidi iz osamosvojitvene vojne Franci Klemenčič 22 - DOMAČE NOVICE Vojni invalidi in družinski upravičenci 91 so sedaj člani društev vojnih invalidov, različnih veteranskih organizacij, veliko pa jih ni vključenih v nobena izmed društev. Ker te organizacije združujejo širšo populacijo ljudi iz različnih obdobij naše zgodovine, “smo maloštevilni vojni invalidi iz leta 1991 slabo prepoznavni,” so zapisali. Redni člani združenja bodo vsi vojni invalidi iz osamosvojitvene vojne 1991 in vdove, ter otroci po padlem oz. umrlem v vojni leta 1991. Člani združenja bodo lahko tudi drugi aktivni udeleženci osamosvojitvene vojne leta 1991. Združenje bo nepolitična in nepridobitna organizacija, za predsednika pa so člani izvolili Jožeta Romšaka, so še zapisali v sporočilu. 27. juni 2007 NAGRADNA KRIŽANKA 6 - 2007 OVEN 21.3 – 20. 4. S prijatelji boste preživeli zelo lepe trenutke. Če pa želite osvežiti vašo zvezo, v vso zgodbo vključite tudi partnerja. Samski se prepustite trenutnemu nagibu in naredite nekaj »norega.«. NAŠA NEKDANJA OLIMPIJCA BIK 21.4. – 20.5. V ljubezni boste naredili nekaj odločilnih potez. Pustite, da vodi srce.Neke informacije lahko precej koristijo. Presenetite partnerja z lepim darilom. DVOJČKA 21.5. – 21.6. Sprejeli boste nekaj novih odločitev, ki bi jih morali že zdavnaj. Tokrat se jih držite, pri tem pa poslušajte svoj instinkt. Pozornost ljubljene osebe vam bo zelo prijala. RAK 22.6. – 22.7. Vzemite vajeti v svoje roke in organizirajte nepozabno zabavo. Naredili boste veliko veselja, tudi sebi, če le ne boste pričakovali preveč v zameno. Nežen pogled bo poplačal vse. LEV 23.7. – 23.8. Slišali boste informacije, ki vam lahko precej pomagajo. Izkoristite jih, načela pa pustite za kdaj drugič. Od neke osebe ne boste mogli odvrniti oči. Ona pa ne od vas. Uživajte. DEVICA 24.8. – 23.9. Izkoristite lepe dneve za druženje s prijatelji, ki ste jih zadnje čase kar malce zanemarjali. Toda nikar ne govorite o poslu, tudi druge teme so lahko zelo zanimive. TEHTNICA 24.9. – 23.10. Čeprav se vam bo zdelo, da ste vse izgubili, ohranite sebe in svojo smer. Odprite oči in videli boste, da niste ničesar izgubili, temveč dobili priložnost za novo srečo. ŠKORPIJON 24.10. – 22.11 Pomagali boste neki osebi, ki se je znašla v neprijetnih okoliščinah. Nikar se ne slepite, da vam ni nič do nje, prepustite se temu letnemu času in si dovolite svoj mali čudež. STRELEC 23.11. - 21.12. Sprejmite povabilo, čeprav se vam bo morda zdelo, da nimate pravega razloga za veselje. Prav lahko se namreč zgodi, da boste srečali sorodno dušo. Pustite se presenetiti. KOZOROG 22.12. – 20.1. Prijatelji vas vabijo na zabave, vi pa vedno najdete kakšen izgovor. Sprostite se vendar! V ljubezni bo prevladovala strast. Nekoga boste močno pogrešali in potrebovali. VODNAR 21.1. – 19.2. Obiščite sorodnike in si v miru vzemite nekaj časa zase. Tako boste najlažje našli izhod iz sedanjih težav. Pogovor z neko osebo vas bo navdal z veseljem in upanjem. RIBI 20.2. – 20.3. Dobro razmislite, v kateri smeri se boste angažirali, da ne boste kasneje razočarani nad nekimi zadevami ali ljudmi. Osvajalske veščine vam bodo šle več kot dobro od rok. 27. junij 2007 Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 7. 2007 na naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5/07 SVETA TROJICA, NASTOP (in NE kitara, kot jih je veliko na pamet zapisalo kot rešitev) 6/2007 IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE 5/2007 Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado: 1. nagrada: Franc Krempl, Zg. Ščavnica 110, Sv. Ana 2. nagrada: Drago Tavčar, Močna 50, Pernica 3. nagrada: Franc Lenart, Vrtna 5, Lenart Nagrade boste prejeli po pošti 23 - DOMAČE NOVICE Začetek počitnic za šolarje in dijake Večina učencev in dijakov, razen zaključnih razredov oziroma letnikov, je v petek, 22. junija še zadnjič v tem šolskem letu sedla v šolske klopi, podelili pa so jim tudi spričevala. Učencem zaključnih razredov osnovnih šol se je pouk končal 15. junija, dijaki zaključnih letnikov srednjih šol pa so letna spričevala prejeli že 18. maja. Maturantje čakajo na rezultate Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol sicer v tem času niso bili brezskrbni, saj se je 7. maja s pisanjem eseja iz slovenščine oz. italijanščine in madžarščine kot maternega jezika začela splošna matura, ki se je nato nadaljevala 4. junija, medtem ko se je 26. maja začela tudi poklicna matura. Z uspehom na poklicni maturi bodo dijaki seznanjeni 9. julija, na splošni maturi pa 16. julija. Novo šolsko leto se za učence in dijake začenja 3. septembra. SLADOLEDNI BUTIK ROBERTO je za vas odprt od 3. junija v Lenartu na avtobusni postaji 24 - DOMAČE NOVICE 27. juni 2007