Elaborat za pripravo LPK v MOM na področju NVO
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2012 -2017 na področju nevladnih organizacij Zavod PIP, Maribor December 2012 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Kazalo vsebine 1. Uvod ....................................................................................................................................................... 5 2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti .......................................................... 7 2.1. Opredelitev nevladnih organizacij .......................................................................................................... 7 2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor ................................................................................ 8 2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru (Javni zavodi ustanovljeni s strani države oz. Mestne občine Maribor) ............................................................................................................................................................ 14 3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 ........ 16 3.1. Namen analize ...................................................................................................................................... 16 3.2. Primerjava financiranja umetniških programov ........................................................................................ 16 3.3. Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ................................................ 17 3.4. Pregled javnih razpisov za kulturne programe .......................................................................................... 21 3.5. Pregled pozivov za mednarodne projekte ................................................................................................. 24 3.5. Financiranje »ljubiteljske kulture« ............................................................................................................. 25 53.320,70 .......................................................................................................................................................... 29 50.144,00 .......................................................................................................................................................... 30 4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo ................................................... 35 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti ................................................ 41 5.1. 5.2. 6. Namen in cilji ........................................................................................................................................ 35 Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika ........................................................................................... 35 Rezultati in povzetki ............................................................................................................................. 36 SWOT ANALIZA ..................................................................................................................................... 39 Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti .......................................................................................... 41 Prioritete in cilji .................................................................................................................................... 41 Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti ........................................................ 42 6.1. Izvedba posvetov z NVO ....................................................................................................................... 42 6.2. Predlogi ukrepov .................................................................................................................................. 42 6.2.1 Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije .......................................... 42 6.2.2 Zagotavljanje financiranja infrastrukturnih potreb NVO, ki so imetniki oz. upravljalci prostorov za izvajanje dejavnosti na področju kulture ..................................................................................................... 44 6.2.3 Vzpostavitev NVO prizorišč ............................................................................................................. 44 6.2.4 Razvoj strategije razvoja kulture in NVO ........................................................................................ 44 6.2.5 Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise ................................. 45 6.2.6 Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO...................................................... 45 6.2.7 Razvoj podpornega okolja za delovanje NVO – projektna pisarna ................................................. 45 6.2.8 NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta) ..... 45 6.2.9 Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM .......................................................................... 46 6.2.10 Objava razpisov pred pričetkom leta ........................................................................................ 46 6.2.11 Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM 46 6.2.12 Uvedba novih programskih področij ......................................................................................... 46 6.2.13 Strokovne komisije na področju kulture ................................................................................... 47 6.2.14 Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije 47 6.2.15 Uvedba večletnega projektnega razpisa ................................................................................... 47 6.2.16 Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ.......................................................................... 47 6.2.17 Uvedba sofinanciranja projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov ............. 48 6.2.18 Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis .................................................. 48 2 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.19 6.2.20 6.2.21 Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju ................................................ 48 Posebni pogoji za sofinanciranje novo ustanovljenih NVO ....................................................... 48 Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice ............................................................................. 48 7. Povzetek ............................................................................................................................................... 51 8. Viri ........................................................................................................................................................ 54 Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu .......................... 7 Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) ................................................................................ 16 Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)................................................................................. 17 Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) ......................................................................................... 17 Tabela 5: Odstotek financiranja (%) ...................................................................................................................... 17 Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) .................................................................... 18 Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) ........................................................................ 18 Tabela 8: Datumi razpisov ..................................................................................................................................... 18 Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) .............................................................................. 19 Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) ....................................................................................... 19 Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) ................................................................... 20 Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) ........................ 20 Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) ........................................................... 20 Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) ........................................................................... 21 Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) ............................................... 21 Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) ................................................... 21 Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) ..................................................................................... 21 Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) ............................................................................... 21 Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) .......................................................... 22 Tabela 20: Datumi razpisov ................................................................................................................................... 22 Tabela 21: Formalno popolne vloge ...................................................................................................................... 22 Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: ..................................................................................... 23 Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) ...................................................................................................... 23 Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) ............................................... 24 Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) .................................................... 24 Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) .............................................. 24 Tabela 27: Število financiranih vlog ...................................................................................................................... 25 Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) ........................................................................................................ 25 Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) ............................................................... 25 Tabela 30: razpisi za ljubiteljsko kulturno dejavnost (EUR) .................................................................................. 25 Tabela 31: Skupni program (EUR) ......................................................................................................................... 26 Tabela 32: Zborovsko tekmovanje Naša pesem (nefinančni vložek) (EUR) .......................................................... 26 Tabela 33: skupaj tabele 30 – 32 (EUR) ................................................................................................................. 26 Tabela 34: višina sofinanciranja javnih del (EUR) .................................................................................................. 27 3 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 35: delež sofinanciranja javnih del (%) ...................................................................................................... 27 Tabela 36: število organizacij prejemnic sofinanciranja javnih del ....................................................................... 27 Tabela 37: število delavcev (javna dela) sofinanciranih v organizacijah ............................................................... 27 Tabela 38: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov janvih del .............................................. 28 Tabela 39: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (EUR) ...................................................................................... 28 Tabela 40: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (%) .......................................................................................... 28 Tabela 41: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov (%) ......................................................... 28 Tabela 42: financiranje Evropske prestolnice kulture s strani MOM (EUR) .......................................................... 29 Tabela 43: Sofinanciranje NVO in samozaposlenih na področju kulture v okviru Evropske prestolnice kulture v letih 2010 - 2012 (v EUR) ...................................................................................................................................... 29 Tabela 44: pregled sredstev prejemnikov (NVO in samozaposlenih v kulturi) glede na kraj registracije NVO (EUR) .............................................................................................................................................................................. 33 Tabela 45: vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture (EUR) ................................. 33 Tabela 46: kulturna infrastruktura - investicijsko, tekoče vzdrževanje (EUR) ....................................................... 33 Tabela 47: obratovalni stroški upravljanja kulturne infrastrukture (UKI) v korist NVO na področju kulture........ 34 Seznam kratic: NVO – Nevladna organizacija AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve MOM – Mestna občina Maribor LPK – Lokalni program kulture JZ – javni zavod S – samostojni ustvarjalci GS – gospodarski subjekt MIZKŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 4 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 1. Uvod Če je kulturna in umetniška ustvarjalnost tista, ki odraža in ustvarja stanje duha realnega časa in prostora, potem je kulturna politika tega istega realnega časa in prostora pokazatelj razumevanja ali ignoriranja znamenj časa. Ustvarjalnost veje kjer hoče, kulturne politike pa stojijo inu obstojijo ali padejo na razumevanju znamenj časa. Umetniška ustvarjalnost je avantgardna, igriva in vizionarska, politike pa morajo biti premišljene in strateške. Ustvarjalnost in politike morajo biti v razmerju, med njimi mora teči nenehen in enakopraven dialog. Ustvarjalci kulture in ustvarjalci politik ustvarjajo v javno dobro in (v našem primeru) z denarjem davkoplačevalcev. Odgovornost obojih torej ni samo v uspešnem medsebojnem razmerju, temveč končno v razmerju obojih do javnega dobrega, družbe in ljudi. Mariborska nevladniška kulturna ustvarjalnost je v fizičnem in vsebinskem smislu družbeno-kulturni prostor, ki ga ne zasedajo le kulturne ampak tudi politične, socialne in umetniške pobude. Polje ustvarjanja mariborskih kulturniških nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) je zagotovo prostor transpodročnosti, ki predvsem kvalitativno raznoliko dopolnjuje in soustvarja mariborsko kulturniško produkcijo. Vendar si ne gre zatiskati oči ob dejstvu, da so razmere s katerimi se pri svojem delu soočajo kulturni in umetniški ustvarjalci v nevladnem sektorju slabe, kar kliče h korekciji in regulaciji položaja in delovanja nevladnih organizacij, dejavnih na tem področju. Ob ustvarjanju vzpodbudnega okolja za razvoj NVO v Sloveniji, za kar si v dialogu z oblastmi na državni ravni prizadevajo slovenske NVO, je za njihov razvoj prav tako pomembna tudi podpora na ravni lokalne samouprave. Prav na lokalni ravni, kjer je povezanost različnih segmentov družbe veliko večja in je sodelovanje mogoče razvijati na veliko bolj neposreden način, obstaja možnost, da se v prakso uvajajo nekateri sveži in dovolj radikalni prijemi za temeljitejše in učinkovitejše spremembe. Cilj uvajanja radikalnih sprememb ni uvajanje sprememb per se, temveč omogočanje trajnostnega napredka na področju zagotavljanja in ustvarjanja kulturne oziroma umetniške vrednosti na področju MOM in širše. Smisel trajnostnega napredka ni samo v zagotavljanju javno dostopnih in visoko kvalitetnih kulturnih dobrin, namenjenih višanju življenjskega standarda občanov in občank ter prebivalcev in prebivalk Maribora ter okolice, temveč ima tudi politično demokratični učinek. Kulturno in umetniško napredna, samozavestna, ambiciozna, reflektirajoča, z eno besedo kvalitetna ustvarjalnost ima lahko samo pozitiven vpliv na družbo. Pri pripravi predlogov za področje delovanja NVO na področju kulture, smo zaznali velik potencial, ki ga te organizacije posedujejo in ki bi z odpravljanjem ovir, ki zavirajo njihovo delovanje, lahko predstavljal pomembno razvojno priložnost za Maribor, podravsko in širšo regijo. NVO nismo obravnavali kot ideološki aparat in smo se izogibali ideološkim interpretacijam, temveč smo jih obravnavali kot nosilce ustvarjanja umetniških produkcij. Ohranjali smo zavedanje, da so vrednote in dimenzije NVO kulture predvsem iskanje možnosti za neinstitucionalno kulturno delovanje. Namen pričujočega elaborata je podati informacije in predloge, ki naj služijo pripravljalcem Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju LPK) za obdobje 2013 – 2017, za ustrezno vključevanje in obravnavanje področja kulturne ustvarjalnosti, ki poteka v okviru NVO. Na podlagi raziskave in analize iztekajočega obdobja izvajanja LPK za obdobje 2007 – 2011 ter opravljenih posvetov z predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture v Mariboru, smo opredelili ključne ovire in 5 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij priložnosti na področju delovanja NVO ter na njihovi podlagi pripravili predloge rešitev, za katere želimo, da bi bili vključeni v nastajajoči LPK. 6 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti 2.1. Opredelitev nevladnih organizacij Interesno združevanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo delovanja. Društvena organiziranost sega v čas pred drugo svetovno vojno, nevladne organizacije v moderne pomenu besede pa so svoj razmah doživele v 80-tih letih prejšnjega stoletja, ko so odigrale tudi pomembno vlogo v procesih demokratizacije v naši družbi. Kljub dolgi tradiciji in množičnosti pa se še vedno soočajo z veliko težavami in problemi, ki otežujejo njihovo delovanje in zavirajo hitrejši razvoj. Primerjava z razvitimi državami kaže na velik razvojni zaostanek nevladnega sektorja, ki se kaže predvsem ob primerjavi makroekonomskih kazalnikov kot so število zaposlenih in višina ustvarjenih prihodkov oz. njihov delež v celotnem bruto domačem proizvodu države. Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu Kazalnik prihodek nevladnih organizacij glede na BDP delež prihodkov iz javnih virov v strukturi celotnih prihodkov nevladnih organizacij delež zaposlenih v nevladnem sektorju 1 Povprečje 32 držav[] 5,1% BDP Slovenija[ ] 1,99 % BDP (754 mio EUR) 42%; v državah EU dosega ta delež tudi do 53% 27,8% 4,9%; v državah EU je povprečje 8,1% 0,66% Vir: Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008 Nevladne organizacije so dejavne na mnogih področjih družbenega delovanja in pomembno prispevajo k dvigu kvalitete življenja ljudi v skupnosti. Še posebej se to odraža v času gospodarske krize, ki na rob preživetja potiska vse večje število ljudi, ki jim prav NVO s svojimi socialnimi programi lajšajo vsakodnevne tegobe in s tem pomembno dopolnjujejo in nadgrajujejo storitve, ki jih na tem področju zagotavlja država. NVO so od nekdaj pomembno prisotne tudi na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Pri tem je potrebno razločevati različne oblike delovanja in organiziranosti in nikakor ne gre nevladne kulturne ustvarjalnosti in produkcije razumeti zgolj kot ljubiteljsko kulturo. Ob velikem številu kulturnih društev v katera e združujejo ljudje z namenom zasledovanja želje in potrebe po skupnem in večinoma prostočasnem kulturnem delovanju na različnih področjih ustvarjanja (ples, gledališče, zborovsko petje, likovno ustvarjanje idr.), se v novejšem času pojavlja tudi vse večje število zavodov, ki s svojo produkcijo vstopajo v prostor vrhunske umetniške produkcije in poskušajo vsaj delno zagotavljati profesionalno delovanje. Kulturna društva so najpogosteje usmerjena h kulturni obogatitvi življenja v lokalnih skupnostih in ohranjanju lokalne tradicije in so kot takšna tudi pretežno financirana s strani občinskih proračunov in članarin svojih članov. Večja društva, ki s svojo produkcijo presegajo lokalne okvirje, predvsem pa zavodi, v katerih se pogosto spogledujejo tudi z željo po preseganju nacionalnih 1 Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008. Dostopno na http://mju.gov.si/index.php?id=12212&L=0 7 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij okvirjev, se soočajo z večjimi finančnimi potrebami in iščejo sredstva za svoje delovanje tudi pri drugih virih financiranja kot so ministrstva, sredstva EU ter sponzorji in donatorji, deloma pa tudi z lastno dejavnostjo (plačilo za nastope). Tako ljubiteljska kulturna dejavnost kot vrhunska umetniška produkcija, ki nastajata v okviru nevladnih organizacij pomembno dopolnjujeta kulturno produkcijo, ki nastaja v okviru javnih zavodov in ju je potrebno tudi enakovredno umeščati v strategije razvoja kulture tako na nacionalni kot lokalni ravni in zanju zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in razvoj. Tudi s pričujočim dokumentom želimo preseči uveljavljeno stališče, da imajo NVO vnaprej odklonilno stališče do t.i. elitne umetnosti in po drugi strani, da se kulturna dejavnost v okviru NVO odvija zgolj na ravni prostovoljnih organizacij, ki gojijo ljubiteljsko kulturo. Vsaka kultura je seveda enako kulturna kot druge, je ena in edinstvena med drugimi, ne glede na njeno množičnost, sprejetost, razširjenost, ne glede na njene zunaj kulturne razsežnosti (ekonomske, politične, verske ipd.). Gre za polje različnosti, drugačnosti, ne pa za hierarhijo več/manjvrednosti, ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/kulturnosti. Podton take neustrezne terminologije je uveljavljeno prepričanje, da obstaja v družbi zgolj ena, prava, glavna kultura ter da so druge manj vredne in zato pod njo ali ob njej. Toda sam pojem kulture je konstitutivno pluralen: zgodovina ne pozna monokulturnih ali kulturno homogenih družb. Takšna prepričanja vodijo k statičnosti v družbi ter ohranjanju prevlade ene arbitrarne kulture nad drugo, kar predstavlja oviro za nujne spremembe. S podanimi predlogi želimo izboljšati stanje, kjer neprimerljivo za ista javna sredstva in pozornost javnosti tekmujeta dve različni kulturni enoti: javni zavodi in nevladne organizacije, ter prikazati nujo po skupnem sodelovanju, kar prepoznavamo kot edino pot za nadaljnji obstoj mariborske kulturne scene primerljive v mednarodnih umetnostnih in družbenih okvirih. 2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) je po podatkih AJPES za leto 2010 bilo delujočih 991 društev, od katerih jih je 156 delovalo na področju kulture. Glede na višino prihodkov se med največja društva na področju kulture v MOM uvrščajo: Kulturno izobraževalno društvo Kibla Zbor Carmina Slovenica Zvezo kulturnih društev Maribor Kulturno društvo mladinski center Indijanez Kulturno društvo Plesna izba Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, ZULK Kulturno umetniško društvo Študent Pekarna-magdalenske mreže Kulturno umetniško društvo Pošta Subkulturni azil Maribor Zavod Udarnik Ekološko kulturno društvo za boljši svet 8 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Študentska založba Litera Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana Fotoklub Maribor Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) Radio Marš ki so v letu 2010 ustvarile skupaj 2,140.681 EUR prihodkov. Višina ustvarjenih prihodkov javnega zavoda MKC Maribor je v primerljivem obdobju znašala 520.254 EUR. Vsa mariborska društva, ki delujejo na področju kulture so v letu 2010 po podatkih AJPES zaposlovala 40 ljudi in ustvarila skupaj 3,498.867 evrov prihodkov. NVO s področja kulture v MOM izvajajo različne programe, ki so namenjeni bodisi vzgoji otrok in mladine na področju kulturne ustvarjalnosti oz. delujejo kot umetniški producenti. KID KIBLA s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnolologije vzpostavlja infrastrukturno in informacijsko podporno okolje za izvajanje vsebin in programov s področja kulture, izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti. V MMC KIBLA so na ogled razstave, umetniški performansi, glasbeni nastopi, literarni večeri, razprave, simpoziji, konference, festivali s področja sodobne umetnosti, glasbe, literature in njihovih interdisciplinarnih oblik ter aktualne problematike kulture, humanistike, sodobnih tehnologij in neformalnih izobraževalnih aktivnosti. Program je naravnan mednarodno in lokalno ter je praviloma brez vstopnin, saj se zavzemajo za prost dostop do kulturnih dobrin. Posebno pozornost namenjajo otvoritvam razstav, kjer se srečuje mednarodna publika z lokalno. CARMINA SLOVENICA, ustanovljena 1964, deluje kot produkcijska hiša z več dejavnostmi. Te zajemajo produkcijo koncertnih in odrskih dogodkov, festivalov, založništvo, izobraževanje in več vokalnih zasedb. Vokalno gledališče Carmina Slovenica je vrhunski ansambel, ki je mednarodni prostor zaznamoval kot kolektiv, ki s konceptom choregie širi polja glasbeno-gledališke umetnosti, ter na glasbeno sceno prinaša svežino, odpira nove prostore izraza, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. Izvajalci: Koncertni zbor Carmina Slovenica, Ansambel ¡Kebataola!, Vokalno gledališče Carmina Slovenica Carmina Attacca: Mednarodni festival, Koncertni cikel, Rezidenčni program Založništvo Carmina Slovenica: DVD in CD, naročila novih del, notne edicije in strokovne publikacije Izobraževanje: Pevska šola CS - Solopevski oddelek, Secunde CS, Junior CS, Otroški zbor PU-, delavnice, seminarji, predavanja Carmina Choregie: Koprodukcija mednarodnega festivala Choregie aka Choregie Carmina Slovenica je prejela vabila na številne pomembne festivale: Svetovni glasbeni dnevi (ISCM), Festival d'Automne à Paris, Europa Cantat, Kunstenfestival Brussels, Holland Festival, Steierischer Herbst, Ruhrtriennale, Svetovni simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), Moskovski velikonočni festival, Dresdner Musikfestspiele, Evropski simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), Polyfollia, America Cantat, Choir Olympics, Mednarodni glasbeni festival Peking, … Carmina Slovenica izvaja koncertne turneje v skoraj vseh evropskih državah, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Afriki, Srednji in Južni Ameriki, na Japonskem in Kitajskem, osvaja nagrade na pomembnih 9 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij mednarodnih tekmovanjih, je deležnik v mnogih mednarodnih projektih, ter snema za radijske in televizijske postaje. Kulturno društvo mladinski center Indijanez Smo klub, pa smo mladi, smo odvisni od rock'n'rolla, svobodomiselnosti, smo tolerantni do drugačnih.... V glavnem smo fajn, se radi zabavamo, prirejamo koncerte, druge kulturne prireditve, razstave in še kakšne zadeve. Temeljna vodila pri našem delu so inovativnost, odprtost in veselje do tega, kar naredimo. Mladinski center IndiJanez se imenujemo in furamo ta naš KLUB MC v Pekarni že od leta 1994. INDIJANEZ ??!?!?!? Kdo ali kaj je to, se sprašujete !? Upornik, revolucionar, nasprotnik globalizacije - skratka, karakterni Indijanec iz časov divjega zahoda ali preprost mlad človek, ki se je uprl vsiljevanju miselnosti. (Indi)JANEZ pa zaradi tega, da se ve odkod smo - iz Slovenije, dežele Janezov. Plesna izba Maribor s svojo izobraževalno in kulturno vlogo mlade uvaja v sodobno umetniško ustvarjanje in jim omogoča odrsko produkcijo ter odira možnosti za razvoj njihove profesionalne plesne kariere. V kulturno ponudbo mesta prinaša sodobne trende s področja plesne umetnosti. Številne plesne predstave, multimedijski projekti, ciklus improvizacijskih dogodkov sodobne scenske umetnosti - ImproPostaja, Platforma mladih ustvarjalcev (plesni festival) in številne krajše koreografije ter avtorski projekti so odrska plesna umetnost, s katero se društvo predstavlja na mariborskem in širšem območju tako v Sloveniji (Slovenski plesni festival Gibanica, Festival Lent, Borštnikovo srečanje, Festival plesne ustvarjalnosti Živa, Pika Miga) kot tudi v tujini (Grčija, Avstrija, Hrvaška, Irska, Nemčija...). ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture je ustanovljeno leta 2003 in ima status društva v javnem interesu. Osnovni namen ustanovitve je združevanje in sodelovanje kulturnih ustvarjalcev, ljubiteljskih in profesionalnih. V društvu s socialnim, nediskriminatornim in odprtim pristopom omogočajo delovanje tudi še ne uveljavljenim in tistim, ki jim je delovanje iz različnih vzrokov oteženo. Z dodajanjem socialne komponente k umetniškim vsebinam, želijo pripomoči k razvoju bolj zdrave, vesele in strpne družbe. Osnovne dejavnosti društva so produkcija na civilnem, glasbenem, uprizoritvenem ter likovnem področju; neformalno izobraževanje na različnih področjih umetnosti; organizacija dogodkov na področju kulture; civilne pobude na področju kulture ter mednarodne dejavnosti in sodelovanje v evropskih projektih. KUD ŠTUDENT Maribor združuje Akademsko folklorno skupino Študent in Akademski pevski zbor Maribor. Akademska folklorna skupina Študent je začela s svojim delom v letu 1964 in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Svoje delo usmerjajo v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin. Kot skupina z zelo obsežnim programom skrbijo za izdelavo potrebnih kostumov ter za ohranjanje ljudske glasbe, brez katere zagotovo ne bi bilo zanimivih plesnih koreografij. S svojim kvalitetnim delom so si pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili dve prestižni priznanji: Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za našo dejavnost moč pridobiti. Bogato folklorno izročilo z 10 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij gostovanji prenašajo po vsem svetu. APZ Maribor je zbor mladih – študentk in študentov Univerze v Mariboru, ki so z glasbo povezani v nenehen krog vrhunskega ustvarjanja, hkrati pa zborovsko petje med njimi plete trdne vezi prijateljstva, ljubezni do glasbe in kakovostnega druženja. Pekarna-magdalenske mreže je nastala v času družbenih sprememb na začetku devetdesetih let, ki so v Sloveniji ustvarile pogoje, ki so mladinskim pobudam omogočile delovanje izven obstoječih organizacij. Mladinske iniciative so se samoorganizirale in začele z delovanjem na domala vseh področjih javnega življenja. Ena od teh je v Mariboru leta 1994 zasedla kompleks bivše vojaške pekarne ob Magdalenskem parku. Kompleks, velik okoli 6000 m2, zaseda ves čas obstoja okoli 30 do 40 različnih subjektov - zavod, ustanova, različna društva, iniciativne skupine, posamezniki - in danes velja za multikulturno središče Maribora. Leta 1997 je bila ustanovljena nevladna, neprofitna organizacija, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže, katerega poslanstvo je vzpodbujanje in podpora programskega in projektnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, naravovarstvenih, informativnih ter humanitarnih dejavnosti in nudenje pomoči pri razreševanju njihovih kratkoročnih in dolgoročnih prostorskih potreb. Kulturno umetniško društvo Pošta Začetki organiziranega ljubiteljskega kulturnega delovanja delavcev PTT segajo v daljno leto 1948. Pred 60 leti se je namreč šest sekcij na pobudo sindikata združilo v društvo. Ustanovni občni zbor Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Maribor je bil 14. oktober 1948. Osnovni namen društva je bil združitev delavcev PTT severovzhodne Slovenije v njihovem kulturnem delovanju ter v združitvi že takrat obstoječe ljubiteljske skupine, s čimer bi se zagotovili boljši pogoji za delo. Posamezne sekcije so delovale že pred ustanovitvi skupnega društva; tako je bil pevski zbor ustanovljen že v letu 1926, godba na pihala pa leta 1931. Ti dve sekciji se tako uvrščata tudi med najstarejše sekcije sedanjega KUD-a Pošta. Prvotnih šest sekcij seveda ni več enakih, saj so nekatere prenehale delovati, kot npr. knjižnica in folklorna skupina, so pa zato začele delovati nove, to pa so glasbena šola, likovna sekcija… Pihalni orkester deluje v sklopu Kulturno umetniškega društva Pošta Maribor, ki ima danes pet sekcij: pihalni orkester, moški pevski zbor, ljubiteljsko glasbeno šolo, likovno sekcijo in Godbo veteranov Štajerske. Društvo sodeluje z drugimi kulturnimi društvi in s sorodnimi zvezami društev v Sloveniji ter z mednarodnimi društvi in mednarodnimi zvezami v tujini. Subkulturni azil Maribor s svojo programsko vizijo neposredno in nenehno zapolnjuje bele lise na področju humanistike in umetnosti ter odpira nove modele. Izdaja knjižno zbirko Frontier, ki obsega dela s področja družboslovja in humanistike (popularna kultura, teorija medijev, sociologija kulture), leposlovja (poezija in proza), prevode in stripe. Njene korenine segajo v začetek devetdesetih. Številni naslovi v zbirki Frontier so namenjeni populaciji s specifičnimi kulturnimi potrebami, saj obravnavajo nekonvencionalne vsebine in zapolnjujejo bele lise na polju preučevanja marginalnih in zapostavljenih družbenih fenomenov. 11 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Zavod Udarnik kot neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči pop-kulturni in visoko-kulturni produkciji ter odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim potrebam ljudi. Z vzpostavitvijo multifunkcionalnega prostora Mariborčankam in Mariborčanom omogoča dostop do kulturnega in umetniškega programa; kulturnim iniciativam, strokovnjakom, ljubiteljem pa dostop do prostora za ustvarjanje, prikazovanje lastnega dela, izmenjavo praks in izkušenj ter druženje. Jedro projekta je obuditev stare kinodvorane Udarnik, ki je skozi svoje propadanje v zadnjih letih najboljši odraz stanja na lokalnem kulturnem področju, ki ga v veliki meri zaznamujejo nepovezanost, nestrokovnost, nepreglednost in birokratizacija. Ekološko kulturno društvo za boljši svet si prizadeva v smeri prebujanja senzibilitete do ljudi in do okolja, s tem povezane solidarnosti, predvsem pa razmišljanja v smeri, da ne obstaja ostra delitev na »moje« in »tvoje«. Ozko individualnost, v kateri ni prostora za skupnost, je potrebno preseči, svetu pa vračati, kar nam je bilo dano tudi skozi pomoč sočloveku in delu za skupno dobro. Društvo za boljši svet je nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Osnovni namen društva je promocija človeških vrednot in s tem posledično izboljšanje kvalitete življenja ter medsebojnih odnosov na vseh nivojih življenja. Društvo sodeluje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, domovi za starostnike in z organizacijami ter posamezniki tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Pomembna dejavnost društva so humanitarne aktivnosti, ki smo jih začeli razvijati v preteklosti, in jih v večjem obsegu načrtujemo tudi za prihodnost. Naše načelo je, da morata postati humanitarnost in človekoljublje način življenja! Organiziramo delavnice, predavanja in seminarje za učence, dijake, profesorje in starše. V tem šolskem letu ima Društvo za boljši svet že 250 realiziranih obiskov na šoli, kar nas postavlja v sam vrh društev, ki delujejo na področju šol in izobraževalnih sistemov Študentska založba Litera je nastala leta 2001 z namenom osvežiti slovenski in mednarodni založniški prostor, kar ji uspeva s številnimi izdajami izvirne slovenske in prevodne literature domačih ter tujih avtorjev, z esejistiko, otroškimi, zgodovinskimi in znanstvenoraziskovalnimi knjigami. Na leto izide okrog 25 do 30 naslovov knjig, v času svojega delovanja pa je Litera prejela številne literarne nagrade in nominacije. Svoj program uspešno predstavlja ne samo domači medijski, bralski in strokovni javnosti, pač pa tudi na mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu, Pragi, Beogradu, Puli in Tuzli, prav tako pa na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani. Litera danes po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med pet največjih založb v Sloveniji po številu izdanih naslovov izvirnega slovenskega leposlovja letno, hkrati pa je to vodilna založba v celotni vzhodnoslovenski regiji. Ministrstvo za kulturo ji od leta 2002 priznava status založbe, ki je v nacionalnem interesu. Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana Društvo Rozana je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2009 v Mariboru. Poslanstvo Društva Rozana (ki v arabskem jeziku pomeni "majhno okence") je odpreti okno arabski kulturi v Sloveniji in jo približati vsem, ki želijo spoznati in izvedeti več o Arabcih, arabskem svetu in njihovi kulturi. Zelo cenimo, kar smo skupaj naredili v 12 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij tem kratkem času. To je posledica globokega prepričanja naših članov v kulturo in dialog med različnimi kulturami, vse to pa razvija spoštovanje do druge kulture in daje nove ideje o načinih sobivanja in razumevanja med različnimi skupnostmi. Čeprav je vsaka kultura ponosna na svoje korenine, ne more uspevati, rasti in se razvijati brez stika z drugimi kulturami. V društvu Rozana verjamemo, da je največje bogastvo svetovne kulture v raznolikosti kulturnega dialoga. Fotoklub Maribor, ustanovljen leta 1936, je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno fotografijo, na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje nadaljevanje študija fotografije v tujini. Danes je delovanje kluba usmerjeno na tri osnovna področja: avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih ter sodelovanje na fotografskih natečajih, delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri, projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev. Fotoklub ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, je ponudnik kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij, katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice, seminarje in tečaje. Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) sodi med najstarejša likovna društva na Slovenskem, saj gre za naslednika Umetniškega kluba Grohar, prve stanovske likovne zveze po I. svetovni vojni na področju osvobojene Štajerske v novi, skupni domovini južnih Slovanov, Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Grohar v Mariboru je leta 1920 odprl sam general Rudolf Maister, kar je kulturnemu dogodku dalo še posebno težo. Leta 1931 se društvo preimenuje v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino. Po II. svetovni vojni prične klub ponovno delovati kot Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor, svoje sodobno ime pa si pridobi leta 1972, ko tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM danes združuje avtorje vseh likovnih zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, fotografe in oblikovalce kot tudi novomedijske ustvarjalce iz štajerske in koroške regije. Sodobno zasnovana galerija omogoča razstavljati članom DLUM in drugim umetnikom. Že od leta 1920 sodi med najpomembnejše društvene razstave vsakoletna kolektivna predstavitev članov DLUM, kjer strokovna komisija na podlagi najnovejših del izbere častne nagrajence, ki nato razstavljajo v matični galeriji in v tujini, prispevajoč tako k utrjevanju identitete Slovenstva v okviru evropskih narodov. Radio Marš že od leta 1990 vztraja na poziciji neodvisnega radijskega medija, ki omogoča mladim prve korake v radijsko ustvarjanje. S svojo programsko usmeritvijo predstavlja kvalitetno dopolnitev obstoječe, pretežno komercialne radijske ponudbe v Mariboru in okolici. Odlikuje ga odlična glasba, kvalitetne informativne in kulturne oddaje in zabavne vsebine. Marš ni zgolj radijski medij, temveč je tudi kulturna inštitucija. O tem pričajo projekti, ki so bili in so financirani s sredstvi namenjenimi kulturi, tako iz razpisov MOM kot Ministrstva 13 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij za kulturo in EU. Marš omogoča ustvarjanje različnim marginalnim skupinam ter samostojnim umetniškim ustvarjalcem. Izpostavljene so le nekatere NVO s področja kulture v MOM, ki delujejo na različnih področjih kulturnega in umetniškega ustvarjanja in s svojim kvalitetnim delom dosegajo odmevne dosežke tudi v mednarodnem okviru. Z njihovo predstavitvijo smo želeli predstaviti vsebinsko razsežnost in pestrost delovanja NVO na področju kulture. Ob njih deluje še veliko število manjših a nikakor manj pomembnih organizacij, v okviru katerih ustvarjajo mariborski umetniki in umetnice in kulturni ustvarjalci ter prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe v mestu ter vsebinsko dopolnjujejo ponudbo, ki nastaja v kulturnih ustanovah ustanovljenih s strani mesta oz. države (javnih zavodih). Na področju delovanja kulturnih društev je potrebno omeniti Zvezo kulturnih društev Maribor, katere namen je organizacija skupnih prireditev, pomoč društvom pri programskem in organizacijskem razvoju, podpora sodelovanju na državnem in mednarodnem nivoju in zastopanje interesov društev pri oblasteh. Pri ZKD Maribor ugotavljajo, da želja in pripravljenost za ljubiteljsko kulturno delovanje, ki je tudi v središču njihove pozornosti, ne upada, da pa novih pobud ne morejo dovolj učinkovito podpirati z infrastrukturo in s finančnimi sredstvi. Prepričani so, da se množičnost in vrhunskost v društveni kulturi medsebojno podpirata, pri čemer izpostavljajo mnoge kulturne prireditve, ki že desetletja pomembno vplivajo na mariborski kulturni utrip (Naša pesem, Mednarodno zborovsko tekmovanje Grand Prix, Likovna kolonija Lent, Folkart, Mednarodni video-festival, Zimska plesna šola, Odprta plesna scena itd.). Prav po zaslugi NVO prijahajo v Maribor novi sodobni trendi s področja kulture in umetnosti, s katerim mesto gradi svoj urbani značaj. Veliko število ljudi, ki v NVO ustvarjajo, večji del kot prostovoljci, velika količina dogodkov, ki jih sproducirajo, mednarodne povezave, ki jih vzpostavljajo, pomembno izobraževalno poslanstvo, ki ga opravljajo in ostale koristi, ki jih prinašajo mestu, so zagotovo razlog, da se jim tudi s strani MOM omogočijo pogoji za njihovo delovanje in razvoj. Med nevladnimi organizacijami dejavnimi na področju kulture obstajajo pomembne razlike tako v njihovi organiziranosti, velikosti, dometu idr. Tako je potrebno razlikovati med ljubiteljsko kulturo, ki združuje ljudi, ki želijo v svojem prostem času ustvarjati in se družiti, ter inštitucionaliziranimi kulturnimi organizacijami, ki imajo večjo stopnjo kadrovske profesionalizacije in pogosto tudi širše mednarodne ambicije. S tem se tudi njihove potrebe v določeni meri razlikujejo. V nadaljevanju predstavljeni izsledki analize stanja NVO na področju kulture v MOM namreč kažejo na stanje, ki ga je potrebno v prihodnosti izboljšati, da bi bile v še večji meri izkoriščene ustvarjalne kapacitete in potencial mariborskih ustvarjalk in ustvarjalcev, predvsem pa, da le ti ne bi, zaradi slabih pogojev, odhajali iz mesta. 2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru (Javni zavodi ustanovljeni s strani države oz. Mestne občine Maribor) Za razumevanje podatkov analize, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, velja predstaviti tudi največje inštitucije na področju kulture v MOM, med katere se uvrščajo Slovensko narodno gledališče Maribor s 312 zaposlenimi, 14 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Sledijo Narodni dom Maribor s 36 zaposlenimi, Mariborska knjižnica z 98 zaposlenimi ter Univerzitetna knjižnica Maribor s 84 zaposlenimi. Na področju gledališke dejavnosti osrednje mesto zavzema Slovensko narodno gledališče Maribor, v okviru katerega deluje tudi Opera in balet. V Mariboru deluje še Lutkovno gledališče Maribor. Na področju muzejske in galerijske dejavnosti se med največje uvrščajo Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostna galerija Maribor. Galerijska dejavnost je vzpostavljena še v okviru javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, ki je pomembni kulturni producent tudi na drugih področjih umetniške in kulturne ustvarjalnosti, med katerimi gre izpostaviti MFRU - Mednarodni festival računalniških umetnosti: »MFRU tako občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, povezuje regije, raziskuje računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira. Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream, to je ali v sklop etablirane "visoke kulture" ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Preko tovrstnih partnerskih povezav se namreč individualni projekti nadgrajujejo, poglabljajo in povečuje se njihova dostopnost, o njih pa se tudi bolj učinkovito in na široko informira.«; ter Performa, Galerija MediaNox, MKC Črka in druge. V okviru javnih zavodov, dejavnih na področju kulture, je potrebno omeniti še Mariborski narodni dom, ki nastopa kot pomembni organizator in producent kulturnih prireditev v Mariboru (Festival Lent, glasbene in gledališke prireditve, koncerti, festivali) in pomembno dopolnjuje obstoječo kulturno ponudbo v mestu. Muzeji, galerije in likovna razstavišča v Podravju, med katerimi levji delež predstavljajo inštitucije s sedežem v Mariboru, so v letu 2010 zabeležila 2.392 obiskovalcev, kar predstavlja le 5,7 odstotkov vseh obiskovalcev slovenskih muzejev, galerij oz. likovnih razstavišč. Število obiskovalcev se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 57,8 odstotkov. Pereč je podatek, da se Podravje glede na to, da se po številu razstavišč uvršča na drugo mesto, po številu obiskovalcev uvršča na sam rep med statističnimi regijami. V Mariboru ima svojo izpostavo tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. 15 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 3.1. Namen analize Namen analize financiranja umetniških programov, ki jih je Mestna občina Maribor iz mestnega proračuna financirala v letih 2007 – 2012, je prikazati razmerja financiranja med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi na področju kulture in umetnosti, katerih ustanoviteljica je MOM, samostojnimi ustvarjalci na področju umetnosti ter gospodarskimi oziroma zasebnimi profitnimi pravnimi subjekti. Vsi našteti spadajo med upravičene prijavitelje na javne razpise oziroma pozive, ki jih je v omenjenem obdobju razpisala MOM in so bili predmet analize. Analizirali smo obdobje 2007 – 2011, ki je bilo izbrano zato, ker predstavlja čas trajanja Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012. Podatki so bili povzeti iz Zaključnih računov proračunov Mestne občine Maribor in predstavljajo realizirane zneske, razen če je označeno drugače. 3.2.Primerjava financiranja umetniških programov Primerjava financiranja na področju umetnosti v MOM v zadnjih petih letih v absolutnih zneskih pokaže porast skupnega zneska namenjenega področju umetnosti. Podrobnejša primerjava financiranja javnih zavodov ter razpisov za projekte in programe v kulturi, ki omogočajo kandidiranje za razpisna sredstva tudi ali predvsem nevladnim organizacijam, sliko precej spremeni. Pokaže se namreč, da je financiranje v zadnjih petih letih na področjih, kjer za javna sredstva kandidira največji delež nevladnih organizacij ostalo v enakem velikostnem razredu. V obdobju zadnjih dveh let se je financiranje javnih zavodov s področja umetnosti v primerjavi z nevladnimi organizacijami celo povečalo na škodo možnosti dostopa nevladnih organizacij do razpisnih sredstev. V zadnjih petih letih je zaznati konstanto nižanje razpisnih sredstev namenjenih za projekte in programe glede na celoten obseg sredstev namenjenih umetniškim programom v okviru proračuna MOM. Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) 2007 Umetniški programi skupaj Dejavnost JZ Projekti in akcije v kulturi Programi v javnem interesu 2.070.627,00 2008 2009 2010 2011 2.098.312,00 2.464.709,00 2.711.709,00 3.128.794,00 1.600.605,00 1.931.174,00 2.181.020,00 2.506.063,00 1.519.796,00 253.698,00 219.948,00 212.229,00 214.949,00 235.931,00 193.934,00 190.000,00 192.000,00 192.000,00 208.700,00 16 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%) 2007 Umetniški programi skupaj 2008 2009 2010 2011 100 100 100 100 100 Dejavnost JZ 73,39 76,28 78,35 80,42 80,09 Projekti in akcije v kulturi 12,25 10,48 8,61 7,93 7,54 9,36 9,05 7,78 7,08 6,67 Programi v javnem interesu Pri podatkih o financiranju javnih zavodov je potrebno upoštevati, da je Mestna občina Maribor kot njihova ustanoviteljica obvezna zagotavljati tudi financiranje njihovega delovanja (stroški zaposlenih, režijski stroški ipd.), med tem, ko se morajo za dodatna finančna sredstva za izvajanje svojih programov potegovati na javnih razpisih oz. del sredstev pridobiti z lastno dejavnostjo (vstopnine ipd., ter s pomočjo sponzorjev). 3.3.Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture je ključno razpisno področje, kjer lahko s prijavami kandidirajo tudi nevladne organizacije. Vsaj v zadnjih petih letih je kandidiranje omogočeno tudi javnim zavodom, samostojnim izvajalcem in gospodarskim subjektom. Ostali razpisi MOM na področju kulture na katere se lahko prijavijo NVO so Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov, Javni razpis za izbor kulturnih programov, Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju nekomercialne kinematografske dejavnosti. Pregled financiranja pokaže, da so v zadnjih petih letih nevladne organizacije pridobile slabo polovico (47,88%) razpisnih sredstev. Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj 238.395,00 218.683,00 212.229,00 208.234,00 235.945,00 NVO 116.418,00 142.412,00 119.560,21 145.378,00 185.846,00 JZ 83.196,00 49.321,00 49.389,79 17.151,00 21.401,00 S 18.407,00 26.950,00 29.364,00 22.555,00 22.182,00 GS 20.374,00 520,00 13.915,00 23.150,00 6.516,00 / / 2450 (NM) / / Ostalo Tabela 5: Odstotek financiranja (%) 2007 Skupaj 2008 2009 2010 2011 100 100 100 100 100 NVO 42,17 53,47 49,11 43,38 51,27 JZ 39,73 28,55 22,37 8,95 20,34 GS 9,04 4,23 13,77 30,36 10,59 S 9,04 12,25 13,83 11,22 16,93 17 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Javni zavodi so bili deležni 23,98 odstotkov razpisnih sredstev. Povprečen letni znesek financiranja MOM na projekt nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal med 2.000 in 3.500 EUR oziroma povprečno 2.765 EUR na odobreno vlogo. Pri javnih zavodih petletno povprečno sofinanciranje na vlogo znaša 4.453 EUR, kar kaže na to, da NVO v povprečju prejmejo skoraj polovico manj sredstev na odobren projekt (vlogo). Velike razlike se pojavljajo tudi pri posameznih prijaviteljih, saj v povprečju znaša najvišji povprečni petletni znesek financiranja, ne glede na status prijavitelja, 12.963 EUR, medtem ko je najnižji povprečni petletni znesek 305 EUR. Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) 2007 Skupaj NVO JZ S GS Ostalo 2008 857,50 2.530,82 7.563,27 1.082,76 3.395,66 / 2009 1.228,00 3.473,40 4.483,70 1.122,90 520,00 / 2010 1.010,00 2.490,00 4.939,00 1.398,00 2.783,00 1225 (NM) 2011 1.893,00 2.076,80 1.715,10 1.253,00 1.929,00 / 1.709,70 3.260,40 3.566,80 1.232,30 814,50 / * NM = Nadškofija Maribor Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) 2007 Najvišji 2009 2010 2011 17.387,00 16.139,00 14.150,00 9.000,00 8.142,00 (Umetnostna galerija Maribor) (MKC Maribor) (UGM) (Novoglasbeno gledališče Maribor) 200,00 60,00 500,00 565,00 (Kulturno umetniški zavod delavnica Maribor) 200,00 (Društvo paraplegikov severne Štajerske) 3.395,66 / (Ljubor) (Metka Kavčič) (Mojca Planšak) (Gordana Gašperin) 520,00 / 2.783,00 1225 (NM) 1.929,00 / 814,50 / Najnižji GS ostalo 2008 Pregled datumov objave razpisa je pokazal, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot februarja in ne kasneje kot junija, v povprečju pa konec aprila. Tabela 8: Datumi razpisov 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Datum razpisa 1.6. 6.6. 13.2 9.4 4.2 13.4. Datum oddaje 1.7. 7.7. 16.3 10.5 7.3. 14.5. ? 3.11. 18.6. september julij / Datum odločbe ? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem pri financiranju tekočih stroškov izvajanja projektov. 18 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Povprečno petletno število vlog, ki so prispele na letni razpis je 182, prijaviteljev pa je v petletnem povprečju 78. Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) 2007 Vloge skupaj 2008 2009 2010 2011 278 178 210 110 138 Prijavitelji skupaj 81 78 86 58 89 NVO 46 41 48 70 57 JZ 11 11 10 10 6 S 17 24 21 18 18 GS 6 1 5 12 8 Ostalo 1 / 2 (NM)* / / * NM = Nadškofija Maribor V povprečju je vsak prijavitelj oddal 2,33 vlog. Število vlog se je v 2011 v primerjavi z letom 2007 prepolovilo, čeprav se je število prijaviteljev nekoliko povečalo. V letu 2007 so organizacije oddale v povprečju 3,4 vloge, v letu 2011 je bilo oddanih 1,5 vloge. Poraslo je predvsem število prijaviteljev iz vrst NVO. Veliko število letnih vlog in veliko število prijaviteljev vsekakor kaže na vsebinsko razpršenost delovanja prijaviteljev in posledično vodi v nizke zneske sofinanciranja. Vsekakor gre za problemski sklop, ki ga bo potrebno rešiti na ravni kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju. Tudi pregled financiranja po razpisnih vsebinskih področjih za leti 2010 in 2011 (podatki za minula leta niso na voljo) kaže na relativno nizke zneske, ki ne omogočajo razvoja kompleksnejšega delovanja. Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) Skupni znesek Uprizoritvene umetnosti Glasbene umetnosti Vizualne umetnosti Intermedijske umetnosti Literatura Avdiovizualno ustvarjanje Kulturna dediščina 2010 Povprečno na vlogo Skupni znesek 2011 Povprečno na vlogo 39.946,00 2.102,42 42.110,00 3.239,20 61.515,00 35.582,00 18.728,00 2.278,37 1.547,04 1.702,55 95.435,00 25.820,00 10.186,00 2.327,68 832,90 1.273,25 22.436,00 24.405,00 1.869,67 1.877,31 13.226,00 30.195,00 826,60 2.013,00 10.388,00 1.298,50 18.973,00 1.355,20 Sofinanciranje NVO v letu 2010 Podrobnejši pregled dostopnih podatkov prijav za leto 2010 pokaže, da je povprečni delež sofinanciranja vlog 40,48 odstoten oziroma, da prijavitelji sami financirajo 59,52 % projekta. Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljeno celotno vrednost projektov je mnogo manjši, v tem primeru sofinanciranje MOM znaša zgolj 11 odstotkov. 19 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Oba podatka kažeta na kritično finančno podhranjenost prijaviteljev in veliko potrebo po dodatnem financiranju. Zanimiv je podatek o odstotku vrednosti doseženih točk sofinanciranih projektov, kjer je povprečje sofinanciranih projektov 79,59 %, medtem ko je povprečje zavrnjenih vlog 57,12 odstotkov. Oba odstotka se zdita precej nizka in puščata prostor za različne interpretacije. Razloge je mogoče iskati v nizki usposobljenosti prijaviteljev za pripravo vlog, smiselno bi bilo prevetriti razpisne kriterije ter namenjati ustrezno pozornost izbiri strokovnih komisij. Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) % Uprizoritvene umetnosti 41,3 Glasbene umetnosti 42,19 Vizualne umetnosti 35,38 Intermedijske umetnosti 50 Literatura 30 Avdiovizualno ustvarjanje 48,15 Kulturna dediščina 36,36 Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) Skupna prijavljena vrednost realiziranih projektov (EUR) Vrednost sofinanciranja realiziranih projektov (EUR) 1,882.005,00 Odstotek financiranja (%) 208.234,00 11 Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) Sofinancirani* Zavrnjeni** Uprizoritvene umetnosti 81,32 36,65 Glasbene umetnosti 77,74 69,95 Vizualne umetnosti 78,35 57,69 79,5 50,08 Literatura 81,71 52,47 Adiovizualno ustvarjanje 79,69 66,72 Kulturna dediščina 82,14 69,17 SKUPAJ 79,59 57,12 Intermedijske umetnosti * sofinancirani – formalno popolne vloge, izbrane za sofinanciranje ** zavrnjeni – formalno popolne vloge, ki niso presegle točkovnega praga za sofinanciranje Sofinanciranje NVO v letu 2011 Podatki, dostopni za leto 2011, kažejo posebej zaskrbljujoče razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na celotno vrednost prijavljenih projektov, ki znaša zgolj 6,67 odstotkov. Razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na pričakovana sredstva s strani prijaviteljev znaša 17,99 odstotka. Podatek govori o nizkem deležu sofinanciranja MOM in zastavlja se vprašanje v kolikšni meri uspevajo prijavitelji realizirati prijavljene projekte oz. kakšno kvaliteto lahko zagotovijo glede na dejanski obseg sredstev. 20 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) Prijavljena vrednost Uprizoritvene umetnosti Glasbene umetnosti Vizualne umetnosti Intermedijske umetnosti Literatura Avdiovizualno ustvarjanje Kulturna dediščina SKUPAJ 414.554,00 1.330.108,00 368.548,00 172.343,00 214.043,00 712.595,00 Pričakovana sredstva MOM 230.445,00 521.956,00 141.302,00 55.730,00 72.600,00 185.786,00 274.396,00 3.486.587,00 103.280,00 1.311.099,00 Financiranje MOM 42.110,00 95.435,00 25.820,00 10.186,00 13.226,00 30.195,00 18.973,00 235.945,00 Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) Prijavljena vrednost projektov (EUR) Višina sofinanciranja MOM (EUR) 3,486.587,00 Odstotek financiranja glede na vrednost projektov (%) 235.945,00 6,76 Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) Pričakovana sredstva (EUR) Višina sofinanciranja MOM (EUR) 1,311.099 Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva (%) 235.945 17,99 3.4.Pregled javnih razpisov za kulturne programe Pregled financiranja na podlagi javnega razpisa za kulturne programe pokaže, da so nevladne organizacije v zadnjih petih letih v povprečju pridobile 89,68 odstotkov celotnih razpisnih sredstev. Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) Skupaj NVO JZ* GS 2007 309.970,00 266.880,00 15.041,00 28.049,00 2008 288.041,00 256.000,00 15.041,00 17.000,00 2009 325.650,00 310.675,00 14.975,00 28.000,00 2010 321.644,00 282.675,00 10.969,00 28.000,00 2011 327.465,00 295.465,00 ? 32.000,00 * JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta Povprečni letni znesek financiranja MOM za program nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal 23.616,60 EUR na odobreno vlogo in se je v letu 2011 znižal za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2007. Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj 22.140,71 22.157,00 25.050,00 22.974,57 20.467,00 NVO 24.261,81 23.272,70 25.889,00 23.556,25 21.105,00 JZ* 15.041,00 15.041,00 14.975,00 10.969,00 ? GS 28.049,00 17.000,00 28.000,00 14.000,00 16.000,00 ? podatek ni dostopen *JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta 21 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) 2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj 100 100 100 100 100 NVO 86,1 88,8 95,4 87,8 90,3 4,8 5,2 4,6 3,4 ? 9 9 9 9 9 JZ GS Pregled datumov objave razpisa kaže, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot februarja in ne kasneje kot julija, v povprečju pa v sredini meseca maja. Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem zaradi potrebe po zalaganju sredstev iz lastnih virov, ki pa jih NVO pogosto ne morejo zagotavljati, saj je večina sredstev s katerimi razpolagajo namenskih. Tabela 20: Datumi razpisov 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Datum razpisa 01.06.07 06.06.08 24.07.09 24.07.09 04.02.11 15.06.12 Datum oddaje 01.07.07 07.07.08 24.08.09 24.08.09 07.03.11 16.07.12 ? 04.11.08 20.09.09 september 2009 ? / Datum odločbe ? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni Povprečno število vlog na razpise v petletnem obdobju, ki jim je bilo odobreno financiranje je 11,2. Opazen je porast števila vlog s strani NVO v zadnjih dveh letih, torej v 2010 in 2011. Večanje števila vlog oziroma števila prijaviteljev, ob nespremenjenih proračunskih sredstvih, kaže na povečano aktivnost in interes organizacij, ki delujejo na področju kulture v mestu. Spremenjeno stanje bo potrebno upoštevati pri oblikovanju kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju. Tabela 21: Formalno popolne vloge 2007 2008 2009 2010 2011 NVO 11 11 11 12 14 JZ* 1 1 1 / / GS 1 1 1 2 2 * JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta 22 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: Število organizacij prijaviteljic Število financiranih organizacij časopisno založniška dejavnost 5 3 neprofitna knjižna dejavnost 2 2 neformalni kulturni programi 5 3 nove kulturne prakse 2 2 kulturna ustvarjalnost mladine 2 2 vrhunski umetniški programi 5 3 nepridobitno medijska dejavnost 1 1 Ni podatka Ni podatka 22 16 kinematografska dejavnost SKUPAJ Pregled financiranja glede na vsebinsko področje kaže na ohranjanje zaporedja financiranih vsebinskih programov v preteklih petih letih. Glede na višino odobrenih sredstev si sledijo (padajoča vrednost): vrhunski umetniški programi, neprofitna knjižna dejavnost, neformalni kulturni programi, nove kulturne prakse, časopisno založniška dejavnost, nepridobitno medijska dejavnost in kulturna ustvarjalnost mladine. Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) 2007 Neformalni kulturni programi Nove kulturne prakse Kulturna ustvarjalnost mladine Vrhunski umetniški programi Nekomercialna medijska dejavnost Časopisno založniška dejavnost Neprofitna knjižna dejavnost 2008 2009 2010 2011 52.816,00 28.000,00 40.000,00 40.000,00 44.700,00 38.703,00 40.000,00 40.000,00 40.000,00 35.000,00 18.465,00 15.000,00 15.000,00 15.000,00 15.000,00 82.448,00 97.000,00 97.000,00 97.000,00 114.000,00 28.772,00 23.000,00 22.000,00 22.000,00 22.000,00 36.049,00 27.000,00 44.000,00 44.000,00 40.000,00 52.717,00 33.000,00 52.675,00 52.675,00 56.765,00 23 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tudi v primeru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov kažejo na velik razkorak med prijavljenimi (pričakovanimi) vrednostmi projektov in odobrenimi sredstvi. Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) Prijavljena vrednost projektov Pričakovana sredstva MOM Sofinanciranje MOM Časopisno založniška dejavnost Neprofitna knjižna dejavnost Neformalni kulturni programi Nove kulturne prakse 168.593,00 79.354,00 40.000,00 365.990,00 480.095,00 516.200,00 249.708,00 139.345,00 108.000,00 56.765,00 44.700,00 35.000,00 Kulturna ustvarjalnost mladine Vrhunski umetniški programi Nepridobitno medijska dejavnost Kinematografska dejavnost SKUPAJ 79.566,00 40.606,00 15.000,00 1.267.193,00 69.150,00 507.000,00 22.000,00 114.000,00 22.000,00 Ni podatka 2.946.787,00 Ni podatka 1.146.013,00 Ni podatka 327.465,00 Razpis za leto 2011 je zagotovil 28,57 odstotno financiranje programov glede na pričakovana sredstva MOM in 11,11 odstotno financiranje glede na celotno vrednost programa. Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) Pričakovana sredstva MOM (EUR) Sofinanciranje MOM (EUR) 1,146.013,00 Odstotek financiranja glede na pričakovano sredstva (%) 327.465,00 28,57 Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) Prijavljena vrednost programov (EUR) Sofinanciranje MOM (EUR) 2,946.787,00 327.465,00 Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost (%) 11,11 3.5.Pregled pozivov za mednarodne projekte Poziv za sofinanciranje kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje je bil objavljen v letih 2007 in 2008. Poziv je bil namenjen tako izvirnim kulturno umetniškim projektom kot organiziranju mednarodnih dogodkov, izmenjavi umetnikov in posredovanju kvalitetne mariborske kulture v tujino in obratno. Poziv je bil namenjen tudi podpori kulturnim projektom, ki kandidirajo za sredstva na evropskih ali njim enakovrednih mednarodnih razpisih za sofinanciranje projektov na področju kulture in morajo zagotoviti lastna sredstva v določenem deležu. Prikaz podatkov, ki se nanašajo na poziv smo vključili zaradi višine zneskov in števila prijaviteljev, ki kažejo na potrebo po takšnem razpisu, saj vzpodbuja kulturne ustvarjalce in organizacije k izvajanju kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje – sodelovanje z organizacijami in ustvarjalci iz tujine ter predstavljajo mariborsko ustvarjalnost v mednarodnem okolju. 24 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 27: Število financiranih vlog 2007 2008 Vloge skupaj 8 10 NVO 6 7 JZ 1 2 S 1 1 Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) 2007 2008 Skupaj 22.960,00 23.000,00 NVO 20.520,00 19.250,00 1.940,00 3.300,00 500,00 450,00 JZ S Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) 2007 Skupaj NVO JZ S 2008 2.870,00 3.420,00 1.940,00 500,00 2.090,90 2.750,00 1.650,00 450,00 3.5.Financiranje »ljubiteljske kulture« Financiranje dejavnosti nevladnih organizacij delujočih na področju kulture preko javnih razpisov ni edina oblika podpore in pomoči, ki so je nevladne organizacije deležne s strani Mestne občine Maribor. Del kulturno umetniških dejavnosti nevladnih organizacij, ki jih MOM imenuje »ljubiteljska kultura«, se financira preko Javnega sklada RS za kulturno dejavnost (JSKD) ali ob njegovi pomoči in sofinanciranju 2. Tabela 30: razpisi za ljubiteljsko kulturno dejavnost (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012* 95.852 87.236 87.236 87.236 / 119.236 * do meseca novembra Javni razpis skladno s svojimi zakonskimi nalogami izvede JSKD na osnovi pogodbe med MOM in skladom. Sklad poskrbi za sklenitev pogodb s prejemniki sredstev, za izplačila sredstev ter preverja realizacijo programov 3 kulturnih društev . 2 3 Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino, Nataša Kocjančič. Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011. 25 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 31: Skupni program (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012* 72.479 72.479 72.479 72.479 72.479 40.000 * do meseca novembra Pri skupnih programih gre za program Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD Maribor), ki obsega zlasti izobraževanje in usposabljanje mentorjev ter organizacijo skupnih predstavitev (revij, delavnic, razstav, srečanj, 4 gostovanj,…). Skupne programe v približno enakem znesku sofinancira JSKD . Tabela 32: Zborovsko tekmovanje Naša pesem (nefinančni vložek) (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012* 25.108 29.000 23.000 28.000 28.000 28.000 * do meseca novembra JSKD v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Slovenije, Mestno občino Maribor ter Organizacijskim odborom 5 tekmovanja vsako leto priredi zborovsko tekmovanje Naša pesem . Tabela 33: skupaj tabele 30 – 32 (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012* 193.439 197.331 182.715 196.331 109.095 187.236 * do meseca novembra 4 5 Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011. Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011. 26 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 3.6 Aktivna politika zaposlovanja K financiranju NVO na področju kulture je potrebno prišteti tudi sofinanciranje javnih del in druge ukrepe 6 aktivne politike zaposlovanja . 3.6.1 Javna dela Tabela 34: višina sofinanciranja javnih del (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011** skupaj 33.127 77.549 97.058 104.603 52.000 NVO 7.911 30.037 35.094 44.775 32.000 JZ 19.630 45.676 54.379 59.828 20.000 obveznosti* 5.587 1.838 7.554 554 / * obveznosti iz minulega proračunskega leta ** ocena (vir: Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011) Tabela 35: delež sofinanciranja javnih del (%) 2007 2008 2009 2010 2011* povprečje 2007-2011 NVO 23,88 38,73 36,15 42,8 61,53 40,61 JZ 59,25 58,89 56,02 57,19 38,46 53,96 * ocena (vir: Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011) Tabela 36: število organizacij prejemnic sofinanciranja javnih del 2007 2008 2009 2010 2011* NVO 4 8 8 8 / JZ 5 8 8 13 / * v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo Tabela 37: število delavcev (javna dela) sofinanciranih v organizacijah 2007 2008 2009 2010 2011* NVO 4,5 9,7 16,4 28 / JZ 12,2 13,3 10 57 / * v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo 6 Podatki so povzeti po proračunskih postavkah 10039001 (povečanje zaposljivosti) in 360000 (sofinanciranje javnih del in drugi ukrepi aktivne politike). 27 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 38: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov janvih del 2007 2008 2009 2010 2011* 91,9 90,4 90,8 87,53 / * v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo Iz Zaključnega računa proračuna MOM: sredstva niso v celoti porabljena, ker nekateri izvajalci izkoristijo pravico do višjega deleža državnih sredstev, kar delno zniža višino občinskega sofinanciranja pri posameznih programih. 3.6.2. Sofinanciranje povečanja zaposljivosti Gre za sofinanciranje zaposlitvenih programov, ki so bili uspešni pri pridobivanju sredstev iz naslova evropskih strukturnih skladov. Tabela 39: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 skupaj 29.038 23.400 22.857 20.000 87.500 NVO 18.778 13.402 12.857 14.101 42.500 JZ 10.259 9.998 10.000 5.339 45.000 GS / / / 560 / Tabela 40: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (%) 2007 2008 2009 2010 2011 povprečje 2007-2011 NVO 64,66 57,27 56,24 70,5 48,57 59,45 JZ 35,33 42,72 43,75 26,69 51,42 39,98 Tabela 41: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov (%) 2007 2008 2008 2010 2011* 99 98 100 100 / * v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo 3.7. Financiranje NVO s strani javnega zavoda Maribor 2012 K širšemu pregledu sredstev, ki so bila v zadnjih letih na voljo prosilcem sredstev s področja kulture, je potrebno prišteti tudi financiranje s strani javnega zavoda Maribor 2012 v sklopu projekta Evropske prestolnice kulture. V nadaljevanju je pregled sredstev, ki so jih s strani omenjenega javnega zavoda prejeli NVO in samostojni ustvarjalci na področju kulture. 28 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Vpliv projekta EPK na delovanje in položaj ustvarjalcev v Mariboru bi bil potreben podrobnejše analize, prav tako bi bilo za oceno razvoja in vpliva kulturnih politik na položaj NVO in samostojnih ustvarjalcev potrebno opraviti neodvisno evalvacijo celotnega projekta EPK. Tabela 42: financiranje Evropske prestolnice kulture s strani MOM (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012 83.835 651.009 1.004.832 2.419.433 6.052.500 17.843.013* *podatki za leta 2007-2011 so vzeti iz zaključnih računov in predstavljajo višino realiziranih sredstev. Podatek za leto 2012 pa je vzet iz rebalansa proračuna 2012 in predstavlja predviden znesek financiranja. Realizacija na postavki EPK je do meseca avgusta 2012 znašala 9.997.626 EUR. Tabela 43: Sofinanciranje NVO in samozaposlenih na področju kulture v okviru Evropske prestolnice kulture v letih 2010 2012 (v EUR) NAZIV ORGANIZACIJE Sedež Prejeta sredstva DRUŠTVO KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Ljubljana 946.466,96 ZAVOD EXODOS Ljubljana 751.427,49 HIŠA KNJIG, ZALOŽBA KMŠ Maribor 316.529,21 NOVOGLASBENO GLEDALIŠČE Maribor 201.340,00 ZBOR CARMINA SLOVENICA Maribor 190.540,00 ZAVOD DELAVNICA Maribor 175.000,00 ZAVOD BUNKER Ljubljana 142.758,71 DRUŠTVO VARUHI SEMEN Maribor 134.970,04 ZDRUŽENJE CAAP Maribor 135.297,49 GLASBENO DRUŠTVO MLADI BOBNAR Duplek 139.628,01 PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE Maribor 112.770,20 ZADRUGA DOBRINA Z.O.O. Jurovski dol 110.889,94 ZAVOD KULTIVACIJA Zg. Polskava 115.959,66 KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO KIBLA Maribor 111.767,86 ZAVOD UDARNIK - ZU Maribor 77.564,00 DRUŠTVO MARIBORSKA KOLESARSKA MREŽA Maribor 89.579,75 KULTURNO DRUŠTVO PLESNA IZBA Maribor 71.327,00 FREKVENCA, SOCIALNO - KULTURNO ZDRUŽENJE NEMIRNIH IN AKTIVNIH Maribor DRUŠTVO ZA GLASBENO UMETNOST "ARSANA" Ptuj 83.532,85 DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Ljubljana 88.500,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BORZA Maribor 80.170,00 ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA Maribor 78.601,64 DRUŠTVO ZA VIZUALNE KOMUNIKACIJE MAGDALENA Maribor 65.000,00 29 53.320,70 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij MARIBOR Maribor 72.821,26 NASTATI, ZAVOD ZA UMETNIŠKE PROJEKTE IN KREATIVNE REŠITVE Ljubljana 30.000,00 PREBOJ DRUŠTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Braslovče 54.390,70 ZDRUŽENJE USTVARJALNIH LJUDI NA PODROČJU KULTURE Maribor 53.244,00 ZAVOD UHO; OKO: MARIBOR Maribor 53.128,53 ŠTUDENTSKA ZALOŽBA ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Ljubljana KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ZLATI ZOB Ljubljana 50.000,00 FLOTA, ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH PRIREDITEV Murska Sobota 49.732,22 LOKALPATRIOT MLADINSKI KLUB DNŠ Novo mesto 45.765,00 50.144,00 DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA 25.500,00 KULTURNO EKOLOŠKO DRUŠTVO SMETUMET Ljubljana 44.414,11 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ART STAYS Ptuj 43.105,42 EN-KNAP ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH PRIREDITEV Ljubljana 43.000,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ANARHIV Ljubljana 41.283,69 MIKROURBANIKA Maribor 40.467,64 DRUŠTVO CAFE TEATER Ljubljana 36.400,00 ARGO DRUŠTVO ZA HUMANISTIČNA VPRAŠANJA Murska Sobota 36.281,42 EVROPSKO SREDIŠČE ZA RAZISKAVE IN KULTURO SAGA Fram 33.100,00 VIA NEGATIVA - DRUŠTVO USTVARJALCEV IN RAZISKOVALCEV SODOBNIH SCENSKIH UMETNOSTI Ljubljana 32.500,00 ZAVOD NASTATI Ljubljana Ljubljana 31.520,00 30.000,00 DRUŠTVO KVALITETNIH KULTURNO-UMETNIŠKIH PRAKS SMEHOMAT Ljubljana 28.000,00 KULTURA 21 Ljubljana 27.720,00 KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO ZID NA MEJI KOZJAK PRI CERŠAKU Ceršak 27.612,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MOMENT Maribor 26.755,00 IMAGINARNI, ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST Ljubljana 26.328,84 DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA Krško 25.500,00 KARMINA ŠILEC - ZBOROVODKINJA Maribor 25.000,00 TRAMAL FILMS Ljubljana 25.000,00 ZAVOD BUFETO Ljubljana 24.050,00 POETOVIO LXIX DRUŠTVO ZA RIMSKO ZGODOVINO IN KULTURO PTUJ Ptuj 23.800,00 KLUB POMURSKI AKADEMSKI CENTER, DRUŠTVO ZA RAZVOJ KULTURNE, IZOBRAŽEVALNE, INFORMACIJSKE IN DRUŽABNE DEJAVNOSTI Murska Sobota 22.200,00 ZAVOD ISKRA Maribor 20.147,75 KULTURNO DRUŠTVO MYRA LOCATELLI Tolmin 19.932,00 SUBKULTURNI AZIL Maribor 19.403,00 SENZORIUM SENZORIALNO GLEDALIŠČE IN RAZISKAVA, ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH PROJEKTOV IN PRIREDITEV 30 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij DRUŠTVO LUTKOVNIH USTVARJALCEV Ljubljana 19.125,00 ZAVOD ETNIKA Maribor 18.117,01 KLUB PRIJATELJEV IMV NOVO MESTO Novo mesto 18.012,00 ZAVOD LITERA OLOOP LJUBLJANA Maribor Ljubljana 18.000,00 17.170,00 DRUŠTVO HUGO WOLF SLOVENJ GRADEC Slovenj Gradec 17.000,00 FOTO KLUB MARIBOR Maribor 17.000,00 DRUŠTVO ZA RAZVOJ FILMSKE KULTURE Maribor 17.000,00 ZALOŽBA GOGA Novo mesto 15.519,39 DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA SENOVO Senovo 15.284,49 ZNANSTVENO RAZISKOVALNO ZDRUŽENJE ZA UMETNOST, KULTURNO IZOBRAŽEVALNE PROGRAME IN TEHNOLOGIJO EPEKA Maribor 15.010,60 MITRA, DRUŠTVO ZA RAZVOJ AVDIOVIZUALNE KULTURE IN MEDKULTURNEGA DIALOGA Maribor 14.561,61 DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV MRM MARIBOR Maribor 14.162,11 MASKA LJUBLJANA Ljubljana 13.770,00 SLIKAR - ŠUBIC JOŽE Maribor 13.500,00 ZAVOD SITULA Novo mesto 13.377,67 KATJA BECK KOS - PRODUCENTKA Maribor 12.750,00 DRUŠTVO GLEDALIŠČE ANE MONRO Ljubljana 12.601,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ČAR GRIČA Ptuj 11.775,37 DRUŠTVO ZA RETROAVANTGARDO Ljubljana 11.639,81 NOGOMETNI KLUB MARIBOR BRANIK Maribor 11.520,00 DRUŠTVO DLUM Maribor 11.475,00 USTANOVA FUNDACIJA SONDA Maribor 10.000,00 DRUŠTVO ZA PODPORO RADIU MARŠ MARIBOR Maribor 10.000,00 STOLNA ŽUPNIJA MARIBOR Maribor 8.925,00 FSK, FORUM SLOVANSKIH KULTUR Ljubljana 8.871,07 UMETNIŠKO DRUŠTVO BRONOS Trzin 8.750,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠTUDENT MARIBOR Maribor 8.730,00 IRDO Maribor 8.500,00 DRUŠTVO HEDONISTIČNIH KREATIVCEV Maribor 7.150,00 ZAVOD VISTA MURSKA SOBOTA Murska Sobota 7.040,00 KULTURNO DRUŠTVO MLADINSKI CENTER INDIJANEZ Maribor 7.000,00 KULTURNO DRUŠTVO CENTER PLESA Maribor 6.710,00 KULTURNO DRUŠTVO MARIBORSKA LITERARNA DRUŽBA Maribor 6.608,87 SONČNICA Vaneča 6.049,32 DRUŠTVO ZA KULTURNO, ZALOŽNIŠKO IN PRODUCENTSKO DEJAVNOST, PEKINPAH Ljubljana 6.000,00 ZAVOD RUSKI DOM, MARIBOR Maribor 5.591,69 31 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij ZDRUŽENJE SKLADATELJEV IN AVTORJEV ZA ZAŠČITO AVTORSKE PRAVICE SLOVENIJE Trzin 5.569,54 DRUŠTVO MARIBORSKI RAZISKOVALNI STUDIO Maribor 5.390,00 KULTURNO DRUŠTVO THALIA Šentjur 5.122,60 ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANC KOVAČIČ V MARIBORU Maribor 5.000,00 DRUŠTVO ZA RAZVOJ, NAPREDEK IN PROMOCIJO TURIZMA, KULINARIKE IN NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE VIVAT Maribor 5.000,00 ŠPORTNO DRUŠTVO LETALSKI CENTER MARIBOR Podgorje pri Slovenj Gradcu Maribor 4.604,00 ZAVOD ZVVIKS Ljubljana 4.585,00 DELAK Ljubljana 4.000,00 DRUŠTVO ARHITEKTOV MARIBOR Maribor 3.793,55 DRUŠTVO ZA KOMORNO GLASBO AMADEUS Maribor 3.680,19 REVIVAS-DRUŠTVO ZA OŽIVITEV IN PROMOCIJO VASI ŠKALE Velenje 3.400,00 KULTURNO DRUŠTVO LAJNAR KOROŠKI Slovenj Gradec 3.039,85 DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO Novo mesto 3.000,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STUDIO 39 Maribor 3.000,00 ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO PLESNI STUDIO NOVO MESTO Novo mesto 2.125,00 MAREŽGANSKO MLADINSKO DRUŠTVO Marezige 2.000,00 JURCER Maribor 2.000,00 HOKEJSKO DRSALNI KLUB MARIBOR Maribor 1.800,00 KULTURNO DRUŠTVO AMBIENTAL PERFORMANCES-ASSOCIAZIONE CULTURALE AMBIENTAL PERFORMANCES Koper 1.300,00 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO META Solkan 800,00 DRUŠTVO ZA POMOČ IN SAMOPOMOČ BREZDOMCEV KRALJI ULICE Ljubljana 595,94 DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE Ljubljana 550,00 ZAVOD OKUS Novo mesto 250,00 DRUŠTVO ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER Ljubljana 240,00 ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE Grosuplje 174,00 ZDRUŽENJE MANAGER Ljubljana 42,00 ZVEZA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE Ljubljana 28,00 ZAVOD RISA PREJETA SREDSTVA SKUPAJ / Vir: http://supervizor.kpk-rs.si/ Podatko so bili zajeti 8. novembra 2012. 32 4.709,00 5.927.819,07 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 44: pregled sredstev prejemnikov (NVO in samozaposlenih v kulturi) glede na kraj registracije NVO (EUR) Število NVO prejemnic sredstev Višina prejetih sredstev Povprečje prejetih sredstev na NVO Maribor 53 2.428.004 45.811,39 Ljubljana 33 2.498.587,62 75.714,77 ostali 37 1.001.227,45 27.060,20 SKUPAJ 123 5.927.819,07 48.193,65 3.8 Nerazpisna finančna podpora delovanja NVO Pregled vložkov, ki se tičejo posrednega ali neposrednega nerazpisnega podpiranja delovanja NVO na področju kulture s strani Mestne občine Maribor. 7 V omenjene stroške spadajo Vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture in obratovalni stroški kulturne infrastrukture v korist NVO na področju kulture. Tabela 45: vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture (EUR) Objekt Vrsta vložka Znesek Karantena investicijska obnova* 1.866.805,98 Pekarna – Upravna zgradba investicijska obnova** 1.590.613,00 (od tega sofinanciranje ESSR: 800.000,00) Obnova kompleksa Pekarna projektiranje, investicijska dokumentacija, tehnično svetovanje za objekte Hladilnica, Lubadar, Gustav, MC, okolje, transformatorska postaja*** 594.156,52 (od tega sofinanciranje ESSR: 84.335,75) *zaključena 31.12.2010, potekala v letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 **zaključena 31.12.2011, potekala v letih 2009, 2010, 2011 ***pričetek investicije leta 2009 Tabela 46: kulturna infrastruktura - investicijsko, tekoče vzdrževanje (EUR) 2007 2008 2009 2010 2011 2012* 22939,05 2939,14 91390,83 9818,42 4756,65 11422,1 * do meseca novembra 7 Vir. Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino, Nataša Kocjančič. 33 skupaj 143.266,19 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Tabela 47: obratovalni stroški upravljanja kulturne infrastrukture (UKI) v korist NVO na področju kulture Objekt Karantena 2007 / 2008 2009 / 2010 2011 2012* Skupaj 10.120 34.300 38.464 33.700 116.584 Union (vsi uporabniki) Union (samo NVO) 62.668 79.924 79.811 66.817 72.301 51.229 412.751 14.413 18.382 18.356 15.368 16.629 11.783 94.933 Pekarna 39.142 33.416 28.949 29.456 31.418 19.774 182.156 Fotogalerija Stolp 7.916 9.915 9.915 10.611 12.611 / 50.968 Likovna galerija Maribor 6.259 7.260 7.260 7.770 9.770 / 38.319 4.500 4.500 Različni objekti** / / / / / * do meseca novembra ** Koroška cesta 5, 19, 21, 24, 26, Ljubljanska 4 Vrsta stroška: - Karantena: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, ogrevanje, kurjač, vzdrževanje, snaga, varnost) - Union: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, hišnik, plin, vzdrževanje, komunala, voda...) - Pekarna: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, voda, komunalne obveznosti, vzdrževanje) - Fotogalerija Stolp: upravljanja kulturne infrastrukture - Likovna galerija Maribor: upravljanja kulturne infrastrukture - Različni objekti: upravljanja kulturne infrastrukture: drugi stroški (zavarovanje) 34 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo 4.1. Namen in cilji Na področju ugotavljanja stanja razvitosti NVO v Sloveniji obstajajo različne raziskave, ki so bile opravljene v preteklih letih. Sprotne ugotovitve stanja kažejo, da se položaj NVO v preteklih letih ni bistveno spreminjal in še vedno, kot je bilo že omenjeno, močno zaostaja za razvitejšimi državami. Usodo nevladnega sektorja delijo tudi NVO, ki delujejo na področju kulture, kar pomeni, da se njihov položaj ne razlikuje bistveno od stanja, ki je skupen celotnemu sektorju. Kljub temu smo za potrebe priprave elaborata povprašali mariborske NVO, ki delujejo na področju kulture o tem, kako ocenjujejo svoj položaj in s katerimi problemi se pri svojem delu najpogosteje srečujejo. Namen analize je bil pridobiti podatke o položaju in delovanju nevladnih organizacij v letih 2007 - 2011, ki skupaj s podatki o financiranju nevladnih organizacij s strani Mestne občine Maribor ter ugotovitvami, ki so bile zbrane na posvetih z nevladnimi organizacijami, kvalitativno in kvantitativno dopolnjujejo sliko stanja na področju delovanja nevladnih organizacij v MOM na področju kulture. Anketni vprašalnik, pri katerega izdelavi je sodelovalo Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na 8 področju kulture in umetnosti – Asociacija , smo pripravili posebej za pričujoči elaborat. 4.2. Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika Ciljna skupina, ki smo jo želeli spodbuditi k sodelovanju so predstavljale nevladne organizacije s področja kulture in umetnosti na področju Mestne občine Maribor. Vprašalnik je obsegal 34 vprašanj je bil poslan na 86 elektronskih naslovov NVO s področju Maribora. Naslovniki so bili izbrani na podlagi seznama nevladnih organizacij, posameznikov in gospodarskih združenj, ki so sodelovali na razpisih za projekte in akcije oziroma programe v javnem interesu Mestne občine Maribor v letih 2010 in 2011 in ki je bil pridobljen s strani Urada za mladino in kulturo Mestne občine Maribor. Na vprašalnik je odgovorilo 27 organizacij, od tega 18 društev in 9 zavodov, ki delujejo na uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem, intermedijskem, avdiovizualnem in drugih področjih (izobraževanje, informiranje, humanistika, kultura). Večina nevladnih organizacij deluje na več omenjenih področjih in se ne omejuje na eno ali dve področji. Glede na relativno majhno število respodentov rezultatov ne gre posploševati, vendar kljub temu lahko na njihovi podlagi podamo določene ugotovitve, ki jih je moč podkrepiti z ugotovitvami drugih analiz oz. strateških dokumentov. 8 Asociacija neformalno deluje že od leta 1992, je danes profesionalno koordinirana in združuje 47 organizacij in številne posameznice ter posameznike. Zavzema se za izboljšanje delovnih pogojev in sistemskega položaja samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij (NVO) v umetnosti in kulturi ter posameznikov, ki v njih delujejo. Osnovni cilj je zagotavljanje enakopravnih pogojev za delovanje v primerjavi s tistimi v javnih zavodih ter splošno izboljšanje položaja umetnosti in kulture v državi in družbi. 35 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Vprašalnik je obsegal sledeče vsebinske sklope: osnovni podatki o organizaciji podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami programska usmeritev zaposlovanje podatki o odnosih z občino in državo financiranje odhodki podatki o težavah in ovirah za delovanje 4.3. Rezultati in povzetki 4.3.1. Osnovni podatki o organizaciji (vprašanja 1 – 4) V sklopu vprašanj o osnovnih podatkih so anketiranci odgovarjali na osnovna statusna vprašanja, kot tudi o formalnemu članstvu v nacionalni ali mednarodni mreži. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje po pridobljenem statusu v javnem interesu. Slaba petina NVO je članica zvez organizacij, samo tri so formalne članice mednarodnih organizacije. Stopnja formalnega mreženja je sorazmerno nizka, prav posebej na mednarodnem področju. NVO in posamezniki premorejo precej kontaktov z organizacijami in posamezniki, ki pa po navadi ne prerastejo v intenzivnejše sodelovanje na ravni programov ali projektov. Opremljenost s statusom organizacije v javnem interesu je nizka. Nizka stopnja mreženja kaže znamenja skorajda avtarkičnosti organizacij, predvsem v razmerju do formaliziranih mednarodnih povezovanj, kar je deloma posledica stroškov članarin in potnih stroškov, ki jih članstva v mednarodnih organizacijah pogosto prinašajo. Prav tako lahko predvidevamo, da je nizka stopnja formaliziranega mreženja povezana z nizko stopnjo formaliziranega sodelovanja lokalnih organizacij v večjih in zahtevnejših mednarodnih projektih, ki zahtevajo finančno sodelovanje in mednarodne finančne vire. 4.3.2. Podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja (vprašanja 5 - 9) V tem sklopu so bili pričakovani odgovori glede lastništva, opremljenosti in najemnine prostorov delovanja, kot tudi o tehnični opremljenosti organizacije. Vse NVO imajo sedež in dejavnost v istih prostorih. Daleč najvišji delež NVO gostuje pri drugih organizacijah oziroma so najemnice prostorov. Lastništva prostorov je zelo malo. Večina NVO plačuje neprofitno najemnino. Prostorske pogoje delovanja NVO ocenjujejo kot delno ustrezne (14), neustrezne (13) in ustrezne (9). Ocena ustreznosti prostorov kaže na večinsko nezadovoljstvo s prostori delovanja. Žal anketni vprašalnik ni omogočal podrobnejše obdelave prostorske problematike, kar bi vsekakor bilo potrebno. Vprašanje prostorskega delovanja je potrebno posebne pozornosti pri snovanju mestnih politik. 36 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Anketno vprašanje o razpolaganju s tehnično opremo pokaže, da največji delež lastne opreme in sredstev tvorijo računalniki, mobiteli, fotoaparati in video kamere. Največ izposojanja opreme je na področju uprizoritvenih, glasbenih dejavnosti, intermedijskih dejavnosti (ozvočenje, video projektor, plesni pod, osvetlitev, druga odrska oprema ipd.). NVO premorejo manj drago in nezahtevno opremo, ki večinoma ne zadostuje njihovim potrebam. Potreba po specialni opremi je visoka, NVO pa primanjkuje sredstev pridobitev takšne opreme. 4.3.3. Podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami (vprašanji 10 - 12) V tretjem vsebinskem sklopu je bil poudarek na oceni vsebinskega, tehničnega in projektnega povezovanja z drugimi NVO, javnimi zavodi in podjetji v Mariboru, Sloveniji ali v tujini. Največ sodelovanja je med NVO v Mariboru, manj z NVO v Sloveniji in v tujini. Mnogo manj je povezav z javnimi zavodi v Mariboru in Sloveniji. Sodelovanje s podjetji je skorajda nično. Precej sodelovanja je na nezahtevni operativni ravni, pri zastonjski ali neprofitni izposoji opreme ali gostovanjih v prostorih drugih organizacij. Mnogo manj pa je sodelovanja na programski in zahtevnejši organizacijski ravni. Zaskrbljujoče malo je povezav s profitnim sektorjem ozirom donatorji ali sponzorji. Področje sodelovanja z neprofitnim sektorjem bi zahtevalo posebno obravnavo na ravni mestnih politik. 4.3.4. Programska usmeritev (vprašanja 13 – 22) Ugotavljamo, da večina organizacij deluje na večih programskih področjih. Največji delež umetniških del tvorijo premierno izvedena dela, mnogo manj je ponovitev v Mariboru in Sloveniji. Minimalni delež predstavlja realizacija v tujini. 4.3.5. Zaposlovanje (vprašanji 23 - 24) Sklop, katerega namen je prikazati zaposlitveno strukturo delavcev v organizaciji (redno ali začasno zaposleni, projektni sodelavci, samozaposleni, delo preko študentske napotnice, javni delavci, prostovoljsko delo) in hkrati količino ter vrsto strokovnega izobraževanja. Daleč največji delež na področju zaposlovanja v organizacijah predstavlja prostovoljsko delo. Prav posebej zaskrbljujoče je, da velik delež prostovoljskega dela obsega vodstvene in strokovne funkcije, kar pomeni nizko stopnjo profesionalizacije in nezmožnost visokega strokovnega razvoja. Ne glede na ambicije organizacij takšno stanje pomeni razvito ljubiteljsko dejavnost, a nezmožnost profesionalizacije dela. Pomemben delež zaposlenih tvorijo zaposleni iz programov javnih del, ki pa ne zasedajo vodstvenih položajev, nekaj več strokovnih, največji delež pa zavzemajo na področju administracije in tehnične pomoči. Področje javnih del predstavlja pomemben del pomoči NVO. Zaskrbljujoče nizko je število rednih zaposlitev v NVO, kar kaže na nezmožnost zagotavljanja dolgoročno in strateško zasnovanega in profesionalno zastavljenega dela. Prav tako kaže na nizko stopnjo varovanja socialnih in delavskih pravic oziroma na nenehno stanje prekarnosti delavcev v kulturi. Področje usposabljanja oziroma izobraževanja kaže na sorazmerno visoko stopnjo izobraževanja. Področje izobraževanje je povezano predvsem s strokovnim in administrativnim delom v organizacijah. 37 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Na področju zaposlovanja lahko ugotovimo, da je javni sektor, zaradi zakonsko urejenega financiranja s strani ustanovitelja, v tem oziru v veliko boljšem položaju in lažje zagotavlja izvajanje tistih dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje (večja profesionalizacija kadrov na področju vodenja organizacije, vodenja programov, administracija idr.) 4.3.6. Podatki o odnosih z občino in državo (vprašanji 25 – 26) Sklop, kjer smo želeli ugotoviti na kakšen način MOM podpira (finance, prostori, kadri, izposoja tehnične opreme) in financira (programsko, projektno, koncesije, drugo) delovanje organizacij. Mestna občina Maribor delovanje organizacij finančno podpira redno ali občasno, majhen odstotek organizacij pa ni deležnih financiranja. Precej manj je podpore s strani MOM pri zagotavljanju prostorov. Največji delež financiranja anketiranci pridobijo iz občinskih projektnih razpisov, manj pa iz programskih sredstev. Najmanjši delež sredstev NVO pridobijo na nacionalni ravni. Podatki kažejo na nizka sredstva iz lokalnih virov (projektni razpisi), ki ne omogočajo razvoja in dolgoročnega dela. Majhen delež zagotavljanja prostorov lahko kaže na nedostopnost ali pomanjkanje prostorov v lasti MOM, potencialno primernih za redno ali občasno rabo NVO ali pa na netransparenten in zapleten dostop do javnih prostorov v lasti MOM. Nobeden od anketirancev ni nosilec koncesijske pogodbe. 4.3.7. Financiranje (vprašanji 27 - 28) Večino sredstev za delovanje NVO pridobijo iz projektnih dejavnosti na lokalni ravni. Prihodki organizacij iz nejavnih virov večinoma predstavljajo članarine, lastne storitve in sponzorstva ali donacije. Prihodkov iz tujih virov je zelo malo. 4.3.8. Odhodki (vprašanji 29 - 31) Anketiranci so bili povprašani po odhodkih glede na skupne stroške dela (bruto osebni dohodek zaposlenih, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo), dejavnosti (programski materialni stroški, splošni stroški obratovanja) in investicijske stroške (nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, druge investicije). NVO največ odhodkov namenijo za stroške dela, mnogo manj za stroške dejavnosti, neprimerljivo manj pa za investicijske stroške. 4.3.9. Podatki o težavah in ovirah za delovanje (vprašanja 32 – 34) V zadnjem vsebinskem sklopu so bili anketiranci vprašani po oceni dejavnikov, ki predstavljajo oviro za njihovo delovanje. Hkrati so bili pozvani k nadaljnji obrazložitvi konkretnega problema ter k podajanju predlogov konkretnih rešitev. Odgovor je bilo možno razvrstiti v pet kategorij: ni ovira, majhna, srednja, velika ali zelo velika ovira. Anketno vprašanje je naletelo na velik odziv anketirancev, razen v delu, ki je zahteval opis konkretnih problemov in rešitev. Slednje za relevantnost elaborata ni predstavljalo težave, saj so bili v sklopu priprave elaborata z organizacijami opravljeni številni posveti (glej četrto poglavje). Največjo oviro organizacije vidijo v nezadostnih finančnih sredstvih, tako iz javnih kot iz zasebnih virov. Zanimivo je, da anketiranci sredstev iz zasebnih virov skorajda ne pridobivajo, a so prav to ocenili kot težavo. Pet oziroma 38 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij osem organizacij ne vidi ovir v naraščanju odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne oziroma dopolnilne dejavnosti. Glede prevelike odvisnosti od javnih virov financiranja so bile organizacije deljenega mnenja, saj jih približno polovica v tem ne vidi težave, med tem, ko druga polovica to prepoznava kot oviro. NVO tudi zaznavajo kot oviro odvisnost od aktualne politične oblasti. Največ anketirancev je kot veliko oviro ocenilo odsotnost jasne razvojne strategije MOM na področju kulture. Kot srednje veliko oviro so anketiranci ocenili večanje administrativnih obveznosti s strani MOM. Kot oviro so prepoznali tudi neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM. Kot oviro za delovanje so organizacije navedle slabo informiranost javnosti o delovanju organizacije, nepovezanost NVO sektorja in odsotnost skupnega nastopanja ter nezmožnost profesionalizacije delovanja organizacij. Če povzamemo, so v vsebinskem sklopu ocen dejavnikov, ki predstavljajo oviro za delovanje anketiranci kot največje ovire prepoznali nezadostna finančna sredstva (javna in privatna), hkrati preveliko odvisnost od javnih virov financiranja, v odnosu politike MOM do NVO pa največjo oviro predstavlja odsotnost jasne razvojne strategije in večanje administrativnih ovir. 4.4. SWOT ANALIZA Na podlagi anketnega vprašalnika in drugih zbranih podatkov je bila izdelana SWOT analiza iz katere izhajajo prednosti, slabosti, priložnosti in ovire NVO na področju kulture v MOM: Prednosti Dolgoletna tradicija društvenega delovanja Slabosti Finančna nestabilnost in šibka finančna Številčnost članstva sposobnost večine NVO (nezmožnost Pripravljenost za prostovoljsko delo sofinanciranja in zalaganja z lastnimi sredstvi) Velika učinkovitost glede na vložena sredstva Pomanjkanje vodstvenih in nekaterih drugih Fleksibilnost strokovnih znanj in izkušenj Inovativnost in kreativnost Odliv strokovnih kadrov na bolje plačana Dobro poznavanje sodobnih trendov delovna mesta Mednarodne povezave Nizka stopnja profesionalizacije, pretežno Strokovnost prostovoljsko delo Neposredni stik s prebivalstvom (uporabniki) Šibka trajnost projektov in dobro poznavanje okolja Nepovezanost med NVO in prednostna skrb Delovanje v javnem interesu za parcialne interese Vzpostavljena podporna organizacija za Pomanjkanje veščin za prijavo na razpise pomoč in krepitev NVO Prevelika odvisnost od sredstev iz občinskih virov Pomanjkanje infrastrukture za delovanje 39 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij (prostori, oprema) Premajhna usposobljenost za sodelovanje v procesih sprejemanja zakonodaje in predpisov na lokalni in nacionalni ravni Priložnosti Načelna pripravljenost mestne oblasti za Nevarnosti Zmanjševanje sredstev za sofinanciranje sodelovanje z NVO pri pripravi politik s projektov in programov NVO s strani MOM področja kulture Favoriziranje javnih zavodov s strani MOM Delovanje Komisije za razvoj NVO v MOM Neupoštevanje predlogov ukrepov za Podpora lokalne skupnosti na področju izboljšanje položaja NVO pri pripravi LPK financiranja in zagotavljanja infrastrukture Poglabljanje gospodarske in finančne krize v Finančna sredstva iz EU svetu Sodelovanje v razvojnem svetu regije pri Nenaklonjenost mestne oblasti do pripravi regionalnih razvojnih programov sodelovanja in dialoga z NVO Ureditev zakonodaje na področju Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani prostovoljstva MOM Evropska prestolnica kulture Pomanjkanje razvojne strategije na področju Razpoložljivi prostori v mestu v lasti MOM kulture v MOM Lokalni program kulture v MOM 2012 - 2017 Administrativne ovire Zamude pri objavi razpisov 40 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti 5.1. Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti Nevladne organizacije želijo biti enakopravni partner na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in s svojim delovanjem prispevati k razvoju mesta in krepitvi kakovosti življenja njegovih prebivalcev. 5.2. Prioritete in cilji Na osnovi analize stanja NVO v regiji in opravljene SWOT analize smo opredelili ključne prioritete in cilje v razvoju NVO s področja kulturnih dejavnosti: 1. Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumentov, razpisov za financiranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO Vzpostaviti delovna telesa za sodelovanje med NVO in MOM (kulturna zbornica) 2. Ureditev sofinanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljali trajnostni razvoj in delovanje NVO in krepili njihov prispevek k razvoju kulture v mestu. Zagotoviti objavo razpisov in rezultatov v rokih, ki omogočajo nemoteno delovanje in financiranje projektov Vzpostaviti prireditvene prostore za izvajanje produkcij (odri, razstavišča,...) Razvoj podpornega okolja za delovanje nevladnih organizacij 3. Sistemska ureditev položaja NVO, ki delujejo na področju kulturnih dejavnosti v MOM. Definirati nevladne organizacije in redifinirati profesionalne in ljubiteljske nevladne organizacije Sprejeti strategijo razvoja kulture v MOM 41 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6. Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti 6.1. Izvedba posvetov z NVO V okviru priprave elaborata je bilo v letu 2012 organiziranih osem posvetov z nevladnimi organizacijami in samostojnimi ustvarjalci na področju kulture. Posveti so bili 23. februarja, 12., 13., 20. in 21. marca ter 11., 15. in 21. junija. Poimenski seznam sodelujočih posameznikov in organizacij je naveden v osmem poglavju. Namen posvetov je bil skozi organiziran in strukturiran dialog pridobiti mnenja in želje ustvarjalcev s področja kulture v Mestni občini Maribor glede njenega bodočega delovanja na področju kulture in umetnosti. Na posvet bili z javnim vabilom, ki je bilo posredovano po informacijskih kanalih Regionalnega stičišča NVO Podravja (Zavod PIP) ter po mrežah NVO, vabljeni vsi ustvarjalci na področju kulture in umetnosti s področja MOM (nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci ter posamezniki). Posveti so bili moderirani in se je zanje vodil zapisnik. Oblikovan je bil tudi elektronski seznam udeležencev, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal boljše komuniciranje med organizacijami, vanj pa se lahko vpišejo nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci s področja kulture v Mestni občini Maribor. 9 Najave, vabila in zapisniki v celoti so bili sproti objavljani na spletni strani regionalnega stičišča NVO Podravja, na spletnem naslovu http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom. Na posvetih je aktivno sodelovala tudi predstavnica društva Asociacija. 6.2. Predlogi ukrepov Rezultati posvetov so povzetek razprav in predlogov sistemskih in vsebinskih ukrepov, pripravljenih na podlagi zapisnikov posvetov in predstavljajo skupno stališče udeležencev posvetov. Predvsem zaradi tega so podani v obliki, kot je bila dogovorjena in usklajena na posvetih, opombe pa predstavljajo dodatno pojasnilo, ki smo ga pripravili avtorji elaborata, če je to bilo potrebno. Nekateri predlogi so vsekakor potrebni nadaljne in natančnejše elaboracije, za kar pa na posvetih zmeraj ni bilo časa oziroma strokovne podpore, ki bi jo lahko nudila Mestna občina Maribor. Udeleženci posvetov so se strinjali, da bo pred vključitvijo predlogov ukrepov v strategijo razvoja kulture v MOM nujno vzpostaviti delovno telo, sestavljeno iz strokovnjakov MOM in predstavnikov NVO ter samozaposlenih v kulturi. 6.2.1 Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije Menimo, da je nujno potrebno vzpostaviti definicijo NVO, ki bi jasneje opredelila in ločila ljubiteljske dejavnosti NVO od profesionalnih dejavnosti NVO. Predlagamo upoštevanje predloga definicije NVO s strani društva 9 kul-nevladna-maribor@googlegroups.com http://groups.google.com/group/kul-nevladna-maribor?hl=sl 42 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Asociacija: »poklicni producenti umetnosti so pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene za nepridobitno profesionalno ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti in podpornih dejavnosti.« Opredelitev definicije NVO se nam zdi bistvena za prepoznavanje kakovostne umetniške produkcije, ki nastaja v NVO. Slovenska zakonodaja je še vedno ne pozna. Predlog definicije je sicer pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, ki pa ne upošteva bistvenega, da med NVO obstajajo posamezne organizacije, ki presegajo to posplošeno opredelitev NVO kot organizacije, kjer je sodelovanje omejeno zgolj na prostovoljno delovanje, temveč se pojavljajo kot profesionalne organizacije, kjer delovanje pogosto presega poln delovni čas. Delovanje profesionalnih organizacij poteka na popolnoma drugačni produkcijski ravni, velikokrat bolj primerljivi z javnimi umetniškimi institucijami, ki so pri produkciji veliko bolj finančno, infrastrukturno in kadrovsko podprte in zagotavlja potrebno profesionalno in specifično znanje za kakovostno produkcijo, ki nemalokrat uspešno konkurira javnim umetniškim institucijam. Predlagamo, da MOM dodatno podpre delovanje uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki niso javni zavodi in s svojim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes in kontinuirano delujejo na področju kulture in umetnosti. MOM naj strukturno pripomore k razvoju definicije in obravnave nevladnega sektorja in nadalje pripomore k razvoju NVO na nacionalni ravni. Država se je pri načrtu razvojnih ukrepov že zdavnaj zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, a je vse ostalo bolj ali manj zgolj pri zavezah, na konkretni ravni pa je bilo storjenega bore malo. Opomba Nevladniki opozarjajo na težave, ki izhaja iz zakonodaje. Ta namreč ne omogoča ločevanja ljubiteljskih in profesionalnih NVO, torej društev, zavodov in ustanov. V predlogu ukrepov 6.2.1. sta opisani dve težavi nevladnikov: neločevanje med profesionalnim in ljubiteljskim delom na področju kulture in umetnosti, nizka podpora delovanju uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki niso javni zavodi in s svojim kontinuiranim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes. Mestna občina Maribor vsekakor nima možnosti neposrednega vpliva na spremembo zakonodaje, lahko pa težavi rešuje pri oblikovanju lastnih kulturnih politik. Predlagamo dva ukrepa: (6.2.1.1.) ločevanje med profesionalnim in ljubiteljskim delom na področju kulture naj se izvaja skozi razpisne kriterije v javnih pozivih in razpisih, ki jih objavlja MOM. Poudarek pri kriterijih naj bo na visoki produkcijski ravni, zahtevnosti produkcije, referencah producentov in ustvarjalcev, vključenosti izvajalcev v aktualne mednarodne umetniške in kulturne tokove, ter originalnosti zamisli in izvedbe, (6.2.1.2.) izhajajoč iz gornjega ukrepa naj se za zahtevnejšo (profesionalnejšo) produkcijo NVO zagotovi primerno (višje) financiranje, ki ustreza višjim merilom produkcije. Način financiranja naj bo primerljiv s financiranjem javnih zavodov. Predlagamo, da se razpisi in pozivi za NVO za prihodnje leto objavljajo konec tekočega leta za prihajajoče leto in uvedbo plačilo predujema v višini 30 odstotkov vrednosti projekta/programa, ki je izplačan hkrati z izdajo odločbe o razpisnih rezultatih. 43 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.2 Zagotavljanje financiranja infrastrukturnih potreb NVO, ki so imetniki oz. upravljalci prostorov za izvajanje dejavnosti na področju kulture Pozivamo na dodatno sistemsko financiranje tistih NVO, ki so tudi imetniki in upravljavci prostorov za kulturno produkcijo. Financiranje naj zajema financiranje splošnih oz. infrastrukturnih stroškov delovanja NVO, ki niso neposredno vezani na izvajanje programa: 1) stroške dela, ki niso vezani na izvajanje programa, 2) splošne materialne stroške za obratovanje, 3) stroške investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. NVO imetniki in upravljavci prostorov so obvezani k vzpostavitvi poenotenega pravilnika, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti rabe prostorov in upravljavske storitve. Seznam prostorov ter pogoji in način dostopa so dostopni na javnem spletnem portalu. Prostore je potrebno ločiti po namembnosti na a) vadbene prostore in b) uprizoritvene prostore. S tem bi MOM pripomogla k učinkoviti izrabi zasebnih neprofitnih prireditvenih prostorov. Obstoječe prostorske kapacitete NVO se ne razvijajo v korist večjega števila možnih uporabnikov zaradi manjka sistemskega financiranja. Prav ti prostori predstavljajo tudi možnost razvoja t.i. kulturni inkubatorjev, torej področja, za katerega je v okviru javnih zavodov manj možnosti in interesa za izvajanje inkubacijske faze projektov umetnikov in umetniških skupin (v okviru Mladinskega kulturnega centra sicer deluje Kulturni inkubator, ki pa je namenjen predvsem organizaciji predavanj in razstav). Nastali položaj številne NVO in druge neodvisne organizatorje napeljuje k temu, da se raje kot zahtevnemu dolgoročnemu razvoju lastnih vsebin, izdatneje posvečajo k tehnično manj zahtevnemu uvažanju projektov iz tujine. 6.2.3 Vzpostavitev NVO prizorišč MOM naj za vsako programsko področje formalno vzpostavi NVO prizorišča, ki jih predlagajo in potrdijo nevladne organizacije. Razvoj prizorišč naj bo celostno zajet v strategijo razvoja kulture in nevladnih organizacij. V okviru zagotavljanja primernih prostorov za delovanje in produkcijo NVO s področja kulture bi bilo smiselno v okviru MOM storiti vse potrebno za čimprejšnjo celovito obnovo Pekarne, za potrebe kulturne produkcije v domeni NVO pa pristopiti k iskanju dodatnih prostorskih kapacitet v mestu in njihovi revitalizaciji. Da je s takšnim pristopom mogoče razvijati mesto, dokazujejo prakse mest širom sveta. Prostorska infrastruktura naj se v obliki koncesije preda v večji meri v upravljanje NVO (npr. država je s koncesijsko pogodbo predala v upravljanje območje Geoss-a društvu Geoss). 6.2.4 Razvoj strategije razvoja kulture in NVO MOM naj skupaj z nevladnimi organizacijami pripravi Strategijo razvoja kulture in NVO s konkretnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, z natančnimi in merljivimi kazalniki ter operativnim planom izvedbe. Pozivamo k vzpostavitvi evalvacijske skupine, sestavljene tako iz članov MOM kot NVO, ki redno skrbijo za dosledno izvajanje operativnega plana oziroma pomagajo pri snovanju in izvrševanju ukrepov za reševanje morebitnih odstopanj. 44 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.5 Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise Želimo, da se iz prijaviteljev na projektne razpise izloči javne zavode, ki so že financirani iz proračunskih sredstev. Tako bi nevladne organizacije pridobiti več projektnih sredstev, kar bi dvignilo kakovostno raven izvedbe projektov. 6.2.6 Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO Obstoječa proračunska sredstva NVO omogočajo delo v nemogočih razmerah nenehnih likvidnostnih težav, zaradi česar predlagamo postopno povišanje sredstev za delovanje NVO na petkratno trenutno vrednost. Z ukrepom bi MOM zagotovila optimalno ter razvojno naravnano delovanje NVO. Iz sredstev bi MOM poleg financiranja obstoječih projektov in programov zagotovila: skupno upravljanje NVO prizorišč s strani NVO. Ocenjujemo, da bi za upravljanje prizorišč bila potrebna delovna mesta direktorja, programskega direktorja, tehničnega osebja in vzdrževalcev opreme, produkcijsko osebje, skupne službe za spodbujanje in razvijanje NVO na področjih promocije, razvijanje občinstva, odnosov z javnostmi, marketinga, mreženja, pravnega svetovanja, projektnega svetovanja, administrativne pomoči. Skupne službe se lahko organizirajo v sklopu projektne oziroma podporne pisarne za NVO (npr. v okviru regionalnega stičišča NVO oz. regionalnega razvojnega centra za neprofitne orgnaizacije) 6.2.7 Razvoj podpornega okolja za delovanje NVO – projektna pisarna NVO s področja kulture prepoznavajo pri svojem delovanju potrebo po zagotavljanju strokovne pomoči pri pripravi projektov s katerimi kandidirajo na javnih razpisih. Projektno podporo za potrebe prijav na mednarodne razpise, kjer se kot prijavitelj pojavlja MOM in NVO sodelujejo kot partnerji je smiselno izvajati v okviru obstoječe Službe za razvojne projekte in investicije - Projektna pisarna pri MOM. Razvoj podporne dejavnosti za NVO (s področja kulture) je smiselno uvajati skozi delovanje Regionalnega stičišča NVO v Podravju, ki tovrstno pomoč za NVO že izvaja oz. v okviru vzpostavitve »regionalnega razvojnega centra neprofitnih organizacij«, kot nadgradnje regionalnega stičišča. Vzpostavitev slednjega je prioritetni cilj tudi v okviru Strategije razvoja nevladnega sektorja v Podravju 2013-2020 in je zapisan tudi v strategiji Maribor 2030. Mestna občina Maribor naj v vzpostavljanju tovrstnega razvojnega centra, ki bo med drugim tudi povezovalec vseh sektorjev v družbi (javni, gospodarski in nevladni), z namenom sodelovanja in skupnega iskanja rešitev za dvig kvalitete življenja ljudi v regiji, prepozna razvojno priložnost in ga tudi finančno podpre. 6.2.8 NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta) MOM naj za določen čas omogoči NVO s statusom v javnem interesu brezplačen najem nezasedenih poslovnih prostorov (74. in 107. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 94/09 in 4/10)). Oddelek za ravnanje z nepremičninami MOM naj vodi javno evidenco nezasedenih prostorov in skupaj z Uradom za kulturo MOM pripravi in izvede javni poziv za najem prostorov. 45 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.9 Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM Že nekaj let se dogaja, da NVO za rezultate razpisa izvedo šele sredi leta, sredstev pa se lahko nadejajo decembra ali v primeru leta 2011 celo v naslednjem letu. To bistveno otežuje delo NVO in praktično onemogoča dolgoročno načrtovanje ter morebitno osamosvojitev od javnih sredstev, saj se NVO ter njihovi člani zaradi tega spopadajo z neprekinjenimi likvidnostnimi težavami. Takšno stanje NVO tudi avtomatsko sili v neracionalno porabo javnih sredstev, saj morajo del neizbežno nameniti izterjavam, zamudnim obrestim in drugim nastalim stroškom, medtem ko se kulturno infrastrukturo ob takšni politiki izplačil kvečjemu krpa, namesto da bi se vanjo vlagalo. Tudi sami kulturniki za nedoločen čas ostajajo brez zasluženih plačil, ki bi jim vsaj povrnili nastale stroške. MOM pozivamo k rednemu obveznemu poravnanju pogodbenih sofinanciranih deležev. Izplačila programskim prejemnikom sredstev naj bodo kvartalna. Vsako nespoštovanje pogodbenih obveznosti in zakasnitev povračila sredstev postavlja NVO v izjemno težki položaj, ki ogroža njihovo delovanje, izvajanje projektov in krni njihov ugled (nezmožnost plačila računov idr.). 6.2.10 Objava razpisov pred pričetkom leta Prepričani smo, da bi objava razpisov pričetkom leta bistveno pripomogla k boljšemu delovanju NVO. Že nekaj let zaporedoma so rezultati razpisov znani šele sredi leta. Opozarjamo, da je to eden od ključnih problemov, ki terja takojšnjo ureditev. 6.2.11 Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM Namen predrazpisne konference je vzpostaviti strokovni civilni dialog na področju kulture in umetnosti med lokalno samoupravo ter zainteresiranimi NVO, samostojnimi ustvarjalci in posamezniki. Cilji konference so: predstaviti in uskladiti časovnice in besedila javnih razpisov in pozivov MOM predstaviti aktualne probleme ustvarjalcev in poiskati možnosti za rešitve narediti pregled in evalvacijo aktivnosti v minulem letu identificirati nove ustvarjalne trende in primerno reagirati po potrebi vzpostaviti področna delovna telesa sestavljena iz predstavnikov NVO in lokalne samouprave. V izvajanje civilnega dialoga se vključuje Komisijo za razvoj NVO v MOM, ki je sestavljena iz predstavnikov NVO in MOM. 6.2.12 Uvedba novih programskih področij Predlagamo, da se uvedejo sledeča nova programska oziroma razpisna področja: likovne umetnosti intermedijske umetnosti in humanistika. 46 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.13 Strokovne komisije na področju kulture Opažamo potrebo po opredelitvi jasnih strokovnih kriterijev za vstop v strokovno komisijo, po bolj transparentnem postopku imenovanja članov komisij in po večanju transparentnosti delovanja strokovnih komisij. Zato predlagamo, da se: mandat članov strokovnih komisij omeji največ na dva mandata, člane komisije izbere na podlagi nedvoumnih in vnaprej vzpostavljenih kriterijev redno objavljajo vsi zapisniki dela komisij na spletnih straneh MOM vzpostavi posebna spletna podstran, kjer se zbrane vse potrebne informacije o delu strokovnih komisij onemogoči soodločanje tistih članov komisij, ki neposredno ali posredno sodelujejo v projektih za pridobitev javnih sredstev pri imenovanju strokovnih komisij omogoči možnost neposrednega imenovanja predstavnikov NVO s strani NVO vzpostavi možnost vpogleda v vse postopke podeljevanja sredstev organizaciji člana komisije, ki ga izberejo NVO člani strokovnih komisij se lahko izbirajo tudi izven Maribora člane komisije obveže k upoštevanju smernic podanih na aktualni predrazpisni konferenci. Prav tako župana pozivamo k doslednem upoštevanju mnenja strokovnih komisij. 6.2.14 Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije Ob nenehnem manjšanju razpoložljivih sredstev tako za javno upravo kot NVO, predlagamo razbremenitev nepotrebnih administrativnih postopkov za prejemnike programskih sredstev, kar zagotavlja pomembno postavko pri zmanjševanju stroškov in optimiranju porabljenega časa za birokracijo. Predlogi se nanašajo na zmanjšanje 1) nepotrebne administrativne obremenitve pri vsakoletnem ponovnem oddajanju programov in zagotavljanje avtomatizacije postopkov brez čakanja na ponoven razpis, 2) večmesečno čakanje na potek vseh rokov in postopkov, 3) luknje pri izvajanju programov zaradi čakanja na nove anekse, 4) zamike pri možnosti črpanja sredstev v prvih mesecih leta. 6.2.15 Uvedba večletnega projektnega razpisa Predlagamo, da se za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje, uvede večletni projektni razpis za zahtevnejše večletne razvojne projekte in projektne sklope. Obrazce bi bilo potrebno prilagoditi tako, da na projektnem razpisu omogočajo tudi snovanje projektnih sklopov in izpolnjevanje pogojev razpisa tudi po projektnih sklopih. 6.2.16 Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ Predlagamo, da se izenači trajanje večletnih programov MOM s trajanjem programov, ki jih razpisuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (4 leta). Menimo, da je uskladitev razpisnih obrazcev med MOM in MIZKŠ potrebna, saj bi s tem NVO omogočili enostavnejše poslovanje in zmanjšali administrativno delo. Večina NVO, ki jih sofinancira MOM, je namreč tudi prejemnica sredstev MIZKŠ. 47 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 6.2.17 Uvedba sofinanciranja projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov Za potrebe pridobivanja dodatnega denarja za izvedbo uspešnih projektov in programov, ki so že sofinancirani s strani MIZKŠ, Evropske komisije ali drugih mednarodnih virov, bi bilo potrebno na MOM rezervirati dodatna sredstva za spodbujanje sofinanciranja uspešnih projektov na tem področju. 6.2.18 Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis Predlagamo, da se v razpisni pogojih za programske razpise vnaprej jasno opredeli postopke prenosa morebitnih neuspešnih prijav tako, da: neuspešne kandidature za programska sredstva ne omejujejo in zavlačujejo izvedbo postopkov neuspešne prijave na programski razpis avtomatično kandidirajo na projektnem razpisu razpis brez ponovnega vlaganja razpisne vloge na projektni razpis, prijaviteljem je v razpisni dokumentaciji ponujena možnost nekandidiranja oziroma nesodelovanja pri avtomatičnem prenosu neuspešne programske vloge na projektni razpis. 6.2.19 Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju Predlagamo, da se organizacijam, uspešnim na programskem razpisu, omogoči kandidiranje tudi na projektnem in večletnem projektnem razpisu, a le na nematičnem področju in le v primeru, da na tem področju niso prejemniki programskih sredstev. Podlaga našega predloga je obstoječa praksa prehajanja med umetniškimi praksami (npr. iz glasbenih v intermedijske in likovne ter nazaj). Ker gre za pogosto prakso tako v tujini kot tudi v Sloveniji, predlagamo, da se z novo ureditvijo odpravijo birokratske razmejitve med posameznimi področji, s čimer se prejemnike programskih sredstev zgolj dodatno spodbudi, k večanju ustvarjalnosti in produkcije. 6.2.20 Posebni pogoji za sofinanciranje novo ustanovljenih NVO Predlagamo, da MOM vzpostavi pozitivne diskriminatorne pogoje za sofinanciranje prvih projektov novega NVO. S tem bi omogočili lažji zagon delovanja in motivirali vzpostavljanje novih dejavnosti in umetniških praks. 6.2.21 Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice Predlagamo, da se vzpostavi mariborska kulturna zbornica, kot pravna oseba zasebnega prava, preko katere se vodi strukturiran dialog civilne javnosti s področja kulture in umetnosti z nosilci lokalne oblasti. Ustanovitelji zbornice so lahko reprezentativna združenja na področju umetnosti in kulture v MOM in drugi zainteresirani, ki se bodo prijavili na razpis za ustanovitev. Vsi člani so zavezani k ustanovitvenemu deležu. MOM se naj obveže za delno sofinanciranje podpornih oz. servisnih dejavnosti in storitev. Med naloge zbornice zagotovo sodi: analiza politik MOM, ki se nanašajo na razvoj NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi oziroma kulture in umetnosti v MOM svetovanje MOM glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO na področju kulture in umetnosti mreženje akterjev na področju kulture in umetnosti zagotavljanje strukturiranega dialoga z nosilci oblasti 48 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij spremljanje in ocenjevanje stanja z vidika javnega interesa v MOM spremljanje in ocenjevanje položaja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov zagotavljanje podpornih storitev za učinkovitejše delovanje NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi vzpostavljanje prostora javne razprave glede pomembnih družbenih kulturno političnih vprašanj, promocija in večanje vidnosti kulture in umetnosti v MOM ozaveščanje izvajalcev kulturnih programov in projektov o pomenu javnih politik ter nosilce oblasti o pomenu umetnosti in kulture, imenovanje predstavnikov zbornice v svete javnih zavodov v MOM s področja umetnosti in kulture, predlaganje predstavnikov zbornice v strokovne komisije MOM, ki odločajo o razdelitvi razpisnih sredstev. Zbornica naj v svojem temeljnem aktu določi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane. Opomba Ob tem je potrebno spomniti na predlog ukrepa iz Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012 o ustanovitvi Sveta za kulturo, ki naj bi ga z odlokom ustanovili leta 2007. Zaradi podobnosti s predlogom ustanovitvi krovnega stanovskega telesa (zbornice) povzemamo primere možnih nalog Sveta za kulturo, kot so zapisani v Lokalnem programu kulture MOM 2007-2012: svet je neodvisno telo, ki usmerja strategijo za kulturo. Svet sestavljajo po funkciji direktorji javnih zavodov s področja kulture v Mariboru, direktor območne enote sklada RS za kulturne dejavnosti, predsednik ZKD in vodstva drugih reprezentančnih združenj organizacij s področja kulture ter samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Predsednika in tri člane sveta imenuje Mestni svet na predlog župana izmed osebnosti s področja kulture, ki uživajo javni ugled, za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Mestna uprava zagotovi administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta. Način svojega dela uredi svet s poslovnikom. Svet za kulturo: spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj, daje mnenje k lokalnemu kulturnemu programu in letnim poročilom o njegovem izvajanju, obravnava predloge odlokov in drugih predpisov s področja kulture ter z drugih področij, ki zadevajo tudi področje kulture, daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture. Svet za kulturo ima tudi vlogo posvetovalnega telesa župana, podžupanov in mestne uprave za posamezna področja kulture. Župan in pristojni organ mestne uprave obravnavata mnenja, pobude in predloge sveta za kulturo ter se do njih opredelita in ga o tem seznanita praviloma v roku, krajšem od 60 dni potem, ko jih prejmeta. 49 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Med ukrepi, ki so bili omenjeni v Lokalnem programu kulture MOM 2007-2012, a nikdar uresničeni v polni meri, velja izpostaviti tudi ukrep zbiranja podatkov in vsebinsko analitiko dogajanj na področju kulturnih potreb ter produkcije in distribucije kulturnih dobrin ter potrebnih ukrepanj. Področja oziroma problematike, potrebne sprotnega spremljanja, ki jih ukrep navaja so: problematika različnih poklicnih skupin samostojnih kulturnih ustvarjalcev v Mariboru, katere so pomembnejše ustvarjalne skupine in posamezniki, na katerih področjih je opazen ustvarjalni deficit in razlogi zanj, problematika tekočega financiranja zavodov širšega pomena s strani države, razmere na področju varovanja kulturne dediščine in muzejskih dejavnosti, kakšna je socialna in generacijska členitev proizvajalcev in porabnikov kulturnih dobrin, katere skupine izstopajo, katere so deficitarne, obseg nepredvidljivega dogajanja v kulturni ponudbi in povpraševanju ter spremljanje ustreznosti ukrepov, ustreznost odpiralnih časov javnih institucij, doseganje obsega in kakovosti ponudbe in potrošnje kulturnih programov v primerjavi s primerljivimi in razvitejšimi okolji, katere kulturne dejavnosti so se ustrezno uveljavile na trgu in ne potrebujejo več javnih sredstev in katere kulturne dejavnosti bi morale biti vključene v področje javnega interesa, kaj so ustrezni razločevalni kriteriji med profesionalnimi in ljubiteljskimi kulturnimi praksami ter kriteriji razločevanja med kulturnimi dejavnostmi in drugimi dejavnostmi na mejnih področjih, kakšni so prostorski in drugi materialni pogoji za delo posameznih kulturnih dejavnosti v primerjavi s primerljivimi in razvitejšimi okolji, upravne in organizacijske šibkosti in možne izboljšave, ipd. Kot lahko opazimo, se nekateri predlogi ukrepov iz Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012, pripravljenih davnega leta 2007 delno ali v celoti ujemajo z nekaterimi ukrepi ali problemskimi področji, ki so jih navrgli posveti NVO leta 2012. Na dlani je sklep, da se stanje na področju kulture in umetnosti v MOM v petih letih izvajanja Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012 ni spremenilo na bolje. Celo več, stanje se je prav v letu projekta Evropske prestolnice kulture dramatično poslabšalo. 50 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 7. Povzetek Najbolj splošen vtis, ki smo ga pripravljavci elaborata dobili v procesu njegovega nastajanja je, da so nevladni oziroma formalizirani civilno družbeni akterji na področju kulture v Mestni občini Maribor zelo nezadovoljni s svojim položajem in z razmerami v katerih delajo in ustvarjajo, vendar se navkljub neugodnim lokalnim in globalnim finančnim in političnim razmeram ne želijo predati. O tem pričajo tudi konkretni predlogi za izboljšave njihovega položaja, ki so bili podani, predvsem pa ogromna energija s katero snujejo in izvajajo svoje dejavnosti ter skrbijo za preživetje organizacij. Prav tako se je pokazala tudi velika pripravljenost sodelovati v dialogu z predstavniki lokalne samouprave za reševanje diagnosticiranih težav. Preveč preprosto bi bilo reči, da je potrebno zagotoviti le več finančnih sredstev, da bodo nevladne organizacije oziroma civilno družbeni akterji na področju kulturnega delovanja zadovoljni ali vsaj nekoliko zadovoljnejši kot so sedaj. Organizacije v prvi vrsti pričakujejo predvsem pripravljenost za dialog s strani lokalne samouprave in čim bolj stabilno ter dolgoročno predvidljivo okolje za delovanje. Pričakujejo tudi odprtost odločevalcev za nove ideje in javno rabo pameti. Poziv Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor k pripravi pričujočega elaborata nevladni akterji s področja kulture razumejo kot pričetek dialoga, ki bo vodil k njihovi nadaljnji vključenosti v pripravo lokalnega programa kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2012 – 2017. Z diplomatskim besednjakom rečeno, predstavlja elaborat zelo transparentno pogajalsko izhodišče v civilnem dialogu pri pripravi lokalnega programa kulture MOM v naslednjem petletnem obdobju. Kot na vseh področjih družbenega življenja, se nevladne organizacije tudi, ko gre za oblikovanje politik na področju kulture zavedajo, da med željami in realnimi možnostmi obstaja razkorak in bo potrebno za predlagane ukrepe vložiti še veliko napora, da preidejo v izvedbeno fazo in da vseh, v relativno kratkem obdobju petih let, ne bo mogoče uresničiti. Vsekakor pa obstoječe stanje kliče k zavzetemu in radikalnemu ukrepanju, še posebej, če mestna oblast iskreno želi in pričakuje razvoj mesta tudi na področju kulture, pri čemer predstavljajo NVO zagotovo nepogrešljivega in izjemno ustvarjalnega akterja, ki lahko k tem razvojnim načrtom pomembno prispeva. Nevladniki od MOM pričakujejo tudi evalvacijo minulega obdobja izvajanja LPK. Evalvacija naj obsega oceno uspešnosti doseganja ciljev in razlago morebitnih odstopanj. Dobljeni izsledki bi zagotovo pomembno prispevali k pripravi kvalitetnega programa za prihodnje obdobje. NVO pričakujejo, da bodo ugotovitve in predlogi ukrepov, ki so jih podali, z vso resnostjo in naklonjenostjo upoštevani pri pripravi LPK za obdobje 2012 -2017, predvsem pa, da bodo v času njegovega izvajanja tudi dejansko upoštevani. Kot je razvidno iz strateške usmeritve NVO na področju kulturnih dejavnosti, želijo te predstavljati enakopravnega partnerja na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in prispevati k razvoju mesta. Da si to zaslužijo dokazujejo s svojim delovanjem in sposobnostjo, da tudi v neugodnih razmerah pomembno prispevajo k dvigu obsega in kvalitete kulturnih in umetniških dobrin v mestu Maribor - Evropski prestolnici kulture 2012. Za zaključek navajamo še kratek povzetek področij, ki obsegajo konkretne predloge nevladnih organizacij, ki jih lahko strnemo v štiri problemska področja, ki bi jih bilo potrebno upoštevati ob pripravi LPK: 51 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA vzpostaviti NVO prizorišča podeliti koncesije NVO za upravljanje s prizorišči in drugo infrastrukturo za kulturo vzpostaviti skupno upravljanje NVO prizorišč vzpostaviti javno evidenco nezasedenih prostorov NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov v lasti MOM PODPORNE DEJAVNOSTI Podpora MOM delovanju podporne in razvojne pisarno za NVO v strategijo razvoja kulture in NVO vključiti NVO vzpostaviti mariborsko kulturno zbornico RAZPISI IN POZIVI uvesti redne letne predrazpisne konference javne razpise najaviti in objaviti pred pričetkom leta dodatno opredeliti delovanje strokovnih komisij uvesti večletne programske razpise dodati nova programska področja omogočiti elektronsko oddajanje razpisnih vlog uvesti večletni projektni razpis za zahtevnejše razvojne projekte in projektne sklope za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis uskladiti razpisne obrazce MOM in MIZKŠ določitev NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije omogočit kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju FINANCIRANJE povišati proračunska sredstva namenjea delovanju NVO zagotoviti redno poravnanje pogodbenih obveznosti MOM uvesti kvartalna izplačila sredstev MOM zagotoviti sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov podpirati prijave NVO na mednarodne razpise vzpostaviti ugodnejše pogoje sofinanciranja novo ustanovljenih NVO. 52 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Namesto zaključka EPK Maribor 2012 je odkril in vzpodbudil široko ustvarjalno fronto v kulturi, ki bo izvedla pritisk na etablirane strukture v mestu. Pred tem si ni mogoče zastirati pogleda in LPK 2013 – 2017 je eden od okvirov za artikuliranje tega pritiska. Imamo potencial za pravo »kulturno mesto« in ni noro fantaziranje, če v tej smeri iščemo bodočo identiteto Maribor. Vemo, da mariborska politika taki ideji ni dorasla in se bo na vse načine branila razvoja v tej smeri. Naloga kulturnih organizacij pa je, da to vizijo ohranijo živo. (Franci Pivec, ZKD Maribor) 53 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 8. Viri Spletni naslov z najavami, vabili in zapisniki posvetov: http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom. Anketni vprašalnik za NVO: http://www.nevladna.org/images/stories/vpra%c5%a0alnik_kul_mom_P1.doc. Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti: http://www.asociacija.si/slo/. Kulturni program Mestne občine Maribor za obdobje 2007-2011: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6614. Nacionalni program za kulturo 2012-2015: http://www.mk.gov.si/si/aktualno/nacionalni_program_za_kulturo_2012_2015/. Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011: http://www.ljubljana.si/file/249418/strategija-razvoja-kulture_mol-cistopis-1.pdf. Carmina Slovenica: http://www.zbor-carmina-slovenica.si/ KID KIBLA: http://www.kibla.org/ Pekarna magdalenske mreže: http://www.pekarna.org/web/ Plesna izba Maribor: http://www.plesnaizba.si/ KUD ŠTUDENT Maribor: http://www.kudstudent.org/ ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture: http://zulk.si/ Subkulturni azil Maribor: http://www.ljudmila.org/subkulturni- azil/explorer.php?page=frontier Študentska založba Litera: http://www.zalozba-litera.org Fotoklub Maribor: http://www.fotoklubmaribor.si/ Društvo likovnih umetnikov Maribor: http://www.dlum.si/ Radio Marš: http://www.radiomars.si/ Zavod Udarnik: http://www.udarnik.eu/ Zveza kulturnih društev Maribor: http://www2.arnes.si/~mbzko1s/ Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/ AJPES: http://www.ajpes.si/ 54 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Na posvetih so bili udeleženi: Uroš Kaurin (MOMENT), Mojca Kasjak (PLESNA IZBA), Katja Beck Kos, Rene Puhar (UDARNIK), Zoran Petrovič (MOMENT), Aleksandra Žorž (ZOFIJINI LJUBIMCI), Gregor Stamejčič (PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE), Marko Brumen (PS Pekarna), Irena Gajser (DLUM), Danijela Pernek (EPEKA), Borut Wenzel, Milivoj Mejak (KST DINAMIKA), Mira Muršič (ZULK), Mario Vetrih (ESPERANTSKO DRUŠTVO), Matej Modrinjak (FOTOMUZEJ.SI), Miha Horvat (FUNDACIJA SONDA), Anela Bešo in Nika Grižar (ASOCIACIJA), Žan Lebe (DRUŠTVO HEDONISTIČNIH KREATIVCEV), Suzana Petek (PIP/ AGD GUSTAF), Borut Osonkar (PIP), Petra HAZABENT (FESTIVAL NAGIB / ASOCIACIJA), Urška Breznik (PMM/ MISC INFOPEKA), Gorazd LOZAR (FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR), Zoran PETROVIČ (MOMENT), Grega TANACEK (UDARNIK / DRUŠTVO HEDONISTČNIH KREATIVCEV), Franci PIVEC (ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MARIBOR), Ramiz DERLIĆ (Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez), Dušan HEDL (Subkulturni azil Maribor). 55 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Priloge 1. Seznam prejemnikov sredstev MOM na razpisu za akcije in projekte 1.1. Akcije in projekti 2007 56 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 57 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 1.2. Akcije in projekti 2008 58 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 59 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 1.3. Akcije in projekti 2009 60 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 61 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 1.4. Akcije in projekti 2010 62 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 63 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 1.5. Akcije in projekti 2011 Pregled v času zaključka elaborata še ni bil na voljo. 64 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2. Seznam prejemnikov sredstev MOM za sofinanciranje programov v javnem interesu 2.1. Programi v javnem interesu 2007 65 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2.2. Programi v javnem interesu 2008 66 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2.3. Programi v javnem interesu 2009 67 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2.4. Programi v javnem interesu 2010 2.5. Programi v javnem interesu 2011 Pregled programov v javnem interesu za leto 2011 v času zaključka elaborata še ni bil na voljo. 68 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 3. Mednarodni programi in projekti 3.1. Mednarodni programi in projekti 2007 3.2. Mednarodni programi in projekti 2008 69 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 4. Anketni vprašalnik V vprašalniku je označeno število organizacij, ki so odgovorile na določeno vprašanje. V kolikor odgovor ni prikazan, je pojasnilo podano v poglavju Analiza stanja NVO, v podpoglavju Rezultati in povzetki. 1. OSNOVNI PODATKI O ORGANIZACIJI IME ORGANIZACIJE LETO USTANOVITVE SEDEŽ OSNOVNA DEJAVNOST 2. Kako je organizacija registrirana? 18 društvo ustanova 9 zasebni zavod zadruga zveza organizacij (društev) 3. Ali je vaša organizacija del ali članica kakšne mreže? Če je, opredelite katerih? Katerih (npr. ZKD, ZPM…? 7 Članica zveze 3 Članica mednarodne organizacije 4. Je organizacija pridobila status delovanje v javnem interesu? Katerega leta? Leto 5 status javnega interesa na lokalnem nivoju 2 status delovanja v javnem interesu na nacionalnem nivoju 5. PODATKI O PROSTORSKIH IN DRUGIH MATERIALNIH POGOJIH DELOVANJA Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v kateri je sedež organizacije? Koliko kvadratnih metrov površine obsegajo vaši prostori, v kateri je sedež? m2 da, je lastnica večine prostorov 1 ne, je najemnica prostorov 16 je upraviteljica prostorov gostuje pri drugi organizaciji 10 6. Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v katerih izvaja dejavnost? Koliko kvadratnih metrov obsegajo vaši prostori, v katerih izvajate dejavnost? 70 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij m2 da, je lastnica večine prostorov 1 ne, je najemnica prostorov 16 je upraviteljica prostorov gostuje pri drugi organizaciji 10 7. Če je najemnica prostorov, v katerih je sedež organizacije in/ali v kateri izvaja dejavnost, kakšno najemnino plačujete? 17 neprofitno najemnino 3 profitno najemnino 7 ne plačujemo najemnine 8. Kako ocenjujete prostorske pogoje, v katerih organizacija izvaja dejavnost? 5 ustrezni 14 delno ustrezni 8 neustrezni 9. S kakšno tehnično opremo razpolaga organizacija? lastno izposojeno v souporabi Računalnik 22 3 2 Fax 5 Mobitel 27 Fotoap. , kamera, video top, ozvočenje, osvetlitev Video top, kamera, plesni pod Prevozna sredstva Oprema za izvajanje dejavnosti – opredelite Fotoap. , video, video top 10. PODATKI O SODELOVANJU Z DRUGIMI PRAVNIMI OSEBAMI Ocenite povprečje zadnjih 5 let. Ali se povezujete oz. sodelujete z/s … iz Maribora? Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v Sloveniji? Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v tujini? drugimi NVO 25 javnimi zavodi podjetji 5 1 13 2 1 7 11. Za kakšno koprodukcijo se večinoma odločate? Označite za kakšno vrsto koprodukcije se odločate. Označite lahko tudi več opcij. z drugimi z javnimi s podjetji NVO zavodi vsebinsko 25 5 tehnično ( prostori, oprema, medijski prostor, kader) 19 2 71 2 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 12. Kakšno vlogo zavzemate pri produkciji z javnimi zavodi? prijavitelj projekta 3 partner 1 pri posameznih projektih kot prijavitelj, pri drugih kot partner 13. PROGRAMSKA USMERITEV Na katerih kulturnih programskih sklopih delujete? Označite, v katerih sklopih delujete. Če delujete na več sklopih, to primerno zabeležite. 1 projekt Več projektov – koliko opredelite 1 Uprizoritvene umetnosti 2 9 2 Glasbene umetnosti 4 7 3 Vizualne umetnosti 1 6 4 Intermedijske umetnosti 2 2 5 Literatura 3 6 Avdiovizualno ustvarjanje 1 4 7 Kulturna dediščina 8 Kino 9 Drugo 10 10 14. Realizacija uprizoritvenih umetnosti v številkah 2011 2010 2009 2008 2007 Št. premierno izvedenih del 5 6 3 4 5 Št. ponovitev v Mariboru 2 2 2009 2008 2007 2009 2008 2007 Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 1 1 15. Realizacija glasbenih umetnosti v številkah 2011 2010 Št. premierno oz. na novo izvedenih dogodkov (dela, koncerti…) Št. ponovitev v Mariboru 73 82 3 1 Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 16. Realizacija vizualnih umetnosti v številkah 2011 2010 Št. postavljenih del v Mariboru Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 72 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 17. Realizacija intermedijskih umetnosti 2011 2010 2009 2008 2007 2011 2010 2009 2008 2007 2011 2010 2009 2008 2007 5 5 1 1 2009 2008 2007 2009 2008 2007 22. Realizacija drugo – opredelite, če ste v obrazcu 13 označili možnost 9. 2011 2010 2009 2008 2007 Št. prvo izvedenih del Št. ponovitev v Mariboru Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 18. Realizacija literarnih del Št. prvih izdaj Št. ponovnih izdaj Št. izdaj v tujini 19. Realizacija avdiovizualnih del Št. premiernih izvedb v Mariboru Št. ponovitev v Mariboru Št. ponovnih izdaj v Sloveniji Št. izdaj v tujini 20. Realizacija na področju kulturne dediščine 2011 2010 Št. izvedenih del v Mariboru 21. Realizacija kino 2011 2010 Št. projektov v Mariboru Št. projektov v Sloveniji Št. v Mariboru 6 Št. v Sloveniji 4 Št. v tujini 1 5 5 1 1 1 1 1 1 23. ZAPOSLOVANJE 2011 2010 2009 3 1 1 Redno zaposleni za nedoločen čas Vodstvo 2 Strokovni sodelavci 1 73 2008 2007 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2011 2010 2009 2008 2007 Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Redno zaposleni za določen čas s polnim delovnim časom Vodstvo 2 Strokovni sodelavci 3 Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Projektni sodelavci 11 Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovodstvo Tehnika Zaposleni preko javnih del 4 Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Samozaposleni 2 Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovodstvo Tehnika Prostovoljci 15 3 1 1 1 Vodstvo 4 3 1 1 1 Strokovni sodelavci 6 3 1 1 1 Izvrševanje programa 12 3 1 1 1 Administracija in računovodstvo Tehnika 4 3 1 1 1 3 1 1 1 Študentsko delo 3 2 2 1 1 Vodstvo Strokovni sodelavci 2 Izvrševanje programa 74 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 2011 2010 2009 2008 2007 Administracija in računovodstvo Tehnika 24. Ali se v vaši organizaciji sodelavci redno strokovno usposabljate? Št. sodelavcev, ki Št. usposabljanj se letno usposablja Vodstvo 7 5 Strokovni sodelavci 6 Izvrševanje programa 10 Časovni obseg usposabljanj v letu 5 Tehnika 25. PODATKI O ODNOSIH Z OBČINO IN DRŽAVO Na kakšen način MOM podpira delovanje vaše organizacije? redno občasno Finančna podpora 19 27 Zagotavljanje prostorov 2 2 nikoli Izmenjava znanja in kadrov Izposoja tehnične opreme 26. Na kakšen način je zagotovljeno financiranje vaše dejavnosti iz javnih virov na občinski ravni / nacionalni ravni? na občinski ravni na nacionalni ravni programsko 6 1 večletno projektno 3 1 enoletno projektno 14 7 koncesijske pogodbe drugo 27. FINANCIRANJE Razmerje med odobrenimi in zaprošenimi javnimi sredstvi glede na javne vire financiranja. Opredelite v številkah. država občina EU zaprošeno odobreno zaprošeno odobreno 2011 2010 2009 2008 2007 75 zaprošeno odobreno Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij 28. OSTALI VIRI FINANCIRANJA 2011 2010 2008 2007 Lastne storitve 8 5 Članarine 11 11 9 Iz dopolnilne pridobitne dejavnosti Sponzorstva, donacije 7 4 2 Odhodki glede na stroške dela (skupno). Opredelite v številkah. 2011 2010 2009 2008 2007 Tuji viri (privatne fundacije, mednarodni skladi…) Iz finančnih prihodkov (naložbe, obresti…) 2009 2 29. ODHODKI Bruto osebno dohodek zaposlenih Pogodbe o delu Avtorske pogodbe Študentsko delo 30. Odhodki glede na stroške dejavnosti (skupno). Opredelitev v številkah. 2011 2010 2009 2008 2007 Programski materialni stroški Splošni stroški obratovanja 31. Odhodki glede na investicijske stroške (skupno) glede na letne odhodke. 2011 2010 2009 2008 2007 Nakup opreme Investicijsko vzdrževanje Druge investicije 32. PODATKI O TEŽAVAH IN OVIRAH ZA DELOVANJE Prosimo, da z vidika vaše organizacije ocenite dejavnike, ki predstavljajo oviro za delovanje. Prosimo za nadaljnjo obrazložitev konkretnega problema ter predlog konkretnih rešitev. niso ovira majhna srednja velika zelo velika Nezadostna finančna sredstva na splošno Nezadostni prihodki iz privatnih virov Nezadostni prihodki iz javnih virov Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne dejavnosti 2 2 76 5 4 5 4 5 4 5 4 Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz dopolnilne dejavnosti Prevelika odvisnost od javnih virov financiranja Odvisnost od aktualne občinske oblasti 2 5 4 2 5 4 2 7 33. Politika MOM v odnosu do nevladnih organizacij Odsotnost jasne razvojne strategije MOM na področju kulture Večanje administrativnih 2 13 obveznosti s strani MOM Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM 34. Drugi dejavniki vpliva na delovanje nevladnih organizacij niso majhna srednja ovira Slaba informiranost javnosti 2 o delovanju organizacije Nizek življenjski standard 3 ljudi Nepovezanost NVO sektorja 2 in odsotnost skupnega nastopanja Nezmožnost 3 1 profesionalizacije delovanja organizacij 77 15 4 4 15 4 velika zelo velika 4 6 4
© Copyright 2024