1. No category

Ime in sedež šole:
Osnovna šola Mirna Peč, Trg 8,
8216 MIRNA PEČ
Telefon:
07/30 78 720
07/30 78 721
Faks:
07/30 78 018
Elektronska pošta:
o-mirnapec.nm@guest.arnes.si
info@osmirnapec.si
Spletna stran:
http://www.osmirnapec.si
Št. transakcijskega računa:
Matična številka:
Davčna številka:
Šolski sklad (številka računa):
01370-6030670221
5086256000
57013357
01370-6030670221
PODATKI O ŠOLI
Ravnatelj: Danijel Brezovar
Poslovna sekretarka: Vida Muhič
Računovodkinja: Milena Murn
Vodja šolske prehrane: Petra Kos
Vodja šolske kuhinje: Justina Drenik

Šolski okoliš
Šolski okoliš zajema območje občine Mirna Peč. Šola nima podruţnic.
Učenci prihajajo v šolo iz naslednjih naselij:
MIRNOPEŠKA DOLINA
Biška vas
Dolenji Podboršt
Golobinjek
Gorenji Podboršt
Goriška vas
Jablan
Jelše
Malenska vas
Mali Vrh
Vrhovo
Vrhpeč

Mirna Peč z ulicami:

Češence

Ivanja vas

Marof

Postaja

Prisojna pot

Rogovila

Roţna ulica

Trg

Šranga

Vihre
GLOBODOLSKA
DOLINA
Dolenji Globodol
Grč Vrh
Gorenji Globodol
Jordan Kal
Srednji Globodol
ŠENTJURSKA
DOLINA
Čemše
Dolenja vas
Globočdol
Hmeljčič
Hrastje pri Mirni Peči
Mali Kal
Orkljevec
Poljane pri Mirni Peči
Selo pri Zagorici
Šentjurij na Dolenjskem
Veliki Kal
Vozni red
NASELJE:
V ŠOLO
PO 5. ŠOL. URI PO 6. ŠOL. URI PO 7. ŠOL. URI
Mirna Peč
Poljane
Hrastje
Dolenja vas
Postaja
Vrhpeč
Jelše
Biška vas
Mirna Peč
6.30
6.33
6.35
6.40
6.45
6.48
6.50
6.55
13.50
13.40
13.37
13.33
13.25
13.20
13.17
13.15
13.10
14.55
14.45
14.42
14.38
14.30
14.25
14.23
14.20
14.15
2
15.30
15.20
15.17
15.13
15.05
15.00
14.57
14.55
14.50
NASELJE:
V ŠOLO
PO 5. ŠOL. URI PO 6. ŠOL. URI PO 7. ŠOL. URI
Mirna Peč
G. Podboršt
Malenska v.
Vrhovo
Jablan
Šranga
Mali Vrh
Rogovila
Mirna Peč
6.55
6.57
6.59
7.04
7.07
7.10
7.13
7.15
7.18
12.45
12.47
12.49
12.52
12.58
13.00
13.04
13.07
13.10
NASELJE:
V ŠOLO
PO 5. ŠOL. URI PO 6. ŠOL. URI PO 7. ŠOL. URI
Mirna Peč
Jordan Kal
D. Globodol
S. Globodol
G. Globodol
Mirna Peč
6.15
6.25
6.26
6.31
6.40
12.45
12.53
12.58
13.00
13.05
13.10
13.50
13.58
14.03
14.05
14.10
14.15
14.25
14.33
14.38
14.40
14.45
14.50
V ŠOLO
6.40
6.45
6.48
6.52
PO 5. ŠOL. URI
13.51
13.46
13.43
13.36
PO 6. ŠOL. URI
15.00
14.55
14.52
14.48
PO 7. ŠOL. URI
15.35
15.30
15.27
15.23
6.53
13.35
14.42
15.22
6.55
7.00
7.02
7.05
7.08
7.13
13.33
13.30
13.28
13.23
13.18
13.10
14.40
14.35
14.33
14.28
14.23
14.15
15.15
15.10
15.08
15.03
14.58
14.50
NASELJE:
Mirna Peč
Čemše
Šentjurij
Hmeljčič
(Fabjanovi)
Hmeljčič (gas.
dom)
Globočdol
Selo
Mali Kal
Dobje
Veliki Kal
Mirna Peč
13.50
13.52
13.54
13.57
14.03
14.05
14.09
14.12
14.15
14.25
14.27
14.29
14.32
14.38
14.40
14.44
14.47
14.50
Učenci, ki so prišli predčasno, oziroma tisti, ki čakajo prevoz, se lahko
zadrţujejo samo v jedilnici šole.


 Bonton v avtobusu:
pred vstopom se ne prerivajte, vstopajte drug za drugim, tako tudi
izstopajte;
pozdravite šoferja;
3


med voţnjo sedite, ne kričite in ne uničujte inventarja v avtobusu;
posebej pazite na mlajše učence in vse, ki so potrebni pomoči.
 Varna pot v šolo
Otroci in mladoletniki sodelujejo v cestnem prometu v različnih vlogah.
Za otroka pešca je pomembno, da izbere najvarnejše šolske poti in da ga
naučimo, kako hoditi po teh poteh, predvsem pa kako prečkati ceste in
kriţišča. Najmlajši potrebujejo tudi na šolskih poteh, predvsem pa pri
prečkanju ceste, pomoč in varstvo starejših. Najmlajši morajo zato, da so
drugi udeleţenci v prometu opozorjeni na njihovo nebogljenost oz.
nepripravljenost, nositi rumeno ruto. V prvih dneh ob začetku pouka naj
jih v šolo in iz nje spremljajo starši, dobro pa je, da jih varujejo starejši.
Otrok do 7. leta starosti mora imeti na poti v šolo spremljevalca.
Spremljevalec je lahko tudi otrok med 10. in 14. letom starosti, če se s tem
strinjajo starši. Otroci, ki jih vozimo v šolo in tudi sicer v osebnem
avtomobilu, morajo biti starosti in postavi primerno zavarovani z
ustreznimi varnostnimi sedeţi ali pripomočki, ki omogočajo uporabo
običajnih varnostnih pasov. Ko otroci dopolnijo 12. leto starosti in
doseţejo 150 cm, jim ni več potrebno uporabljati otroških sedeţev ali
drugih ustreznih pripomočkov.
Otrok naj gre v šolo pravočasno. V Mirni Peči naj hodi po pločniku, sicer
pa po levi strani ceste, v nasprotni smeri, kot poteka promet. Učenci prvih
razredov naj okoli vratu nosijo rumene rutice. Če prihajajo ali odhajajo v
mraku, naj nosijo svetla odbojna telesa, npr. kresničko.
 Kolo
Kolo je prvo prevozno sredstvo, ki ga sme učenec samostojno voziti v
prometu, ko opravi kolesarski izpit. Za mnoge učence je tudi hiter in
privlačen način prihoda v šolo. Učenec sme na kolo le, če je to popolnoma
opremljeno, primerno veliko glede na njegovo višino, če ima kolesarsko
čelado in če njegovi starši s podpisom potrdijo, da sme s kolesom
samostojno na cesto. Učenci, ki prihajajo v šolo s kolesom, naj le-tega
spravijo v kolesarnico.
Kolo z motorjem lahko uporabljajo za prevoz v šolo le tisti učenci, starejši
od 14 let, ki so opravili preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov.
Obvezno morajo nositi varnostno čelado. Voţnja s kolesom z motorjem je
po šolskih površinah prepovedana.
4

Šolski prostor
Šolski prostor obsega: šolsko stavbo (tudi prostor vrtca Cepetavček),
dvorišče, parkirišče, šolsko športno igrišče, šolske zelenice in šolsko
dovozno pot. Na tem prostoru veljajo pravila šolskega in hišnega reda. Na
navedenih mestih strokovni delavci šole prevzemamo odgovornost za
učence v času izvajanja pouka in drugih aktivnosti, določenih z letnim
delovnim načrtom šole.
I.
Organi upravljanja
Osnovna šola Mirna Peč je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Mirna
Peč, in opravlja vzgojno-varstveno dejavnost predšolskih otrok ter
osnovnošolsko izobraţevanje otrok. Šolo upravljata ravnatelj in svet šole,
svet staršev pa je posvetovalni organ/telo.
a) Ravnatelj
Ravnatelj organizira, vodi in predstavlja šolo ter opravlja naslednje naloge:
 načrtuje in vodi delo šole,
 pripravlja program razvoja šole,
 pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za
njegovo izvedbo,
 je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolţnosti
učencev,
 vodi delo učiteljskega zbora,
 oblikuje predloge nadstandardnih programov,
 spodbuja izobraţevanje delavcev,
 prisostvuje vzgojno-izobraţevalnemu delu učiteljev, spremlja
njihovo delo in jim svetuje,
 spremlja delo šolske svetovalne sluţbe,
 skrbi za sodelovanje s starši,
 določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih
razmerij, predlaga napredovanja delavcev v nazive,
 skrbi za sodelovanje šole z zdravstveno sluţbo,
 opravlja druge naloge v skladu z zakoni in predpisi.
5
Ravnatelj je imenovan v gradbeni odbor za gradnjo nove šole. Njegova
naloga je, da spremlja potek gradnje, o poteku informira zaposlene, starše
in učence ter sodeluje z občino pri vseh vprašanjih, ki so povezana z
gradnjo šole. Maja 2012, ko bo znano, ali bo do selitve dejansko prišlo, bo
ravnatelj skupaj s sodelavci pripravil operativni načrt selitve.
b) Svet šole
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta. Mandat
predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca.
Svet šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov
šole in trije predstavniki staršev. Svet šole imenuje in razrešuje ravnatelja,
sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in
poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji
šole oziroma vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraţevalni problematiki, odloča
o pritoţbah, obravnava zadeve, ki mu jih predloţi vzgojiteljski ali
učiteljski zbor, in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o
ustanovitvi. Predsednik Sveta OŠ Mirna Peč je Robert Dragan.
Člani sveta so:
PREDSTAVNIKI
USTANOVITELJA
Zvonko Lah
Nataša Rupnik
Zvonko Papeţ
PREDSTAVNIKI
ZAVODA
Robert Dragan
Boštjan Srovin
Andreja Rafeq Obrekar
Tatjana Kupljenik
Vida Muhič
PREDSTAVNIKI
STARŠEV
Martina Rozman
Jelka Makše
Renata Progar Zupan
II. Svet staršev
Svet staršev opravlja naslednje naloge: predlaga nadstandardne programe
in daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, sodeluje
pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega
načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,
razpravlja o poročilih ravnatelja, obravnava pritoţbe staršev, voli
predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole ter druge organe šole in
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Predsednica Sveta staršev OŠ Mirna Peč je Renata Progar Zupan.
6
Člani sveta so:
PRVO TRILETJE
1. a
Renata Progar Zupan
2. a
Nataša Krištof Rovšek
3. a
Mira Globokar
DRUGO TRILETJE
4. a
Vladislava Vidic
5. a
Milan Ovnik
5. b
Sonja Ţagar
6. a
Joţica Cesar
6. b
Mojca Barbo
TRETJE TRILETJE
7. a
Silva Bevc
7. b
Danica Kramar
8. a
Mira Fabjan Barbo
8. b
Silvester Barbo
9. a
Jelka Makše
III. Strokovni organi šole
o
Učiteljski zbor sestavljajo vsi strokovni delavci šole. Na rednih
mesečnih konferencah rešuje sprotno pedagoško problematiko šole in
izvaja pedagoško izobraţevanje strokovnih delavcev v skladu s
programom. V začetku šolskega leta sodeluje pri načrtovanju letnega
delovnega načrta za vzgojno-izobraţevalne in druge dejavnosti v šoli.
o
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojnoizobraţevalno delo v posameznem oddelku. Po potrebi pri delu
oddelčnega učiteljskega zbora sodelujejo tudi drugi strokovni delavci.
o
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne
in učne razultate oddelka, skrbi za reševanje učnih in vzgojnih
problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno
sluţbo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja naloge v skladu z
zakonodajo.
Razredniki so:
PRVO TRILETJE
1. a
Tatjana Kupljenik
2. a
Draga Bregar
3. a
Mojca Starešinič
DRUGO TRILETJE
4. a
Zdenka Meţan
5. a
Mojca Luţar
5. b
Renata Fink Husić
6. a
Boštjan Srovin
6. b
Robert Dragan
7
TRETJE TRILETJE
7. a
Matej Burger
7. b
Polona Zajec
8. a
Gordana Kmetič
8. b
Klemen Kramar
9. a
Aleša Sušnik Škedelj
o
Strokovni aktivi
Učitelji in ostali strokovni delavci posameznega predmetnega
področja se povezujejo v strokovne aktive, kjer obravnavajo vsebine
predmetnih področij, učiteljskemu zboru dajejo predloge za
spremembe učnih načrtov in predloge za izboljšanje vzgojnoizobraţevalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter
opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim
načrtom šole.
(Poloţitev temeljnega kamna, 30. 9. 2010)
(Izgradnja nove šole na dan 29. 9. 2011).
FOTO: arhiv šole
8
ORGANIZIRANOST UČENCEV

Oddelčna skupnost
Oddelčna skupnost je osnovna oblika organiziranosti učencev. V njej
sodelujejo vsi učenci oddelka, vodi pa jo razrednik. Oddelčna skupnost
ima svojega predsednika, tajnika, blagajnika, športnega referenta in eko
koordinatorja. V času ur oddelčnih skupnosti obravnavajo pomembna
vprašanja s področja dela in ţivljenja v šoli ali pa se pogovarjajo o zanje
pomembnih temah.

Šolska skupnost
Skupnost učencev šole sestavljajo predstavniki vseh razredov v šoli, to so
predsedniki in tajniki oddelčnih skupnosti. V skladu s svojimi pravicami in
nalogami pa bo:
 zbirala predloge in pripombe oddelčnih skupnosti v zvezi s
programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti,
prireditev in drugih dejavnosti, ki jih bo organizirala šola, spremljala
uresničevanje pravic in dolţnosti učencev ter opozarjala ravnatelja in
svet šole na morebitne kršitve pravic učencev;
 predlagala izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in
sodelovala pri uresničitvi idej;
 oblikovala predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem;
 opravljala druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Šolska skupnost ima tudi svojega predsednika in tajnika. Srečuje se enkrat
mesečno.

Šolski parlament
Na prvem sestanku bo skupnost učencev šole izvolila tudi 9 članov
otroškega parlamenta šole. Tema letošnjega parlamenta je Junaki našega
časa - kdo so in zakaj? Predsednik šolskega parlamenta se bo udeleţil
tudi regijskega srečanja predstavnikov šolskega parlamenta, ki bo
predvidoma v začetku meseca marca 2012 v Novem mestu. S kulturnima
prireditvama pa bomo obeleţili tudi teden otroka, ki bo od 3. do 9.
oktobra 2011. Letošnja tema je POJDIVA S KNJIGO V SVET.
9
ŠOLSKA PREHRANA
Pri organizaciji šolske prehrane upoštevamo smernice Zdravega
prehranjevanja v vzgojno-izobraţevalnih zavodih Strokovnega sveta
Republike Slovenije za splošno izobraţevanje.
V šoli za učence organiziramo naslednje obroke:
- malico za učence 1. razreda, ki je sestavljenja še iz kasnejše sadne
malice;
- malico za učence od 2. do 9. razreda;
- za vse učence, ki ţelijo, pa še kosilo in popoldansko malico.
V juniju so starši s predpisano prijavo ţe prijavili svoje otroke na šolsko
prehrano. Prijava dopušča moţnost, da starši uveljavljajo pravico do:
1. splošne subvencije za malico, do katere so upravičeni vsi učenci ne
glede na dohodek na druţinskega člana. Učenci, ki bodo upravičeni do
dodatne subvencije za malico, bodo skupaj s splošno subvencijo prejeli
dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice;
2. dodatne subvencije za malico, do katere so upravičeni le tisti učenci,
za katere je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka
ugotovljen dohodek na druţinskega člana do 30 % povprečne plače v
Republiki Sloveniji.
V izjemnih primerih lahko pridobijo pravico do dodatne subvencije malice
tudi tisti učenci, ki ne izpolnjujejo meril iz prejšnjega odstavka. Pri
ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije v izjemnih primerih se
upošteva socialni poloţaj učenca, ki je posledica dolgotrajne bolezni ali
smrti v druţini, nenadne izgube zaposlitve staršev in naravne ali druge
nesreče. Starši morajo v teh primerih posebej utemeljiti vlogo in predloţiti
listine, ki dokazujejo resničnost navedb, saj si mora šola pred izdajo sklepa
pridobiti še soglasje centra za socialno delo.
3. subvencije za kosilo so upravičeni le tisti učenci, za katere je v odločbi
za dodelitev pravice do otroškega dodatka ugotovljen dohodek na
druţinskega člana do vključno 5 % povprečne plače v Republiki Sloveniji.
10
Odjavljanje šolske prehrane:
V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca lahko starši odjavijo
prehrano. Prehrano lahko starši odjavijo pri poslovnemu sekretarju, in
sicer ustno, po elektronski pošti (spletna stran šole), po faksu ali pisno. Če
je bila odjava prehrane podana poslovnemu sekretarju do 8.30, velja
odjava dopoldanske malice in subvencioniranega kosila z naslednjim
dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo.
Odjava nesubvencioniranega kosila in popoldanske malice pa velja z dnem
klica. Odjava prehrane za nazaj ni mogoča.
Plačevanje obrokov
Prehrana se plačuje mesečno s poloţnicam, ki jih učenci dobijo v šoli. Rok
plačila je do 18. v mesecu za pretekli mesec. Šola redno izstavlja opomine
o neplačanih obveznostih po zapadlosti računa. Če plačilo ni realizirano po
tretjem opominu, učenec ni več upravičen do šolske prehrane. Ukine se
mu lahko kosilo in/ali popoldanska malica. O datumu ukinitve se starše
predhodno pisno obvesti s sklepom.
ŠOLSKI SKLAD
Šola ima šolski sklad. Namen sklada je:
 pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in
pravnih oseb, donacij, zapuščin in iz drugih virov,
 financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso
del izobraţevalnega programa oz. se ne financirajo iz javnih
sredstev,
 nakup nadstandardne opreme,
 spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev,
 pomoč socialno šibkim učencem.
Sredstva se zbirajo na računu št. 01370-6030670221, s pripisom “Za šolski
sklad”. Za vsak prispevek vam bomo hvaleţni.
11
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA
V šoli je organizirana tudi šolska svetovalna sluţba. Cilj njenega dela je
skrb za čim uspešnejše uresničevanje vzgojno-izobraţevalnih ciljev šole
kot celote in vsakega posameznega udeleţenca v njej. Področja dela šolske
svetovalne sluţbe so:
• izboljšanje kvalitete učenja in poučevanja;
• šolska kultura, klima, vzgoja, red;
• telesni, osebni, spoznavni, čustveni razvoj učenca;
• poklicna orientacija in svetovanje;
• svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši, vodstvom
šole in zunanjimi ustanovami;
• delo na področju socialno-ekonomskih stisk.
Svetovalno delo opravljata Mateja Ancelj in Simona Ogulin. Njuno delo
obsega delo z učenci, sodelovanje s starši, sodelovanje z vodstvom in
drugimi pedagoškimi delavci šole, zajema pa tudi organizacijsko in
analitično delo. Prednostna naloga v tem šolskem letu bo področje dela z
učenci z učnimi teţavami in učenje socialnih veščin.
Svetovalni delavki sta dosegljivi v dopoldanskem času na telefonski
številki šole ali v pisarni. Dosegljivi sta tudi v času popoldanskih
mesečnih govorilnih ur.
Dodatna strokovna pomoč
V našo šolo so vključeni tudi učenci, ki imajo različne teţave ali motnje na
področju gibanja, zaznavanja, govora in jezika, spoznavanja, čustvovanja,
vedenja in učenja. To so otroci s posebnimi potrebami, za katere je
posebna komisija za usmerjanje ocenila, da imajo takšne razvojne in učne
zmoţnosti, da bodo (predvidoma) s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo usvojili standarde znanja, določene v učnih načrtih, pri
vseh predmetih v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se
vključujejo. Dodatno strokovno pomoč na področju učenja izvajajo
učitelji, pomoč za odpravljanje ovir, teţav in motenj pa defektolog.
Dodatno strokovno pomoč izvaja Marinka Murgelj. Dosegljiva je na
telefonski številki šole in v času govorilnih ur.
12
KNJIŢNICA
Šolska knjiţnica je namenjena učencem, otrokom vrtca in strokovnim
delavcem šole. Pri izposoji lahko uporabniki izbirajo med 17.400 enotami
gradiva. Učenci v knjiţnici berejo knjige in revije, iščejo informacije po
priročnikih in se učijo. Na voljo imajo računalnik, ki jim je v pomoč pri
reševanju domačih nalog in pri iskanju informacij za seminarske naloge.
V knjiţnici izvajamo bibliopedagoške ure za učence od 1. do 9. razreda, s
poudarkom na knjiţni in knjiţnični vzgoji ter informacijskem
opismenjevanju. Učence navajamo na samostojno delo in jih vzpodbujamo
k branju z različnimi dejavnostmi in projekti, pri katerih sodelujemo
oziroma jih izvajamo, kot npr. bralna značka, projekt Rastem s knjigo,
različni tematski kvizi in uganke.
SODELOVANJE MED ŠOLO IN STARŠI
a) Šola za starše
Letos bomo organizirali tudi šolo za starše, in sicer:
1.
10. 11. 2011
2.
8. 3. 2012
Prepoznavanje odvisnosti
Predavanje bodo izvedli predstavniki PU Novo mesto v
sodelovanju s predstavnikom LAS-a, Tonijem Kočevarjam.
Motnje prehranjevanja
Zdravstveno vzgojni center ZD Novo mesto
b) Govorilne ure
Govorilne ure bodo predvidoma vsak prvi četrtek v mesecu med 16.30 in
18. uro v matičnih učilnicah razrednikov. Starši pa se bodo lahko
udeleţili tudi dopoldanskih govorilnih ur.
13
ŠOL.
URA
0.
PON
1.
2.
SRE
ČET
Mojca
Starešinič
Igor
Zadravec
3.
4.
TOR
Gordana
Kmetič
Marinka
Murgelj
Slavka
Pečjak
Boštjan
Srovin
Mateja
Kocjan
Matej Burger
Greta Kastelic
Renata Fink
Husić
Ana Šterbenc
Rok
Krese
Simona
Ogulin
Draga Bregar
Tatjana
Kupljenik
Zdenka Meţan
Nataša
Trajkovski
Robert Dragan
Mojca Luţar
Aleša
Sušnik Škedelj
Polona Zajec
PET
Martina
Kramar
Klemen
Kramar
Mojca Ţefran
c) Roditeljski sestanki
Izvedli bomo naslednje roditeljske sestanke:
1.
2.
3.
4.
5.
oddelčni roditeljski sestanek: Predstavitev dela (izvede razrednik)
 29. 8. 2011: za starše učencev I. triletja
 8. 9. 2011: za starše učencev II. in III. triletja
Pomen branja v otrokovem razvoju, Mateja Petric
 5. 1. 2012: za starše učencev od 1. do 9. razreda
oddelčni roditeljski sestanek: Predstavitev učno-vzgojnega dela v
oddelku (izvede razrednik)
 2. 2. 2012 (za vse oddelke)
izredni roditeljski stanki:
 za starše učencev 8. razreda: Pred izbiro poklica (april 2012)
 za starše učencev 9. razreda: Vpis v SŠ in vpisni postopek
(2. 2. 2012)
oddelčni roditeljski sestanek: Evalvacija vzgojno-izobraţevalnega
dela v oddelku (izvede razrednik)
 31. 5. 2012 (za vse oddelke)
Starši bodo na roditeljske sestanke vabljeni z vabili.
14
ORGANIZACIJA
VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNEGA DELA

urnik zvonjenja
URA
0.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.

1. - 5. RAZRED
7.20 – 8.05
8.10 – 8.55
MALICA
9.15 – 10.00
10.05 – 10.50
10.55 – 11.40
11.45 – 12.30
KOSILO
12.45 – 13.30
URA
0.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
6. - 9. RAZRED
7.20 – 8.05
8.10 – 8.55
9.00 – 9.45
MALICA
10.05 – 10.50
10.55 – 11.40
11.45 – 12.30
KOSILO
12.45 – 13.30
13.35 – 14.20
šolski koledar
DATUM
1. september 2011
31. oktober 2011
1. november 2011
od 2. do 4. novembra 2011
25. december 2011
26. december 2011
od 27. do 30. decembra 2011
1. in 2. januar 2012
31. januar
8. februar 2012
11. in 12. februar 2012
od 20. do 24. februarja 2012
9. april 2012
27. april 2012
30. april 2012
1. in 2. maj 2012
15. junij 2012
22. junij 2012
praznik
praznik
počitnice
praznik
praznik
počitnice
praznik
praznik
počitnice
praznik
praznik
počitnice
praznik
začetek pouka
dan reformacije
dan spomina na mrtve
jesenske počitnice
boţič
dan samostojnosti in enotnosti
novoletne počitnice
novo leto
zaključek 1. ocenjevalnega obdobja
slovenski kulturni praznik
informativna dneva v srednjih šolah
zimske počitnice
velikonočni ponedeljek
dan upora proti okupatorju
prvomajske počitnice
praznik dela
zaključek pouka za 9. razred
zaključek pouka za učence od 1. do 8. razreda
25. junij 2012
praznik
dan drţavnosti
od 18. 6. do 2. julija 2012
1. rok
predmetni in popravni izpiti za učence 9. razreda
od 26. junija do 9. julija
2012
od 20. do 31. avgusta 2012
1. rok
2. rok
predmetni in popravni izpiti za učence od 1. do
8. razreda
predmetni in popravni izpiti
15

Nacionalno preverjanje znanja
Nacionalno preverjanje znanja je za učence 6. razreda prostovoljno, za
učence 9. razreda pa obvezno. Učenci 6. razreda se preverijo iz treh
predmetov: slovenščine, matematike in angleščine. Učenci se bodo na
NPZ prijavili v novembru.
Učenci 9. razreda opravljajo NPZ-je iz slovenščine in matematike ter
tretjega predmeta, ki ga vsako leto posebej za posamezno šolo določi
minister. Letos so ti predmeti: kemija, fizika, glasba ter drţavljanska in
domovinska vzgoja ter etika. Učenci, ki se iz opravičljivih razlogov ne
bodo mogli udeleţiti preverjanja v rednem roku, to lahko storijo v
naknadnem, ki je od 30. maja do 1. junija 2012.
DATUM
1. september 2011
30. november 2011
1. marec 2012
4. maj 2012
8. maj 2012
10. maj 2012
objava sklepa o izboru največ štirih predmetov za določitev tretjega
predmeta
zadnji rok za prijavo učencev (šole)
objava sklepa o določitvi tretjega predmeta za posamezno šolo
NPZ iz matematike
NPZ iz slovenščine
NPZ iz angleščine (6. razred)
NPZ iz tretjega predmeta (9. razred)
VZGOJNO- IZOBRAŢEVALNO DELO

Prenovljeni učni načrti
Letošnja novost je, da bodo učitelji poučevali po prenovljenih učnih
načrtih, in sicer:
razred
1.
4.
5.
6.
7.
8.
matematika, spoznavanje okolja, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja
matematika, angleščina, druţba, naravoslovje in tehnika, likovna vzgoja,
glasbena vzgoja, športna vzgoja
gospodinjstvo
geografija, zgodovina, naravoslovje, tehnika in tehnologija
slovenščina, matematika, angleščina, geografija, zgodovina, drţavljanska in
domovinska vzgoja ter etika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja
fizika, kemija, biologija
16

Predmetnik
Predmetnik osnovne šole je sprejel Strokovni svet za splošno
izobraţevanje RS ţe leta 1998, leta 2008 pa ga je uskladil z Zakonom o
osnovni šoli:
Razred
SLO
MAT
TJA
LVZ
GVZ
DRU
GEO
ZGO
DDE
SPO
FIZ
KEM
BIO
NAR
NIT
TIT
GOS
ŠVZ
SKUPAJ
št. tednov
pouka
1.
6
4
2.
7
4
3.
7
5
2
2
2
2
2
2
3
3
-
3
4.
5
5
2
2
1,5
2
-
5.
5
4
3
2
1,5
3
-
6.
5
4
4
1
1
7.
4
4
4
1
1
8.
3,5
4
3
1
1
9.
4,5
4
3
1
1
1
1
2
2
2
1
3
1,5
2
1
2
2
2
2
1,5
2
2
2
SK
47
38
19
14
13
5
6,5
7
2
9
4
4
3,5
5
6
4
2,5
24
213,5
1
1
3
25.5
35
2
1,5
3
25,5
35
1
3
21
35
3
3
23,5
35
3
3
22
35
2
25
35
2
25,5
35
2
25,5
32
Razširjeni prgram
ISP
0,5
0,5
dop./dod.p. 1
1
OS
0
0
ID
2
2
0,5
1
0
2
0,5
1
0,5
2
0,5
1
0,5
2
0,5
1
0,5
2
0,5
1
0,5
2
0,5
1
0,5
2
0,5
1
0,5
2
4
4
3
3
3
3
3
3
30
3
3
3
3
3
3
3
3
27
3
3
4
4
4
4
4
4
33
5
5
5
5
5
5
5
5
45
3
20
35
Dnevi dejavnosti
kulturni
4
denevi
naroslovni
3
dnevi
tehniški
3
dnevi
športni
5
dnevi
17
4,5
9
3
18

Izbirni predmeti
Aprila 2012 bomo pripravili posebno publikacijo, v kateri bomo
predstavili vsebino posameznega izbirnega predmeta, ki ga bomo ponudili
v izbor, in način izvajanja. Učenci 6., 7., in 8. razreda bodo izbrali
predmete za naslednje šolsko leto, in sicer bodo morali imeti 2 uri izbirnih
predmetov na teden, lahko pa tudi 3, če starši s tem soglašajo. Posamezen
predmet lahko izberejo le enkrat. Menjava izbirnega predmeta med
šolskim letom ni moţna.
Učenec, ki v 7., 8. ali 9. razredu obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim
programom, je na predlog staršev lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih
predmetih. Učenec je tega lahko oproščen v celoti ali pa le eno uro
tedensko. Predlog z dokazili starši v juniju posredujejo ravnatelju, ki v 30ih dneh o predlogu tudi odloči.
V letošnjem šolskem letu izvajamo pouk izbirnih predmetov, za katere so
se učenci odločili ţe v preteklem šolskem letu:
DRUŢBOSLOVNO –
HUMANISTIČNI PREDMETI
predmet
št. ur na
teden
Gledališki klub
1
Likovno snovanje I
1
Likovno snovanje II
1
Nemščina I
2
Nemščina II
2
Nemščina III
2
NARAVOSLOVNO – TEHNIČNI
PREDMETI
predmet
št. ur na
teden
Izbrani šport – košarka
1
Multimedija
1
Obdelava gradiv – les
1
Sodobna priprava hrane
1
Šport za sprostitev
1
Šport za zdravje
1
Urejanje besedil
1
Zvezde in vesolje
1
c) podaljšano bivanje
Podaljšano bivanje organiziramo za učence 1., 2., 3., 4. in 5. razreda. V
podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno, po predhodni
prijavi staršev. Podaljšano bivanje je strokovno organizirana vzgojnovarstvena dejavnost, ki vključuje prehrano, samostojno delo, sprostitvene
dejavnosti in ustvarjalno preţivljanje časa. Dejavnosti so načrtovane z
letnimi in dnevnimi pripravami strokovnih delavcev, ki delajo v oddelkih
podaljšanega bivanja. Učenci iz oddelkov podaljšanega bivanja lahko
18
odhajajo k drugim dejavnostim v šoli s pisnim soglasjem staršev. Učenci
iz OPB odhajajo k verouku s pisnim soglasjem staršev in pod pogojem, da
imajo organizirano spremstvo od šole do ţupnišča in nazaj. Strokovni
delavci vodijo dnevno evidenco prisotnosti otrok v OPB.
URA
1. ura
2. ura
3. ura
4. ura
5. ura
ČAS
11.45–12.35
12.35–13.25
13.25–14.15
14.15–15.05
15.05–15.55
DEJAVNOSTI
Kosilo
Sprostitvene dejavnosti
Samostojno delo
Ustvarjalno preţivljanje časa
Ustvarjalno preţivljanje časa
INTERESNE DEJAVNOSTI
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Interesna dejavnost
Šport
ATLETIKA (1. in 3. razred)
ATLETIKA (4.9. razred)
KOŠARKA (6. in 7. razred)
KOŠARKARSKI KROŢEK
(7.9. razred)
NOGOMETNI KROŢEK
(5.9. razred)
ŠAHOVSKI KROŢEK
Literatura in jeziki
BRALNI KROŢEK
BRALNI KROŢEK
( 4. in 5. razred)
Izvajalec
Termin
Robert Dragan
Robert Dragan
Robert Dragan
ponedeljek, 5. šolska ura
četrtek, 7. šolska ura
četrtek, 6. šolska ura
petek, 7. šolska ura
Boštjan Srovin
Boštjan Srovin
ponedeljek, 6. šolska ura
Tone Perko
sreda, 7.208.05
Draga Bregar
petek, 7.208.05
Mojca Luţar
sreda, 7.208.05
LITERARNI NATEČAJI
Mojca Ţefran
po dogovoru, glede na
razpise
Umetnost
DRAMSKI KROŢEK
LIKOVNI KROŢEK
(1.5. razred)
LIKOVNI KROŢEK
( 6.9. razred)
Marinka Murgelj
Aleša Sušnik
Škedelj
Aleša Sušnik
Škedelj
ponedeljek, 6. šolska ura
ponedeljek,
6. in 7. šolska ura
petek,
5., 6,. in 7. šolsko uro
19
13.
14.
OBLIKOVALNI KROŢEK
( 1.5. in 6. 9. razred
FOTO IN VIDEO KROŢEK
Pevski zbor
Irena Kozlevčar
sreda, 5. in 6. šolsko uro
Klemen Kramar
ponedeljek, 6. šolska ura
Matej Burger
torek, 6. šolska ura
četrtek, 6. šolska ura
torek, 7.20–8.05
četrtek, 7.20–8.05
ponedeljek, 7.20–8.05
petek, 7.20–8.05
Mojca Starešinič
četrtek, 6. in 7. šolska ura
Danijel Brezovar
sreda, 6. in 7. šolska ura
Zdenka Meţan
po dogovoru, tečajna
oblika
Mojca Starešinič
Gordana Kmetič
petek, 6. šolska ura
sreda, 7. šolska ura
Slavka Pečjak
četrtek, 6. šolska ura
Igor Zadravec
po dogovoru
Simona Ogulin
Simona Ogulin
Mojca Ţefran
po dogovoru
po dogovoru
po dogovoru
PZ: 1. in 2. razred
15.
PZ: od 3. do 5. razreda
PZ: od 6. do 9. razreda
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
Tehnika
RECIKLIRAMO
–
IZ
STAREGA V NOVO
( 4.9. razred)
MODELARSTVO
(od 4. razreda dalje )
Drugo:
TEKMOVALNA SKUPINA
ZA PRVO POMOČ
(8. in 9. razred)
LOGIKA (1.3. razred)
LOGIKA (5.7. razred)
BIOLOŠKI KROŢEK
(8. in 9. razred)
ZGODOVINSKI KROŢEK
(8. in 9. razred)
EKO KROŢEK
VESELA ŠOLA
ZDRAVA ŠOLA
Interesne dejavnosti, kot so biološki in zgodovinski kroţek ter priprava
šolskega glasila, bodo potekale v dogovoru med mentorji in učenci.
Nekatere interesne dejavnosti pa bodo potekale v sklopu podaljšanega
bivanja.
Šola bo tako kot vsako leto tudi letos zainteresiranim zunanjim izvajalcem
omogočila izvajanje različnih dejavnosti v šoli, kar bo pripomoglo k
pestrejši ponudbi. Te dejavnosti se v šolskih prostorih organizirajo le, če
je predhodno dovolj prijav.
20
VREDNOTE ŠOLE
Vrednote, ki jih ţivimo v Osnovni šoli Mirna Peč, so zapisane v Programu
vodenja in viziji Osnovne šole Mirna Peč, ki ga je sprejel Svet Osnovne
šole Mirna Peč z imenovanjem ravnatelja, ter v Vzgojnem načrtu Osnovne
šole Mirna Peč. Vrednote, zapisane v programu ravnatelja, so
strokovnost, odgovornost in sodelovanje. Vrednote, zapisane v
vzgojnem načrtu, so učenje, zdravje in odgovornost.
I. UČENJE
Vzgojno delovanje šole bo na področju učenja usmerjeno predvsem v
dejavnosti, ki bodo sledile ciljem:
Učenci pišejo domače naloge.
Učenci se učijo sproti.
Učenci razvijejo sposobnost za pridobivanje, obdelavo in uporabo
podatkov in informacij s pomočjo tako informacijske tehnologije
kakor tudi pisnih in ustnih virov.
Učence navajamo na vseţivljenjsko učenje.
Učenci si znajo organizirati delo, delovno mesto ter učinkovito
porabiti čas.
a) Diferenciacija in individualizacija
Od 5. do 7. razreda izvajamo fleksibilno diferenciacijo pri naslednih
predmetih: matematiki, slovenščini in angleščini. Nivojski pouk izvajamo
v 8. razredu, v 9. pa poteka pouk v heterogenih učnih skupinah. Pri vseh
predmetih in dejavnostih pa sledimo načelu individualizacije.
V 4. razredu poteka diferenciacija od aprila dalje.
b) Dopolnilni in dodatni pouk ter ure individualne in skupinske pomoči
Za učence z učnimi teţavami organiziramo dopolnilni pouk, za učence, ki
ţelijo nadgrajevati svoje znanje in se udeleţiti različnih tekmovanj iz
znanja, pa izvajamo tudi dodatni pouk.
21
PREDMET/
DOP. DOD.
slovenščina
matematika
angleščina
fizika
kemija
geografija
DOPOLNILNI POUK
1 2 3 4 5 6
■ ■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■
7
■
■
■
8
■
■
■
9
■
■
■
DODATNI POUK
1 2 3 4 5
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■
6
7
■
8
■
■
9
■
■
■
■
■
■
■
■
Učenci bodo lahko znanja iz posameznih predmetnih področij pridobivali
tudi pri interesnih dejavnostih, ki jih bodo mentorji izvajali po dogovoru z
učenci.
c) Program dela z nadarjenimi učenci
Ena izmed izredno pomemebnih celoletnih nalog je tudi spremljanje in
odkrivanje nadarjenih učencev. Oddelčni učiteljski zbor bo te učence
evidentiral junija. V 4. razredu pa bomo izvedli postopek identifikacije
evidentiranih učencev. V kolikor je evidentiran učenec v višjem razredu,
se postopek identifikacije izvede tudi zanj.
Letošnji program dela z nadarjenimi učenci poleg dodatnega pouka in
interesnih dejavnosti vsebuje še različne delavnice, s katerimi bodo učenci
lahko razvijali svojo nadarjenost na različnih področjih:
Zap.št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
VSEBINA
Matematična delavnica
GeoGebra (matematični program za učenje in poučevanje)
Likovna ustvarjalnica
Ogled Picassove razstave na Bledu
Tabor v CŠOD
Ogled Instituta »Joţef Stefan« in observatorija Golovec
Angleščina (Ali si ţeliš biti učitelj?)
Ogled filma Oliver Twist
Recikliranje
Športne aktivnosti
Mikroskopiranje
Razvijanje socialnih veščin
Glasbene delavnice
Tehnična delavnica (umetne mase)
Nemščina
Ustvarjamo z besedo
22
d) Kolesarski izpit, plavalni tečaj, fakultativni pouk
Za učence 4. razreda bomo v maju in juniju organizirali kolesarski izpit.
Učenci se bodo najprej seznanili s teorijo, potem pa se bodo pod
vodstovom in spremstvom učiteljev učili spretnostne in varne voţnje v
prometu (konec 5. razreda). Za opravljenje kolesarskega izpita morajo
starši otroku priskrbeti tehnično brezhibno kolo in varnostno čelado.
Za učence 3. razreda bomo v drugem ocenjevalnem obdobju organizirali
plavalni tečaj, vse leto pa izvajamo fakultativni pouk angleščine.
e) Šola v naravi
 5. razred
Učenci 5. razreda bodo odšli v času od 23. 1. do 27. 1. 2012 v CŠOD
Breţenka, kjer se bodo predali morskim in obmorskim dogodivščinam.
Šolo v naravi subvencionira tudi ministrstvo, zato lahko starši s posebno
vlogo, ki jo dobijo na spletni strani šole, zaprosijo za pomoč pri plačilu.
Starši vloţijo vlogo ob pisni prijavi učenca v šolo v naravi. O
upravičenosti do subvencioniranja in o višini subvencije se odloči na
podlagi podatkov iz dokazil, ki jih vloţniki priloţijo vlogi, ali podatkov, ki
jih šola pridobi sama od upravljalcev zbirk podatkov. Pravilnik o
podrobnejših kriterijih in postopku za uveljavljanje dodelitve sredstev
učencem za subvencioniranje šole v naravi je objavljen tudi na spletni
strani šole. Tam je objavljen tudi obrazec za vlogo.
 7. razred
Sedmošolci bodo čas od 26. do 30. septembra 2011 preţiveli v CŠOD
Bohinj. Učenci se bodo seznanjali z vsebinami iz naravoslovja ter se
udejstvovali pri športnih aktivnostih (kanuizem).
Ta šola v naravi ni subvencionirana s strani ministrstva.
f) Status športnika, učenca, ki se vzporedno izobraţuje
Učenci, ki so perspektivni športniki in bi radi pridobili status športnika,
vloţijo na šoli vlogo z dokazili (predlog podajo starši in učenci). Ravnatelj
po posvetovanju z razrednikom oziroma oddelčnim učiteljskim zborom
23
odloči o vlogi. Enako lahko storijo tudi učenci, ki se izobraţujejo v drugih
javno izobraţevalnih programih in bi radi uveljavljali pravice, ki jih nudi
status učenca, ki se vzporedno izobraţuje.
Učencu s statusom se prilagodijo šolske obveznosti (obiskovanje pouka in
drugih dejavnosti, načini in roki za ocenjevanje znanja), kar se uredi s
pisnim dogovorom med šolo in starši. Učencu status lahko miruje ali pa se
mu ga odvzame.
USPEŠNO UČENJE








Redno obiskujem pouk.
Vedno nosim s seboj vse šolske potrebščine.
Aktivno sodelujem pri pouku in pozorno poslušam razlago.
Prepišem vse, kar učitelj ali učenci napišejo na tablo.
Skrbim za urejenost zvezkov.
Zapiske doma dopolnim z zapiski iz učbenika.
Redno pišem domače naloge.









Osnovna navodila za boljšo uspešnost učencev
Kako se lotim učenja, načini učenja
Pripravim si prostor za učenje, odvečne stvari pospravim.
Vedno se učim ob isti uri na istem prostoru, določim si odmore.
Pred učenjem nove snovi ponovim staro.
Učenje: pregledam vsebino, jo razdelim na manjše dele, preberem,
podčrtam glavne misli, obnovim prebrano, ponavljam.
Naredim miselni vzorec.
Pojasnim si teţke besede (uporabim slovar, enciklopedijo, vprašam
starše, učitelja).
Čim več si poskušam predstavljati.
Vsak dan načrtujem učenje za naslednji dan in se drţim načrta.
24
PROJEKTI ŠOLE
Ob spremljanju gradnje nove šole bomo letos izpeljali
šolski projekt ZGODOVINA ŠOLSTVA V MIRNI
PEČI. Ţe šesto leto pa bomo sodelovali tudi v projektu
EVROPSKA VAS, v katerem učenci spoznavajo evropske drţave. Naša
šola si tako letos ţeli spoznati Islandijo in Grčijo.
II. ZDRAVJE
Učenci skrbijo za svoje zdravje.
Skrbimo za zdravo prehrano.
Skrbimo za čist in urejen prostor.
a) Zdravstveno varstvo
Sistematski pregledi bodo v 1., 3., 6. in 8. razredu v Dispanzerju za šolske
otroke in mladino v Zdravstvenem domu Novo mesto. Z njihovim
sodelovanjem bodo učenci deleţni tudi zdravstvene vzgoje, in sicer:
a) v okviru sistematskih pregledov:
 1. razred: Zdrav način ţivljenja
 3. razred: Preprečevanje nalezljivih bolezni
 6. razred: Mladi in različne oblike zasvojenosti
 8. razred: Telesna teţa, lepota in zdravje, motnje hranjenja
b) izvedba v šoli:
 2. razred: Kaj storim vsak dan za svoje zdravje?
 4. razred: Ţivimo varno – preprečevanje nezgod, prva pomoč
 5. razred: Puberteta
 6. razred: Puberteta in čustvovanje
 7. razred: Mladi in alkohol

9. razred: Ljubezen, spolnost, odnosi med spoloma
Redni sistematski pregled zob bo tako kot ţe vsa leta potekal v
Zobozdravstveni ambulanti Mirna Peč.
25
V okviru Zobozdravstvenega preventivnega kabineta iz ZD Novo mesto
pa bodo učenci od 1. do 4. razreda tekmovali za zdrave in čiste zobe.
ZDRAVA ŠOLA
Evropska mreţa zdravih šol (The European Network of
Health Promoting Schools) je nastala kot strateški
projekt pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije
(Urad za Evropo), Sveta Evrope in Evropske komisije.
Projekt v Sloveniji podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport, Inštitut za varovanje zdravja RS pa je nacionalni
center zdravih šol. Tudi naša šola je ţe nekaj let v Slovenski mreţi zdravih
šol.
Program Zdrave šole ima tri značilnosti:
• pouk o zdravju, ki je integriran v ostale predmete,
• prikrit učni načrt (ţivljenje v šoli podpira, omogoča, spodbuja zdravje pravila, klima, medsebojni odnosi, organizacija prehrane, interesnih
dejavnosti, projekti ...),
• sodelovanje s starši, zdravstveno in drugimi specializiranimi sluţbami.
Zdrava šola skuša vplivati na zdrav način ţivljenja vseh, ki hodijo v šolo.
To lahko doseţe tako, da razvija različne moţnosti za zdravo ţivljenje.
Vsem omogoča in jih spodbuja, da vplivajo na svoje (telesno, duševno,
socialno in okoljsko) zdravje.
Cilji zdravih šol:
o Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da
bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k ţivljenju v šoli.
o Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med
učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
o Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem,
učencem in staršem.
o Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo
oblikovali raznovrstne pobude.
o Izkoristili bomo vsako moţnost za izboljšanje šolskega okolja.
o Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in
skupnostjo.
o Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi
26
priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
o Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
o Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za
zdravo obnašanje.
o Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri
učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
o Sodelovali bomo s specializiranimi sluţbami v skupnosti, ki nam lahko
svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
o Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in
zobozdravstveno sluţbo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu
zdravstvene vzgoje.
III. ODGOVORNOST
Učenci imajo odgovoren odnos do okolja.
Varujemo naravo.
Učenci skrbijo za šolski inventar, z njim ravnajo primerno njegovi
namembnosti.
Eko
šola se odgovorno in varno obnašajo v prometu.
Učenci
Učenci spoznajo, da moramo varčevati z naravnimi viri.
Učenci razvijejo občutek odgovornosti.
Učenec prevzame odgovornost za svoja dejanja.
Učenci uporabljajo pravila lepega vedenja.
Sprejemamo drugačne.
EKO ŠOLA
Vedno bolj se je potrebno zavedati, da je temelj
odgovornega odnosa do okolja izobraţevanje, ki ni le
posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno
spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. S projektom
Ekošola kot način ţivljenja se gradijo vrednote za
odgovoren način našega bivanja na tem planetu.
Zavedanje, da bodo današnji učenci lahko vplivali in sprejemali
pomembne odločitve ţe v bliţnji prihodnosti, je eno od temeljnih načel
Ekošole kot načina ţivljenja.
27
V šoli bomo izvedli naslednje aktivnosti:
 organizirali zbiralne akcije papirja, kartuš, baterij in zamaškov,
 urejali okolico šole,
 ločeno zbirali odpadke,
 skrbeli za ekološki otok,
 učenci bodo energetski detektivi,
 urejali ekokotiček,
 sodelovali na natečajih
 tekmovali v ekokvizu.
EVROPSKO UKREPANJE NA PODROČJU
DROG (EAD)
Naša šola je v tem koledarskem letu na povabilo
Zavoda PIP pristopila k projektu Evropsko
ukrepanje na področju drog (EAD). Pripravili smo
program dejavnosti, s katerimi bomo sledili ciljem, kot so prepoznavanje
različnih vrst odvisnosti in njenih posledic, odzivu druţbe nanjo in se
seznanili z načini preprečevanja odvisnosti.
Generalni direktorat za pravosodje Evropske komisije je našo zavezo
Evropsko ukrepanje na področju drog sprejel in potrdil.
Celotno zavezo si lahko ogledate na tej povezavi: www.action-drugs.eu
28
HIŠNI RED
Hišni red ureja:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Šolski prostor
Nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnostih
Deţurstvo strokovnih delavcev
Deţurstvo učencev
Hranjenje garderobe
Varovanje in nadzor vstopanja v šolo
Način informiranja učencev in staršev
Prihode in odhode v šolo
Pravila obnašanja v šoli
Za dobro počutje v šoli in uspešno delo so učenci, delavci šole in obiskovalci
dolţni upoštevati pravila o hišnem redu.
1.
ŠOLSKI PROSTOR
Pravila hišnega reda veljajo za vsa področja, kjer se vzgojno-izobraţevalno in
drugo delo organizira ali vodi pod naslovom Osnovne šole Mirna Peč.
Šolski prostor obsega šolsko stavbo, dvorišče, šolsko športno igrišče, šolske
zelenice in šolsko dovozno pot.
Šolski prostor, za katerega velja hišni red, zajema:
zgradbo matične šole in vrtca; šolsko in vrtčevo igrišče in telovadnico;
vrtčev sadovnjak; pripadajoče zelenice, ki jih ob zelenici pred šolo
zamejuje zelena ograja iz ligustra; parkirišče za vrtec; polmetrski pas, ki
je zunaj ograjenega vrtčevega igrišča (ob Brajerjevi hiši); meja se
nadaljuje med šolskim zemljiščem in obema zemljiščema sosednjih
Brajerjevih hiš (meja je označena z mejniki) do spodnje depresije, ki
sega od roba atletske steze vse do spodnjega roba Srovinove njive;
avtobusno parkirišče (šolsko dvorišče) in del travnika ob nogometnem
igrišču (srednja terasa);
šolsko kurilnico z učiteljskim parkiriščem; zelenico in kolesarnico;
pomoţno uto, skladišče vrtca; pripadajoče zelenice zunaj mreţe, nasproti
Hribarjeve hiše; ekološki otok (ob cesti za v Češence);
zelenico z mlako na zgornji terasi in travnik ob Srovinovih na srednji
terasi nad atletsko stezo, ki sega do Brajerjevih.
Nespoštovanje pravil na šolskem prostoru pomeni kršitev, zato odgovorni delavci
lahko zaradi varnosti oseb in imetja ustrezno ukrepajo.
29
2. NADZOR V ŠOLSKIH PROSTORIH V ČASU POUKA IN DRUGIH
DEJAVNOSTI
Vsak učitelj skrbi za nadzor v šolskih prostorih v času pouka, malice ali druge
dejavnosti. Za nadzor na hodnikih in v učilnicah skrbijo deţurni učitelji, v
knjiţnici, jedilnici in drugih prostorih šole pa poleg deţurnih učiteljev tudi ostali
delavci šole.
V popoldanskem času, od 15.45 do 21.00, ko se izvajajo druge dejavnosti,
spremljajo dogajanja in opravljajo nadzor v šolski zgradbi in na šolskem prostoru
snaţilke šole in snaţilka vrtca.
3. DEŢURSTVO STROKOVNIH DELAVCEV
Strokovni delavci šole deţurajo pred pričetkom pouka, v času malice in odmorov.
V času kosila v jedilnici deţurajo učitelji. Praviloma deţurajo vsi strokovni delavci
šole po razporedu, ki je objavljen na šolski oglasni deski in v zbornici šole.
Deţurni učitelji skrbijo za red in disciplino učencev ter za njihovo varnost,
nadzorujejo gibanje učencev in jih opozarjajo na vzdrţevanje čistoče v šolskih
prostorih. Učenci morajo med odmori upoštevati navodila deţurnih učiteljev.
Učenci so dolţni opozoriti deţurne učitelje na dogajanje, ki ni v skladu s hišnim
redom in pravili šole.
4. DEŢURSTVO UČENCEV
Pripravo učencev za naloge deţurstva izvaja svetovalna delavka, ki skrbi za
organizacijo in nemoten potek deţurstva.
Deţurstvo opravljata dva učence iz različnih razredov.
Urnik deţurnih učencev pripravita mentorja skupnosti učencev/ŠP za en mesec in
ga posredujeta svetovalni delavki. Učenca si izbereta sošolca, ki ju med odmori
seznanja z dogajanjem med poukom. Tudi ta dva učenca sta določena vnaprej in
vpisana v urnik. Urnik bo na vpogled na oglasni deski v avli šole.
Deţurstvo opravljajo vsi učenci. Deţurna učenca sta dolţna pisati napovedane
preizkuse znanja. Deţurnima učencema niso dovoljene druge dejavnosti, kot so
poslušanje glasbe, igranje računalniških igric, kartanje, obisk prijateljev, prinašanje
hrane in pijače.
30
4.1. NALOGE DEŢURNIH UČENCEV:













ob 8.15 zapreta vrata šole v garderobi in jih odpreta le posameznim
oddelkom, ki odhajajo iz šole pod vodstvom učiteljev. Učenci, ki so zamudili
pouk, prihajajo v šolo skozi vhod pri tajništvu (učence zamudnike vpišeta na
list);
obvezno zapišeta vsak prihod obiskovalca v šolo;
v primeru nediscipline v prostoru pred garderobo obvestita deţurnega učitelja;
učence opozarjata, da izhodi iz šole med poukom in odmori niso dovoljeni;
skrbita za nemoten prihod in odhod zunanjih obiskovalcev šole: odpirata jim
vrata, jih pozdravita, po potrebi nudita ustrezne informacije in pomoč;
pozorna sta na dogajanje med poukom na hodnikih;
raznašata malico po navodilih kuharice;
opravljata drugo delo po navodilih vodstva šole oziroma deţurnega učitelja;
zagotavljata urejenost deţurnega prostora;
deţurna učenca na list deţurstva, ki ga dobita pri deţurnem učitelju, vpišeta
svoje ime, priimek, ime in priimek sošolca, datum, uro začetka in konca
deţurstva, opravljene naloge in najpomembnejša dogajanja v času deţurstva;
deţurna učenca ne zapuščata svojega prostora, če ne opravljata nalog, ki so
povezane z deţurstvom;
dolţna sta prepisati manjkajočo snov in napisati domače naloge;
izpolnjen deţurni list po končanem deţurstvu oddasta deţurnemu učitelju.
Deţurna učenca imata prvi stik z zunanjimi obiskovalci šole. Ţelimo, da s svojim
obnašanjem in opravljanjem nalog naredila dober vtis na obiskovalce in delavce
šole.
5. HRANJENJE GARDEROBE
Učenci od 1. do 2. razreda imajo garderobo na hodniku za jedilnico.
Učenci od 3. do 9. razreda imajo garderobo v zaklonišču, vsak oddelek ima svoj
prostor označen. Obutev in oblačila pred začetkom pouka odloţijo na za to določen
prostor v garderobi.
V šoli morajo biti učenci obuti v šolske copate. V garderobi ne smejo puščati
denarja in drugih vrednih predmetov.
6. VAROVANJE IN NADZOR VSTOPANJA V ŠOLO
Prihode v šolo in odhode iz nje v času pouka spremljajo deţurni učitelji in deţurni
učenci.
31
V popoldanskem času, od 15.45 do 21.00, ko se izvajajo druge dejavnosti,
spremljajo dogajanja in opravljajo nadzor v šolski zgradbi in na šolskem
prostoru šolske snaţilke in snaţilka vrtca.
Ponoči, ob koncu tedna, med prazniki in šolskimi počitnicami je objekt šole
zaklenjen. Varovan je z alarmno napravo podjetja GVS Novo mesto, ki opravlja
tudi nočne obhode.
Med šolskimi počitnicami so strokovne sluţbe dostopne med delovnim časom.
7. NAČIN INFORMIRANJA UČENCEV IN STARŠEV
Starši in učenci so v pisni obliki seznanjeni z določili hišnega reda. Ta je na
javnem mestu dostopen vsem učencem, delavcem šole in obiskovalcem šole
(oglasna deska v jedilnici, spletna stran, publikacija).
Učence z informacijami obveščamo preko šolskega ozvočenja in s pisnim
obvestilom na oglasni deski šolskega parlamenta.
Razredniki in svetovalna sluţba obveščajo starše tudi ustno in pisno.
8. PRIHODI IN ODHODI V ŠOLO
Vhod v garderobo se odpre ob prihodu prvega avtobusa. Če učenci niso vezani na
šolski avtobus, naj ne pridejo v šolo pred 7.15.
Tisti, ki pridejo v šolo pred 7.15, naj se vključijo v ID, ki so takrat na urniku, sicer
pa naj se zadrţujejo v šolski jedilnici ali knjiţnici. Pouk se začne ob 8.10 in takrat
naj učenci učitelja počakajo v razredu s pripravljenimi učnimi pripomočki na klopi.
Ob prihodu učitelja pozdravijo.
Učenci, ki niso v PB, VV in nimajo nobene ID, naj se takoj po pouku odpravijo
domov. Pohajkovanje po šoli ali neposredni okolici ni dovoljeno. Na poti v šolo in
iz nje naj poskrbijo za lastno varnost in naj ne onesnaţujejo okolja. Pred vstopom v
avtobus se učenci postavijo za črto polja varnosti. Avtobusu se pribliţajo šele, ko
se ustavi in se vrata odprejo. Pri vstopu dajo prednost mlajšim.
9. PRAVILA OBNAŠANJA V ŠOLI

Spoštujemo pravice učencev in vseh delavcev šole, jih ne oviramo in motimo
pri delu. Imamo spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega
dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola.
32






















Do šolske in tuje lastnine imamo odgovoren odnos in pazimo, da je namerno
ali nenamerno ne uničujemo.
Redno in točno obiskujemo pouk in druge dejavnosti obveznega programa.
Pozdravljamo in uporabljamo besede HVALA, PROSIM, OPROSTITE.
Vsi moramo skrbeti za red in čistočo v vseh prostorih šole.
V šolskih prostorih smo obuti v copate.
Pri pouku in ostalih dejavnostih učenci izpolnjujemo svoje učne in druge
šolske obveznosti. Prinašanje šolskih potrebščin k pouku je obvezno.
Skrbimo za čistočo učilnice, hodnika, garderobe, telovadnice, igrišča in
okolice šole.
Učenci ne smemo pisati po mizah, pohištvu, zgradbi in stenah.
Škodo, ki jo učenec povzroči, mora poravnati sam ali njegovi starši.
V primeru, da krivca nismo odkrili, krijejo stroške vsi učenci.
V času pouka in odmorov učenci ne smemo zapuščati šolske stavbe, razen v
spremstvu učiteljev ali z njihovim dovoljenjem.
Starši, ki prihajajo v šolo po svojega otroka, naj počakajo pred učilnico.
Učenci skrbimo za svojo varnost in zdravje, prav tako pa tudi za ostale učence
in delavce šole.
Krajši petminutni odmori so namenjeni kratki sprostitvi, učenci na predmetni
stopnji zamenjajo učilnice brez tekanja in kričanja.
Daljši dvajsetminutni odmor je namenjen malici. Učenci se pri malici in
kosilu kulturno obnašamo in za seboj pospravimo.
Vsakršno nasilno vedenje in razgrajanje, tekanje, prerivanje in igranje na
stopniščih je nevarno, zato ni dovoljeno.
Med odmori se učenci ne nagibajo skozi okna in skoznja ne mečejo
odpadkov. Zadrţevanje na stopniščih in v sanitarijah ni dovoljeno.
Kajenje, pitje alkohola in jemanje poţivil v šoli, v njeni okolici in na šolskem
igrišču ni dovoljeno. Prav tako je prepovedano prinašanje teh snovi v šolo,
njeno okolico ali k dejavnostim, ki jih šola organizira izven svojih prostorov.
Uporaba vseh pirotehničnih sredstev v šoli in na šolskem prostoru je
prepovedana.
V času bivanja v šoli in pri različnih šolskih dejavnostih so mobilni telefoni
izključeni in spravljeni v torbah. Mobilne telefone prinašajo učenci v šolo na
lastno odgovornost. V primeru, da mobilnik zmoti pouk, ga učitelj
odvzame in izroči razredniku, ta pa ga vrne staršem po razgovoru z
njimi. Dragocenih predmetov ne nosite v šolo in jih ne hranite v torbah oz.
garderobi.
Fotoaparata ali fotoaparata na mobilnem telefonu ne uporabljamo za
fotografiranje sošolcev, učiteljev in drugega osebja šole brez njihovega
soglasja (Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov).
Voţnja z rolerji in rolkami po šolskih prostorih ni dovoljena.
33



Šolsko igrišče in zelenice ob šoli so v času pouka namenjeni potrebam pouka
in drugim šolskim dejavnostim: interesnim dejavnostim, podaljšanemu
bivanju, izbirnim predmetom.
Voţnja z različnimi prevoznimi sredstvi po igrišču, če jih ne organizira šola,
je prepovedana.
Razrednik ukrepa v skladu s Pravili šolskega reda OŠ Mirna Peč, če učenec
ne upošteva dogovorjenih pravil obnašanja.
POSKUŠAJMO HIŠNI RED ČIM BOLJ UPOŠTEVATI, SAJ S TEM
GRADIMO DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE TER IZBOLJŠUJEMO
POČUTJE UČENCEV, STARŠEV IN DELAVCEV ŠOLE.
PRAVILA ŠOLSKEGA REDA
Na podlagi 60. e člena zakona o OŠ (Ur. List RS, št. 102/07) je Svet OŠ Mirna Peč
dne 5. 10. 2009 sprejel
PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OSNOVNE ŠOLE MIRNA PEČ
Pravila šolskega reda OŠ Mirna Peč urejajo naslednja področja:
I. Pravice učencev
II. Dolţnosti in odgovornosti učencev
III. Načini zagotavljanja varnosti
IV. Opravičevanje odsotnosti
V. Sodelovanje šole pri zagotavljanju zdravstvenega varstva otrok
VI. Pravila obnašanja in ravnanja

Splošna pravila

Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav

Vstop, gibanje, odhod

Pouk, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti

Kultura oblačenja, izgled

Prehrana

Varnost in deţurstva

Knjiţnica
34
VII. Organiziranost učencev

Oddelčna skupnost

Šolski parlament

Skupnost učencev šole
VIII. Vzgojni postopki

Pohvale in nagrade, priznanja

Pohvale

Priznanja

Nagrade

Vzgojni pristopi in ukrepi

Vzgojni pristopi

Vzgojni ukrepi

Evidence vzgojnih pristopov in ukrepov

Obveščanje o vzgojnih pristopih in ukrepih

Ugovor zoper vzgojni ukrep

Trajanje, izbris vzgojnega ukrepa

Kršitve po teţi in stopnje vzgojnih ukrepov
V šoli obravnavamo pravice, dolţnosti in odgovornosti učencev uravnoteţeno in
povezano.
I. PRAVICE UČENCEV
1. člen (pravice učencev)
 da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraţevalne dejavnosti
 da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseţivljenjsko učenje
 da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje
 da šola organizira ţivljenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih
vrednot in posebnosti različnih kultur
 da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavo ne glede na spol, raso in etnično
pripadnost, veroizpoved, socialni status druţine in druge okoliščine
 da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in
drugimi predpisi
 da učitelji in drugi delavci šole ter učenci spoštujejo njegovo osebnost in
individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti
 da mu je omogočeno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet
 da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti,
predznanje in individualne posebnosti, tudi interesi izven pouka ter pridobljeni
status
 da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju
znanosti in strok
 da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo
 da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju potrebuje
35





da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti,
ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole
da se lahko svobodno izreče o vseh vprašanjih iz ţivljenja in dela šole
da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in
šolskega parlamenta
da sodeluje pri ocenjevanju
da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih
II. DOLŢNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV
2. člen (dolţnosti in odgovornosti učencev)
Dolţnosti učenca so:

da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen
odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti,
veroizpovedi, rase in spola

da izpolni osnovnošolsko obveznost

da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraţevalne dejavnosti,

da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti

da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu

da v šoli in izven nje skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroţa zdravja
in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole

da spoštuje pravila hišnega reda

da varuje in odgovorno ravna s premoţenjem šole ter lastnino učencev in
delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje

da se spoštljivo vede do drugih

da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni
skupnosti ali skupnosti učencev šole

da sodeluje pri dogovorjenih oblikah deţurstva učencev

da spoštuje pravila šolskega reda
III. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI
3. člen (zagotavljanje varnosti)

urejena so deţurstva učiteljev in učencev med odmori, med poukom,
prisotnost odrasle osebe v šolski jedilnici, tj. deţurnega učitelja

z umikom od pouka ( po 50. čl. ZOŠ, občasno zaradi zagotavljanja varnosti in
nemotenega pouka)

z upoštevanjem standardov in normativov pri organizaciji, vodenju pouka in
drugih vzgojno-izobraţevalnih dejavnostih

seznanjanje učencev kam po pomoč v šoli, zaupne osebe v šoli

seznanjanje z varnimi točkami v Občini Mirna Peč, ustanovami, telefonskimi
številkami in e-naslovi, na katere se lahko obrnejo, če se znajdejo v stiski
36






preventivne vzgojne vsebine pri pouku ter razrednih urah: spoznavanje in
spoštovanje različnosti, razvijanje strpnosti, učenje komunikacijskih veščin,
reševanja konfliktov, ukrepanje v primeru nevarnosti, nasilja
poučenost učencev o ukrepih v primeru različnih nesreč (potres, poţar …),
poznavanje alarmnih signalov za nevarnosti in vaja varnega in hitrega umika
iz stavbe
varovalna oprema pri določenih predmetih: kemija, fizika, naravoslovje,
gospodinjstvo, tehnika in tehnologija, športna vzgoja
zaradi varne hoje v šolski stavbi so učenci obuti v šolske copate, drsalke, ali
balerinke z gumo na podplatih, drugačne copate učenci nosijo le na lastno
odgovornost z vednostjo staršev
dovoljena obutev v telovadnici so oprijeti šolski copati ali posebni športni
copati, ki jih ima učenec v šoli samo za uporabo v telovadnici
hodimo oziroma gibljemo se tako, da ne oviramo ali ogroţamo varnosti
drugih in ne svoje
IV. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
4. člen
(opravičevanje odsotnosti)
Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka v petih
dneh po začetku izostanka. V nasprotnem primeru jih šola o izostanku obvesti in
jih pozove, da izostanek pojasnijo. Odsotnost učenca morajo starši opravičiti
osebno ali v pisni obliki najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu učenca v
šolo. Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za
neopravičene in ukrepa v skladu s pravilnikom. Kadar učenec izostane zaradi
bolezni več kot 5 šolskih dni ali razrednik dvomi v verodostojnost opravičila,
lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka.
5. člen (napovedana odsotnost)
Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če
njegov izostanek razredniku vnaprej napovedo, vendar ne več kot 5 dni v šolskem
letu.
Če bo učenec odsoten ob koncu pouka v šolskem letu, se morajo starši prej
posvetovati z razrednikom o zadostnem številu ocen pri vseh predmetih. Ravnatelj
lahko na ţeljo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu tudi daljši izostanek
od pouka (53. čl. ZOŠ). Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi
dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti
razrednika.
6. člen (oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov)
Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu iz zdravstvenih
razlogov, je pri pouku tega predmeta navzoč in opravi naloge, ki ne ogroţajo
njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili
zdravstvene sluţbe ali staršev.
37
7. člen (odsotnost zaradi tekmovanj)
Če potekajo omenjene aktivnosti, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, v
popoldanskem času, so učenci na dan tekmovanja in naslednji dan lahko
opravičeni ustnega preverjanja in ocenjevanja znanja.
8. člen (neopravičen izostanki)
Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in
dejavnostih obveznega programa. Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec
izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja
več ur ali šolskih dni zaporedoma. Izostanke učenca pri razširjenem programu se le
evidentira. Razrednik o izostankih enkrat mesečno obvesti starše na govorilnih
urah.
V. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
9. člen (zagotavljanje zdravstvenega varstva)
Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva na podlagi posebnih predpisov.
Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega
varstva učencev, zlasti pri izvedbi zdravniških pregledov pred vstopom v šolo za
otroke, vpisane v 1. razred, rednih sistematičnih zdravstvenih in zobozdravstvenih
pregledih in cepljenjih v času šolanja.
10. a člen (načini zagotavljanja zdravstvenega varstva)
Na področju zdravstvenega varstva učencev šola sodeluje s starši, tako da:

jih obvešča o rednih zdravstvenih pregledih in cepljenjih učencev

jih obvesti in pridobi njihova soglasja za načrtovane preglede, ki niso v
predpisanem zdravstvenem programu

jih obvešča o zdravstvenih teţavah ali poškodbah v času bivanja v šoli
S sodelovanjem šole z zdravstvenim domom se izvajajo:

sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregledi

načrtovane preventivne zdravstvene dejavnosti v okviru pouka, dnevov
dejavnosti (naravoslovje, biologija, naravoslovni dnevi, razredne ure …)
10. b člen (preventivna dejavnost šole)
Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja,
uţivanja alkohola, drog, poţivil, nedopustnosti spolnega nadlegovanja ter nasilja.
Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolţnostih ter o načinih iskanja
ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v šoli in
druţini. V ta namen izvaja različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.
38
VI. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA
11. člen (splošna pravila)

imamo spoštljiv odnos do VSEH (vljudnost, strpnost, brez ţaljivk, kletvic,
negujemo prijateljske odnose, si izrekamo prijazne besede, pohvale …)

med seboj se vljudno pozdravljamo in si odzdravljamo

pogovarjamo se zmerno glasno, brez kričanja

učenci vse zaposlene v šoli vikamo in se ob začetku šolanja postopno
navajamo na to

pri pogovoru upoštevamo in poslušamo sogovornika, ne prekinjamo ga

k pouku in drugim dejavnostim prihajamo točno in pripravljeni

po svojih zmoţnostih sodelujemo pri vseh oblikah pouka in s svojim
vedenjem ne motimo in ne oviramo drugih (npr. z dvigom roke nakaţemo, da
ţelimo sodelovati)

pri pouku in drugih dejavnostih praviloma ne ţvečimo, ne jemo in ne pijemo

v šolo nosimo le šolske in druge dogovorjene pripomočke, ki so namenjeni
pouku in drugim dejavnostim

upoštevamo navodila strokovnih in drugih delavcev šole ter drugih izvajalcev
programov, dejavnosti

prepovedano je kajenje, uţivanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih
sredstev, prav tako tudi energetskih pijač in poţivil; prepovedano je
prinašanje in uporaba teh snovi v šoli, njeni okolici ali pri dejavnostih, ki jih
šola organizira zunaj svojih prostorov

prepovedano je vsakršno nasilje, preprodajanje, izsiljevanje, ponarejanje

prepovedano je prinašanje in uporaba predmetov, s katerimi lahko ogrozimo
svojo varnost in varnost drugih učencev ter delavcev šole (vţigalniki, noţi,
verige, petarde …)

skrbimo za lastno varnost in varnost drugih ( varna hoja, upoštevanje oznak,
hoja po desni strani hodnikov in stopnišč); po šoli se gibljemo umirjeno, brez
lovljenja, prerivanja, tekanja, spotikanja

v šolsko stavbo ne vstopamo z rolerji, skiroji, rolkami, kotalkami, športnimi
copati, opremljenimi s koleščki, ipd.

v primeru nevarnosti, kršitev šolskega reda ali če se na šoli dogaja kaj
neobičajnega, o tem takoj obvestimo najbliţjega učitelja ali drugega odraslega

do šolske, osebne in tuje lastnine imamo odgovoren odnos in pazimo, da se
ne uničuje

torb ne mečemo po tleh, jih ne puščamo na stopniščih ali hodnikih

skrbimo za urejenost in čistočo šole, vseh prostorov ter njene okolice

učenci smo pripravljeni sodelovati pri organiziranih oblikah urejanja šole in
njene okolice

v šolo je prepovedano voditi ali nositi ţivali, razen z dovoljenjem vodstva
šole ali učitelja, kadar gre za ţivali, ki bodo učitelju v pomoč pri vzgojnoizobraţevalnem delu

deţurni učenci in reditelji vestno opravljamo svoje dolţnosti, ostali učenci jih
pri tem ne oviramo
39

učenci in delavci šole skrbimo za okolje: to dokazujemo z vsakodnevno
varčno rabo energije, vode, papirja, z odgovornim odnosom do hrane, z
ločevanjem odpadkov, z zbiranjem materialov za recikliranje …
12. člen (uporaba mobilnih telefonov, elektronskih naprav)
a. Prinašanje mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v šolo in na šolske
dejavnosti odsvetujemo. V primeru, da učenec v šolo prinese mobilni telefon ali
elektronsko napravo, zanjo tudi v celoti odgovarja, šola pa predpostavlja, da jo ima
učenec v šoli z vednostjo staršev. Naprava mora biti izključena in varno spravljena
(torba, ţep).
b. V šolskih prostorih med poukom in odmori, na dnevih dejavnosti, taborih, šoli v
naravi, ekskurzijah je uporaba mobilnih telefonov in vseh ostalih elektronskih
naprav prepovedana, razen z izrecnim dovoljenjem učitelja v izjemnih situacijah.
V nasprotnem primeru jo učitelj začasno odvzame, o tem obvesti starše in jo vrne
izključno staršem.
c. Strogo je prepovedano kakršnokoli fotografiranje ali snemanje in drugačno
poseganje v osebne pravice učencev in delavcev šole, razen v primerih, ko ima
oseba za to soglasje oz. dovoljenje.
13. člen (vstop v šolo, gibanje, odhod)

Na poti v šolo in domov upoštevamo pravila prometne varnosti.

Pouk se začne ob 7.20 ali ob 8.10; vhodna vrata se odprejo ob 6.00.

Prej lahko vstopijo v šolo le učenci v jutranje varstvo, vozači, učenci za pouk
izbirnih predmetov in naročeni učenci (dopolnilni ali dodatni pouk, razredna
ura); predura se začne ob 7.20.

Učenci, ki niso vozači, prihajajo v šolo 15 minut pred začetkom pouka.

Starejši učenci uporabljajo samo glavni vhod, pri izrednih odhodih k
zdravniku/zobozdravniku pa obvezno stranski vhod.

V suhem vremenu, med daljšim odmorom, so učenci lahko zunaj na travnatih
in asfaltiranih šolskih površinah znotraj šolskega prostora.

V času pouka učenci praviloma ne odhajajo s šolskega prostora (stavba,
igrišča, dvorišče), razen v opravičenih primerih (naročilo pri zdravniku,
nastopi, treningi – starši predhodno pisno najavijo izostanek; slabo počutje
ipd.). Dokazila o teh opravičenih (najavljenih) izostankih preverja razrednik.
Zapuščanje šolskega prostora v času pouka brez dovoljenja, odhajanje čez cesto,
na pokopališče, v trgovine ter lokale ipd. je strogo prepovedano.
14. člen (pouk, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti)

k pouku prihajamo točno, po zvonjenju se ne zadrţujemo na hodnikih in v
drugih delih šole

pouk se konča najpozneje ob 14.15 (7. ura), varstvo v deţurnem oddelku
podaljšanega bivanja pa ob 15.45

interesne dejavnosti potekajo pred poukom ali po njem (urnik), po navodilih
in samo v prisotnosti mentorjev
40


o nepredvideni odsotnosti učitelja reditelj čim prej obvesti ravnatelja ali
tajništvo šole ( najpozneje 10 min po začetku ure)
med učno uro učenec lahko zapusti učilnico le z dovoljenjem učitelja.
15. člen (kultura oblačenja, izgled)
Z urejenostjo kaţemo odnos do sebe, svojega zdravja in tudi do okolice.

Priporočamo udobna oblačila, primerna letnim časom in dejavnostim (športna
vzgoja, gledališče, športni dnevi, TD/ND …).

Oblačimo se tako, da varujemo zdravje.

Oblačimo se tako, da z napisi in poslikavami ne ţalimo čustev drugih.

Ličenje v osnovni šoli ni primerno, prav tako tatuji, piercing …

Za zdravje in urejen videz poskrbimo s primerno osebno higieno, gibanjem,
zdravo prehrano, počitkom …

V notranjih prostorih šole ne nosimo pokrival.
16. člen (prehrana)

Do osebja v kuhinji in jedilnici se vedemo spoštljivo.

Učenci razredne stopnje malicajo v jedilnici po prvi šolski uri, učenci
predmetne stopnje pa po drugi šolski uri; jedilnice ni dovoljeno zapuščati s
hrano v roki. Hrana jih praviloma čaka na pladnjih, ki jih pripravijo kuharice.
Če se bodo pri tem načinu razdeljevanja hrane pojavile teţave, bomo v šoli
spremenili način razdeljevanja hrane.

V času šolskega kosila smejo v jedilnico samo tisti učenci, ki so naročeni na
kosilo.

Pri jedi se vedemo kulturno in pospravimo za seboj.

Spoštujemo hrano; morebitno ostalo čisto hrano deţurni učenec posebej vrne
v kuhinjo.

Hrano uţivamo za mizo, pazljivo ravnamo s posodo in priborom.

Odpadke ločujemo po navodilih.
17. člen (varnost, deţurstva)

Učenci upoštevamo navodila deţurnih učiteljev v garderobi, na šolskem
dvorišču ter v jedilnici in rediteljev ter deţurnih učencev (v razredu, pri
malici, v garderobah).

Vsi skrbimo za naše skupno in osebno imetje ter lep in urejen izgled šole.

Odsvetujemo prinašanje večjih vsot denarja in vrednih predmetov; učenec je
sam dolţan poskrbeti za njihovo varno hrambo in jih ne puščati v garderobi.

Morebitne kraje, namerne poškodbe šolske ali osebne lastnine obravnava tudi
Policijska postaja Novo mesto, kar je osnova za uveljavljanje škode.

Namerno povzročeno škodo na šolskem imetju šoli povrnejo starši kršitelja.
18. člen (knjiţnica)
o Upoštevamo pravila, ki veljajo v knjiţnici.
o Izposojene knjige, revije po uporabi vrnemo na njihovo mesto.
41
o
o
o
o
S šolskimi učbeniki in knjigami ravnamo skrbno (ne čečkamo, ne reţemo, ne
trgamo, ne barvamo, ne podčrtujemo …).
Govorimo polglasno in ne motimo drugih obiskovalcev knjiţnice.
Upoštevamo urnik izposoje.
Knjige vračamo v roku za izposojo.
VII. ORGANIZIRANOST UČENCEV
19. člen (oddelčna skupnost)
ODDELČNA SKUPNOST je temeljna oblika organiziranosti učencev enega
oddelka. Učenci pri razrednih urah skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna
vprašanja iz ţivljenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in
pobude za boljše delo in reševanje problemov:

obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč

organizirajo pomoč sošolcem

obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega
delovanja

dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, dnevi dejavnosti, ekskurzijami,
interesnimi dejavnostmi, prireditvami in drugimi dejavnostmi, ki jih
organizira šola

predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene

sodelujejo pri ocenjevanju

oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni
skupnosti

organizirajo različne oblike deţurstva, v skladu s sprejetim hišnim redom in
letnim načrtom deţurstev

organizirajo različne akcije in prireditve

sodelujejo pri oblikovanju pravil šolskega reda in pravil oddelčne skupnosti
ter oblikovanju vzgojnega načrta šole

opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo
Sodelovanje učencev v oddelčni skupnosti je pravica in dolţnost vseh učencev.
20. člen (skupnost učencev šole)
Skupnost učencev šole sestavljajo predstavniki učencev iz vseh oddelčnih
skupnosti. Učenci oddelčne skupnosti praviloma tajno volijo po dva predstavnika v
skupnost učencev šole (predsednik, tajnik). Preko svojih predstavnikov se
oddelčna skupnost povezuje v skupnost učencev šole, kjer uveljavljajo pravice in
skupne interese vseh učencev.
Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.
Naloge skupnosti učencev šole:

zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s poukom, dnevi
dejavnosti, ekskurzijami, interesnimi dejavnostmi, prireditvami in drugimi
dejavnostmi, ki jih organizira šola
42






spremlja uresničevanje pravic in dolţnosti učencev ter opozarja ravnatelja in
svet šole na morebitne kršitve pravic učencev
organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in
informira učence o svoji dejavnosti
načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije,
prireditve ipd.)
predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje
pri uresničitvi idej
oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem
opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci
Skupnost učencev šole ima mentorja (ali več mentorjev), ki ga imenuje ravnatelj
izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih
skupnosti. Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje
skupnosti učencev šole.
21. člen (otroški parlament)
Otroški parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci,
ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na
število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše kot 9. Šolski parlament skliče
ravnatelj ali mentor skupnosti učencev šole vsaj 2-krat letno.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge,
mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali
šolskem parlamentu.
VIII. VZGOJNI POSTOPKI
22. člen (pohvale, nagrade in priznanja)
Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo
pohvale, priznanja in nagrade. Šola teţi k temu, da pohvale prejme čim več učenk
in učencev.
22. a člen
Pohvale so lahko ustne ali pisne. Ustne pohvale izreka razrednik, učitelj
določenega predmeta, mentor dejavnosti, ravnatelj, svetovalni delavec šole ali
starši učencu ali skupini učencev, ki so se izkazali s prizadevnostjo pri enkratni ali
kratkotrajni aktivnosti. Ustno pohvalo pedagoški in drugi delavci šole ter starši
uporabljajo vedno, kadar vidijo, da si učenci prizadevajo čim bolje opraviti
določeno nalogo.
Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo
celo leto.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za:
43




prizadevno delo v oddelčni skupnosti (predsednik, tajnik, referent, učna
pomoč …),
prizadevnost za doseganje vidnih rezultatov pri pouku, domačih nalogah in
urejenosti šolskih potrebščin,
bistveno osebnostno napredovanje učenca v primerjavi s preteklim šolskim
letom,
spoštljiv odnos do učencev, delavcev šole in drugih odraslih ter nudenje
pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Učence ali skupino učencev, ki jih je potrebno pisno pohvaliti, predlagajo
razrednik, oddelčna skupnost, učitelj določenega predmeta, ravnatelj ali drugi
strokovni delavci šole.
Pisne pohvale napiše razrednik in jih podeli pred oddelčno skupnostjo ob predaji
spričeval na zaključku šolskega leta.
Mentor podeljuje pisne pohvale za:

prizadevno delo pri interesnih in drugih dejavnostih šole;

doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z
različnih področij znanja in delovanja.
Učence ali skupine učencev, ki jih je potrebno pisno pohvaliti, predlaga mentor ali
člani interesnih dejavnosti ter drugih dejavnosti šole. Skupinske pisne pohvale šole
podeljuje ravnatelj šole.
22. b člen (priznanja)
Priznanja
Za večletno prizadevno delo in doseganje rezultatov, ki so pomembni za celotno
šolo in znatno prispevajo k ugledu šole, učenec lahko prejme naslednja priznanja:
1. zlato čebelo
2. zlato satje
1. Zlata čebela je priznanje, ki ga prejmejo tisti učenci šole, ki pokaţejo večletno
prizadevnost in uspešnost na več različnih področjih.
Učenke in učence, ki prejmejo zlato čebelo, lahko predlaga razrednik, mentor,
strokovni delavci šole ali ravnatelj. O predlogu razpravlja in odloča učiteljski zbor
ob zaključku šolskega leta.
2. Zlato satje je najvišje priznanje OŠ Mirna Peč, ki ga šola podeli učencu, ki se je
v daljšem časovnem obdobju izredno izkazal na več področjih dela v šoli, imel
vzoren odnos do sošolcev, učiteljev in ostalih delavcev šole in bistveno prispeval k
uspehom in ugledu šole.
Dobitnika zlatega satja lahko predlaga razrednik, učitelj določenega predmeta,
svetovalni delavec ali ravnatelj. Predlog obravnava učiteljski zbor in ga potrdi z
44
glasovanjem. Če učiteljski zbor ugotovi, da nihče ne ustreza kriterijem za
pridobitev zlatega satja, potem priznanja za to šolsko leto ravnatelj ne podeli.
22. c člen (priznanje za najboljšega športnika in športnico šole)
Priznanje za najboljšega športnika in športnico šole osvojita učenca, ki izpolnjujeta
zahtevane kriterije na športnem področju. Poleg priznanja dobita tudi pokal.
Izbor najboljšega športnika in športnice šole vodi športni pedagog po obstoječih
kriterijih.
22. č člen (nagrade)
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za
posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma
mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko
uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
Knjiţna nagrada pripada vsem dobitnikom zlate čebele, zlatega satja ter srebrnih in
zlatih priznanj s posameznih tekmovanj.
Pohvale, priznanja in nagrade se posameznim učencem ali skupinam podeljujejo:

na zaključni prireditvi,

na valeti,

zadnji šolski dan v oddelku.
Najvišja priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na
slavnosten način.
Priznanje in nagrado za najbolj uspešne učence lahko podeli tudi Občina Mirna
Peč; kriterije in merila za izbor učencev pripravi šola glede na namen teh priznanj
in nagrad. Pri izboru sodelujejo učenci oddelčne skupnosti.
Predlog lahko podajo:

oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole,

razrednik,

drugi strokovni delavci šole,

mentorji dejavnosti,

ravnatelj,

starši.
23. člen (vzgojni pristopi in vzgojni ukrepi)
Kršitev je neizpolnjevanje dolţnosti. Ob storjenih kršitvah se izvajajo vzgojni
pristopi in/ali izrečejo vzgojni ukrepi.
Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolţnosti, stori kršitev.
Laţje kršitve so:

nestrpnost do učencev in zaposlenih zaradi kulturnih, socialnih, verskih in
etničnih razlik (npr. posmehovanje, izločanje, ţaljenje),
45











neizpolnjevanje učnih in drugih šolski obveznosti (npr. neizpolnjevanje
domačih nalog, neupoštevanje navodil učitelja, pozabljanje šolskih
potrebščin),
zamujanje k pouku in drugim šolskim dejavnostim,
motenje učencev in zaposlenih pri delu (npr. klepetanje, neprimerno vedenje,
dajanje neumestnih pripomb),
nespoštovanje pravil hišnega reda (uporaba elektronskih naprav, neustrezna
obutev, zapuščanje šole v času pouka),
neodgovorno ravnanje s premoţenjem šole ter lastnino drugih in povzročanje
materialne škode (uničevanje in poškodovanje učnega gradiva in
pripomočkov, šolskega inventarja),
neprimeren odnos do učencev, zaposlenih in do vrednot šole (npr. klevetanje,
neprimerne geste, posmehovanje, ţaljenje, izločanje, neupoštevanje navodil),
onesnaţevanje šolske okolice,
neprimeren odnos do hrane (obmetavanje ipd),
nesodelovanje pri organiziranih skupnih akcijah urejanja šole in šolske
okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,
prepisovanje pri pisnem ocenjevanju,
kršitev pravil deţurstva učencev (oviranje dela deţurnega učenca,
neopravljanje zadolţitev deţurnega).
Hujše kršitve so:

ponavljajoče istovrstne kršitve iz prvega odstavka tega člena, za katere so ţe
bili izrečeni vzgojni ukrepi,

občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni
izostanki nad 18 ur,

uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na
šolskih ekskurzijah,

izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,

namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in
opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,

popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,

uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v
uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,

grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,

fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,

ogroţanje ţivljenja in zdravja učencev in delavcev šole,

kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uţivanje
alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k
takemu dejanju v času pouka, dnevov dejavnosti in drugih organiziranih
oblikah vzgojno-izobraţevalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem
delovnem načrtu šole,
46


prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih
sredstev v času pouka, dnevov dejavnosti in drugih organiziranih oblikah
vzgojno-izobraţevalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem
načrtu šole,
spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole.
I. OBVEŠČANJE
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku predlaga vsak
delavec šole, starši ali učenec.
Če o kršitvi razrednika obvesti drug strokovni delavec šole, to naredi ustno ali
pisno. V kolikor sporoči le ustno, mora najkasneje v 7 dneh izpolniti tudi obrazec,
in sicer obvestilo razredniku na podlagi katerega mora razrednik začeti postopek.
Če razrednika o kršitvi obvestijo starši ali učenec, naredi pisni zapis sam.
II. ZBIRANJE INFORMACIJ
Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, zbere dodatne informacije od
morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni vse o
domnevni kršitvi.
III. IZBIRA VZGOJNEGA UKREPA
Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa zanesljivo ugotoviti
(svetovalni/vzgojni razgovor), da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu
ali skupini učencev.
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:

predvidene pedagoške posledice ukrepanja,

zmoţnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost,

nagibe oziroma motive za dejanje,

okolje, v katerem učenec ţivi,

škodljivost dejanja,

ponavljanje kršitve.
IV. POSTOPEK IZREKANJA VZGOJNIH UKREPOV
A) LAŢJE KRŠITVE
o Ko so znana vsa dejstva in okoliščine storjene kršitve, razrednik opravi
vzgojni razgovor z učencem ali skupino učencev.
o Glede na ugotovitve v postopku obravnave kršitve ter ob upoštevanju okoliščin
iz prejšnje alinee, se razrednik lahko odloči za:
1. ukinitev nekaterih pravic:

moţnost deţurstva,
47




udeleţba na športnem dnevu, ekskurzijah ali udeleţba ob spremstvu
staršev ali prepoved udeleţbe ob soglasju staršev,
prepoved kandidiranja za opravljanje pomembnih funkcij v razredu ali
razrešitev,
prepoved igre,
statusa.
Kadar se razrednik odloči za ukrep ukinitve statusa učencu, pripravi pisno
obrazloţen predlog in ga posreduje učiteljskemu zboru. Na podlagi mnenja
učiteljskega zbora o odvzemu statusa odloči ravnatelj.
2. druge ukrepe:

pomoč delavcem šole (npr. hišniku, knjiţničarki, tajnici, deţurnemu
učitelju, svetovalni delavki),

priprava plakatov,

predstavitev knjige (npr. o bontonu),

pomoč pri skrbi za roţe,

brisanje miz v jedilnici,

povrnitev škode,

razgovor o prekršku v oddelku,

pogovor učitelj-učenec-starši,

prepoved skupnih aktivnosti učencem, ki se pogosto zapletajo v spore ali
skupaj kršijo pravila,

presedanje,

pomoč sošolcem, pisanje dnevnika,

vsakodnevno poročanje razredniku,

opozorilo,

povečan nadzor nad učencem,

izločitev iz trenutne aktivnosti oziroma zamenjava učne oblike (iz
skupinskega dela v individualno delo),

urejanje šolskega prostora, skrb za šolski inventar,

pisanje spisa,

podaljšanje deţurstva, rediteljstva,

dodatna domača naloga,

igra vlog,

učenec sam pripravi/pospravi šolske didaktične pripomočke,

predstavitev slik, zgodb, plakatov, tragičnih primerov, ki opozarjajo na
nevarnost določenih kršitev,

večkratni zapis pravila,

v primeru prepisovanja pri pisnem ocenjevanju se učencu odvzame pisni
izdelek,

odvzem elektronske naprave, motečih predmetov, igrač (vse začasno
odvzete stvari izročimo staršem osebno).
48
Razrednik obvesti starše o izrečenem vzgojnem ukrepu. Obvestilo o vzgojnem
ukrepu se osebno vroči staršem, ki s podpisom potrdijo njegov prejem. Če pri
pogovorih in izročitvi obvestila ni predvidena prisotnost staršev ali pa se starši ne
odzovejo pisnemu vabilu na pogovor, razrednik pošlje staršem obvestilo s
priporočeno poštno pošiljko.
Fotokopijo obvestila vloţi med zapise (mapo vzgojnih ukrepov).
Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitvah zanj obvesti tudi oddelčno skupnost
učencev.
Razrednik poskrbi za izvedbo vzgojnega ukrepa.
B) HUJŠE KRŠITVE
Kadar je razrednik obveščen o hujši kršitvi, prične s postopkom, kot je zapisano v
I. in II. točki.
O kršitvi obvesti starše in nadaljuje s postopkom v III. točki.
Kadar pa je razrednik obveščen, da učenec ali skupina učencev :

nadleguje, izsiljuje, namerno poniţuje druge učence in delavce šole,

fizično napade ali obračuna z drugim učencem, delavcem šole ali drugimi
osebami,

ogroţa svoje ţivljenje in zdravje ter ţivljenje in zdravje drugih učencev,
delavcev in obiskovalcev šole,

spolno nadleguje,

namerno poškoduje ali uniči lastnino drugega učenca, šolsko opremo,
zgradbo,

na šolskih površinah uporablja pirotehnična sredstva, kadi ter poseduje,
ponuja in prodaja ali uţiva alkohol, droge ali druga psihoaktivna sredstva in
napeljuje k temu tudi druge učence,

popravlja, uničuje, poškoduje in ponareja šolsko dokumentacijo, podatke in
podpise v uradnih dokumentih in listinah, ki jih je izdala šola.
O kršitvi takoj obvesti starše.
Na podlagi razgovora se odloči ali mu oz. jim izreče vzgojni ukrep.
Ob kršitvah razrednik izbere med naslednjimi ukrepi:

pogovor razrednika z učencem ali skupino učencev

pogovor razrednika s starši

pogovor razrednika s starši in šolsko svetovalno sluţbo

pogovor razrednika s starši in šolsko svetovalno sluţbo ter ravnateljem

ukinitev nekaterih pravic (prepoved obiskovanja dejavnosti razširjenega
programa, statusa, npr. športnika)

povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli in ne pri pouku

pogovor v zvezi z reševanjem problemov po pouku (soglasje staršev)
49



kadar učenec pogosto ogroţa varnost, ne upošteva navodil in šola ne more
prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven
prostorov šole, šola poskrbi za dodatno spremstvo (lahko ga spremljajo tudi
starši) ali pa za takega učenca organizira nadomestno vzgojno-izobraţevalno
dejavnost v šoli (v dogovoru s starši)
koristno delo (različne zadolţitve, ki jih je učenec zmoţen opraviti)
v dogovoru z učencem in njegovimi starši se učencu naloţi povračilo škode
Razrednik poskrbi za izvedbo vzgojnega ukrepa. Starši so pri tem soodgovorni. V
kolikor se s predlaganim vzgojnim ukrepom starši ne strinjajo, lahko predlagajo
alternativni vzgojni ukrep.
Kadar je udeleţenec kršitve fizično poškodovan ali pa obstaja moţnost pridobitve
psihične poškodbe, takrat je vključenost svetovalne sluţbe v sam postopek
obvezna. V postopek je lahko vključen tudi ravnatelj šole.
V. VZGOJNI OPOMINI
Kadar učenec kršitev ponavlja in vsi izrečeni vzgojni ukrepi ne doseţejo namena,
mu lahko učiteljski zbor šole izreče vzgojni opomin. Vzgojni opomin se izreţe, če
učenec:

večkrat ponovi laţjo kršitev,

dvakrat stori hujšo kršitev in pri tem ni ogrozil zdravja drugih oseb ali

enkrat stori hujšo kršitev, pri kateri obstaja moţnost psihičnih, fizičnih
ali pishofizičnih poškodb tretje osebe (obvezna vključenost šolske
svetovalne sluţbe in ravnatelja).
Kadar je učencu izrečen prvi vzgojni opomin po Pravilniku o vzgojnih opominih v
osnovni šoli, razrednik o tem obvesti šolsko svetovalno sluţbo, ki sproţi postopek
za pripravo individualiziranega vzgojnega načrta za učenca. Pri pripravi
sodelujejo tudi starši in so soodgovorni za njegovo uresničevanje. Kadar starši
nočejo sodelovati, se izmikajo ali kako drugače ovirajo vzgojno delovanje šole,
šola o tem obvesti Center za socialno delo Novo mesto.
Po izrečenem drugem vzgojnem opominu se učenca lahko premesti v drug
oddelek.
Šola starše učenca, ki mu je bil izrečen drugi vzgojni opomin v posameznem
šolskem letu, obvesti o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem
opominu prešola v drugo šolo brez soglasja staršev, kar je v skladu s 54. členom
Zakona o osnovni šoli.
VI. BELEŢENJE
O kršitvah in vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi:

zapisi opravljenih razgovorov,
50



obvestilo razredniku o kršitvi učenca/učenke,
obvestilo o vzgojnem ukrepu,
obvestilo o vzgojnem opominu.
Vsi zapisi se hranijo za tekoče šolsko leto. Vzgojni opomini se hranijo v mapi
vzgojnih opominov. Po preteku roka se uničijo.
VII. UGOVOR
Učenec in njegovi starši lahko podajo pisni ugovor razredniku ali šolski svetovalni
sluţbi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole, in sicer v 8 dneh od prejema
obvestila.
O ugovoru odloči tričlanska komisija, ki jo določi ravnatelj šole v sestavi: dva
predstavnika šole in en predstavnik sveta staršev.
Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora oziroma če z njim niso
bili zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor.
Pravila Šolskega reda OŠ Mirna Peč se uporabljajo od 5. 10. 2009 dalje.
51