Preberi več - Društvo invalidov Kočevje

Društvo invalidov Koèevje
NAŠIH
40 LET
1974 ­ 2014
Društvo invalidov Koèevje
NAŠIH 40 LET
1974 ­ 2014
Izdajatelj:
Društvo invalidov Koèevje
TZO 30, 1330 Koèevje
www.di­kocevje.si
di.kocevje@amis.net
T: 01 8951 444
M: 070 295 977
Zanj: Vesna Markoš
Uredniški odbor: Vesna Markoš
Lucija Höferle
Jožica Kovaè
Milena Lautar
Silva Žagar
Priprava za tisk: Marjan Artnak, marjan@lesart.si
Tisk: Tiskarna DTP Ljubljana
Jezikovni pregled: mag. Darja Delaè Felda
Naklada: 300 izvodov
Copyriht by: Društvo invalidov Koèevje, september 2014
Vse pravice pridržane, tiskano v Sloveniji, publikacija je brezplaèna.
Izdajo knjižice je omogoèila Obèina Koèevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Koèevje,
Slovenija, za njo župan, dr. Vladimir Prebiliè.
40 LET
DRUŠTVA INVALIDOV KOÈEVJE
1974 – 2014
Èlovek, ki ni bil nikoli »resnièno« bolan, ne ve, kaj lahko zdravje pomeni
bolnemu. Še manj pa ve, kako je tistemu, ki je prikrajšan za katerokoli telesno
èutilo, okonèino ali dele okonèin.
S èlovekom – invalidom radi »soèustvujemo« in ga skušamo razumeti. Hitro
priskoèimo na pomoè, želimo biti ustrežljivi in prijazni. A žal je to samo droben
trenutek v življenju invalida in je za vsakdanje premagovanje razliènih težav, s
katerimi se sreèuje dan na dan, veliko premalo. Èeprav je èlovek invalid, bi rad
živel samostojno in neodvisno življenje v najveèji možni meri, kakor mu le sicer
lastna invalidnost dopušèa. Za samostojno življenje pa velikokrat potrebuje
ustrezne prilagoditve, ki so lastne samo njemu.
Èe želimo invalidom resnièno pomagati, jih ne smemo pomilovati, temveè jim
moramo pomagati pri odstranjevanju ovir ter okolje prilagoditi tako, da bo
omogoèalo ustvarjalno, aktivno in polno samostojno življenje. Invalidi so lahko
aktiven èlen družbe in družbenega dogajanja, aktivni na zelo razliènih podroèjih
družbenega življenja in dela in zato upravièeni do enakopravne obravnave in
enakopravnejše vkljuèitve v vse sfere družbenega dogajanja.
Za ustvarjanje sožitja in izvedbo prilagoditev okolja za potrebe razliènih vrst in
stopenj invalidnosti pa je potrebno v lastnem lokalnem okolju ustvariti pogoje
in ustrezne medosebne odnose, da bomo znali skupaj z invalidi deliti znanje in
vedenje o potrebah, željah in pravicah invalidnih oseb do enakovrednega
življenja. Pri uresnièitvi njihovih želja in zahtev jim je lahko v veliko pomoè
predvsem njihova lastna organizacija, to je Društvo invalidov Koèevje.
3
PREDSTAVITEV DRUŠTVA INVALIDOV KOÈEVJE
Društvo invalidov Koèevje je prostovoljno, neodvisno, samostojno,
nestrankarsko in nepridobitno združenje, v katero se združujejo invalidi zaradi
ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja svojih posebnih potreb, medsebojne
pomoèi ter uresnièevanja in zastopanja svojih posebnih interesov.
Društvo pri svojem delu upošteva naèela državne strategije razvoja invalidskega
varstva in mednarodne standarde na podroèju invalidskega varstva in se vkljuèuje
v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (v nadaljevanju ZDIS).
Z drugimi društvi invalidov se povezuje v koordinacijski odbor, ki je oblika
organiziranosti èlanov ZDIS za izvajanje skupnih nalog na obmoèni oziroma
regionalni ravni (teritorialna organiziranost) s ciljem izvajanja skupnih nalog
Zveze za obmoèje Dolenjska ­ Bela krajina (v nadaljevanju DBKOO).
ORGANIGRAM DRUŠTVA
ZBOR ÈLANOV
PREDSEDNIK DI
NADZORNI ODBOR
ÈASTNO RAZSODIŠÈE
IZVRŠNI ODBOR
KOMISIJA ZA
REKREACIJO IN ŠPORT
KOMISIJA ZA DELO,
KOMISIJA ZA SOCIALNE
IN ZDRAVSTVENE
POVERJENICE
DELAVNICE ROÈNIH IN
UMETNIŠKIH DEL
ZADEVE
KOMISIJA ZA
ORGANIZACIJO KULTURNIH
DOGODKOV, IZLETOV
IN LETOVANJ
SEKCIJA ROÈNIH DEL
SEKCIJA BALINANJE
SEKCIJA KEGLJANJE
SEKCIJA PIKADO
ŠAHOVSKA SEKCIJA
SEKCIJA ZA POHODNIŠTVO
STRELSKA SEKCIJA
TELOVADBA
4
Namen, cilji in naloge društva
Namen društva je zastopanje interesov delovnih invalidov in oseb s telesno
okvaro. Društvo pomaga pri ugotavljanju, zagovarjanju in zadovoljevanju
posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter s svojim
delovanjem ustvarja takšne pogoje v družbi, da invalidi ne èutijo izkljuèenosti
in diskriminacije. Veliko pozornosti namenja veèji gmotni, socialni in pravni
varnosti invalidov ter skrbi za socialno integracijo in dobro zdravstveno poèutje.
Vse to dosega z organiziranimi oblikami dela in povezovanjem èlanov društva.
Namen delovanja društva je, da s svojo organiziranostjo in bogatim
udejstvovanjem na razliènih podroèjih omogoèa:
● boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje èlanov in
organov društva,
● lažje vkljuèevanje vseh delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v delo
društva in širšo družbo,
● uresnièevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju delovnih
invalidov in oseb s telesno okvaro.
Ob izvajanju naèrtovanih dejavnosti društvo sledi naslednjim ciljem
organiziranega delovanja:
● uveljavljanje èlovekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
● nediskriminacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
● socialna praviènost in enake možnosti za delovne invalide in osebe s telesno
okvaro,
● spodbujanje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne
moèi in sposobnosti,
● vkljuèenost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v družbo in
sodelovanje v vsakdanjem življenju,
● avtonomnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro kot uporabnikov
storitev ter
● ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in
oseb s telesno okvaro.
Za uresnièevanje svojega namena in doseganje zastavljenih ciljev društvo izvaja
naslednje naloge oziroma dejavnosti:
● spremljanje zakonodajnega podroèja, ki posredno ali neposredno zadeva
delovne invalide in osebe s telesno okvaro,
● spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega in pravnega položaja
èlanov društva in zagotavljanje varstva na teh podroèjih,
● zastopanje, predstavljanje, varstvo in uveljavljanje pravic in interesov
5
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro pri zadovoljevanju posebnih
potreb in na podroèju delovanja društva,
razvijanje programov medsebojne pomoèi in usposabljanje invalidov za
samopomoè ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z invalidi,
nudenje pomoèi in posebnih socialnih programov pri uveljavljanju potreb
delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na podroèju varovanja zdravja,
medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja,
zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije in pri
reševanju drugih problemov ter pri skrbi za kvaliteto življenja delovnih
invalidov in oseb s telesno okvaro,
ugotavljanje in reševanje socialnih in zdravstvenih problemov èlanov društva
in pomoè pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi se jim zagotavlja
socialna varnost,
prepreèevanje in blažitev socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti in
telesne okvare,
sodelovanje pri prepreèevanju in odpravljanju ovir v fiziènem in socialnem
okolju,
razvijanje socialne spretnosti delovnih invalidov,
poveèanje informiranosti èlanov na razliènih podroèjih življenja,
zagotavljanje pogojev za rekreacijo in šport svojih èlanov in organiziranje
družabnega življenja, prirejanje in organiziranje športnih sreèanj, letovanj,
izletov ter organiziranje aktivnosti za svoje èlane v zdravilišèih,
sodelovanje na domaèih in tujih strokovnih posvetovanjih s podroèja
delovanja društva,
spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi
društvi in drugimi institucijami s podroèja delovanja društva,
izvajanje pomoèi obèinskim in državnim organom ter drugim strokovnim
organom, institucijam, politiènim strankam ter drugim organizacijskim
skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in naèrtov s podroèja skrbi za
invalide in oseb s telesno okvaro,
sodelovanje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije pri oblikovanju
zakonodaje s podroèja varstva delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju posebnih socialnih programov in
z namenom izmenjave izkušenj, sodelovanj v skupnih akcijah in pri
izboljšanju metod lastnega dela,
izvajanje dogovorjenih sklepov in smernic Zveze delovnih invalidov
Slovenije,
razvijanje razliènih izvedbenih oblik skrbi za delovne invalide, oseb s telesno
okvaro ter njihove družinske èlane,
ustvarjanje ustreznih materialnih pogojev za uspešno delovanje društva,
vkljuèevanje in širitev èlanstva na podroèju delovanja društva,
sodelovanje na sreèanjih invalidov in praznovanje mednarodnega dneva
invalidov.
6
Zaradi usklajevanja dela in v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega
varstva ter za zagotavljanje èlovekovih pravic v družbenem in ekonomskem
položaju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, društvo sodeluje, sklepa
in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z nevladnimi
organizacijami, z državnimi organi in razliènimi subjekti operativne skrbi za
delovne invalide in osebe s telesno okvaro.
Društvo ima možnost svojim èlanom omogoèiti in zagotoviti razliène oblike
pomoèi preko razliènih socialnih programov. S tem èlani društva ohranjajo svojo
vitalnost, èim boljšo telesno kondicijo in zdravje.
Z druženjem in vkljuèevanjem v ustvarjalne delavnice èlani društva pridobivajo
prepotrebno samozavest, obèutek vkljuèenosti in soodvisnosti ter pomembnosti
in koristnosti. Prav posebno pa je pomembna vkljuèenost v športne dejavnosti,
ki invalidom pomaga pri fizièni rehabilitaciji in posledièno prispeva k boljšemu
zdravju in boljšemu splošnemu poèutju.
K dejstvu, da je naše društvo lahko tako zelo uspešno in dejavno, neizpodbitno
pomagajo sredstva Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij (v nadaljevanju FIHO) , ZDIS in Obèine Koèevje, ki jih pridobivamo
preko javnih razpisov. Naše društvo s pomoèjo teh sredstev izpelje veliko
zastavljenih programov in s tem nudi prepotrebno pomoè socialno najšibkejšim,
bolnim in ostarelim invalidom.
S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Republike Slovenije je Društvu invalidov Koèevje podeljen status društva, ki
deluje v javnem interesu na podroèju socialnega varstva.
V letošnjem letu DI Koèevje obeležuje 40 let svojega obstoja in delovanja, saj
v Obèini Koèevje aktivno dela in skrbi za invalidne osebe vse od leta 1974. Leta
2008 je svoje poslanstvo in delovanje razširilo še na podroèji dveh obèin,
Kostela in Osilnice.
V teh štirih desetletjih se je v Društvu invalidov Koèevje s svojim prostovoljnim
delom izkazalo veliko prostovoljcev ­ invalidov, ki so svojim srènim,
nesebiènim in požrtvovalnim delom za doseganje skupnih ciljev društva
prispevali k današnji obliki društva, zgledni organiziranosti in uspešnemu
delovanju društva na vseh podroèjih svojega delovanja. Društvo ima uspešno
vodstvo in veliko bazo èlanstva, ki prostovoljno in z veliko mero empatije
uspešno uresnièuje poslanstvo, namen in cilje društva s poudarkom na
medsebojni pomoèi in razvoju humanitarnega dela, predvsem pa z velikim
obèutkom in skrbjo za pomoè in vkljuèevanje invalidov v sedanjo, sodobno
družbo.
7
DR. VLADIMIR PREBILIÈ
župan obèine Koèevje
Spoštovani!
Vsaka skupnost lahko deluje samo, èe izhaja iz medsebojnega spoštovanja in
pomoèi. Šele ko se vsi èlani skupnosti poèutijo dobro, ko med njimi ni razlik, ko
so enakopravni in lahko polnokrvno ter vsak po svojih moèeh prispevajo k
skupnemu dobremu, je takšna skupnost medsebojno povezana. Vsestranski razvoj
je prav posledica tega. In obratno. Èe takšnih okolišèin ni, potem ni mogoèe
prièakovati razvoja. Prav tega se zavedamo tudi v Obèini Koèevje. Prav zato smo
veliko truda in energije, pa tudi sredstev namenili hitrejšemu reševanju odprtih
vprašanj na podroèju enakopravnosti invalidov. Nedvomno je bil to vsaj deloma
razlog v premajhni obèutljivosti odgovornih in zahvaliti se gre Društvu invalidov
Koèevje, ki nas je dosledno opozarjalo na težave. Plod tesnega sodelovanja in tudi
že omenjenega medsebojnega razumevanja je bil projekt Obèina po meri
invalidov. Storjeni so bili številni koraki, med katerimi naj izpostavim sistemsko
odpravljanje arhitektonskih ovir (predvsem na prehodih za pešce) in zavezo pri
tesnem sodelovanju s svetovalci krovne organizacije invalidov, s èimer bomo že
pri naèrtovanju novih objektov omogoèali dostop invalidom. Cilj je tudi, da bomo
še letos spremenili vhod v obèinsko stavbo tako, da bo invalidom omogoèen vstop
in korišèenje uslug obèinske uprave ter ostalih služb, ki si skupaj z nami delijo
stavbo na Ljubljanski cesti 26. Seveda je pomembno tudi dejstvo izjemno
kakovostne komunikacije med društvom invalidov in obèinsko upravo. Je lahko
bolje? Vsekakor. In prav to je cilj za bodoèe. Ob takšnem sodelovanju, kot ga
imamo danes, sem preprièan v še boljše rezultate in realizacijo cilja ­ da bo Obèina
Koèevje dejansko invalidom prijazna.
Sam sem mnenja, da se kakovost družbene skupnosti izkazuje in meri v odnosu
do slehernega èlana, še toliko bolj pa do tistih, ki potrebujejo dodatno razumevanje
in pomoè. In v tem smislu smo s skupnimi moèmi naredili velik korak naprej.
Zato naj vam vsem èlanom društva invalidom èestitam ob tako pomembnem in
visokem jubileju z jasno zavezo ­ sodelujmo tako dobro tudi v bodoèe!
8
DRAGO NOVAK
predsednik ZDIS
Društvo invalidov Koèevje v letošnjem letu praznuje 40. obletnico svojega
delovanja in je èlan najveèje invalidske organizacije v Sloveniji ­ Zveze delovnih
invalidov Slovenije, ki združuje veè kot 50.000 èlanov v 69 društvih invalidov.
Èe razmišljamo o stoletjih, se nam zdi 40 let sorazmerno kratko obdobje. Toda,
èe vzamemo za merilo dolgost povpreènega èloveškega življenja, predstavlja 40
let kar pomembno obdobje, v katerem se vsakdo od nas sreèuje s tveganji, udarci
usode, zadovoljstvom in dosežki.
Štirideset let delovanja DI Koèevje je kot svetel kamenèek v mozaiku dogodkov
in uspehov na poti od skromnih zaèetkov delovanja društva pa vse do zavidljive
ravni v današnjih dneh.
V DI Koèevje kot invalidski organizaciji delovnih invalidov in oseb s telesno
okvaro ste lahko ponosni na vaše delo, na vaše èlane, ki so pripravljeni
sooblikovati društvo, ki so pripravljeni dihati z društvom, na dobre stike z lokalno
skupnostjo, na posebne socialne programe in raznolikost delavnic, ki jih izvajate.
Ne smemo pozabiti omeniti skromnih in nesebiènih prostovoljcev na podroèju
prostovoljnega socialnega dela, ki so v dobro skupnosti žrtvovali svoj prosti èas,
ji posveèali energijo, voljo in pripravljenost. S tem, ko so pomagali soèloveku
invalidu v stiski, so izkazali svojo srènost in vero v življenje. Že res, da smo civilna
družba, ki sama ne more nuditi socialne varnosti invalidom, se pa zavedamo svoje
pravice in dolžnosti, da na vseh ravneh zagovarjamo in podpiramo naèelo enakih
možnosti in enakopravne obravnave, se zavzemamo za pravice invalidov kot
èlovekove pravice in nasprotujemo vsaki diskriminaciji invalidov. Ob vašem
jubileju pa poudarjam: to, kar je dobro, naj se obdrži, tisto, kar je še boljše, naj se
še dodatno razmahne in razvije. Dobro vemo, da tradicijo sicer lahko ustvarimo,
toda samo z njo še ne moremo nièesar doseèi. DI Koèevje svojih èlanov, pa tudi
tistih, ki to še niso, ne bo razoèaralo. Verjamem, da boste še naprej delovali v
dobro invalidov, zagovarjali principe socialne države in si prizadevali za javno
korist, h kateri lahko in moramo prispevati vsi.
Vam, ki obeležujete 40. obletnico delovanja, èestitam za dosedanje delo in vam
želim še veliko uspehov v prihodnje. Prihodnost bo brez dvoma prišla, toda
prihodnost še ni nadaljevanje uspehov iz sedanjosti, ki bi nam bili dani sami po
sebi. Za uspehe si moramo prizadevati. Želim vam, da bi nam vsem skupaj bilo
v prihodnje boljše.
9
mag. TANJA HOÈEVAR
sekretarka ZDIS
Invalidi z invalidnostjo živimo! To je naša telesna danost in življenjska sopotnica.
Ne da se je znebiti. Ni je mogoèe odtujiti ali ukrasti. Hkrati pa je tudi ovira, ki se
jo da podrediti in katero lahko naredimo za znosnejšo. In prav zato v Zvezi
delovnih invalidov Slovenije sledimo naslednjim vrednotam: vkljuèenost,
nediskriminacija, enkratnost, enakopravnost, enakost, opolnomoèenje, možnost
izbire, kakovost dela in inovativnost. K temu so zavezana tudi društva invalidov,
ki se na lokalni ravni sreèujejo s konkretnimi težavami in problemi. In med njimi
je društvo invalidov Koèevje, katerega delovanje se razsteza na obmoèju treh
obèin: Koèevje, Kostel in Osilnica že dolgih 40 let.
Ustanovni èlani društva verjetno takrat niso mogli predvideti tako uspešnega
razmaha organizacije, ki je z nenehnim aktivnim pristopom pridobivala na veljavi
in v okviru civilne družbe postala pomemben dejavnik na podroèju invalidskega
varstva v lokalni skupnosti. Zaèetki prav gotovo niso bili lahki, saj je bil vsak vaš
korak nova uèna ura v smeri prostovoljnega socialnega dela, kar je postala stalnica
ob nikoli dovolj dobri skrbi države. Vedno ste se morali znati prilagajati novim
družbenim spremembam, ki so bile v bistvu izzivi na katere ste znali pravoèasno
odgovoriti. Iz vsake izkušnje ste izšli bogatejši za vrsto spoznanj, ki so vas naredila
trdnejše, prodornejše in preprièane, da delate dobro.
Rdeèa nit vašega delovanja je v prostovoljstvu, kajti prostovoljci so temelj
invalidske organizacije, saj ji pomagajo in omogoèajo reden potek dela in brez
njih ne bi mogli izvajati posebnih socialnih programov in izpeljati svoj celoten
program. Prostovoljno delo obogati tako skupnost kot samega prostovoljca, saj
gre za plemenito delo, ki je nekaterim naèin življenja. Ste nezamenljivi del celotne
organizacije Zveze delovnih invalidov Slovenije in sposobni odziva na težke
lokalne razmere, v katerih se žal prepogosto znajdejo invalidi. Z izvajanjem
posebnih socialnih programov ste uspeli vzbuditi obèutljivost lokalnega okolja,
ki je v vaših aktivnostih zaznalo skrb za sokrajana oziroma èlana te družbe, ki mu
je potrebno zaradi specifiènih razlogov nameniti še posebno pozornost.
Ob obeležitvi delovanja vašega društva invalidov bi želela vsakomur za njegov
prispevek k svetli sliki vašega društva, predvsem pa zaradi pripravljenosti
prisluhniti težavam soèloveku, izreèi priznanje, mu stisniti roko in reèi hvala. Prav
zaradi tega, ker v civilni družbi za svoje plemenito poslanstvo ne dobite plaèila v
denarju, lahko vrednoto prizadevnosti poplaèamo le z vrednoto hvaležnosti.
10
VESNA MARKOŠ
predsednica Društva invalidov Koèevje
Družba in posamezniki, predvsem mlada in srednja generacija, invalidnost in
starost doživljajo kot breme in grožnjo, zato je bistvenega pomena ozavešèanje
prebivalcev in lokalne skupnosti o tem, da je vsak invalid in vsak starostnik lahko
še kako osebno in družbeno dejaven, aktiven v okviru svojih zmožnosti in
pomembnem èlan skupnosti.
Izkušnje kažejo, da je najboljši naèin spopadanja z invalidnostjo in staranjem
ohranjanje aktivnosti tudi po nastanku invalidnosti oziroma v letih tretjega
življenjskega obdobja ter se po svojih najboljših moèeh udejstvovati z vsem svojim
znanjem in izkušnjami.
Zelo velik pomen pri ohranjanju vitalnosti invalidne in starejše populacije ima
ustrezno družbeno okolje, torej civilna družba, ki razume potrebe svoje populacije
in omogoèa pogoje razvoja prostovoljnega društva invalidov, da s svojim aktivnim
delovanjem opozarja in ozavešèa okolico, da med nami živijo invalidi, ki imajo
prav posebne potrebe ter jim je v duhu nediskriminacije potrebno omogoèiti trajno
udeležbo v socialnem, gospodarskem, kulturnem in duhovnem življenju.
Kljub temu, da živimo v èasu splošne krize, se bomo v društvu invalidov še bolj
potrudili in še bolj bomo strnili svoje vrste. Jasno in pregledno bomo sledili
zapisanim ciljem, uresnièevali svoje poslanstvo in svoj program dela in ne bomo
dovolili, da bi bili socialno in zdravstveno šibki invalidi ogroženi in prizadeti.
Skrbno bomo naèrtovali svoje delo, sledili potrebam èlanstva in v skladu s svojimi
možnostmi èlanom društva nudili moèno oporo in zavetje. Vedno in ob vsaki
priložnosti bomo nadaljevali z ozavešèanjem lokalne skupnosti o potrebah
invalidov in se odloèno zavzemali za »obèino po meri invalidov«. Èe vsako leto
odstranimo samo eno oviro, ki invalidom naše obèine onemogoèa enakopravnejše
življenje v skupnosti, bomo naredili korak v pravo smer.
Društvo invalidov Koèevje bo svoje delo tudi v prihodnje nadaljevalo v skladu z
že uteèenimi socialnimi programi in programi v skladu s Statutom in programom
društva ter vedno in povsod še naprej delovalo v dobro invalidov in zagovarjalo
njihove pravice. Vse našteto moèno opravièuje potrebo po še boljši in tesnejši
vpetosti našega društva v našo lokalno skupnost.
Kot vedno doslej si bo Društvo invalidov Koèevje prizadevalo, da svojih èlanov,
pa tudi tistih, ki to šele bodo, ne bo razoèaralo.
11
IZ ZGODOVINE ZDIS
Prva invalidska društva so se na Slovenskem ustanovila na podlagi ustanovitve
društva vojnih veteranov v zaèetku 20. stoletja, ki so skrbela za vojne invalide,
ranjene osebe in osebe s težkimi kroniènimi boleznimi. Civilna invalidska društva
so se ustanovila in pojavila pozneje, leta 1920, z ustanovitvijo Podpornega društva
slepih. Njihovo glavno poslanstvo je bilo zbrati sredstva za podporo revnim in
socialno ogroženim slepim ljudem ter skrb za zaposlovanje tistih, ki so bili zmožni
in sposobni za delo. Društvo je organiziralo svoje lastne delavnice, kjer so se èlani
društva priuèili in zaposlili v obrteh pletarstva in šèetinarstva. Leta 1931 se je
ustanovilo tudi društvo gluhih in naglušnih Ljubljana z namenom pomoèi v vseh
oblikah, predvsem v komunikaciji, èe sami tega niso bili sposobni. Družbeni pogoji
za nastanek in ustanovitev Zveze delovnih invalidov Slovenije pa je bil z
ustanovitvijo izpolnjen leta 1969 (Krofliè, Hoèevar, 2009).
OBDOBJE PRED USTANOVITVIJO DRUŠTVA INVALIDOV
KOÈEVJE, 1963 – 1974
Prvi zametki društva segajo v leto 1963, ko je bilo 22. decembra ustanovljeno
Društvo invalidov in športna sekcija Koèevje. V okviru društva se je najprej
ustanovila kegljaška sekcija, ki je imela tako moško kot žensko ekipo, nato so se
ustanovile še balinarska, strelska, šahovska, mnogobojna ter strelska sekcija.
Na športnih sreèanjih je v tem èasu društvo sodelovalo z organizacijo Zveze borcev,
posebej okviru praznovanj obèinskega praznika Koèevje. Sodelovali so tudi s
pobratenimi društvi izven Slovenije.
Pridobljeni pokali in rekviziti od leta 1963 do 1974 so oddani v Muzej ljudske
revolucije v Ljubljani, v današnji Muzej novejše zgodovine Slovenije na Celovški
cesti 23.
Z uspešnim športnim udejstvovanjem skupine invalidov oz. športne sekcije
invalidov iz Koèevja, so se leta 1973 zaèele pojavljati iniciativne pobude za
ustanovitev Društva invalidov Koèevje.
Na iniciativo takratne Republiške zveze invalidov SR Slovenije, s sedežem v
Ljubljani, na Topniški 58, je bil 19. decembra 1973 ustanovljen odbor z nalogo,
da se ustanovi Društvo invalidov za obmoèje Obèine Koèevje.
Po prejetju finanènih sredstev v višini 3.000,00 takratnih dinarjev, ki jih je za
ustanovitev društva invalidov nakazala Republiška zveza Slovenije, je ustanovni
odbor v sestavi Mile Opaèiæ, Jože Stopar in Karol Levstik sklical ustanovni obèni
zbor, ki se ga je udeležilo 170 èlanov invalidov iz obmoèja obèine Koèevje.
Na ustanovnem zboru je bil sprejet Statut Društva invalidov in njegovi organi. Za
prvega predsednika DI Koèevje je bil imenovan Mile Opaèiæ, za podpredsednika
Jakob Poje, tajnika Mirko Rušt in blagajnika Stojan Dimitrijeviè.
Èlani odbora so bili Jože Stopar, Bernard Praprotnik, Rudi Pintariè, Peter Ožbolt,
Milenko Ponduroviæ, Ivan Križ, Danilo Hoèevar, Jože Potoèar in Rudi Koèman.
12
Èlani nadzornega odbora so bili Stane Frank, Franc Švarc, Stane Škufca.
Društvo invalidov Koèevje je bilo ustanovljeno 10. marca 1974 v Domu Partizan,
sedanjem Narodnem domu, v Ljubljani.
Skupšèina Obèine Koèevje je 10. aprila 1974 izdala odloèbo o vpisu društva v
register.
Prvi vèlanjeni èlani DI Koèevje, po 40 letih èlanstva. Jubilanti ­ prejemniki plakete
ob 40. obletnici delovanja DI.
13
Jubilejnih 40 let DI Koèevje
40 let je že minilo,
od kar se naše društvo je ustanovilo.
Je strma pot do sem vodila,
a naša volja nikdar ni klonila.
Humanost in nesebièna podpora
vsakemu izmed èlanov pomoè sta in opora.
Prijazna beseda in topel pogled
dajeta vsem invalidom novi polet.
V štiridesetih letih se veliko je zgodilo,
s trudom in požrtvovalnostjo vseh èlanov
tudi veliko pridobilo.
Zdaj s ponosom gledamo na vse,
kar nam je uspelo,
v preprièanju, da nadaljevalo
se bo zaèeto delo.
Za konec še zahvala sledi,
vsem, ki združili svoje so moèi,
da naše društvo še danes živi…
Ljubica Klun
14
OBDOBJE 1974 – 1998
PREDSEDNIK MILE OPAÈIÆ
Mile Opaèiæ
Prvi in dolgoletni predsednik DI Koèevje Mile Opaèiæ je društvo vodil od
1974 do 1998. S svojo izjemno zavzetostjo, moèno voljo in šarmom je navduševal
ljudi k vèlanitvam v društvo. Njegov optimistièni duh in zagnanost sta botrovala
obstoju društva.
Za svoje delo je prejel veliko priznanj in odlikovanj. Leta 1998 je postal èastni
èlan DI Koèevje.
Podelitev priznanj ob 10. obletnici delovanja DI (6.3.1984)
Pri izvajanju aktivnosti in uresnièevanju ciljev so mu pomagali èlani organov DI,
in sicer:
Jakob Poje – podpredsednik in športni referent od 1974,
Danilo Mohar – podpredsednik od 1991,
Mirko Rušt – tajnik 1974 – 1980 in
Ivan Jerman – tajnik 1980 – 1998.
Novoustanovljeno društvo v zaèetku svojega delovanja ni imelo lastnih prostorov,
zato je vse do 15. januarja 1980 delovalo v privatnem stanovanju predsednika.
Trud vseh organov društva, ki so se zavzemali za pridobitev prvih prostorov, je
bil nagrajen s podpisom pogodbe med samoupravno stanovanjsko skupnostjo
obèine Koèevje in DI Koèevje o oddaji in najemu poslovnega prostora. Društvo
je dobilo svoje prve prostore na Trgu zbora odposlancev 61.
15
Trg zbora odposlancev 61
Bila je majhna pisarna, brez toaletnih prostorov, vode in ogrevanja, pa vendar je
društvu omogoèala lažje delovanje. V bližini se je nahajala restavracija Metka, v
kateri so društvu ponudili na souporabo toaletne prostore, med delovnimi
obveznostmi pa si je bilo moè privošèiti èas za kavo in druženje.
V tistem èasu je za potrebe èlanov društva na obmoèjih: Koèevje – mesto prvi
teren, Koèevje – mesto drugi teren, Rudnik – Šalka vas, Klinja vas, Stara Cerkev,
Stari Log, Dolga vas pri Koèevju, Livold pri Koèevju, Mozelj, Predgrad, Koèevska
Reka, Banja Loka, Osilnica in Draga pri Loškem Potoku, delovalo 14
poverjenikov.
Le­ti so predstavljali nepretrgano vez med številnimi èlani in vodstvom društva,
saj so preko izvajanja obiskov na domu in v bolnišnicah skrbeli za pretok
informacij od društva do èlana in obratno. Bili so preprosti ljudje, ki so že v tistih
èasih nudili laièno èloveško pomoè in postavili temelje prostovoljnega dela, ki so
se obdržali do današnjih dni.
V omenjenem obdobju je število èlanov naglo narašèalo zaradi interesa do
vkljuèevanja v razne, predvsem športne dejavnosti, ki so bile primerne za invalide.
Ob zakljuèku leta 1982 je bilo v športne panoge vkljuèenih 105 invalidov
športnikov. Èlani so nastopali na meddruštvenih, na tradicionalnih, podroènih,
medkrajevnih ter republiških tekmovanjih. Udeleževali so se tudi tekmovanj izven
Republike Slovenije v mestih pobratenih društev invalidov, Rijeki, Rabu in
Delnicah in vedno v èasu obèinskih praznikov.
Poleg vkljuèevanja invalidov v športne panoge in udejstvovanja na tekmovanjih
je bilo za druženje poskrbljeno z organizacijo raznih izletov.
16
Izlet v Beograd, 1980 in Izlet v Kumrovec, 1986
V športne panoge je bilo vkljuèenih veliko èlanov DI
Izleti v spomladanskem èasu so bili namenjeni ogledu kulturnih znamenitosti na
podroèju Slovenije in bivše Jugoslavije. Prav tako so bili organizirani nakupovalni
izleti v Avstrijo, Italijo in na Madžarsko. Izleti so bili s strani èlanov dobro sprejeti,
zato so bili avtobusi vedno polni. V jesenskem èasu so bili izleti namenjeni
sreèanju težjih invalidov, ki so potekala po razliènih krajih v Sloveniji.
Dolgoletnim èlanom društva izleti ostajajo v lepem spominu, kar prièajo tudi
fotografije, ki so nastale v tem obdobju.
Poleg ostalih aktivnosti so potekali organizirani družabni veèeri v Kolodvorski
restavraciji Koèevje, udeleževalo se jih je precejšnje število èlanov.
17
DI Koèevje v spomin in sodelovanje s ŠDI Domžale, v Koèevju, 7. 10. 1989
Društvo invalidov je bilo aktivno tudi znotraj delovnih organizacij v obliki aktivov,
ki je za osnovno nalogo imelo pomoè invalidom v delovni organizaciji in izven
nje, združevanje invalidov na sreèanjih in športnih prireditvah.
V obdobju od leta 1974 do 1982 so bili aktivi zaposlenih invalidov v delovnih
organizacijah: Lesna industrija »LIK« Koèevje, Tekstilna tovarna Koèevje ­
Tekstilana, Kemièna tovarna ­ Melamin Koèevje, Združeno kmetijsko posestvo
Koèevje, Trikon Koèevje.
Aktivi delovnih invalidov v posameznih delovnih organizacijah so prenehali
delovati po letu 1990.
V obdobju od leta 1974 do 1982 je DI prijelo mnoga priznanja, plakete in nagrade.
18
Podelitev zlate plakete Zveze za rekreacijo in šport SFRJ predsedniku Miletu Opaèiæu, 1982
Zveza za rekreacijo in šport invalidov Socialistiène federativne republike
Jugoslavije iz Beograda je leta 1982 DI Koèevje podelila priznanje za uspešno
delo na podroèju športa.
V tem letu je društvo prejelo tudi srebrno plaketo Telesne kulturne skupnosti
Obèine Koèevje.
Uspehi športnikov in DI
Najbolj dejavni invalidi so na obènem zboru društva 23. aprila 1983 prejeli
naslednja odlikovanja:
● bronasto odlièje: Slavica Papež, Stane Gabriè, Franc Švarc, Anton Malnar,
Ljudevit Grguriæ,
● srebrno odlièje: Rudi Koèman, Matija Štanfelj, Stane Škufca, Rudi Pintariè,
Slavko Kavran, Janko Kurtal in
● zlato odlièje: Helena Zgonc.
19
Spomini na prvega predsednika Mileta Opaèiæa
»Prvi predsednik društva, Mile Opaèiæ, je s svojo dejavnostjo prièel predvsem
zaradi športnih aktivnosti invalidov. Bili so drugi èasi, podjetja so imela sklade,
da so društvom lahko donirala finanèna sredstva, zato je takratni predsednik
lahko razvijal dejavnosti v društvu, v katere so se invalidi vkljuèevali. Bil je
komunikativna oseba, znal je delati z ljudmi in jih privabiti k sodelovanju. Živel
je za društvo in èlane. Ker je bil tudi sam v 2. svetovni vojni, so bili v društvo
vkljuèeni tudi vojni veterani. Vedno se je postavil na stran invalida, z veliko mere
empatije,« se prvega predsednika Društva invalidov Koèevje spominja èastna
èlanica društva Marija Mestnik.
Èlanica Fanika Nagu pa se predsednika spominja: »Mile je bil èlovek »1A«,
razumel je ljudi, bil je dobrosrèen, rad je pomagal. Organiziral je nakupovalne
izlete v Avstrijo in na Madžarsko. Ljudje so se radi udeleževali tovrstnih izletov.«
Èlani društva so na obènem zboru leta 1998 izvolili novega predsednika, Ivana
Jermana.
20
OBDOBJE 1998 – 2002
PREDSEDNIKA IVAN JERMAN IN PAVEL KOTAR
Vodenje društva je 21. julija 1998 prevzel Ivan Jerman, dolgoletni èlan in tajnik
društva.
Ivan Jerman
Ivan Jerman je z veliko mero odgovornosti nadaljeval že uteèeno delo in aktivnosti
prejšnjega predsednika. Delo društva je reorganiziral, naloge so se porazdelile
med veè èlanov društva in pod novim vodstvom se je delovanje društva veèalo.
V èasu od 1998 do 2002 so v organih društva sodelovali:
Pavel Kotar – športni referent in podpredsednik društva,
Marija Mestnik – tajnica in
Jožica Kovaè – blagajnièarka.
V tem obdobju so se èlani društva veliko družili in pripravljali so izlete ter dvakrat
letno organizirali kopalne dneve. Potekala so tudi številna športna tekmovanja in
druge oblike druženj èlanov društva.
Maribor 1999
21
Izleti in sreèanja
Sreèanje DBKOO, 1999
Spomini na predsednika društva Ivana Jermana
Ivan Jerman je bil dober èlovek in organizator. Pri svojem delu se je trudil za odprt
odnos do èlanov društva, bil jim je pripravljen pomagati in prisluhniti in nenehno
si je prizadeval pridobiti nove prostore za delovanje društva. O tem prièajo zapiski
in spomini tedanjih mlajših èlanic društva Jožice Kovaè in Fanike Nagu.
Sin Bojan pa svojega oèeta opiše z naslednjimi besedami: »Vedno je bil aktiven.
Delal je s srcem, imel je soèutje do soèloveka, posebno rad je pomagal invalidom.
Celo življenje je bil vpleten v prostovoljno delo, vodile so ga humane vrednote in
skrb za soèloveka.«
22
Nadaljnje vodenje društva je prevzel tedanji podpredsednik društva Pavel Kotar.
Pavel Kotar
Po smrti predsednika Ivana Jermana je 20. junija 2001 vodenje društva prevzel
podpredsednik društva Pavel Kotar, dolgoletni èlan in športni referent. Društvo
je vodil le eno leto do novih rednih volitev. Bil je odlièen športni referent in
izjemen športni organizator, ki ga je poznala cela Slovenija. Poleg aktivnega
športnega udeleževanja je bil dolgoletni poverjenik èlanov društva.
Iz èasov svojega 38 letnega èlanstva se z veseljem spominja vseh športnih
dosežkov èlanov društva, pridobitve nove steze za balinanje in druženja s
pobratenimi društvi invalidov izven Slovenije.
Meddruštveno tekmovanje v balinanju, Maribor
»Najbolj pa sem bil vesel vsake selitve društva na novo, boljšo lokacijo«, se
nasmehne ob pregledovanju slik.
Delo v društvu ga je zelo veselilo, ob delu se je sprostil, razumel se je s èlani. Prav
tako se je zelo dobro razumel s takratnim vodstvom Obèine Koèevje in županom
Jankom Vebrom, ki je društvu ob otvoritvi novega balinišèa podaril krogle za
balinanje. Pavel Kotar na rednih volitvah društva leta 2002 ni želel kandidirati in
nadaljevati delo predsednika, saj se je želel ponovno z vso energijo posvetiti
športnim dejavnostim.
Za predsednico društva je bila izvoljena tedanja blagajnièarka Jožica Kovaè.
23
Podroèno strelstvo nekoè in danes
24
OBDOBJE 2002 – 2009
PREDSEDNICA JOŽICA KOVAÈ
Jožica Kovaè
Jožica Kovaè je bila aktivna èlanica društva od leta 1991. Veè let zapovrstjo je
bila tudi èlanica izvršnega odbora in socialne komisije ter poverjenica èlanom
društva.
V èasu svojega predsedovanja je svoje delo opravljala izjemno vestno in vpeljala
veliko izboljšav. Vseskozi si je prizadevala za izboljšanje kakovosti življenja
invalidov, promocijo društva in boljšo socialno vkljuèenost invalidov. Za uspešno
delovanje je leta 2007 prejela pisno priznanje ZDIS.
»V DI Koèevje sem se vèlanila na pobudo bivšega predsednika Mileta Opaèiæa
in takoj postala aktivna èlanica«, se svojega zaèetka v društvu spominja Kovaèeva,
»kot sveža upokojenka sem èutila, da imam še dovolj moèi, da lahko s svojim
znanjem prispevam društvu.«
V èasu predsedovanja Jožice Kovaè so v organih društva sodelovali:
Jožica Tomše – podpredsednica do leta 2006,
Jože Lindiè – podpredsednik od leta 2006,
Marija Mestnik – tajnica do leta 2007,
Ljubica Klun – tajnica od leta 2007.
Jožici Kovaè je pri njenem delu nudila podporo tajnica društva Marija Mestnik,
ki je imela kot neinvalid poseben èut do invalidov, zato je svojo energijo usmerila
v prostovoljno delo. V zahvalo za njeno požrtvovalno delo ji je leta 2008, na
pobudo tedanje tajnice Ljubice Klun, društvo podelilo naziv èastne èlanice.
Sama je povedala: »Mož je bil èlan društva in me je prosil, naj pridem na pomoè
pri organizaciji. Ker sem se takrat upokojila, sem delo tajnice z veseljem prevzela.
Moj namen je bil narediti dobro delo, pomagati skupnosti in rada sem pomagala.
Ostajajo lepi spomini.«
25
Sreèa
Kako sem danes sreèna.
Mamica me je peljala na sladoled.
Pa, ali je to sreèa?
Nekdo je rekel, da je imel sreèo,
ker je zadel na loteriji.
Saj res, kaj pa je sreèa?
Sreèna sem, èe sta mamica in oèi vesela,
èe imata èas zame.
Niè. Vprašala bom dedija.
On je že star, veliko ve.
Dedi: »Kaj je sreèa? Kdaj si ti sreèen?«
Dedi niè ne pomišlja, se nasmehne in odgovori:
»Draga moja deklica. Tako malo je treba, da sem sreèen.
Mene osreèi že sonce,
osreèijo me rože,
smeh dobrih ljudi,
najbolj pa sem sreèen,
kadar si sreèna, vesela Ti.«
Da, res je treba malo za sreèo.
Danes sem sreèna.
Želim, da smo sreèni vsi.
Marija Mestnik
26
V obdobju predsedovanja Jožice Kovaè se je v dejavnost društva vpeljalo nekaj
novih programov in novih naèinov pomoèi invalidom. Za boljše informiranje se
je postavila gostujoèa spletna stran društva, prièela so se letna sreèanja težkih
invalidov, pa tudi meseèno kopanje v Dolenjskih Toplicah je bilo med invalidi
dobro sprejeto.
Dvakrat letno so bili organizirani izleti in prepotovalo se je velik del Slovenije.
Predsednica, nekateri èlani organov društva in poverjeniki, 2006
Izleti v 2007 in 2008
Poleg izletov so na društvu potekale razne športne aktivnosti, v okviru socialnih
programov se je pomagalo èlanom v stiski z raznimi oblikami pomoèi (pomoè pri
izgradnji dvigala, nakup invalidskega vozièka, nakup naprave za dihanje in zdravil
ter adaptacije prostorov za »vozièkarje«).
27
Nakup elektriènega skuterja èlanici za normalno sobivanje v družbi
Sreèanje težkih invalidov, 2008
28
Na pobudo èlanice Eme Janèiè se je leta 2003 prièela delavnica roènih del. V
zaèetku so se èlanice sreèevale dvakrat meseèno, nato so se zaradi veselja do
druženja in skupnih interesov do ustvarjanja prièele družiti vsak teden po dve uri.
V okviru roènih del je bilo organiziranih veliko razstav, katerih so se èlanice roènih
del z veseljem udeleževale.
1
2
3
4
5
6
Slika 1 Prva samostojna razstava roènih del v Likovnem salonu leta 2005 pod vodstvom
èlanice DI Jožice Tomše
Slika 2 Razstava roènih del v Izoli
Sliki 3,4 Pridne roke ustvarjalk
Slika 5 Božièno novoletna razstava, 2013
Slika 6 Priznanje, Slovenj Gradec, 2008
29
Vsakoletno sreèanje invalidov DBKOO je v letu 2006 potekalo v organizaciji DI
Koèevje.
Sreèanje invalidov DBKOO
V tem obdobju se je društvo selilo dvakrat. Prviè leta 2003, ko se je društvo selilo
v prostore na Ljubljanski cesti 8. Prostore so si delili s Planinskim društvom
Koèevje. Skupaj so delovali složno in drug drugemu pomagali.
Otvoritev pisarne na Ljubljanski 8, leta 2003
Drugiè se je društvo selilo leta 2008, ko je dobilo v uporabo prostore na TZO 30.
Pri pridobitvi prostorov je imela veliko posluha takratna podžupanja Obèine
Koèevje mag. Darja Delaè Felda.
30
mag. DARJA DELAÈ FELDA
podžupanja Obèine Koèevje 2006 ­ 2010
Že ob prvem sreèanju s predsednico DI Koèevje Jožico Kovaè sem spoznala, da
je delo društva invalidov izjemno bogato ter zelo pomembno za ljudi našega
lokalnega okolja. Na prijazen in preprost naèin je znala predstaviti delovanje
društva, delo s èlani in pomen posluha ter odgovornosti lokalnega okolja za
potrebe in težave invalidov. Ob pripovedovanju sem zaèutila vso velièino dela,
ki ga je vodstvo društva dnevno prostovoljno in z vso potrebno skrbjo namenjalo
številnim svojim èlanom in jim pomagalo po svojih najboljših moèeh. Najveèji
problem, s katerim se je društvo v tistem èasu sreèevalo, pa so bili prostori društva.
Prostore so si sicer zgledno delili s Planinskim društvom Koèevje, toda zaradi
adaptacije stavbe, so jih morali zapustiti. Velik problem so bila tudi finanèna
sredstva za pokrivanje najemnine. Žal je moralo društvo vsako leto vsa sredstva,
ki so jih prejeli s strani obèine za delovanje društva, v obliki najemnine vrniti
nazaj v proraèun obèine.
Hitro sva se sporazumeli. Ogledala sem si prostore društva in pomagala pri iskanju
novih. Dokaj hitro smo našli ustrezno rešitev. Ker je imelo društvo status društva,
ki deluje v javnem interesu, smo uredili tudi brezplaèno uporabo novih prostorov.
Napredka društva sem bila zelo vesela, saj smo uspeli rešiti kar dva problema
soèasno. Ob delu z vodstvom društva in predsednico Jožico Kovaè pa se mi je
razširilo obzorje problemov in potreb na podroèju dela z invalidi v našem lokalnem
okolju. Zdaj razumem, vidim in vem, kaj vse bi bilo treba popraviti in spremeniti,
da bodo invalidi našega kraja postali mobilni, samostojni in neodvisni v svojem
življenju. Najpomembnejše pri vsem pa je spoznanje, da so tudi invalidi ljudje,
ki bi radi preostanek svojega življenja preživeli z veseljem v srcu in smelim
pogledom v svet – še vedno znam, vem in zmorem.
Društvo invalidov Koèevje je v 40 letih svojega obstoja prehodilo zelo pomembno
in èudovito pot. Vodstva društva so skupaj s èlani, kot velika družina, drug
drugemu pomagali po najboljših moèeh, delovali humanitarno in bogato prispevali
k dejstvu, da invalidi niso bili sami, niso bili zapušèeni, niso bili osamljeni. Bili
so sprejeti in velikokrat veseli. Tako je društvo izpolnjevalo svoje poslanstvo.
Ob 40. obletnici delovanja društva zato z velikim veseljem èestitam vsem
dosedanjim predsednikom društva, vsem èlanom organov društva in vsem
poverjenikom. Opravili ste izjemno in humano delo, delo, ki je velikokrat naporno
in težko, a je tudi delo, ki osreèuje, pomirja in bogati. Zato vam iskreno želim, da
boste tudi v bodoènosti pri svojem delu uspešni in boste znali ohraniti in nadgraditi
medsebojno sožitje in harmonijo s skupnim upanjem za boljše življenje invalidov.
31
Novo pridobljena pisarna DI Koèevje na TZO 30, 2008
Obèni zbor DI, 2008
Društvo je za potrebe invalidov svoje delovanje leta 2008 razširilo tudi na obmoèji
obèin Kostela in Osilnice.
Da je bilo delovanje društva v tem obdobju izjemno uspešno, prièa dogodek ob
praznovanju obèinskega praznika v letu 2008. To je podelitev srebrnega priznanja
Obèine Koèevje.
32
Podelitev srebrnega priznanja Obèine Koèevje, Šeškov dom 2008
Jožica Kovaè in Milena Lautar, 2009
Po sedmih letih predsedovanja je Jožica Kovaè vodenje DI predala mlajši kolegici,
Mileni Lautar. Kovaèeva je še naprej ostala v organih društva kot aktivna èlanica
in poverjenica invalidom.
33
OBDOBJE 2009 – 2014
PREDSEDNICA MILENA LAUTAR
Milena Lautar
Milena Lautar je èlanica DI Koèevje od leta 2004. Po predèasnem odstopu
predhodnice je vodenje društva prevzela leta 2009. Tako kot njeni predhodniki si
je prizadevala za dobrobit invalidov. V èasu njenega predsedovanja je bil velik
poudarek društva na povezovanju z Obèino Koèevje ter inštitucijami lokalne
skupnosti, kot so: Center za socialno delo, Obèinsko združenje RK Koèevje,
Ljudska univerza Koèevje, Šent, Želva, DSO Koèevje in DU Koèevje, s ciljem
ugotavljanja in raziskovanja gmotnega položaja vsakega posameznega invalida
za izvajanje skupne strategije in nudenja kvalitetnejše pomoèi. V letih nenehnih
sprememb na podroèju socialne zakonodaje je bilo v sodelovanju s stroko
poskrbljeno za strokovno informiranje z aktualnimi informacijami.
»Ko sem prevzela funkcijo predsednice, si v zaèetku sploh nisem znala
predstavljati, da je obseg del in nalog tako velik«, se svojih zaèetkov spominja
Milena Lautar. In nadaljuje: »Poèasi se je moje obzorje zaèelo širiti in skupaj s
tajnico, organi društva in èlani smo nastopili enotno in doprinesli k še boljšemu
delovanju društva.«
V èasu predsedovanja Milene Lautar so v organih društva sodelovali:
Jože Lindiè – podpredsednik,
Ljubica Klun – tajnica do 2010,
Vesna Markoš – tajnica od 2010.
V obdobju predsedovanja Milene Lautar je bil narejen premik k dopolnjevanju
športnih dejavnosti. Leta 2011 je bila ustanovljena pohodniško ­ planinska sekcija,
ki uspešno deluje še danes. Uvedena je bila tudi strokovno vodena telovadba za
interesno skupino invalidov z boleznijo hrbtenice in krvno­žilnimi boleznimi.
34
Vsak petek se pohodniki odpravijo na razliène konce naše Koèevske
Glede na nenehni tehnološki napredek in prehod obdelave podatkov na razliène
internetne spletne aplikacije v skladu z navodili ZDIS in FIHO, je delo društva
skozi vsa leta potekalo nemoteno.
Zaradi druženja in sprošèanja invalidov v naravi se je v sodelovanju s Planinskim
društvom Koèevje v letu 2009 zaèelo z izvajanjem rekreativno ­ družabnega
planinskega dne pri planinski koèi »Jelenov studenec«.
Piknik pri koèi Jelenov studenec, 2009
Z namenom približevanja invalidske problematike širši javnosti in delovanja proti
diskriminacij invalidov s ciljem predstavitve društva širši javnosti ter povabila k
èlanstvu je leta 2012 društvo organiziralo Dan odprtih vrat.
Vabilo na dan odprtih vrat DI, november 2012
35
Prav tako je bilo poskrbljeno za interesno skupino ustvarjalk roènih in umetniških
del, ki jim je bil leta 2011, v skladu z dogovorom med DI Koèevje in Javnim
Zavodom za šport Obèine Koèevje, dodeljen poseben prostor, v katerem lahko
èlanice sprošèeno ustvarjajo svoja roèna in umetniška dela.
Potekala so tudi vsakoletna že tradicionalna sreèanja težkih invalidov, ki se jih
veselijo težje gibljivi invalidi in naši èlani invalidi oskrbovanci DSO Koèevje.
Sreèanje težkih invalidov, 2012
Naše športnice in športniki so v tem obdobju dosegali visoke rezultate
Prednovoletna sreèanja športnikov in prostovoljcev
36
DI Koèevje je imelo leta 2013 ponovno èast, da že tretjiè v 40 letih, organizira sreèanje
invalidov DBKOO.
Leta 2012 je društvo podalo pobudo županu Obèine Koèevje dr. Vladimirju
Prebilièu za ustanovitev Sveta za invalide Obèine Koèevje z namenom skupnega
sodelovanja v postopku pridobivanja listine »Obèina po meri invalida«.
Milena Lautar je vodenje društva zakljuèila marca 2014. Še vedno aktivno sodeluje
v organih društva, je izjemno delovna, polna idej in dobra organizatorica.
Za Mileno Lautar je vodenje društva prevzela Vesna Markoš, èlanica društva od
leta 2008, poverjenica, dolgoletna tajnica društva in prostovoljka. Na konstitutivni
seji so bili izvoljeni organi društva, èlani komisij in razdeljene zadolžitve.
Volilni zbor 2014
37
…Leto 2014…
Z novo izvoljenim vodstvom v sestavi:
Vesna Markoš – predsednica,
Lucija Höferle – podpredsednica,
Marija Poje – blagajnièarka
in izvoljenimi organi društva se bo delo v društvu nadaljevalo v skladu z uteèenimi
smernicami. Izvajale se bodo zaèrtane aktivnosti, ki so opredeljene z letnim in
terminskim planom društva ter realizirali sklepi IO DI Koèevje.
Zbor èlanov DI, 2014
Aktivnosti, povezane z realizacijo že zaèetega projekta (2012) za pridobitev listine
»Obèina po meri invalidov«, se bodo skrbno izvajale s ciljem uspešnega zakljuèka
celotnega projekta.
Na društvu smo mnenja, da je naziv, ki ga bo naša Obèina pridobila z dokonèanjem
tega projekta, vreden odlike, saj bo dokazovalo, da Obèina Koèevje v svojem
delovanju upošteva razliènost potreb vseh svojih obèanov.
38
Èlanek v Koèevskih novicah, maj 2014
Izlet v Goriška brda, 2014
Prav tako se sedanje vodstvo društva zaveda, da bi brez prostovoljcev in
poverjenikov mnogo težje delovali, zato se bomo še naprej trudili razvijati mrežo
prostovoljcev in poverjenikov, saj so ti zaradi svoje predanosti in požrtvovalnosti
temelj obstoja društva in zaslužijo posebno mesto in posebno priznanje.
39
Aktivne poverjenice s predsednico društva, 2014
V prihajajoèem obdobju se bo vodstvo društva zavzemalo za ponovno
vzpostavitev aktivov delovnih invalidov, ki so po osamosvojitvi Slovenije zamrli.
Aktiv delovnih invalidov se bo prvenstveno zavzemal za varstvo zaposlenih in
brezposelnih invalidov. Dosledno bo v praksi in preko svojih predstavnikov izvajal
in reševal invalidsko problematiko.
Aktiv ima skupaj z društvom invalidov pomembno vlogo in s svojim delovanjem
blaži posledice gospodarskih, kadrovskih in organizacijskih težav, s katerimi se
sooèajo invalidi.
Delovni sestanek Socialne komisije DI Koèevje, 2014
Še naprej bomo ohranjali dobre odnose z lokalno skupnostjo in skrbeli za
slehernega èlana našega društva.
40
BREZ PROSTOVOLJCEV NE GRE
V letu 2014, ki ga je Svet Evrope razglasil za Evropsko leto prostovoljnih
dejavnosti in spodbujanja aktivnega državljanstva, je prav, da se še enkrat
spomnimo, da je prostovoljstvo že od samega zaèetka za Društvo invalidov
Koèevje izjemnega pomena, saj se je skozi vseh 40 let obstoja in delovanja društva
obdržalo do danes. Prostovoljci našega društva ­ tudi sami invalidi ­ so znali
prepoznati vrednoto prostovoljstva.
Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima prostovoljstvo za razvoj in prihodnost
družbene skupnosti, je dandanes prepoznano kot splošno dobro in za naše društvo
predstavlja srce in bistvo obstoja, saj društvo od samega zaèetka vodijo le
prostovoljci, ki dnevno, brezplaèno in nesebièno namenjajo svoje znanje in svoj
èas za zagotavljanje razliènih oblik pomoèi invalidom. Tako je skrb za
spodbujanje, negovanje in razvoj prostovoljstva postala prioriteta našega društva.
Prostovoljci našega društva z vsakodnevnim aktivnim delom na terenu
vzpostavljajo stike z uporabniki socialnih programov in se uèinkovito odzivajo
na resniène potrebe posameznikov ali skupin, ki so se znašli v stiski. S tem
invalidom omogoèajo ohranjanje èlovekovih pravic, enakopravnosti na nivoju
sociale in obèutka pripadnosti družbeni skupnosti.
Vsi se zavedamo, da živimo v posebnih èasih, ko naša družba za zagotavljanje
navedenih ciljev iz leta v leto namenja manj sredstev. A to dejstvo ne manjša
prizadevnosti naših prostovoljcev, ostajajo vztrajni in neomajni.
Ker nam velikokrat pomanjkanje èasa ne dovoljuje, da se ustavimo in družimo
ter izrazimo prepotrebno priznanje delu naših prostovoljcev, je letošnje
praznovanje še toliko pomembnejše. Ponuja nam priložnost, da se jim za njihovo
plemenito delo javno zahvalimo.
ZAHVALA PROSTOVOLJCEM
Vsem vam, drage prostovoljke in prostovoljci, in hkrati vsakemu izmed vas ­
izrekamo iskreno zahvalo za vaš trud, èas, energijo in ne nazadnje upanje, ki ga
vlivate ljudem v stiski. Tudi v prihodnje želimo, da bi s skupnimi moèmi
promovirali Društvo invalidov Koèevje in prostovoljstvo kot nenadomestljivo
èlovekoljubno vrednoto ter s svojimi idejami, dejanji in aktivnostmi še naprej
aktivno spreminjali svet!
41
SKRB ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE TEŽKIH IN
NEPOKRETNIH INVALIDOV, TER PREPREÈEVANJE IN
BLAŽENJE SOCIALNIH TER PSIHIÈNIH POSLEDIC
INVALIDNOSTI
Z izvajanjem programa Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih
invalidov ter prepreèevanja in blaženja socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti
omogoèamo našim èlanom prvo osebno in socialno pomoè tako, da jim pomagamo
v brezizhodnih situacijah s fiziènim in finanènim prispevkom.
Program nudi razliène možnosti pomoèi. V pisarni društva, preko telefonskih
pogovorov, uporabe raèunalnika in interneta v povezavi z ZDIS poteka
informiranje invalidov o njihovih splošnih pravicah, svetovanje ob posameznih
primerih urejanja in pridobivanja pravic, konkretne pomoèi pri pisanju vlog in
izpolnjevanju zahtevnih obrazcev…
Ker imajo invalidi pogosto poleg zdravstvenih tudi socialne težave, je potrebno
velikokrat pomagati in posredovati pri razliènih humanitarnih organizacijah v
obèini in na Centru za socialno delo.
V želji, da bi bilo življenje invalidov bolj zanimivo in pestro, se v okviru izvajanja
omenjenega programa organizirajo sreèanja, katerih poglavitni cilj je nudenje
laiène psihološke pomoèi oziroma krajšanje monotonega življenja invalidov, ki
so zaradi svoje invalidnosti vezani na dom. S tovrstnim vzpostavljanjem socialnih
stikov jim krepimo obèutek vkljuèenosti in povezanosti z družbo in jim pokažemo,
da niso pozabljeni in sami s svojimi težavami.
Naše društvo za težke, težje gibljive in starejše invalide vsako leto organizira
sreèanja s kulturno zabavnim programom na ustrezno dostopni lokaciji. Zaradi
boljšega poèutja in sledenja programu ter aktivnemu sodelovanju, najtežje invalide
spremljajo njihovi spremljevalci in dolgoletna medicinska sestra društva.
Udeležba na sreèanjih je vedno zelo številèna. Od 130 vabljenih se sreèanja udeleži
okoli 100 do 110 èlanov težkih invalidov. Slavljencem in jubilantom podelimo
plakete in skromne obdaritve.
Pri izvajanju programa so razen vodstva društva pomembni tudi poverjeniki ­
prostovoljci, ki s pogostejšimi obiski na domu težke in starejše invalide seznanjajo
z aktualnimi dogajanji v društvu in pridobivajo povratne informacije o socialnem
in zdravstvenem stanju invalida ter o težavah, ki so povezane z njegovo
invalidnostjo.
Velikokrat priskoèijo na pomoè in s svojo srènostjo in prijaznostjo pomagajo pri
odpravi težav, ki nastajajo v ožjem socialnem okolju (zgladitev medsebojnih
odnosov v družini). Prav tako invalidom nudijo pomoè s konkretnimi aktivnostmi,
kot so: pomoè pri gospodinjskih opravilih, nabavi hrane, negi in fizièni pomoèi
ter razlièna spremstva, prevozi in drugo.
S programom Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov ter
prepreèevanja in blaženja socialnih ter psihiènih posledic invalidnosti se je že
marsikaterega invalida rešilo iz trenutne socialne stiske, ko smo mu nudili laièno
psihološko pomoè, pa tudi druge oblike samopomoèi.
42
Poleg vsakodnevne skrbi in pomoèi èlanom DI preko socialnih programov je
društvo v sodelovanju z ZDIS svojim èlanom v letih od 2001 do 2012 omogoèilo
tudi druge razliène oblike pomoèi, in sicer:
2001 ­pomoè pri izgradnji dvigala,
2002 ­nakup vozièka,
2002 ­nakup stanovanjske opreme po požaru,
2003 ­adaptacija kopalnice,
2003 ­nakup invalidskega vozièka,
2004 ­nakup aparata za dihanje,
2005 ­adaptacija kopalnice,
2007 ­nakup elektriènega skuterja,
2008 ­nakup elektriènega skuterja,
2010 ­pomoè èlanici, težki invalidki na vozièku, pri dobavi vhodnih vrat za hišo,
2011 ­pomoè slepi èlanici pri obnovi kopalnice,
2012 ­pomoè mlajšemu èlanu invalidu pri nakupu štedilnika na drva in
2013 ­pomoè veè invalidom pri nakupu higienskih in ortopedskih pripomoèkov.
Medicinska sestra, Jelka Poje, èlanica DI Koèevje, je svoje misli o svojem delu v
društvu opisala z naslednjimi besedami:
»Po nastanku invalidnosti sem se, kot delovno sposobna in še vedno zaposlena
invalidka ter s 35­letnimi izkušnjami medicinske sestre, leta 2000 vèlanila v
društvo z namenom aktivnega sodelovanja in postala prostovoljna in uradna
medicinska sestra Društva invalidov Koèevje.
Ker sem po naravi èlovek, ki soèustvuje z bolnimi in zdravstveno šibkimi, sem se
vsa leta svojega èlanstva zavzemala za vodenje socialnih programov društva,
pomoè invalidom pri svetovanju in izvajanju rednih akcij meritev krvnega tlaka
in sladkorja v krvi.
Lahko povem, da sem bila med èlani društva zelo dobro sprejeta in sem se tudi
sama med njimi vedno poèutila zelo dobro. Tako sem z veseljem prevzela
spremstvo skupin društva invalidov na prav vseh dogodkih.«
Meritve tlaka in sladkorja v krvi vsako leto potekajo pod strokovnim vodstvom medicinske
sestre Jelke Poje.
43
ŠPORT
Prav ljubezen do športa, ki so jo gojili invalidi posamezniki in posamezne ekipe,
je leta 1963 pripeljalo do ustanovitve prvega društva z nazivom »Društvo
invalidov in športne sekcije Koèevje«. Kasneje, v letu 1974, je to društvo preraslo
v DI Koèevje.
In ravno zaradi ljubezni do športa je društvo raslo in napredovalo, saj je
vkljuèevanje invalidov v razne športne panoge in udejstvovanje na tekmovanjih
kot glavna povezovalna nit združevala interese èlanov ter jih motivirala k skupni
dejavnosti.
O uspešnih druženjih naših èlanov v razliènih oblikah rekreacije, kjer èlani v
skladu s svojimi zmožnostmi krepijo svojo moè in telesno pripravljenost, ter o
uspehih na številnih tekmovanjih prièajo mnoge medalje in pokali, ki jih hranimo
v pisarni društva.
Visoka priznanja naših športnikov za dosežene rezultate
Franci Beljan, sedanji referent za šport DI:
»Ko je Pavletu Kotarju, dolgoletnemu športnemu referentu DI Koèevje, bolezen
vzela moè, sem priskoèil na pomoè in leta 2012 prevzel vodstvo novega športnega
referenta.
Dela sem se lotil z navdušenjem, saj sem èlan društva že polnih 30 let in delovanje
društva zelo dobro poznam. Ker imam rad šport in mi organizacija športnih
aktivnosti veliko pomeni, to delo opravljam z veseljem.
44
Vsi doseženi rezultati in volja športnikov za udejstvovanja na podroènih in
državnih tekmovanjih ter naklonjenost in dobro sodelovanje z Javnim zavodom
za šport Obèine Koèevje me motivirajo za nadalje zagnano prostovoljno delo in
širitev možnosti sodelovanja z drugimi invalidskimi športnimi organizacijami.«
Franci Beljan – športni referent DI Koèevje
POVERJENIKI DRUŠTVA INVALIDOV KOÈEVJE
V OBDOBJU 1974­2014
Nagu Fanika, Kotar Pavel, Kovaè Jožica, Kotnik Marija, Miheliè Dragica, Njavro
Rajka, Rošelj Hedvika, Šoštarko Ivanka, Maržiè Irena, Mohoriè Olga, Blatnik
Danijela, Tomše Jožica, Veseliè Veronika, Šneperger Milena, Špehar Slavica,
Janež Veronika, Kišek Nevenka, Markoš Vesna, Žafran Angelca, Poje Marija.
LAHKO NAM POMAGATE
Možnost, da namenite 0,5% dohodnine Društvu invalidov Koèevje
Radi bi vas spomnili na možnost, da lahko 0,5% dohodnine namenite za delovanje
našega društva. Zbrana sredstva bomo namenili izkljuèno za izvajanje posebnih
socialnih programov.
Vljudno vas prosimo, èe o tej možnosti obvestite tudi vaše sorodnike, prijatelje,
znance, sodelavce, sosede in druge prijazne državljane.
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste se za to možnost že odloèili.
45
ZAHVALA DONATORJEM IN SPONZORJEM
1. Obèina Koèevje,
2. Darja Delaè Felda,
3. Javni zavod za šport Obèine Koèevje,
4. Radio Univox,
5. Zdravstveni dom Koèevje,
6. Trgovina Hofer,
7. Mercator trgovina Koèevje,
8. Lazar Matej s.p.,
9. Vsem donatorjem, ki so prispevali k sreèelovu ob vseh treh sreèanjih
DBKOO (1999, 2006 in 2013),
10. Posamezniki, ki so po svojih moèeh prispevali DI Koèevje
46
VIRI
Arhiv Društva invalidov Koèevje
Èlani Društva invalidov Koèevje
Koèevske novice, Glasilo OK SZDL KOÈEVJE, Društvo invalidov Obèine
Koèevje, Tudi invalid je lahko aktiven, 15. november 1988
Krofliè, M., Hoèevar, T., Zveza delovnih invalidov Slovenije 2009, str.31­43
Tomiè, V., Zapis z informativnega sestanka, ZDIS, Ljubljana 2013.
47
CIP ­ Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
061.23:364­22­056.24(497.4Koèevje)"1974/2014"
DRUŠTVO invalidov (Koèevje)
Društvo invalidov Koèevje : naših 40 let : 1974 ­ 2014 / [uredniški
odbor Vesna Markoš ... et al.]. ­ Koèevje : Društvo invalidov, 2014
ISBN 978­961­281­542­4
1. Markoš, Vesna
275397120
48