MESTNA ČETRT 1 Glasilo Mestne četrti Tabor TABOR Glasilo Mestne četrti Tabor december 2010 SREČNO 2011! številka 6 2 Glasilo Mestne četrti Tabor VSEBINA: Izdajatelj: Mestna četrt Tabor Metelkova ulica 63 2000 Maribor telefon: 02 300 17 90 fax: 02 300 17 91 e-mail: mc.tabor@maribor.si www.mc-tabor.si POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR!................................ 3 NAŠE ULICE................................................................................................................ 3 REZULTATI VOLITEV V SVET MESTNE ČETRTI TABOR................................. 4 VAM POTEČE VELJAVNOST OSEBNE IZKAZNICE?.......................................... 6 DOBITNIK DRUGEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR........................ 7 OŠ ANGELA BESEDNJAKA V KOLEDARSKEM LETU 2010.............................. 8 JESEN V VRTCU JOŽICE FLANDER . .................................................................. 11 "IGRAM SE IGRO" – PROJEKT KONCEPTA REGGIO EMILIA . ..................... 11 V PARTIZANSKI BELI KRAJINI ............................................................................ 13 DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR . ................................................ 13 POL STOLETJA PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIČAR............................. 14 ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«................................................................. 14 SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA . ......... 15 SLIKARSKA RAZSTAVA V DOMU MESTNE ČETRTI......................................... 15 OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE........................................................... 16 HORTIKULTURNO PRIZNANJE – ZLATA VRTNICA ....................................... 16 Uredniški odbor Alojz Klemenčič Stanislav Rožman Jezikovni pregled: Cvetana Golob Fotografija na naslovnici: »Dan sosedov« v Ferkovi ulici 6-16 Foto: Stanislav Rožman Prelom in oblikovanje: Dravska tiskarna Maribor Naklada: 6000 izvodov OBISKALI SMO JIH . ................................................................................................ 17 PRIJATELJU .............................................................................................................. 18 PIKNIK STANOVALCEV FERKOVE ULICE 6–16................................................ 19 RAZSTAVA ZELIŠČ V PROSTORU MESTNE ČETRTI....................................... 19 BILI SMO NA IZLETU . ........................................................................................... 20 ALI VAM GROZI SLADKORNA BOLEZEN?........................................................ 20 SODELOVALI SMO NA AKCIJI - OČISTIMO SLOVENIJO . ............................. 21 NOVI MERCATOR OB LJUBLJANSKI ULICI IN ULICI EVE LOVŠE . ........... 22 JEZI ME . .................................................................................................................... 23 3 Glasilo Mestne četrti Tabor POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR! Leto 2010 je pri koncu. Verjamem, da se ga bomo spominja li po lepih dogodkih in zanimivih izkuš njah ter po druženjih z družino in prijatelji. Pozdravljam vas kot novi predsednik Mestne četrti Tabor, na katero sem vezan že od otroštva, saj so tukaj živeli že moji stari starši in tukaj sem si ustvaril svojo mlado družino. Zaposlen sem kot svetovalec za varnost največje ma riborske banke, hkrati sem tudi podpredsednik Med občinske nogometne zveze Maribor. V prostem času najraje igram nogomet ali pa se z družino odpravimo na Pohorje, kjer skupaj uživamo v naravi. Mestna četrt Tabor mi veliko pomeni, z družino smo ponosni, da živimo točno tukaj. Utečene projekte želi mo z novo ekipo peljati naprej, veliko je tudi novih idej, za realizacijo katerih bomo poskrbeli skupaj. V čast mi bo sodelovanje z vsakim od vas, moja vrata so odprta za vsakogar. V prihajajočem letu vam želim, da pričnete uresni čevati svoje sanje. Živite za njih, sledite svojim ciljem in imejte se radi. Pa srečno! Matjan COJHTER, mag. NAŠE ULICE ENDLICHERJEVA ULICA Leta 1929 so traso nove še nepozidane ulice v Mag dalenskem predmestju, zahodno od Betnavske ceste, poimenovali Endlicherjeva ulica. Ker ob nemški oku paciji leta 1941 ni bilo v njej nobene hiše, ji Nemci niso dali imena in so jo izbrisali iz registra ulic. Maja 1945 so jo ponovno poimenovali Endlicherjeva ulica. Ivan Endlicher (1891–1915) je bil eden voditeljev dijaške projugoslovanske revolucionarne organizacije Prepo rod. Bil je navdušen privrženec jugoslovanske ideje, dober organizator in govornik. Že od leta 1912 je bil med glavnimi organizatorji preporodovskega gibanja. Leta 1913 je bil zaradi političnega delovanja izključen iz gimnazije. Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu je bil zaprt in na procesu proti preporodovcem decembra 1914 obsojen na 7 mesecev zapora. Septembra 1915 je v zaporu umrl. ERTLOVA ULICA Endlicherjeva ulica 1–3 V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi, med Ljubljansko ulico in Bolfenško ulico, poimenovali Wrecl-Rotova ulica, po mariborski družini Wretzl-Roth (leta 1900 je bila Marija Wretzl damska šivilja na Tržaški cesti 24). Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili v Wretzl-Roth Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Vrecelj-Rotova ulica. Leta 1947 so ulico razdelili na dva dela. Del med Ljubljansko ulico in Betnavsko cesto je dobil ime Ertlova ulica, del med Betnavsko cesto in Bolfenško ulico pa Na soseski. Mihael Ertl (1899–1944) je bil zaposlen v železniških delavnicah v 4 Glasilo Mestne četrti Tabor Mariboru. Po okupaciji se je pridružil osvobodilnemu gibanju in deloval kot terenski obveščevalec. Januarja 1944 je bil ustreljen kot talec v Lučah. va ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo poimeno vali v Kant Gasse (Kantova ulica) po nemškem filozofu Imanuelu Kantu (1724–1804). Maja 1945 so ji vrnili slo vensko ime Ferkova ulica. Feliks Ferk (1847–1915) je bil ustanovitelj mariborske slovenske dijaške ustanove. Ertlova ulica 6 FERKOVA ULICA Leta 1932 so novo ulico v Magdalenskem predme stju, vzhodno od Ljubljanske ulice, poimenovali Ferko Ferkova ulica 11. Stavbe ni več, je že zgrajen novi stanovanjski objekt Fotografije: Stanislav ROŽMAN Besedila: Sašo Radovanovič REZULTATI VOLITEV V SVET MESTNE ČETRTI TABOR Za volitve članov sveta je bilo vpisanih v volilni ime nik 9601 volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 3889 glasovnic. Ker so bile prazne oz. volja volivca ni bila jasno izražena, je bilo 148 glasovnic neveljavnih. Ve ljavnih je bilo 3741 glasovnic. a) Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: Zap. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Ime liste DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ŽUPANOVA LISTA IN SLS SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SOCIALNI DEMOKRATI LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZARES – NOVA POLITIKA LIPA SMS – ZELENI, STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE ZELENI SLOVENIJE LMB – LISTA ZA MARIBOR N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA STRANKA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI IN RAZVOJA – SMSR Št. glasov 691 629 618 466 274 193 183 160 149 146 107 89 36 5 Glasilo Mestne četrti Tabor b) Na podlagi 14. člena ZLV pripada listam naslednje število mandatov: Število mandatov 3 3 3 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 IME LISTE DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ŽUPANOVA LISTA IN SLS SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SOCIALNI DEMOKRATI LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZARES – NOVA POLITIKA LIPA SMS – ZELENI, STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE ZELENI SLOVENIJE LMB – LISTA ZA MARIBOR N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA STRANKA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI IN RAZVOJA – SMSR c) Pri pregledu preferenčnih glasov je ugotovljeno, da nihče od kandidatov ni dobil zadostnega števila pre ferenčnih glasov, da bi se spremenil vrstni red zapored ja kandidatov, določenih na listah kandidatov. č) V 15-članski svet so bili izvoljeni naslednji kandi dati po vrstnem redu z list kandidatov. 1. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. FRANC TOŠ, roj. 1. 12. 1941 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA 88A poklic: ST. TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 2. LJUBICA MIŠANOVIĆ, roj. 19. 1. 1949 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA 88B poklic: MEDICINSKA SESTRA, delo: UPOKOJENKA 3. HUBERT ŠVARC, roj. 14. 7. 1942 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, GORIŠKA 22 poklic: MIZAR, delo: UPOKOJENEC 2. ŽUPANOVA LISTA IN SLS 1. MILENA MUNDA, roj. 20. 7. 1943 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, DALMATINSKA 24 poklic: UPOKOJENKA, delo: UPOKOJENKA 2. MAG. MATJAN COJHTER, roj. 8. 3. 1977 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, RAPOČEVA 18 poklic: MAG. VARSTVOSLOVJA, delo: VODJA VARNOSTI 3. NENAD PATKOVIČ, roj. 28. 2. 1975 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, CESTA ZMAGE 92 poklic: ING. MULTIMEDIJE, delo: MULTIMEDIJEC 3. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. DR. JOŽEF KOPRIVNIKAR, roj. 3. 2. 1945 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, CESTA ZMAGE 63 poklic: DR. ZNANOSTI, UNIV. DIPL. INŽ., delo: SVETOVALEC 2. IVAN SLATIČ, roj. 21. 12. 1942 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, GORIŠKA 16 poklic: ELEKTROINŠTALATER, delo: UPOKOJENEC 3. BRIGITA BRUMEN, roj. 19. 1. 1962 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, CESTA PROLETARSKIH BRIGAD 64 poklic: SPECIALIST POSLOVNE EKONOMIJE, delo: SVETOVALKA ZA DAVKE, RAČUNOVODSTVO 4. SOCIALNI DEMOKRATI 1. OLGA VODUŠEK, roj. 13. 1. 1955 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, DALMATINSKA 43 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA 2. ALOJZ KLEMENČIČ, roj. 1. 6. 1951 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, BETNAVSKA 69 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. IVANKA POTOČNIK, roj. 19. 7. 1953 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA ULICA 86A poklic: MIZARSKI DELOVODJA, delo: UPOKOJENKA 6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. DANILO PRELOŽNIK, roj. 12. 12. 1964 občina: Maribor 6 Glasilo Mestne četrti Tabor naslov: MARIBOR, FERKOVA 18 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UPRAVNIK 7. ZARES – NOVA POLITIKA 1. MARJAN HOLC, roj. 26. 1. 1956 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, FERKOVA 18 poklic: EKONOMIST, delo: POSLOVNI SEKRETAR 8. LIPA 1. SREČKO LAZAR, roj 28. 4. 1970 občina: Maribor, naslov: MARIBOR, FERKOVA 18 poklic: GOSTINSKI TEHNIK, delo: ORGANIZATOR VARNOSTI Na konstitutivni seji Sveta Mestne četrti Tabor, 28. oktobra 2010, je bil izvoljen • za predsednika Sveta Mestne četrti Tabor Matjan COJHTER, mag. • za podpredsednika Sveta Mestne četrti Tabor dr. Jožef KOPRIVNIKAR. VAM POTEČE VELJAVNOST OSEBNE IZKAZNICE? Spoštovane občanke in občani, v naslednjih mesecih in v letih 2011 in 2012 bo potekla veljavnost večjemu številu osebnih izkaznic, zato državljanke in državljane Re publike Slovenije vljudno prosimo, da preverijo veljavnost svoje oseb ne izkaznice in pravočasno podajo vlogo za izdajo nove. Za mladoletne državljanke in državljane osebna izkaznica ni ob vezen dokument, morajo pa jo ime ti vse polnoletne državljanke in vsi polnoletni državljani, s stalnim pre bivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je iz dal državni organ (torej če nima ve ljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkazni ce se lahko vloži le osebno. Drža vljanke in državljani jo lahko vloži jo pri katerikoli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Za mladoletno osebo vloži vlogo njen zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem osmem letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: - 16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnole tne državljane); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državlja ne od 3. do 18. leta starosti); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državlja ne do 3. leta starosti). Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti in drža vljanstva. Z veljavno osebno izka znico lahko slovenske državljanke in državljani potujejo v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Čr no goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozem sko, Norveško, Poljsko, Portugal sko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Državljanke in državljani Re publike Slovenije lahko podajo vlogo za osebno izkaznico na sede žu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, ali na naslednjih krajevnih uradih pravne enote Maribor: Duplek, Fram, Hoče, Gaj-Kamnica, Malečnik, Miklavž na Dravskem polju, Pekre-Limbuš, Pernica, Rače, Orehova vas-Slivni ca, Starše v času njihovih uradnih ur. Uradne ure Upravne enote Ma ribor so v ponedeljek, torek in četr tek od 8. do 15., v sredo od 8. do 12. in od 13. do 18., ter v petek od 8. do 13., delamo pa tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Prosimo, da stranke za vse informa cije pokličejo telefonsko številko 02 2201 762. Načelnik Željko VOGRIN, univ. dipl. prav. 7 Glasilo Mestne četrti Tabor DOBITNIK DRUGEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR Svet Mestne četrti Tabor je podelil pisno priznanje Mestne četrti Tabor Zlatku LIPIČU, in sicer za njegov prispevek s ciljem povezovanja občanov, za njihovo zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in dobrih medsebojnih odnosov, posebej za prostovoljno delo na področju socialnega varstva. Prejemnik priznanja Zlatko Lipič iz Dalmatinske ulice 18, se je rodil 21. 12. 1950, stanujoč v Dalmatin ski ulici 18 v Mariboru, po poklicu strojni tehnik, sedaj upokojenec, se je rodil v družini, kjer je bila medseboj na pomoč nekaj samo po sebi umevnega. Starši, brat in sestra so si med seboj pomagali in se drug od drugega učili. Tako je že v otroštvu začutil potrebo po pomoči drugim. Tudi, ko je odrasel, je v vseh okoljih, doma, v službi in v krogu prijateljev pristopal k ljudem z naklo njenostjo in pripravljenostjo pomagati. V sodelovanju z ljudmi je spoznal, da jih zna poslušati in slišati. Po moč doživlja in razume kot dobrino, ki jo daje in spre jema. Slej ko prej meni, da bo tudi on v položaju, ko bo pomoč potreboval. Prvič je postal prostovoljec pri vojakih, ko je dal kri, to življenjsko tekočino, ki ohranja in rešuje življenje. Po vrnitvi v civilno življenje je nada ljeval s krvodajalstvom. Dosedaj je daroval kri 93-krat in želi doseči številko 100. Prepričan je, da je njegova kri marsikomu pomagala k boljšemu življenju. V okolju kjer živi, v neposredni soseščini, so sosedje prepoznali njegovo pripravljenost za pomoč. Marsikateremu sose du je bil voznik, nakupovalec, spremljevalec k zdravni ku ali na sprehodih. Pomagal je pri hišnih opravilih in na vrtu. Vedno je poslušalec, tolažnik in opogumljeva lec. Bil je dolgoletni član Kolesarske mreže Maribor, ki si je prizadevala za ureditev varnih kolesarskih poti v našem mestu in okolici. Zelo ga veseli skrb za živali, ki živijo v naravnem mestnem okolju. Skozi leto vse jim nosi hrano in spremlja njihov razvoj. Pred tremi leti se je odločil za vključitev v organizirano prostovoljstvo kot prostovoljec v programu starejši za starejše. Kot prosto voljec se dobro počuti. Kljub zdravstvenim težavam in prestanim operacijam bo s prostovoljnim delom nada ljeval. Prostovoljstvo ni zgolj priložnost za preživljanje prostega časa, je svojstvena šola za življenje in pripravo na lastno starost, še pove naš dobitnik priznanja. 8 Glasilo Mestne četrti Tabor OŠ ANGELA BESEDNJAKA V KOLEDARSKEM LETU 2010 V letu 2010 našo šolo uokvirjata dve šolski leti, in si cer do konca avgusta 2010 je trajalo šolsko leto 2009/10, s prvim septembrom se je pričelo šolsko leto 2010/11. Število učencev se je z novim šolskim letom spremeni lo, in sicer povečalo za 20 učencev, tako je sedaj 360 učencev. Prav tako se iz leta v leto spreminja število zaposlenih. Trenutno je število zaposlenih 58. Za tiste, ki se z našo šolo še niste srečali, je prav, da jo na kratko opišemo. Osnovna šola Angela Besednjaka se nahaja na lepi, veliki, zračni lokaciji na desnem bregu Drave v Maribo ru, sredi gostega blokovskega naselja. Ustanovila jo je Mestna občina Maribor z Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Angela Besednjaka, dne 23. julija 1997 (Odlok o ustanovitvi, MUV, št. 20). Ob koncu koledar skega leta je šola prejela novi odlok, ki pa bo začel ve ljati 2010, ko bo zaveden v sodnem registru. Sicer pa sta bili predhodnici šole VI. nižja gimnazij, ustanovljena 3. decembra 1953, od 1958 IV. osnovna šola in od 1960 OŠ Angel Besednjak. Svojo stavbo je šola dobila leta 1965 na lepi in več kot hektar veliki parceli v sredini nastajajočega blokovskega naselja med Celjsko, Fran kolovsko in Fochevo ulico. Šolska stavba je bila zgrajena leta 1965 (učilniški trakt) in dograjena 1968 (upravni in telovadniški trakt) ter leta 2009 (telovadnica). Pouk poteka v stavbi veliki 4513 kvadratnih metrov, v kateri je 22 učilnic, knjižnica, dve telovadnici, razdelilna kuhinja z jedilnico in osem manjših kabinetov. Vsi pro stori so svetli, dokaj sodobno opremljeni. Del zunanjih površin je asfaltiran za potrebe pouka, športnih aktivno sti (odbojka, košarka, mali nogomet, rokomet, tekaška steza). Del travnatih površin je namenjen pouku (učil nica v naravi), ostale pa počitku in rekreaciji (ločen za učence prvega triletja). Šolska zgradba je kljub nenehnemu obnavljanju s sredstvi MOM in lastnim skrbnim vzdrževanjem po trebna še nekaj večjih investicijsko vzdrževalnih del, predvsem obnova elektroinštalacij v učilniški vertikali. Če bi hoteli zbrati utrinke dosedanjega dela v letu 2010, bi se najprej znašli v zadregi; saj res, kaj smo pa počeli. Vendar bi nas spomin ponesel v neskončno bo gastvo šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Poleg učenja smo se borili proti onesnaženju našega planeta, pomaga li smo očistiti Slovenijo v enem dnevu, bili smo izjemni zbiralci odpadnega papirja, nevarnih odpadkov, zbiralci v humanitarne namene, prizadevali smo si za varnost v cestnem prometu, bili smo izjemni bralci, raziskovalci, tekmovalci, igralci, pevci, organizatorji … pravzaprav so bili naši učenci. Delavci šole smo jih usmerjali in pomagali, pri čemer pa brez izjemne podpore staršev ne bi bili tako uspešni. Učenci so torej bili aktivni na mnogih področjih, svoje sposobnosti in znanje so preizkušali na različnih tekmovanjih. Pomembno je bilo predvsem to, da so se tekmovanj udeleževali, da so znali živeti s porazi in zmagami, predvsem pa, da so sledili geslu »Pomemb no je sodelovati«. Kljub vsemu so dosegli pomembne dosežke na vseh tekmovanjih. NAGRADNI IZLET ZA UČENCE Šola je tudi letos nagradila učence od 6. do 9. raz reda za šolsko in zunajšolsko delo z enodnevno inter disciplinarno ekskurzijo. V ponedeljek, 7. junija 2010, smo se ob 8. uri odpel jali na severovzhod proti Prlekiji. Po avtocesti smo hitro prispeli v Ljutomer. Mesto je najbolj razvito mesto v regiji in je vredno ogleda. Vodič nam je predstavil zgodovino mesta. Skupaj smo si ogledali znamenitosti mesta. Sprehodili smo se po številnih trgih in si ogledali cerkev, kapelo, spomenik Francu Miklošiču. Kot poseb nost naj omenim, da smo obiskali Trg Jakoba Babiča, ki je najmanjši trg v Evropi, saj ima samo tri hišne številke. Mesto ima tudi eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji – Gimnazijo Franca Miklošiča. Po ogledu mesta smo se odpravili v kraj Krapje, kjer smo obiskali Čebelarstvo Tigeli. V Čebelarskem muzeju Krapje smo si ogledali star čebelnjak, ki izvira iz konca 19. stoletja. Povedali so nam, kako so pridobivali med nekoč in kako ga pridobivajo sedaj. Poskusili smo tudi domače medenjake in različne vrste medu. Dobili smo čebelji vosek in iz njega smo si naredili sveče. Potem smo se odpeljali v Bioterme v Mali Nedelji, kjer smo se kopali in se sprostili. Vrnili smo se okoli 17. ure. Bilo je lepo, saj smo spoznali nekaj novega o Prleki ji. Imeli smo tudi srečo z vremenom, saj je bil lep sončen dan. Tomaž Volmajer, 8. b 9 Glasilo Mestne četrti Tabor SHEMA ŠOLSKEGA SADJA • v okviru projektov Pripravimo zdrav obrok, Zelišča, Živim zdravo – pijem mleko, Med, • vsak oddelek je na temo sadje in zelenjava pripravil plakat, • učenci so skrbeli za sadna drevesa, ki jih imamo v učilnici v naravi, • obiskovali so interesne dejavnosti, ki so spodbujale telesno aktivnost in zdravo prehrano: Kulinarični krožek, Peka peciva, Eko krožek, • pomembne svetovne dneve, posvečene zdravju in zdravi prehrani, so obeležili s pripravo napitkov in namazov s sadjem in zelenjavo, • na sejmu Altermed v Celju so sodelovali na temo Med. Zastavljene izobraževalne dejavnosti smo izvedli za učence, delavce šole in starše, in sicer v okviru dnevov dejavnosti, sejma Altermed v Celju ter prireditve Šport in špas. Vsak oddelek je v okviru projekta Shema šolskega sadja izdelal plakat. ŠPORT IN ŠPAS Že nekaj let je našim učencem vsak šolski dan na voljo sadna košarica. V šolskem letu 2009/10 pa smo se vključili v projekt Shema šolskega sadja, evropski projekt razdeljevanja sadja in zelenjave v osnovnih šolah, in tako so učenci enkrat tedensko dobili sadje in zelenjavo zastonj. Na tak način smo želeli poudariti: • zdravilno moč sadja in zelenjave ter seveda povečati uživanje sadja, • ankete učencev so pokazale, da mnogo učencev ne zajtrkuje in bi jim jutranji sadni obrok tako nadome stil zajtrk, • uživanje pravšnje mere sadja ob hkratni rekreaciji vpliva tudi na zmanjšanje telesne teže ter pomaga preprečevati različna obolenja. Učencem smo ponudili sadje in zelenjavo enkrat na teden v posebnih kotičkih ob plakatih sheme šolskega sadja v učilnicah in v vhodni avli. Lahko so uživali ob jabolkih, hruškah, slivah, kakiju, kiviju, orehih, lešnikih, grozdju, jagodah, melonah, lu benicah, paradižniku, korenju, papriki, kumarah, rdeči redkvici in zelju. Naš dobavitelj sadja in zelenjave ima certifikat o ne škropljenju sadja in zelenjave. Učenci so spoznavali pomen sadja in zelenjave: • v okviru pouka ter dnevov dejavnosti (obiskali so kmetijo in se seznanili s kmetijskimi opravili in izdel ki, ki nastanejo na kmetiji; ogledali so si botanični vrt v Pivoli in spoznali različne zdravilne rastline), Letošnje šolsko leto smo prvič organizirali Šport in špas, prireditev, ki poteka po vsej Sloveniji in je name njena druženju vseh generacij. Tega dne smo uradno otvorili novo telovadnico, učenci so pripravili program, se pomerili v igrah in se odpravili na pohod. Poskrbeli smo tudi za zdravje, saj smo pripravili meritve krvnega tlaka, predstavili nor dijsko hojo, na stojnicah pa so naši dobavitelji sadja in zelenjave pripravili pokušino svojih izdelkov. Izbrali smo najštevilčnejšo družino, najstarejšega in najmlajšega udeleženca. Najštevilčnejša družina je prišla z Vito Pešić iz 1. ra zreda, najstarejša udeleženka je bila njena babica (78 let), najmlajši udeleženec pa je bil 13-mesečni bratec Tee Svoljšak Zorec iz 4. razreda. EKO ŠOLA V tem šolskem letu smo si kot Eko šola zastavili na slednje cilje: • ločeno zbiranje odpadkov – učenci so pridno loče vali odpadke, zbrali kar 36 ton odpadnega papirja, zbirali pa smo tudi kartuše in zamaške, • skrb za živali – v okviru eko krožka so učenci obiska li mariborski azil in preživeli prijetno popoldne ob igri s psički, • spoznavanje narave v okviru zgodnjega naravoslovja – učenci so v projektu Vse v skupnem krogu (človek – čebela – cvet – med – sad) spoznali življenje čebe lje družine ter pomen čebele za človeka in obratno. Projekt so predstavili vsem učencem šole in staršem na sejmu Altermed v Celju in na Srečanju koordina torjev v Gornji Radgoni. Dne 17. aprila se je naša šola v okviru EKO šole vključila v vseslovensko prostovoljno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. 10 V sodelovanju z Mestno četrtjo Tabor je 120 udele žencev čistilo neposredno okolico šole oz. prostor, ki sodi v naše gravitacijsko območje. Učenci so v aprilu in maju sodelovali pri izvedbi lite rarnih delavnic »Prihodnost je v naših rokah« in s tem pripomogli k osveščanju širše javnosti v Sloveniji o pro blematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino. Glasilo Mestne četrti Tabor naj gre za rock šestdesetih ali devetdesetih let prejšnje ga stoletja. Danes skupino sestavljajo Tarik (bas kitara), Dejan (kitara), Don (tolkala) ter pevke Vita, Kaja, Teja in Ni ke. Pri nastopih jim pomaga tudi g. Novak na akustični kitari. ENO DAN SAJENJA DREVES ENO program je 21. septembra ponovno organizi ral tradicionalni dan sajenja dreves. Otroško sajenje dreves simbolizira mir in kontinuiteto življenja. Globalni dogodek je potekal 21. septembra, na dan, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan miru. ENO dan sajenja dreves uspešno poteka od leta 2004 in je praktični primer razširjanja okoljevarstvenega in globalnega učenja. Je mednarodni projekt, ki je koordi niran s Finske. Otroke vsega sveta združuje v skupni skr bi za okolje in njegovo problematiko. Še več, dogodek vzpodbuja učenje za mir in dviguje otroško zavedanje o pomembnosti dreves in gozdov na globalni ravni. V pro jekt smo se prvič vključili letošnje šolsko leto. Naši učen ci se tako priključujejo tisočim otrokom sveta, katerim veliko pomeni ohranjanje planeta in miru na njem. 21. septembra, ob 12. uri smo se vsi učenci in učitelji zbrali na šolskem dvorišču in po kratkem kulturnem programu posadili oljko, kot simbol miru. Green Rock od leve proti desni: Tarik, Vita, Dejan, Kaja Brina, Aleksandra, Don Skupne vaje potekajo enkrat tedensko in pohvalno je, da jih vsi jemljejo skrajno resno. Skupaj bi radi vadili tudi večkrat, vendar je zaradi ostalih obveznosti, ki jih imajo učenci na drugih področjih, to skoraj nemogoče. Skupini želimo uspešno delo tudi v bodoče in upa mo, da nas bodo še naprej razveseljevali s svojimi na stopi, morda celo s koncertom. Nabralo se je že dovolj skladb in škoda bi bila, če bi se preigravale in prepevale samo na vajah. Jana Rumpf, 5. a NAŠE UMETNIŠKE DUŠE VAM ŠEPETAJO NERODNA MIŠKA GREEN ROCK – šolska glasbena skupina Nedvomno je bila lanskoletna ustanovitev šolske glasbene skupine Green Rock velika popestritev šol skega dogajanja. Prireditve ob različnih priložnostih dobijo svojo piko na i tudi z nastopom glasbene skupine Green Rock. Vsekakor ima zaslugo za nastanek skupi ne učitelj g. Novak, ki je izmed sedanjih učencev znal prepoznati tiste, ki bi hoteli in zmogli slediti njegovemu navdušenju in idejam. Takšne je povabil k sodelovanju in nastal je šolski bend. Ime je skupina dobila na pobudo ene izmed pevk, ki je ugotovila, da je zelena (green) »full cool« barva, rock pa je bil samo logično nadaljevanje, saj so člani rock kot vrsto glasbene usmeritve vzeli za svojega, pa Nekega dne je miška spet lezla skozi plot in si pre trgala trebušček. Šla je k šivilji in jo prosila, če ji zašije trebušček. Šivilja je rekla: »Prinesi mi ježkovo bodico za iglo.« Miška je šla k ježku in ga poprosila za bodi co. Ježek je rekel: »Dam ti bodico, če mi prineseš ja bolko.« Miška je šla do jablane. Rekla je, da potrebuje jabolko. Jablana je rekla: »Prinesi mi vodo, pa ti dam jabolko.« Miška je šla po vodo k jezeru. A komaj takrat se je spomnila, da nima vedra. Šla je na vrt in zagledala vrtno lopo. Stekla je do nje in se splazila skozi špranjo. Ker ni našla vedra, je vzela vrtni lonček. Šla je do je zera, vzela vodo, jo odnesla k drevesu, drevo ji je dalo jabolko, z jabolkom je šla k ježu, jež ji je dal bodico, z bodico je šla k šivilji, šivilji je dala bodico in šivilja ji je zašila trebušček. Anja Furman, 3. b Z delom OŠ Angela Besednjaka se lahko občani MČ Tabor seznanijo na šolski spletni strani: www.abesednjak.si 11 Glasilo Mestne četrti Tabor JESEN V VRTCU JOŽICE FLANDER Komaj se je poletje dobro uma knilo, že nas je jesen obogatila z zlatimi barvami. Malčki našega vrtca smo se razveselili barvnih listkov na drevesih in na tleh, ki so kot pisana preproga, obsijana z zlatim soncem. Dogovorili smo se, da bomo izbrali drevo, ki ga bomo opazovali vse leto in tako naredili prve korake v naravoslovje. V tem letnem času ima naše drevo pisane listke, ki že kar pridno odpadajo. Ugotavljamo, da jih je vedno manj na vejah in vedno več na tleh. V začetku meseca oktobra smo zanimivo preživeli naš teden, TE DEN OTROKA, ki nas je letos iz zval s pomenljivim naslovom ME DIJI ZA BOGATEJŠE OTROŠTVO. Stvari smo resno vzeli v svoje roke in iz odpadnega materi ala ustvarjali zelo zani mive izdelke, ki smo jih nazadnje razstavili v naši dvorani v Fochevi ulici 51. Nastali so televizorji, računalniki, tipkovnice, miške, zvočniki, radijski aparati, prenosni računalniki in ča sopis. Vse to smo razstavili v naši dvorani, kjer si jih je lahko ogledal vsak obiskovalec. Seveda so nam vsem pomaga le naše vzgojiteljice, ki nam vedno stojijo ob strani. Naravo občudujemo tudi, ko smo na igralih, v peskovniku in na travi našega igrišča. Tam se najra je igramo, saj lahko pokažemo vse naše spretnosti, ko tekamo, skače mo, se vozimo s skiroji, se igramo v peskovniku, se skrivamo, gugamo, plezamo … Želimo, da bi bila jesen še dolgo prijetno topla, da bi se lahko igrali zu naj ter hodili na sprehode in izlete. Vzgojiteljica Ida VALAND "IGRAM SE IGRO" – Projekt koncepta Reggio Emilia V Vrtcu Jadvige Golež Maribor sledimo usmeri tvam za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje otrokom, ki nam jih zaupajo starši. Zaposleni v našem vrtcu se zavedamo pomembnosti našega dela in naših vplivov na oblikovanje in izgradnjo otroške osebnosti, ki se v procesu izobraževanja gradi in razvije v odraslo osebo. Predšolsko obdobje je tisti čas, ko otroci kot go be vpijajo vplive, dogodke, znanja in izkušnje iz svojega neposrednega okolja. Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki mu v usmeritvah sledimo, vsebuje pomembne poudarke na pristopih, načelih, ciljih in področjih dela ter življenja v vrtcu. Naša naloga je, da vedno sledimo dobri praksi in jo vnašamo v vzgojno delo. Iz tega razloga smo se v na šem vrtcu odločili, da se tim strokovnih delavk vključi v izobraževanje »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje«. Izobraževalni seminarji potekajo pod vodstvom Univerze v Ljubljani – Pedagoška fakulteta v trajanju od leta 2008 do 2013. Nekaj osnovnih podatkov o pristopih v vrtcih Reggio Emilia. Pedagoški koncept Reggio Emilia je koncept, ki temelji na pojmovanju, da je otrok kompetenten, ima velikanske ustvarjalne zmožnosti ter moč za odkrivanje in raziskovanje sveta, ki ga obdaja. Sega v leto 1963, da nes pa se izvaja v 22 vrtcih v Reggio Emilii. Za koncept so se začeli zanimati po letu 1983, ko so otroci iz vrtcev italijanskega mesta Reggio Emilie predstavili svoje iz delke (slike, risbe, kipce, makete, fotografije, projekte 12 prikazane na panojih ipd.) na razstavi v Stockholmu. Izdelki otrok so izzvali pozornost strokovne, kulturne in laične javnosti. Razstava je nato obšla svet. Model Reggio Emilia sedaj uvajajo v delo s predšolskimi otro ki marsikje po svetu (npr. na Švedskem in v Ameriki). Koncept Reggio Emilia je sodoben (postmoderen) kon cept predšolske vzgoje, katerega cilj je vzgojiti otroke v kritične mislece in varuhe demokracije. Temelji na člo vekovih in otrokovih pravicah, demokratičnih vredno tah in pravni državi ter zagovarja pluralnost vednosti in konceptualno integracijo različnih znanosti. V naše vrtce in v vzgojno delo bomo vnašali posame zne elemente koncepta – tiste, ki bogatijo in dopolnjujejo našo vzgojno prakso, tiste, ki otrokom omogočajo poseb no bogata doživetja in so spodbuda za celostni razvoj. Zavedamo se, kako zelo pomembna je IGRA v otro kovem predšolskem obdobju. Ob njej si razvija veliko spretnosti, domišljijo, sodelovanje v skupini, skratka, ko se igra, je vesel in sproščen; preko nje se uči in oblikuje. Med igro otrok se je porodila ideja, zamisel, da bi si lahko igrače ali igre naredili sami. To je bilo izhodišče za projekt Reggio Emilia, z naslovom "Igram se igro", kate rega so otroci skupine "Ježkov", stari od 4 do 5 let, izvajali v lanskem šolskem letu. V otrocih sva strokovni delavki v skupini prebujali miselne izzive, preko katerih so iskali načine in rešitve, torej, katere igre ali igrače, kako in iz česa bi jih lahko naredili. Projekt je trajal osem tednov. Otrokom sva predsta vili veliko vrst in oblik iger ter igrač: ljubkovalne igrače, didaktične igre, elementarne, rajalne, igre z rekviziti, igre vlog, igralne površine z igrali, lutkovne igre, soci alne, »igre nekoč in danes«, glasbeno didaktične igre, igre v peskovniku ... Dejavnosti so zajemale in povezovale različna po dročja Kurikula – jezik, gibanje, umetnost, družbo, naravo in matematiko. Te dejavnosti so vključevale in se prepletale z elementi pedagoških načel koncepta Reggio Emilia: • participacija otrok (ideje, načrtovanja, izbira mate rialov, kotičkov …), Glasilo Mestne četrti Tabor • timsko delo (sodelovanje s celotnim vrtcem – ideje, zbiranje materiala, načrtovanje, proces izvedbe …), • sodelovanje in povezovanje s starši, z zunanjimi so delavci ter institucijami v lokalni skupnosti in mediji (starši – prinašanje materiala, odpadne embalaže, obisk predstave dramatizacije, obisk razstave; babi ca otroka pripoveduje o igrah nekoč; knjižnica; tele vizija), • sprotno dokumentiranje in evalviranje (fotografira nje, snemanje, izdelki). Projekt smo zaključili na »Svetovni dan igre« 28. maja 2010, ko smo izdelke in proces njihovega nasta janja z naslovom »Igram se igro« postavili na ogled v razstavišču Pionirske knjižnice Nova vas. Razstavo smo v sodelovanju z vodjem pionirske knjižnice gospodom Robertom Kerežijem svečano odprli. Za povabljene smo z otroki pripravili kratek kulturni program. V času nastajanja iger nas je obiskala tudi snemalna ekipa RTV Slovenija – regionalni studio Maribor in na še ustvarjanje prikazala v kratki reportaži v oddaji TV dnevnik. Med projektom so bili otroci kreativni, polni idej, zamisli, radi so sodelovali, se aktivno vključevali, se družili in sodelovali v skupini. Uživali so ob nastajanju novih iger, ki pa niso bile kupljene – tako kot igre vse do zdaj, ampak so bile drugačne, ustvarjene po njihovi lastni zamisli, torej originalen izdelek otroških rok. Igre, ki so nastale po zamisli in v izvedbi otrok, so še v uporabi v skupini. Ob njih se otroci zabavajo, učijo, družijo in pridobivajo spretnosti socialnih kompetenc (strpnost, medsebojna pomoč in podpora, upoštevanje drugega …). V času tedna otroka (od 4. do 8. oktobra 2010) smo igre na ogled razstavili tudi v našem vrtcu. Zapisal projektni tim: Jasna HERGA Marta HRŽENJAK Metka VERNIK 13 Glasilo Mestne četrti Tabor V PARTIZANSKI BELI KRAJINI Na napovedano deževen dan, 7. novembra, smo se člani Krajevne organizacije Združenja borcev za vre dnote NOB Jožica Flander, Koroška vrata in Tezno, še Ljubljančana smo imeli med sabo, družno, na skupnem avtobusu, na Lokvah pri Črnomlju udeležili srečanja ob 66. obletnici tragične smrti komandanta Glavnega štaba NOV in PO generala in narodnega heroja Franca Rozmana Staneta. Bela krajina nas je sprejela z odprtimi rokami. Najprej smo ogoljufali vreme in v jeseni primerno lepem dnevu obeležili nesrečni dogodek iz NOB. Slavnostna govor nica je bila Katarina Kapš, predstavnica črnomaljske borčevske organizacije. Opisala je življenjsko ter bojno pot največjega slovenskega vojskovodje, od otroštva, pe kovskega pomočnika, španskega borca do legendarnega partizanskega komandanta. Oktet Prelo je zapel nekaj borbenih pesmi, otroci Osnovne šole Dragatuš, imeno vane po komandantu Stanetu, pa so izvedli nekaj recita cij in zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Domačini so nas na stojnicah pogostili z belokranjsko zaščiteno specialiteto belokranjsko pogačo, metliško čr nino in dobrim belim vinom. Znanci iz prejšnjih srečanj smo malo pomodrovali o današnjih aktualnostih. Po dobrem kosilu v poznani semiški gostilni smo si na Plutovi ekološki kmetiji, med, do zemlje od ovac popašenimi, kraškimi vrtačami, ob igranju frajtonaric Plutovih bratov, ogledali staro belokranjsko kmečko hišo z zbirko orodja in hišne opreme, ki jo dandanes ne poznamo več. Do večerne, s partizansko pesmijo popestrene, vo žnje v Maribor so odmevale ljudske melodije in borbe ne pesmi, tja čez semiški hrib v nedrje roških gozdov, tja kjer se je nekoč v najtežjih dneh slovenskega naroda kovala tudi današnja Slovenija. Partizanska dobra mati, Bela krajina, še bomo prišli med tvoje vrtače, škarpe, senožeti in z obrovi skrbno obdelane obdane njive, med tvoje še vedno s partizan stvom prežete dobre ljudi. Združenje borcev za vrednote NOB Jožica Flander Bogdan ŠKOFLJANC DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR Društvo upokojencev Maribor Tabor se je vse od ustanovitve leta 1950 pa do danes razvijalo v pozi tivnem smislu. Danes šteje društvo približno 3700 aktivnih članov. Mnogi od njih so vključeni v razne športne sekcije in na tekmovanjih z drugimi društvi dosegajo vidne re zultate. Veliko članov pa se redno udele žuje naših raznih izletov in letovanj na morju in v naših počitniških hiši cah v Banovcih in Moravcih. Redno skrbimo za tedensko rekreacijo v Termah Radenci, kamor vabimo tudi nečlane društva, da se nam pri družijo. Odhod avtobusa je vsak če trtek ob 8. uri izpred društva, Gor kega ulica 48. Pridružite se nam in napravite nekaj za svoje zdravje! Ob iztekajočem se letu želimo vsem našim članom, pa tudi vsem prebivalcem MČ Tabor, prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2011. tajnica društva Erika ŠTRAUS 14 Glasilo Mestne četrti Tabor POL STOLETJA PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIČAR Planinci se veselimo leta 2011, saj bomo obeležili 50 let planinskega dela. Spomini se vračajo v leto 1961, ko so aktivni železničarji ustanovili planinsko društvo. In tako nas že 50 let vabijo planine v svoja nedrja, va bijo nas v vseh življenjskih obdobjih. Planine pač ne morejo ljubitelja planin razočarati. V naravi iščemo zdravje, notranji mir in zadovoljstvo, prijatelje, za hip odvržemo stres in Mednarodno srečanje planincev železničarjev na Vršiču – avgust 2010 vsakodnevne skrbi, lahko pa iščemo tudi samoto in samega sebe. Planine so del nas. Stari rek pravi: Je gora vi soka gor do neba, če nanjo povzpneš se, zdravilo ti da. Planinstvo je zanesljivo najsta rejša slovenska kulturna, z rekrea cijo povezana dejavnost, organizi rano raziskovanje »nekoristnega« sveta, kot so menili nekateri. Še bolj pesniško in vzneseno je plani narjenje opisal oče slovenske tran sverzale, Mariborčan Ivan Šumljak, rekoč: planine so žlahtna potrata časa. In mislim, da tudi mi, planinci Železničarja, žlahtno tratimo svoj čas, eni več, drugi manj, po naših planinskih poteh, pa tudi po pla ninskih poteh sosednjih držav. Zgledno sodelujemo tudi z brat skima železničarskima društvoma Celje in Ljubljana, načrtujemo sku pne akcije. V prijateljski navezi smo tudi z nekaterimi drugimi maribor skimi planinskimi društvi. Udeležu jemo se sej planinskih društev MDO Podravja, skrbimo za izobraževanje planinskih vodnikov in markacistov. Planinski vodniki so nepogrešljiva vez med gorami in pohodniki, so tisti, ki planincem in vsem, ki bi to radi postali, odkrivajo znane in manj znane lepote slovenskega pa tudi tu jega gorskega sveta. Živimo v naročju prečudovitih Julijskih Alp, Karavank in Kamni ško-Savinjskih Alp ter med gozdna timi hribovji in vinorodnimi gričev ji. Vse te naravne danosti planinci Železničarja v polni meri uživamo, svoj letni plan uspešno izpolnjuje mo in se z naših prehojenih poti vračamo utrujeni, vendar srečni in zadovoljni, da smo spet storili nekaj pomembnega za svoje telo in pred vsem dušo. Mija PILKO ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE« Članice ročnodelskega krožka Mestne četrti Tabor smo tudi letos bile dejavne. Iz meseca v mesec se naše članstvo povečuje, številka se giblje že čez dvajset. Vesele smo vsake, ki bi z nami bila pripravljena deliti dobro voljo, znanje in smeh. Poleg že ustaljenega kvačkanja, šivanja in pletenja, ter izdelave ra znih drobnih izdelkov in vizitk, so se naše članice letos lotile tudi zah tevnega klekljanja in komaj čaka mo, da svoje mojstrovine pokaže mo širši javnosti na razstavi, ki bo predvidoma okrog 8. marca, kot je to že v navadi. Vesele bomo tudi vsakega obi skovalca posebej, saj bo to zadošče nje in priznanje za naš čas, ki smo ga namenile za izdelavo različnih izdel kov. Ta se ne meri v minutah, niti v urah, dostikrat celo ne v dnevih. Če imaš čas in veselje do ročnih del te vabimo, da se nam pridružiš ob sredah, med 9. in 11. uro, v pro storu Mestne četrti Tabor na Me telkovi ulici 63, kjer se redno sre čujemo. Ni nujno, da znaš kvačkati, šivati in podobno, naučimo te ali pa ti nas, če izdeluješ kaj drugega. Vodja Jožica ŽVIKART 15 Glasilo Mestne četrti Tabor Program skupine starih ljudi za samopomoč je sestavni del Na cionalnega programa socialnega varstva Slovenije. Nosilec izvajanja programa je Zveza društev za so cialno gerontologijo Slovenije. V slovenskem prostoru ima program sedemnajstletno tradicijo. V MOM deluje neprekinjeno že od leta 1990 in je bil s strani uporabnikov dobro sprejet. Program deluje v sklopu društva DRAVA, ki ima status so cialno humanitarnega društva in deluje v javnem interesu. Ima svoja strokovna izhodišča in dopolnjuje strokovno delo javne službe pri re ševanju socialnih stisk starega člove ka. Program vidno prispeva h kvali teti življenja starih ljudi v bivalnem okolju. Skupino starih ljudi za sa mopomoč sestavlja deset ljudi, ki se srečujejo enkrat tedensko. Skupino vodita usposobljena voditelja-prosto voljca. Delo v skupini poteka na pod lagi strokovnih izhodišč, ki jih določi strokovni svet Zveze in temeljijo na principih samopomoči. Osnovni cilj druženja v skupinah je vključevanje naključno zbranih ljudi v prijatelj sko skupino na principih samopo moči. Član skupine je lahko vsak, ki to želi in sprejme pravila vedenja v skupini. Vsi člani skupine, vključno z voditeljskim parom, so med seboj FOTO: Stanislav Rožman SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA Na fotografiji so – z leve navzgor in z desne navzdol: Zofija Magaš, Mara Čeh, Slavica Koračin, Hermina Markovič, Zdenka Bilodjerič, Boža Šenveter in Fanika Fišer enakovredni. »Sončnice« iz Mestne četrti Tabor vas vabijo, da se jim pri ključite. MDS DRAVA SLIKARSKA RAZSTAVA V DOMU MESTNE ČETRTI Svoja likovna dela na temo »Maribor« je postavil na ogled slikar mag. Rudi Bračič, ki se je rodil v Ma riboru. Po poklicu je magister kinezioloških znanosti. Dolga leta je bil sekretar Športne zveze Maribor in več kot 10 let direktor Zavoda za šport Mestne ob čine Maribor. Za opravljena dela v športu je prejel številna priznanja, med drugim tudi najvišje športno priznanje Maribora »Cizljevo plaketo« in priznanje Mestne občine Maribor »bronasti grb mesta Mari bor«. Po upokojitvi je ob športu, kjer še danes opra vlja številne funkcije na lokalni in državni ravni, kot samouk našel dovolj časa za slikanje. Tokratna raz stava mag. Rudija Bračiča zajema ciklus slik z im presionistično motiviko v akrilni tehniki. Razstavlja samostojno po Sloveniji in tujini. Sodeluje na mnogih skupinskih razstavah, likovnih kolonijah, slikarskih srečanjih in ex temporih. Besedilo in fotografiji Stanislav ROŽMAN 16 Glasilo Mestne četrti Tabor OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ti. Otvoritev je obogatil s svojo prisotnostjo tudi župan Mestne občine Maribor, Franc Kangler, le-ta je imel tudi otvoritveni govor. Po uradnem delu je sledilo to variško srečanje. Gorazd I. Gumzej, Alojz Klemenčič in Franc Kangler Z leve proti desni so: Stanislav Rožman, Sonja Šterman, Slavica Ferlič, Hilda Nikolič, Marjan Holc, Alojz Klemenčič in Gorazd I. Gumzej FOTO: Stanislav Rožman Mojster fotografije Gorazd I. Gumzej iz Beograj ske ulice 40, je povabil prebivalce mesta Maribor na fotografsko razstavo »Kitajski obrazi«, v razstavišče »Taborka« v Mestni četrti Tabor. Na otvoritvi razstave je bilo veliko število prebivalcev iz naše mestne četr HORTIKULTURNO PRIZNANJE – ZLATA VRTNICA Na svojem občnem zboru je Hortikulturno društvo Maribor podelilo pri znanja Zlata vrtnica tudi našim krajanom in ustanovam. To lepo priznanje so pridobili: • Štefanija HOJNIK, Radvanjska cesta 42 • Mestna četrt Tabor, Metelkova ulica 63 • Metka Urnuš, Radvanjska cesta 35 • Župnijska cerkev Sveto rešnje telo, Cesta zmage 27 • Telekom Slovenije Titova cesta 38 • Turk-Ličen Cesta zmage 24 in • Gril panda Tržaška cesta 14 (Mercator) Predlagamo vsem občanom, da se udeležijo tekmovanja za naslednjo Zlato vrtnico. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo! HORTIKULTURNO DRUŠTVO MARIBOR 17 Glasilo Mestne četrti Tabor OBISKALI SMO JIH 106. rojstni dan Anice ČERNETIČ Terezija ZAVRŠKI Svoj 106. rojstni dan je v Domu Danice Vo grinec na Pobrežju danes praznovala Anica Černe tič. Slavljenki so čestitali predstavniki Mestne četr ti Tabor in direktor doma Marko Slavič. Prav poseb no se je razveselila predstavnikov Zveze borcev NOB, katere članica je tudi sama. Današnje praznovanje je potekalo na njeno željo v ožjem krogu, saj pravi, da je drugače preveč utrujajoče. Pohvalila je osebje doma za lepo pripravljeno torto in po zdravici ugotovila, da ji je vino pogrelo srce. Na koncu smo se dogovorili, da se na slednje leto ponovno srečamo. Ana ČERNETIČ, rojena Fras, se je rodila 19. maja 1904 na Pragerskem. Po končani petletni osnovni šoli in triletni meščanski šoli je obiskovala enoletni tečaj za administracijo in knjigovodstvo. Po triletni ženski obrtni šoli v Mariboru je morala odkloniti mariborski občini ponudbo za štipendiranje šolanja na dvoletni Umetno-obrtniški šoli na Dunaju, ker ji oče ni dovolil preseliti se v tujino. Pod okriljem Ženskega društva in umetniškem vodstvu je večkrat sodelovala pri izvršitvi praporov za telovadna društva »Sokola.« V enoletnem tečaju se je strokovno pripravila za izpit za poučeva nje ženskih ročnih del na osnovni in meščanski šoli, ki ga je položila na Ženskem učiteljišču v Ljubljani. Po enoletnem obiskovanju in izpitu na Višnji stručni šoli - umetne radnje v Zagrebu je bila nameščena na Ženski obrtni in gospodinjski šoli v Mariboru, od 15. septembra 1924 do 6. aprila 1941. leta. Leta 1929 se je poročila s Lavoslavom Černetičem in ima dva sinova. Med okupacijo je bila od 1. januarja 1942 do 30. avgu sta 1943 zaposlena na Zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru. Nato se je preselila v Črešnjevec, kjer je sodelovala pri narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvo boditvi je službovala na Ženski obrtni in gospodinjski šoli v Mariboru, od 1. oktobra 1945 do 1947. leta. Po ukinitvi te šole je bila od 1. januarja 1948 do 1. avgusta 1953, v Upravni službi in po tem datumu je bila zapo slena do upokojitve na Osnovni šoli na Pobrežju. Z žalostjo moramo povedati, da smo se od Anice Černetič poslovili 5. julija 2010 na pobreškem pokopa lišču v Mariboru. je rojena 1912 leta pri Sv. Barbari pri Borlu. V otroških letih so otroci pobirali pod gradom me to, da so zaslužili denar za oblačila. Za takratne lastnike gradu so še kosi li njihove travnike. Njen dedek je bil župan in se rada spominja, kako se je z njim vozila s konjsko vprego v bližnje kraje in vasi. Ko nec leta 1939 so se preselili v Maribor, malo pred drugo svetovno vojno. Med vojno so se preselili na deželo v viničarsko hišo. Po vrnitvi v Maribor je odprla prodajal no mleka na Studencih, kjer je vztrajala vse do pokoja. Vse do pred štirih let je vse doma sama postorila, tudi kuhala je. Sedaj pa je že nekaj časa nepokretna, saj so jo izdale roke in noge. Nima pa drugih zdravstvenih te žav. Zanjo sedaj skrbi hči. Besedilo in fotografija Stanislav ROŽMAN Alojz Klemenčič, predsednik Mestne četrti Tabor in Anica Černetič Fotografija: Alojz KLEMENČIČ Besedilo: Stanislav ROŽMAN Besedilo in fotografija Stanislav ROŽMAN Zofija MLAKAR Zofija Mlakar je bila rojena 1915. leta v Spodnji Kungoti. Zadnja službena leta so bila v Elektrokovi ni in je v pokoju od 1970. leta. Ker ni imela polne delovne dobe, pove, da je zaradi tega nizka pokoj Zofija Mlakar in Stanislav Rožnina. Nekoč je bilo tako, man, tajnik mestne četrti. da so žene, ko so rodile ostale doma in skrbele za družino. Hišo, v kateri sedaj živi, sta zgradila skoraj sama s pokojnim možem. Bilo je precej žuljev, preden sta se vselila. Rada se spominja, da so gojili rodovniške pse, kanarčke in golobe pismonoše. S tem je bilo dosti dela, pa tudi veselja. Meni, da je sedaj najlepše, prej so bili zelo težki časi. Sedaj zelo rada bere, ker hoče biti na tekočem z vsem dogajanjem doma in po svetu. Pravi, da ni čudno, da tako dolgo živi, saj zanjo skrbijo dan in noč, pa zato nima nobenih skrbi. Helena VEZJAK ima 95. let. Rojena je v Mali Subotici pri Čakovcu. Že s šestimi leti je morala iti od hiše in si služiti sa 18 Glasilo Mestne četrti Tabor ma svoj kruh. 1947. leta sta se z možem preselila v Maribor k Idi Bajc. Vse življenje je bila gospodi nja, saj je skrbela za svoja otroka in dve starejši žen ski. Mož je bil vlakovodja na železnici. Rožnodel ske spretnosti so jo pripeljale v Društvo upokojencev kjer je z drugimi izdelovala ročna dela in je sedaj že 59 let članica društva. Pravi, da ima zelo dobre sosede, ki ji radi priskočijo na pomoč, če je potrebno. Vedno je rada brala, saj si s tem krajša dan. Brati se je naučila, ko je kot otrok prišla k židovski družini služit in se je tam lahko učila z njihovimi otroki. Ni imela lepe mladosti in ne življenja, to pa jo je naredilo trdno. Nikoli ni imela ničesar v izobilju in je zadovoljna s tem kar ima. Besedilo in fotografija Stanislav ROŽMAN Erna REINSBERGER ima 94. let. Pri njej smo se oglasili v Puncer jevi ulici. Končala je kla sično gimnazijo, vendar ni nadaljevala s šolanjem. Nekaj časa je bila doma in se pozneje, ko sta otroka zrasla, zaposlila. Najprej se je zaposlila v Marlesu, pozneje v Jeklotehni. Delala je na oddelku vijaki, bi la telefonistka, pozneje v zunanji trgovini. Obvladala je mnogo ročnih spretnosti. Oboževala je aranžiranje suhega cvetja za vsako priložnost. Rada je kvačkala in mnogokrat naredila prave umetnine. Največje veselje ji je bila peka peciva, posebej je rada preizkušala nove recepte. Z možem sta rada hodila na ples, pa tudi go barjenje jima ni bilo tuje. Dokler niso nastopile težave s kolki in koleni, je zelo rada hodila na sprehode. Velika strast so ji tudi plišasti medvedki, vsepovsod so z njo. Besedilo: Stanislav ROŽMAN Fotografija je iz družinskega albuma Amanda PRAPOTNIK Rodila se je pred 94. leti na Avstrijskem Koroškem. Na otroška leta ima lepe spomine. Imela je še sestro, oče pa je služil denar kot strojevodja na železnici. Pre den so prišli v Maribor 1932. leta, so živeli na Prager skem in v Ljutomeru. Takrat na Metelkovi je bila to ena od redkih hiš, vse naokoli so bila polja. Končala je Višjo medicinsko šolo v Ljubljani, zaposlena je bila v ginekološki ambulanti. Še sedaj jo vsa starejša gene racija pozna kot sestro Amando. Vsa leta do upokojitve je delala v me dicini. Ko je čas dopuščal, je rada hodila na spreho de. Sedaj pa rada bere in se veseli vsakega lepega dne. Zanjo sedaj skrbijo njeni domači, za kar jim je še posebej hvaležna. Besedilo in fotografija Stanislav ROŽMAN Leopold POŠTRAK Kaj lepšega kot to, da ti 93-letnik odpre vrata, pozdravi z nasmeškom in žari od zdravja. Nihče mu ne bi prisodil toliko let. Zadovoljen nas pospre mi v dnevno sobo, kjer je po voščilih tekla beseda o preteklih letih. Rojen je v Moravcih pri Mali Nedelji. Osnovno šolo je obiskoval na Kapeli, meščansko šolo v Ljutomeru in nato gimnazijo v Murski soboti, dokončal pa v Mariboru. Pravi, da so se veliko selili zaradi oče tove službe. Nato ga je pot vodila v Bosno, kjer je tudi doživel drugo svetovno vojno. Ko je pobegnil iz zapora, se je priključil partizanom. Po vojni se je leta 1946 vrnil v Maribor. Prvo službo je dobil v Gornji Radgoni, nato v Slovenski Bistrici in na koncu v Mariboru na sodišču, kot računovodja vse do upokojitve leta 1970. Kar deset let je bil računovodja v Društvu upokojencev Maribor Tabor. V prejšnjih letih je bilo še kaj časa za sprehode, sedaj pa tudi tega ni več. Redno sledi dnevnim novi cam, saj moraš biti na tekočem z dogajanji. Besedilo in fotografija Stanislav ROŽMAN PRIJATELJU Smeh privabljaš na lica tistim, ki včasih v žalosti žive, a svoje duše ne razkriješ, nihče ne ve, kdaj ti botruje žalost, kdaj srečno tvoje je srce. Obupa morda ne poznaš, morda ti sije večno sonce sreče, upirati se dobro znaš, da ti sreča ne uteče. Marinka URŠIČ, LIKUS 19 Glasilo Mestne četrti Tabor PIKNIK STANOVALCEV FERKOVE ULICE 6–16 Ob evropskem dnevu sosedov so v Ferkovi ulici 14 pripravili druže nje sosedov. Sosedje so se med se boj povabili na pijačo in veselo dru ženje. Povabilu predsednika Cirila Ajsterja se je odzvalo 13 sosedov. Vsi prisotni so si po koncu druže nja želeli ponovnega srečanja sose dov, saj so ugotovili in dokazali, da solidarnost in človeška toplina nista prazni besedi. Velja pa za tiste, ki se potrudijo, saj gre za trenutke, ko človeški odnosi in delitev izkušenj za vsakega nekaj veljajo. Zato so po prvem srečanju bili enotni, da je potrebno to čudovito izkušnjo po noviti, saj je bilo povedano, da jim je to družabno srečanje prineslo zadovoljstvo, saj so lahko med se boj navezali prave stike in ni veljalo samo tisto vsakodnevno – dober dan sosed-soseda in nič drugega. Tako se je pripravil piknik, vendar ne samo za stanovalce enega vho da, temveč kar za celoten objekt Ferkove ulice 6 do 16. Sramežljivo so se sosedi začeli zbirati ob 14. uri na zelenici za blokom, kjer so bile postavljene mize in klopi, pa tudi za pijačo in jedačo je bilo priskrbljeno. Tokratnega srečanja pa se je že ude ležilo 36 stanovalcev, kar dokazuje, da je dober glas o druženju segel v skoraj vsako stanovanje. Dokaz, da je že prvo in sedaj drugo praznova nje sosedov izpolnilo vsa pričako vanja gre posebno priznanje Cirilu Ajsterju, »gonilni sili« in pobudni ku teh srečanj. Da je prijateljstvo in človeška toplina utrla svojo pot dokazuje, da so se udeleženci do govorili, da se ponovno srečajo na novoletnem praznovanju v skupnih prostorih skupnosti stanovalcev. Besedilo in fotografiji Stanislav ROŽMAN RAZSTAVA ZELIŠČ V PROSTORU MESTNE ČETRTI In še nekaj za zdravo prehrano: Čemažev namaz Društvo zeliščarjev Maribor, sekcija zeliščarjev v Mestni četrti Tabor je pripravilo na ogled zdra vilna zelišča. Razstava bo odprta vsak dan, od 9. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Potrebujemo: 60 dag čemaževih listov, 2,5 dag morske soli, 6 dl oliv nega olja. V multipraktiku nareže mo čemaževe liste, dodamo sol in olje in pustimo, da se dobro razreže in premeša. Z dobljeno mešanico napolnimo kozarce ter dobro za premo. Namaz lahko uporabimo: kot namaz na kruh ali kot dodatek k raznim omakam. Proti arteriosklerozi Na dan pojemo trikrat po 5 drobno narezanih listov čemaža. 20 Glasilo Mestne četrti Tabor Za znižanje visokega pritiska Pred vsakim obrokom pojemo 1 jedilno žlico drobno narezanih sve žih čemaževih listov. Če čemaže vih listov nimamo (pozimi), lahko pojemo čemažev namaz z olivnim oljem, v tem primeru ga moramo narediti brez soli. Čemaževo cvrtje Potrebujemo: čemaževe cvetove, 25 dag moke, eno jajce, 1 in pol žličke pecilnega praška, 1/8 litra mleka, ma lo mineralne vode, 1 žličko olja, šče pec soli in olje. Iz moke, jajca, pecil nega praška, mineralne vode, mleka in olja zamesimo testo, ki ga pustimo vzhajati približno 1 uro. Čemaževe cvetove skrbno operemo, pustimo, da se odcede in pomočimo v testo. V ponvi segrejemo olje. V njej če maževe cvetove zlato rumeno zape čemo. Postrežemo jih še tople. Besedilo in fotografije z razstave Stanislav ROŽMAN Recepte je izbral Borut CERKVENIČ BILI SMO NA IZLETU Tudi letos je Svet Mestne četr ti Tabor po letnem programu dela pripravil izlet za krajane mestne četrti. Tokrat smo se odpeljali na srečanje krajanov ob evropskem dnevu sosedov na piknik v naravi pri Lovskem domu Vitomarci, v sodelovanju z Društvom upoko jencev Maribor Tabor. Pozdravni besedi sta podarila predsednik dru štva Branko Stajnko in predsednik mestne četrti Alojz Klemenčič. Za jedačo in pijačo je poskrbelo go stinsko podjetje pri Sivi čaplji. Na srečanju bi moralo biti podeljeno tudi pisno priznanje mestne četr ti, vendar se dobitnik žal ni mogel udeležiti podelitve priznanja, le-to mu je bilo podeljeno pozneje. Po jedači in pijači je za dobro razpolo ženje poskrbela živa glasba, zato so se veselo brusile pete. Tudi smeha je bilo veliko, pa tudi dobre volje vse do konca srečanja ni zmanjka lo. Tokrat nas je bilo že več kot na prvem srečanju in smo enotno skle nili, da nas bo na tretjem srečanju še več. Besedilo in fotografiji Stanislav ROŽMAN ALI VAM GROZI SLADKORNA BOLEZEN? Sladkorna bolezen, diabe tes je stanje, ko peša ali je ope šal tisti del trebušne slinavke, ki izloča inzulin. Nastane mot nja presnove sladkorja in škro ba. Eden osnovnih vzrokov bolezni je dedna obremenitev. Seveda ne zbolijo vsi, ki imajo v rodbini bolnike s sladkorno boleznijo. Večja verjetnost, da zbolite za sladkorno boleznijo je v naslednjih primerih: • če je diabetes pri obeh starših v obeh rodbinah; • če ima motnjo presnove sladkorja več članov širše rodbine; • če veste, da rodbinska obremenitev obstaja in imate prekomerno telesno težo, ste predebeli in se preveč ali nepravilno hranite; • če ste mati in ste rodili otroke, ki so ob porodu teh tali več kot 4 kg, ali so v nosečnosti pri vas ugotovili sladkor v urinu ali celo nosečnostni diabetes; • če ste preboleli hudo vnetje trebušne slinavke; • če vam pri zdravniških pregledih večkrat ugotovijo sladkor v seču ali mejne vrednosti krvnega sladkorja; • če ste predebeli in vaša teža presega normalno težo za 10 in več kilogramov. V vseh primerih je izčrpavanje žleze, ki uravnava presnovo sladkorja in škroba, dosti hitrejše. Lahko se zgodi, da bo zdravnik že v mlajših letih nenadoma ugotovil sladkorno bolezen. Po 65. letu starosti je ver jetnost sladkorne bolezni v splošnem večja. Če obstaja samo večja verjetnost bolezni in zdravnik ne najde niti bolezenskih znakov niti sprememb v krvi, ste poten cialni – možni diabetik. Ko bo zdravnik ugotovil prve spremembe v krvi ali v urinu, bo bolezen še prikrita – latentna, a lahko hitro preide v očitno – manifestno. To se bo prav gotovo zgodilo, če boste do svojega zdravja malomarni. Ob obilni prehrani boste začeli hujšati, piti veliko tekočine in izločati mnogo urina, morda se bodo pojavljala tudi kožna vnetja. Bolezen bo očitna, sami jo boste prepoznali. Kaj boste storili, če menite, da je 21 Glasilo Mestne četrti Tabor več dejavnikov, ki pomenijo, da boste morda sladkorni bolnik? Najprej se pomirite. Nič strašnega vas ne ča ka in čim kasneje se bo bolezen pojavila, tem manj je verjeti, da bo nastal kakšen zaplet v zvezi s sladkorno boleznijo. Vaš zdravnik naj vam določi krvni sladkor na tešče in po zajtrku ali malici. Vrednosti ne smeta biti večji kot 7,0 mmol/L na tešče, 10,0 mmol/L po jedi in v urinu ne sme biti sladkorja. V dvomljivem primeru vas bo zdravnik poslal še na dodatne preiskave v dispanzer za diabetike. Tudi če bodo izvidi pri pregledu normalni, upoštevajte navodila za prehrano. Vsaj enkrat na dve leti opravite zdravniški pregled, ki smo ga predlagali. Takšno kontrolo opravite tudi v primeru kakšne hujše bolezni, ogrožene nosečnice pa v vsaki nosečnosti. Pri podobnih pregledih (delavci, živilci, starostniki itn.) že v laboratoriju opozorite na pregled sladkorja v urinu in krvi. Predlagamo vam za vaše zdravje: • redno se tehtajte in si pridobite normalno težo. Kaj je to? Od svoje višine v cm odštejete 100 in ste izra čunali zgornjo mejo primerne teže, pravšnja je še za kakšen kilogram nižja; • v prehrani bodite skopi z zabelo in sladkor uživajte samo za velike praznike in teh naj ne bo preveč; • ker se v telesu vaš škrob spremeni v sladkor, je prav, če pozabite pojesti kakšen krožnik riža ali testenin ali kos kruha; • zelenjava in sveže sadje vam ne bosta škodovala in tudi zelje se ne bo obesilo na rebra. Pri zelo sladkem sadju (grozdje, fige, kaki, rozine, kostanj, datlji) pa imejte mero; • meso, mleko, mlečni izdelki – če ni preveč masti in holesterola; • alkohol – kozarec na dan smete, za praznike morda dva. Da ne bo kdo rekel, da ga mora piti! Če boste upoštevali zgornja priporočila, je verje tnost očitne bolezni mnogo manjša in še mnogo kasneje se bo pojavila. Število sladkornih bolnikov se skokovito poveča, če se ljudje hranijo preveč, predobro in nepra vilno. Določen način prehrane in nekatera navodila naj vam postanejo življenjska navada. RDEČI KRIŽ MARIBOR SODELOVALI SMO NA AKCIJI OČISTIMO SLOVENIJO šoli Angel Besednjak in pri Betnavskem gozdu. Eno zbirno točko pa smo imeli skupno z Mestno četrtjo Magdaleno nasproti Druge gimnazije. Pri osnovni šoli se nas je zbralo nekaj čez 80, pri Betnavskem gozdu 20, pri triplex garažah v Metelkovi ulici pa samo trije. Sku paj smo nabrali za dva 7 m3 raznoraznih smeti. Največ je bilo plastike in stekla. Vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je bila več kot uspešna, sodelovalo je več kot dvesto tisoč prostovoljcev. Akcija je tako presegla vsa pričakovanja organizatorjev. V Mariboru se je ak cije udeležilo dobrih deset tisoč prostovoljcev, ki je na bralo skupaj skoraj 300 ton smeti. Na območju Mestne občine Maribor so registrirali 86 odlagališč (v mestni četrti nimamo divjega odlagališča), v ta namen pa so organizirali 44 zbirnih točk za odpadke. V naši mestni četrti smo imeli dve zbirni točki, in sicer pri Osnovni FOTO: Stanislav Rožman Zbirno mesto ob Ulici Pariške komune in čiščenje v Parku mladih 22 Glasilo Mestne četrti Tabor NOVI MERCATOR OB LJUBLJANSKI ULICI IN ULICI EVE LOVŠE Območje pozidave se nahaja na prostih nepozida nih površinah jugovzhodno od križišča Ceste proletar skih brigad in Ljubljanske ulice. Naročnik želi na delu območja Ta 9P zgraditi nakupovalno poslovni objekt z garažo v kletni etaži, ki bo umeščen v severozahodni in osrednje-zahodni del prostorsko planske enote Ta 9P, med Cesto proletarskih brigad na severu, Ljubljan sko ulico na zahodu, delom nove pozidave na jugu in objekti Telekoma, Mariborskega vodovoda in Gasil skega doma na vzhodu ter poslovno-trgovski objekt na jugovzhodu dela območja OPPN. Objekt 1 je lociran južno od Ceste proletarskih brigad in sledi gradbeni liniji objektov ob Cesti pro letarskih brigad in Ljubljanski ulici. Večji del objek ta proti jugu je etažnosti K+P, do max. višinske kote 8 mnv. Predvidena je trgovska in gostinska dejavnost, obsega trgovske in gostinske lokale različnih velikosti. Ob Cesti proletarskih brigad je ožji aneks poslovnega objekta, ki je višinsko členjen v tri objekte, tri stolpiče, enakih velikosti. Vsi trije stolpiči so višine 3 nadstrop ja, do višinske kote 18,20 mnv naslonjeni so na visoko trgovsko-gostinsko pritličje. Glavni vhod v trgovski del je organiziran na jugozahodnem delu vogala objekta, kjer je pred vhodom predviden manjši trg. Dostava za potrebe trgovskega dela je predvidena ob vzhodnem delu objekta. Dovoz do dostavnih površin je načelen, natančneje se njegova lokacija določi v projektni doku mentaciji. Vhodi v aneks so predvideni s severne strani, ob Cesti proletarskih brigad. Parkiranje za trgovski in poslovni del objekta je predvideno v kletni etaži-garaži na nivoju ulice na jugu objekta ter po potrebi tudi vzho dno od objekta 1. Objekt 2 je lociran v jugovzhodnem delu območja OPPN, ob podaljšku Ulice Eve Lovše, kjer s funkcio nalnim zemljiščem meji na parcele obstoječih objektov. Objekt je pritličen, max. višine do 4,80 mnv in je na menjen za poslovno dejavnost. Parkiranje je nivojsko, vzhodno in severno od objekta. Za potrebe predmetne pozidave je potrebno izgra diti in rekonstruirati naslednje: • izgraditi podaljšek Ulice Eve Lovše v dolžini cca 140 m; • izgraditi novo povezovalno cesto A ob vzhodni stra ni, v dolžini cca 230 m; • izgraditi nov priključek po prometnem režimu de sno-desno na Cesto proletarskih brigad; • ob južni strani Ceste proletarskih brigad, zahodno in vzhodno od priključka, izgraditi izključevalni vozni pas v skupni dolžini cca 100 m in vključevalni pas v dolžini 35 m, do platoja pred gasilskim domom. Pre makniti tudi zelenico, kolesarsko stezo in pločnik; • izgraditi nivojske parkirne površine ob severni stra ni obstoječe in podaljšane Ulice Eve Lovše in ob vzhodni strani nove ceste A; • izgraditi povezavo med podaljšano Ulico Eve Lovše (vzhodni krak) in priključkom »Jugomont« (zaho dni krak) tako, da bo formiran ločen levo - zavijalni pas iz severne in južne ter avtobusno postajališče ob vzhodni strani Ljubljanske ulice, neposredno za priključkom Ulice Eve Lovše, gledano v smeri proti severu. Južni krak Ljubljanske ulice ostane nespre menjen; • obstoječi odsek Ulice Eve Lovše v dolžini cca 60 m je dograditi na severno stran tako, da bo na tem od seku tudi ločen levo-zavijalni pas; • obstoječi južni del dovozne ceste Ulice Eve Lovše za potrebe obstoječe pozidave v dolžini cca 125 m je 23 Glasilo Mestne četrti Tabor možno prometno tehnično preurediti v cono umir jenega prometa, namenjeno stanovalcem, dostavi in intervenciji; • skladno z rezultati prometne analize za celotno ob močje je potrebno križišče Ljubljanske ulice z Ulico Eve Lovše s cesto ob Betnavskem gozdu, opremiti s semaforsko napravo in jih medsebojno povezati ter uskladiti s semaforjem v križišču Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice. V Mercatorju bo zraven trgovine še športna proda jalna Intesport in 52 lokalov. V teh bodo predvidoma restavracija, kava bar, slaščičarna, biljardnica, fitnes, plesna šola, banka, čokoladnica ter številne trgovine z različnim blagom. JEZI ME da v MČ TABOR, ki je ena največjih v Mestni občini Maribor, stanovalci ne cenimo oziroma ne spoštujemo sokrajanov, kar izkazujemo s svojim ravnanjem, ker: - brezobzirno onesnažujemo svoje okolje in bivalno okolico drugih; - puščamo iztrebke svojih pasjih ljubljenčkov kar na zelenicah in pločnikih, ker smo preleni oz. previso ki, da bi se sklonili in pobrali pasji kakec; - kažemo svoj nizek kulturni nivo, ko brez slabe vesti mečemo ogorke (tudi goreče) kar čez okna ali bal kone svojih stanovanj na mimoidoče. Je temu kriva revščina, menim da ne, če ni denarja za pepelnike, potem bi ga tudi za cigarete ne bilo; - imamo ob Hoški ulici zanemarjen pločnik, kjer se ob stenah garaž nabirajo odpadki in iztrebki, na pločni ku pa vztrajno parkirajo vozila tako, da je pločnik na nekaterih mestih neprehoden za pešce, čeprav to pot uporabljajo tudi otroci do bližnje šole; - redarjev v MČ Tabor ni niti za vzorec, najbrž za nas sploh ne vedo, pa tudi policija mislim da še ni pote gnila notesa in si zapisala katero od številk parkira nih vozil, zato se tako ravnanje veselo nadaljuje; - kljub košem, nameščenim ob sprehajališču in par kirišču za Swatyjem, ki jih Snaga sicer redno prazni in skrbi za red, ostaja za nemarneži, ki se v bližnjem McDonaldsu oskrbe s "fast foodom", na tleh polpra zna ali prazna embalaža, ki jo ti odvržejo kar na tla. Res se vidi vsa beda duha in pritlehne kulture malih ljudi, sicer pa tudi v tistih, ki bi naj bili veliki, ni vi deti vzornikov; - na vogalu Focheve in Hoške ulice, kjer je tudi pre hod za pešce, že več mesecev ne gori cestna svetilka. Šparamo? Kje pa. Saj včasih luči gorijo tudi podne vi, ponoči pa se že pred 23. uro ugasnejo pred neka terimi vhodi v stanovanjski blok s 198 stanovanji; - je pločnik med Regentovo ulico in garažami ob več jem dežju poplavljen, ker so strešne odtočne cevi za vodo z garažnih streh obrnjene na pločnik. Nekate - - - - re ponikalnice menda ne zmorejo odvajati vse vode, vendar se kanaliziranje vode na pločnik dogaja tudi tam, kjer kanalizacija deluje. je v zimskem času pločnik, ki je poleti poplavljen, zatrpan s snegom, ki ga tja odlagajo lastniki garaž, pri tem pa ne poskrbe, da bi bil pločnik prehoden. Tudi tukaj bi bil potreben občasen obhod redarja; je "ležeči policaj" ob Ljubljanski ulici pred stolpni co ob Betnavskem gozdu, ena (pa ne edina) od že videnih cvetk naše "krajinske arhitekture", zaradi katerih se v drugih mestih že glasno jezijo, saj so te ovire skrajno moteče in nevarne. Kaj naše mesto res ne premore možganov, ki bi pogruntali kaj bolj pri mernega in vseeno učinkovitega? je ob novo urejenem DVC Polž velik del zemljišča, ki čaka boljše čase, da bo z ozirom na svojo lego in dostopnost primerno izkoriščen, sedaj pa kaže zelo žalostno podobo, saj je zanemarjen, poln odpadkov, neočiščen in z rastjo, ki že leta ni videla kose ali česa močnejšega. Ob srednješolskem centru, blizu katerega se nahaja to zemljišče, pa se je tudi bolje ne sprehajati, saj očitno le veter občasno skrbi za pometanje, ko vrtinči kupe odpadkov po poteh in zelenicah, kjer je nastlano s papirjem, plastenka mi, ogorki in še čem. Zopet se postavlja upravičeno vprašanje: "Mladi, kdo vas vzgaja, oz. kako vas vzga jamo?" je Celjska ulica, kjer je nekoč domoval sedanji pred sednik države, morda zaradi tega tako zaznamova na, da si je nihče ne pride niti ogledat, kaj šele, da bi poskrbel zanjo in jo pokrpal? Ali pa se ji, v skrbi, da si na luknjah ne polomijo nog ali poškodujejo svojih vozil, raje vsi izognejo. Kdo ve! Še veliko tega je, kar nas lahko jezi, pa naj nekaj še ostane za drugič. Gledam in vidim NAŠA NOVA ULICA