1. No category

BARVA CMYK
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 1
Pomurka in Pomurec meseca
Mura po novem letu
Sporočila Lojzeta Kozarja
Kopališke vstopnice Term 3000
Oktobra ste izbrali
Sanjo Plohl in
Sandija Šalamona
Država pritiska na
finančne zavore
Pisatelj in
duhovnik
s srcem
Decembra
po obtoženca
morda policisti
Ob 100. obletnici njegovega rojstva
Znova sta manjkala Serec in Železen
Stran 8
Stran 17
Se bo scenarij zapiranja ponovil? –
Jamstvo le za Muro in partnerje
Šest predlogov za novembrski izbor
Stran 17
Stran 5
18. novembra 2010
Murska Sobota, leto lxii, št. 46, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 €
V novem letu zagon obrata za konzervo v Pomurki mesni industriji
Kekec spet s palico v roki
V premislek
Lisica nima
dveh kož
Ludvik Kovač
Obrat in blagovno znamko Kekec je za leto dni najela družba Osem, d. o. o., ki se zanima tudi za nakup
Nepreslišano
E
konomski položaj kmeta je iz
dneva v dan slabši, novi davki pa ga bodo dokončno uničili, pravijo prizadeti in ne skoparijo s
kritikami vlade, ki se reform loteva na
plečih najrevnejšega sloja prebivalstva.
Namesto da bi zajemala tam, kjer je
kaj vzeti, pritiska na tiste, ki se že zdaj
komaj prebijajo iz meseca v mesec. Že
sedanja lestvica za odmero dohodnine,
ki pozna le tri dohodninske razrede, ni
pravična, saj meče v isti koš vse, ki letno zaslužijo nad 15 tisoč evrov. Enak
odstotek tako v državno blagajno prispevajo tisti, ki zaslužijo mesečno le dobrih 1.250 evrov, kot tisti, ki pospravijo
v žep deset in več tisoč evrov.
Do kmetov je še posebej neprijazna
nova davčna zakonodaja, ki je v pripravi, saj bo njihov dohodkovni položaj
še poslabšala, marsikje pa prispevala
tudi k propadu kmetij. Protest kmetov,
ki ne sprejemajo povišanja davkov in
prispevkov ter uvajanja novih, je zato
upravičen.
Nesprejemljivo je, da bodo nekateri v
kmetijstvu obdavčeni tudi trikrat, saj
ljudska modrost pravi, da lisica nima
dveh kož in jo zato lahko sleče le enkrat. Če bo obveljala predlagana davčna zakonodaja, bodo morali lastniki kmetijskih zemljišč plačevati davek
od katastrskega dohodka, ta se jim bo
prišteval k dohodnini, z obdavčitvijo
nepremičnin pa bodo morali plačevati
tudi ta davek.
Fotografija Nataša Juhnov
Stečaj Pomurke mesne industrije traja
že poldrugo leto, stečajni upraviteljici Alenki Gril pa je v tem času uspelo
prodati nekaj premičnega in nepremičnega premoženja, za proizvodne
prostore pa še vedno išče interesente.
Del hladilnih zmogljivosti je oddala v
najem, še v tem mesecu pa bo podpisala pogodbo o najemu obrata za konzerve s pripadajočo strojnico, za kar je
že dobila soglasje sodišča.
S tem se napoveduje oživljanje proizvodnje vsaj v delu Pomurke mesne
industrije, saj se za najem obrata za
konzervo in zagon proizvodnje zanima družba Osem, d. o. o., iz Murske
Sobote. Po besedah direktorja Mira
Flisarja, od maja edinega lastnika
družbe, ki je imela sedež na Grosupljem, se že 16 let ukvarja s proizvodnjo in prodajo trajnih konzerv. V letu
2010 je najela prostore Mesnine Bauman v Račah, kjer je proizvodnja aluprograma, konzerve v pločevinkah pa
zanjo proizvajajo v Mesninah dežele
Kranjske in v Perutninarstvu Pivka.
Družba Osem je do stečaja sodelovala tudi s Pomurko mesno industrijo, že takrat se je zanimala za nakup
obrata za konzervo, vendar z vodstvom Pomurke in MIP-a niso našli
skupnega jezika. V podjetju je trenutno 18 zaposlenih, ki naredijo letno
450 ton izdelkov, s preselitvijo v nove
prostore bodo v prvi fazi izdelali od
80 do 85 ton izdelkov mesečno, z iskanjem novih trgov, predvsem na območju nekdanje Jugoslavije, pa bodo proizvodnjo še povečali. Ponovno bodo
zagnali tudi proizvodnjo blagovne
znamke Kekec, ki so jo prav tako vzeli v najem. Če bo šlo vse po načrtih,
bo proizvodnja v obratu konzerve v
Pomurki mesni industriji stekla v začetku prihodnjega leta.
Ludvik Kovač
Po najetju obrata za konzerve bodo vanj preselili proizvodnjo, obrat v Račah pa dali v
mirovanje, pravi Miro Flisar, direktor družbe Osem iz Murske Sobote, ki se ukvarja s
proizvodnjo in prodajo konzerv. Ob lastni blagovni znamki Premium, ki vključuje ribji program
ter belo in rdeče meso, izdelujejo še konzerve za vse večje trgovske blagovne znamke v
Sloveniji, razen Mercatorja. Z blagovno znamko Kekec, katere proizvodnja bo ponovno stekla,
ciljajo tudi na tuje trge, kjer je še vedno povpraševanje po tem izdelku.
Ogromne količine azbestnih odpadkov
Kaj bo z zasutim azbestom
čez petdeset, sto in več let
Karikatura Anton Buzeti
S poizvedovanjem o odstranjevanju zbranih
azbestnih kritin v Centru za ravnanje z odpadki
Puconci smo dregnili v še eno bolečo točko države
»Inšpektorica za okolje je pri upravljavcu odlagališča komunalnih odpadkov JP
Cero Puconci, d. o. o., preverila ravnanje z azbestnimi cementnimi kritinami.
Ugotovila je, da je upravljavec 5. julija
2010 v južnem delu novega odlagalnega
polja, ki je začelo poskusno obratovati
maja 2010 v skladu z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestnih cementnih
gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Ur. l.
RS, št. 97/06) ter Uredbo o ravnanju z
odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS,
34/08), začel odlagati azbestne cementne kritine, ki so jih istega dne tudi zasipali z zemljo.
Nadaljevanje na 3. strani
Kmete dodatno tepe predlagana novela zakona o dohodnini, ki v obdavčitev vključuje plačila iz ukrepov skupne
kmetijske politike in državne pomoči.
Ker so to izravnalna plačila na račun
odkupnih cen kmetijskih pridelkov, tovrstna obdavčitev ni sprejemljiva, saj je
ne poznajo nikjer v Evropski uniji.
Naročnik
BARVA CMYK
2
datum: 18. 11. 2010
aktualno
| Vestnik | 18. novembra 2010
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nepremičnine
Država nategnila prodajalce zemljišč
Zakaj odkupljena zemljišča za potrebe infrastrukturne gradnje po štirinajstih letih še niso zavedena v zemljiško knjigo
Konec junija 1996 je prometno ministrstvo od skorajda vseh lastnikov odkupilo del zemlje za potrebe obnove
magistralne ceste M10-1, na odseku št.
322 Kapca–Hotiza. Ni šlo za velike površine, ampak za nekaj deset kvadratnih metrov od posameznega lastnika.
Kmetje so sklenili pogodbe in po uradnih cenitvah jim je bila zemlja tudi
plačana, odškodninski zneski oziroma kupnine pa niso bili visoki. Gibali
so se od sto pa do šeststo ali sedemsto
evrov. V odločbah je tudi zapisano, da
se po obnovi opravijo ponovne meritve trase, morebitne razlike v škodo
ene ali druge strani pa se poračuna.
Hkrati se je kupec zavezal, da bo poskrbel za zemljiškoknjižni prenos in
plačal te stroške.
Ker je šlo za majhne površine in
razmeroma malo denarja, tudi prodajalci sami temu niso posvečali posebne pozornosti, sedaj, ko so dobili
informativne izračune vrednosti svojih nepremičnin, pa ugotavljajo, da dr-
žava dela obveznosti ni opravila. Drži,
da z veljavno kupo-prodajno pogodbo v geodetski pisarni lahko vnesejo
spremembo, ki jo bo Geodetska uprava pri informativnem izračunu upoštevala, toda to ne pomeni zemljiškoknjižne ureditve stanja.
Omenjeni primer ni osamljen. Podobno se dogaja tudi v Murski Soboti, kjer za odkupljena zemljišča pri
podvozu še vedno ni bil opravljen zemljiškoknjižni prenos. Kot pravijo na
Geodetski upravi, se bo z ureditvijo
dejanskega stanja pri informativnem
izračunu vrednosti nepremičnin verjetno pojavil presežek zemljišč, ki jih
bo treba identificirati in zemljiškoknjižno urediti. Toda kdo bo to počel,
za zdaj ni znano. Če se bo lastnik lotil urejanja zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, bo to zanj strošek, ki bo
krepko presegel vrednost odškodnine.
Zgodba ima še eno plat, in sicer katastrski dohodek, ki se je ves čas določal za polno lastništvo zemljišč in, kot
vemo, ravno ta dohodek nemalokrat
igra ključno vlogo pri preseganju določenih cenzusov za uveljavljanje posameznih socialnih pravic. Dve taki
sta štipendija in pravica do otroškega
dodatka. Če se nepremičnine da razbremeniti pred prihajajočim davkom
na nepremičnine, pa morebitne že nastale škode v zadnjih petnajstih letih
ni mogoče popraviti. Morda le po sodni poti.
Za vpis lastništva je bila pooblaščena Direkcija RS za ceste, ki smo ji poslali vprašanja o omenjeni problematiki. V odgovoru pravijo: »Republika
Slovenija, ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste
je v letu 2010 začela izvajati dokončno premoženjskopravno in zemljiškoknjižno ureditev rekonstruiranih
odsekov na glavni cesti G1-3/322 (prej
M10-1/322) Kapca–Hotiza. Za izvajanje dokončne ureditve je pooblaščeno podjetje Geas, d. o. o., iz Ljubljane. Trenutno je dokončno urejenih
mljišč, postopke pa podaljšujejo neurejena dedovanja in druga neurejena
lastniška razmerja ter v tujini živeči
lastniki zemljišč.
Dokončna premoženjskopravna in
zemljiškoknjižna ureditev zunajnivojskega križanja regionalne ceste R2441/1298 z železniško progo Ormož–
Hodoš v Murski Soboti je predvidena
v letu 2011.
Direkcija Republike Slovenije za
ceste si kot upravljavec državnih cest
prizadeva za čimprejšnje dokončne ureditve rekonstruiranih odsekov
cest, zaradi omejenosti proračunskih
sredstev pa je prisiljena te ureditve izvajati postopoma, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.« O tem,
kdo bo prevzel odgovornost zaradi
morebitnega oškodovanja lastnikov
zemljišč, zaradi cenzusa, ki jim ga je
dvigoval KD od zemljišč, katerih lastniki dejansko niso bili od leta 1996,
pa nič.
J. Votek
O odgovornosti pa nič
Veliko občanov, ki so prodali zemljo državi za potrebe gradnje
infrastrukture, presenečeno ugotavlja, da kupec, v konkretnem
primeru ministrstvo za promet
oziroma njegova pooblaščenka
Direkcija Republike Slovenije za
ceste (DRSC), zemljiškoknjižno
ni uredil nakupa, čeprav bi ga po
pogodbi moral. O tem, kdo bo
prevzel odgovornost zaradi morebitnega oškodovanja lastnikov
zemljišč, zaradi cenzusa, ki jim ga
je dvigoval KD od zemljišč, katerih lastniki dejansko niso bili od
leta 1996, odgovorni molčijo.
približno tretjina zemljišč, preostala
pa so še v reševanju. Gre za obsežno
ureditev, saj je v urejanju prek 400 ze-
Vračanje odvzetega premoženja Radenske je začelo zanimati ameriško veleposlaništvo
Tri srca: Rudolf, Josef in Wilhelmina
Mama Vilijemina je po drugi svetovni vojni živela v Avstriji in še v sedemdesetih letih bivala v »svojem« zdravilišču kot gostja
Menda je mama Vilijemina po vojni
živela v Bad Gleichenbergu v Avstriji in dolgo ohranjala stik z znanci v
Radencih?
Odvetnica 81-letnega Rudolfa Höhna
(Hoehna) Šariča, za zdaj edinega denacionalizacijskega upravičenca za
vrnitev premoženja Radenske nekdanjim lastnikom, je mag. Pavla Sladič Zemljak iz Ljubljane. Zakaj je izbral prav njo, kako sta navezala stik
in se srečala in kako ga vidi kot človeka, je Sladič-Zemljakova spregovorila
za naš časopis - predvsem zato, ker to
zanima naše bralce, ki se nam oglašajo s številnimi vprašanji o nekdanjih
lastnikih Radenske.
»Mati je po drugi svetovni vojni živela v Avstriji. Res je ohranjala živ stik
z domačini. Iz pisem in spisa sem tudi
videla, da je zelo rada prihajala na počitnice v Radence in je v letih 1970–
1976 med počitnicami stanovala v
»svojem« zdravilišču kot gostja.«
Pojavlja se tudi ime Josef Höhn, za
katerega še ugotavljajo državljanstvo.
Fotografija osebni arhiv dr. Rudolfa Hoehna Šariča
Kako ste kot odvetnica prišli v stik z
dedičem oziroma denacionalizacijskim upravičencem dr. Rudolfom H.
Šaričem in od kdaj ste njegova zastopnica?
»V letu 2004 mi je dr. Rudolf Hoehn
Šarič napisal pismo iz Amerike in me
prosil, da bi ga zastopala v postopku
denacionalizacije. V pismu je pojasnil,
da je dobil moje ime po daljšem poizvedovanju v povezavi z vrnitvijo po
Otroci Wilhelmine
Höhn Šarič
Vilijemina (Wilhelmina) se vse do
svoje smrti 1986. leta ni mogla dokončno posloviti od Radenske in
Radenec. Živela je v bližnjem avstrijskem mestu in se dokaj redno
srečevala z domačini iz Radenec.
Z Wernerjem Janezom Jožefom
Höhnom (umrl je 1933. leta) sta
imela dva otroka, in sicer Jožefa
(Josefa) Höhna, rojenega aprila
1926, in Rudolfa Höhna Šariča, ki
je bil rojen februarja 1929. leta.
V drugi zakonski zvezi, z Antejem
Šaričem, je Wilhelmina decembra
1938. leta rodila še hčerko, ki so jo
prav tako poimenovali Wilhelmina in je po poroki prevzela možev
priimek Wiesler. Mama Vilijemina je preživela sina Josefa (umrl
je 1945. leta) in hčerko Wilhelmino, ki je umrla 1968. leta.
Ker mag. Pavla Sladič Zemljak ni želela objave svoje fotografije, nam je poslala fotografijo razreda iz Radenec, na kateri je
tudi dr. Rudolf Hoehn Šarič. Upamo, da se bo na njej prepoznal kakšen sošolec in se nam oglasil.
vojni odvzetega premoženja. Izmenjala sva nekaj elektronskih pisem in
odločila sem se, da zadevo sprejmem
v zastopanje. Ko je potem prišel v Slovenijo, sva se srečala v moji pisarni.«
Kako se sporazumevata, kakšno je
vaše mnenje o njem, kako ga vidite
kot človeka?
»Z njim sem v stiku na različne načine, osebno, pisno in telefonsko. Če
sprašujete po jeziku, pa pogovorno v
slovenščini, pisno pa pretežno v angleščini. Moj osebni vtis je, da je zelo
prijeten sogovornik. Glavne teme pogovorov so seveda povezane z zastopanjem v postopku denacionalizacije.
O poteku mojega dela ga redno obveščam, lahko rečem, da ga budno spremlja in razume včasih nekoliko zapleten položaj v zvezi s tem delom.
Sicer pa ste iz pisma (objavili smo
ga v Vestniku konec lanskega leta, op.
a.) lahko videli, da deluje na znanstvenem področju v psihiatriji, njegova
bibliografija je občudovanja vredna,
kakor je tudi njegova osebna predstavitev. Veliko lahko o njem preberete
tudi na svetovnem spletu.«
Kako velika je njegova družina danes, s čim se ukvarjajo otroci?
»Dr. Rudolf Hoehn Šarič večinoma
živi v Ameriki, kjer je tudi delal kot
profesor in znanstvenik. Ima dva sinova, starejši, 42-letni, je odvetnik,
mlajši pa finančni svetovalec.«
Höhn-Šaričevi so dokaj pogosto obiskovali Radence, kdaj so bili nazadnje v Radencih?
»Ne vem točno, mislim pa, da leta
2004, torej takrat, ko je g. Rudolf prišel v mojo pisarno, ker mi je rekel, da
gre še na obisk v Radence.«
Razveljavljena posvojitev?
Od mogočne rodbine Höhn-Šarič
je ostal le Rudolf, ki ima danes 81
let in dva sinova. Rudolf je edini
denacionalizacijski upravičenec
do vrnitve premoženja Radenske.
Denacionalizacijski zavezanci iščejo vedno nove razloge, s katerimi
skušajo zavlačevati postopek; tako
naj bi tudi oporekali upravičenost
do vrnitve premoženja po očimu
dr. Anteju Šariču, ker naj bi po nekaterih »najdenih« dokumentih
očim posvojitev razveljavil.
»Brat Josef Höhn je umrl 1945. leta.
Bil je študent medicine in prisilno
mobiliziran v nemško vojsko kot sanitejec, kakor so bili prisilno mobilizirani številni drugi mladi fantje na
Štajerskem. Po dosegljivih podatkih
in mukotrpnih poizvedbah prek raznih institucij in arhivov so ugotovili,
da je umrl 29. 5. 1945.«
Je g. Rudolf kot državljan ZDA zaprosil za pomoč ameriško veleposlaništvo, da se postopki pospešijo, oziroma kako gleda na dolgotrajnost
postopka?
»Sam si zelo prizadeva, bodisi mi
pomaga s podatki svoje družine, z nasveti ali kako drugače. Čeprav ga poznam kot potrpežljivo osebo, mu je
verjetno težko sprejeti, da postopki
trajajo že toliko let. Kljub letom je še
razmeroma čil, se pa gotovo sprašuje, ali so dolgotrajni postopki pri reševanju običajni, in išče odgovore tam,
kjer se jih lahko nadeja.«
Kakšno prihodnost si želi za Radence in za svojo družino?
»Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti zato, ker še sedaj ni jasno, kaj
bo od njegovega premoženja mogoče
dobiti v naravi. Šele, ko bo to znano,
se lahko odloča o tem, kako naprej.
To on ve, zato se o tem z njim tudi nisem več pogovarjala. Kot rečeno, pa je
o tem še prezgodaj razpravljati.«
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
datum: 18. 11. 2010
vroče
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
18. novembra 2010 | Vestnik |
Ogromne količine zbranih azbestnih odpadkov še vedno čakajo na dokončno rešitev
Fotografija Bernarda B. Peček
Nadaljevanje s 1. strani
Vse zbrane azbestne odpadke na območju centra Cero Puconci bodo morali v določenem času odstraniti (odložiti ali odseliti
drugam), kajti po gradnji II. faze centra bodo prostor potrebovali za druge dejavnosti zbiranja in predelovanja odpadkov.
ton. Naslednjega leta so na slovenskih
odlagališčih prevzeli 19.914 ton azbestnih
odpadkov, od tega so jih 18.500 ton tudi
odložili. »V Pomurju je bilo v letu 2008
prevzetih 2449 ton teh odpadkov, od tega
je bilo na odlagališču Puconci odloženih
159 ton, upravljavec odlagališča Puconci
pa je poročal, da je za 1880 ton zagotovil drugo ravnanje,« nam je še sporočila.
Na okoljskem ministrstvu priznavajo, da
problem azbestnih odpadkov ni dokonč-
3
Ker sta bili minuli dve leti zelo
pestri v spremembi upravljanja
odlagališč v Dolgi vasi in Puconcih, so pestri (nekoliko zapleteni) tudi podatki o tem, koliko in
kako se je zbiralo oziroma odlagalo azbestne odpadke na obeh
odlagališčih.
V Dolgi vasi je že Komunala
Lendava (ki je bila upravljavec
do 15. julija 2009) prevzela in odložila na odlagalno polje 49 975
kilogramov, tudi naslednji upravljavec dolgovaškega odlagališča Cero Puconci je od 16. julija
2009 do 5. novembra 2010 prevzel in odložil na tistem odlagališču okrog 120 000 kilogramov
azbestnih odpadkov.
Prejšnji upravljavec puconskega odlagališča odpadkov Saubermacher Komunala je v obdobju
od 1. januarja 2009 do 22. februarja 2010 v Puconcih prevzel 1 884
680 kilogramov odpadkov, od te
količine so jih odselili drugam
628 940 kilogramov.
Franc Cipot, direktor JP Cero
Puconci, nam je poslal naslednje podatke. Cero Puconci, ki je
po poskusnem obratovanju začel uradno delovati 23. februarja
2010, je do 5. novembra 2010 prevzel 1 121 640 kilogramov azbestnih odpadkov in jih do sedaj na
novem, južnem odlagalnem polju
odložil 830 460 kilogramov.
S poizvedovanjem o odstranjevanju zbranih azbestnih kritin v Centru za ravnanje z odpadki Puconci
smo dregnili v še eno bolečo točko – Na ministrstvu priznavajo, da problem azbestnih odpadkov ni rešen
vseh drugih pomurskih občin, kajti Cero
Puconci je namenjen 27 pomurskim občinam.
Tako se je na mnogih odlagališčih zbrala ogromna količina teh nevarnih odpadkov. In marsikje so tam še vedno. Brigita
Šarc, odgovorna za odpadke na Agenciji RS za okolje, nam je odgovorila, da je
bilo 2008. leta upravljavcem odlagališč v
Sloveniji pripeljanih 32.223 ton azbestnih
odpadkov, istega leta so jih odložili 29.183
stran 3
Dolga vas in Puconci
Kaj bo z zasutim azbestom
čez petdeset, sto in več let
Azbestne cementne kritine so pred odložitvijo stehtali, morebitno nepravilno zavite salonitne plošče pa še enkrat
povili,« je bil uradni odgovor, ki smo
ga prejeli z Inšpektorata RS za okolje
in prostor. Zaradi vprašanj ljudi, ki so
to zasipavanje opazovali, smo o tem že
pred časom začeli poizvedovati, vendar
šele pred dnevi prejeli vse odgovore na
vprašanja, s katerimi pa ne moremo biti
povsem zadovoljni.
Zakaj je ravnanje upravljavca odlagališča odpadkov, ki je ob pripravi novega odlagalnega polja najnižje odložil
tudi azbestne odpadke, ljudem nerazumljivo in tudi sumljivo? Nič čudnega, saj
smo pred leti mediji večkrat pisali o tem,
kako so azbestni odpadki nevarni, da je
treba kritine s streh odstranjevati celo z
maskami na obrazu, zložene plošče pa
zelo natančno poviti s folijo. Naj spomnimo, da je bilo poleti 2008 v dveh velikih
neurjih s točo tudi v Pomurju uničenih
veliko streh, ki so bile pokrite s salonitno
(azbestno) kritino. Ministrstvo za okolje
je po načrtu odlaganja azbestne cementne kritine in v okviru interventnih ukrepov vlade vsem županom občin, ki jih je
prizadelo neurje, poslalo natančna navodila in obrazce za povračilo stroškov
odlaganja teh kritin v višini 0,67 evra za
kilogram. To akcijo smo takrat razumeli
kot pomoč občanom pri zamenjavi kritin
in hkrati okoljevarstveno potezo države,
ki je pomagala odstraniti zdravju škodljive azbestne kritine. Pomurske občine, ki
so dobile povrnjena sredstva za odlaganje teh odpadkov, so Beltinci, Cankova,
Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Ljutomer, MO Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci, Radenci, Razkrižje, Tišina in Veržej. Seveda pa so in še lahko na
odlagališčih, ki imata uradno dovoljenje
na območju Pomurja, to sta Dolga vas
in Puconci, odlagajo te odpadke tudi iz
VESTNIK
no rešen, prizadevajo pa si, da bi ugotovljena neskladja odpravili s spremembami predpisov. Za zdaj pa še vedno velja,
da je edino sprejemljivo odstranjevanje
teh odpadkov - odlaganje. Vsaka predelava ali ponovna uporaba azbestnih kritin
je prepovedana. Ko se odlagajo, pa morajo biti in ostati skrbno zavite v folije. Je
vprašanje, kaj bo z njimi čez 50 ali 100 let,
umestno? Mnogim se zdi pomembno.
Bernarda B. Peček
Novo odlagalno polje,
kamor naj bi vozili
ostanek mešanih
komunalnih odpadkov,
ki ne bodo vsebovali
plastike, papirja,
pločevink (zbirali jih
bodo ločeno ali odbirali
na sortirni liniji), bo
tudi zadnje odlagališče
za velike količine
azbestnih odpadkov.
Natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji
Vatikan bo ozdravil cerkveno premoženje
Murska Sobota med finalisti
Nov ravnatelj gospodarske družbe Gospodarstvo Rast je pater mag. Lojze Cvikl
Med vodilnimi na področju ravnanja z odpadki
O izrednih finančnih razmerah v gospodarski družbi mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, predvsem pa v njeni odvisni družbi Zvon, smo že pisali. Prejšnji
teden je bila končana druga revizija poslovanja družb in predlagani ukrepi. To,
kar se je napovedovalo najprej z upokojitvijo nadškofijskega ekonoma kanonika Mirka Krašovca, se je zdaj zgodilo,
uradno z njegovo odpovedjo in zamenjavo. Nov začasni ravnatelj je p. mag. Lojze
Cvikl, ostal pa je kanonik Bernard Geršak. Cvikl ni neznano ime v katoliški javnosti, saj se je pojavljajo že ob ustanovitvi novih škofij. Takrat se ga je omenjalo
kot resnega kandidata za murskosoboškega škofa. V uradnem nadškofijskem
sporočilu sicer piše, da sta bili k reševanju problema povabljeni dve skupini
uveljavljenih strokovnjakov iz Italije, in
sicer iz skupine TMF, ki jo koordinira Gianluca Pirreda, in ekipa Rodschild banke. V obeh revizijah je sodeloval tudi p.
Lojze Cvikl, sicer jezuit z dokaj velikim
vplivom v Vatikanu, kjer je tudi delal.
Kako se bodo lotili sanacije, je še
vprašanje. Za zdaj namreč ni znano, ali
Mestna občina Murska Sobota se je
udeležila natečaja za najbolj zeleno
občino v Sloveniji v letu 2010, ki ga je
organizirala družba Fit media, d. o. o.,
s sodelovanjem ministrstva za okolje
in prostor, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, ter se
uvrstila med tri finaliste v kategoriji
mestnih občin.
Prijavilo se je 47 občin, od tega
osem mestnih, 24 velikih in 14 majhnih občin, in sicer so se prijavile z izpolnitvijo vprašalnika, v katerem so
predstavile svoja prizadevanja za varovanje okolja in trajnostni razvoj.
Vrednotila so se področja odpadkov,
vode, energetike, trajnostne mobilnosti in zelenih površin. Pri pregledu
Fotografija arhiv nadškofije
Nadškofijski balon počil
Pater Lojze Cvikl, nov začasni ravnatelj
nadškofijskega gospodarstva v Mariboru
bo Zvon preživel s svežim kapitalom, ki
naj bi ga dobil od prodaje T-2. Tudi v T-2
je vrsta nejasnosti in nedorečenosti. Ali
ga bremenijo zgolj terjatve Telekoma ali
pa tudi kreditne obveznosti, ni znano,
znano pa je, da je poslovodstvo delalo
skorajda brez nadzora. Če bo prodaja
T-2 rešila zgolj svoja finančna bremena,
potem je stečaj Zvona in njegovih odvisnih družb doma in tudi na Hrvaškem
neizogiben. Je pa možna tudi druga pot,
da se bo Vatikan neposredno s finančnim vložkom vključil v sanacijo.
Problem zavožene družbe Gospodarstvo Rast oziroma Zvona pa ni samo
problem množice malih vlagateljev, ampak tudi soboške škofije. Ta je računala
na določena sredstva iz delitvene bilance, s katerimi bi lahko začela nemoteno delovati. Nobena skrivnost tudi ni,
da so bile določene naložbe načrtovane
in izvedene na podlagi prilivov iz tega
skupnega premoženja. Imajo pa tudi
srečo, saj jim ne bo treba aktivno sodelovati pri sanaciji, ki bo izredno težka,
če drži podatek, da je skupna vrednost
premoženja omenjenih dveh družb brez
T-2 okrog sedemdeset milijonov evrov,
finančne obveznosti pa naj bi se približale petstotim milijonom evrov.
J. Votek
zbranih podatkov je strokovna komisija ugotovila, da imajo občine največ
okoljskih težav z odpadki.
Kot pravi Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in
prostor ter gospodarske javne službe
pri mursksoboški občini, je bil njihov
adut poleg drugih prav dobro urejeno področje ravnanja z odpadki. Poudarila je regijski center za ravnanje z
odpadki, katerega največji solastnik je
prav mestna občina, ter nekatere druge projekte, kot sta zbiranje embalažnih odpadkov po sistemu rumenih
vreč in večletno ločevanje bioloških
odpadkov, kar bo zakon zahteval šele
naslednje leto.
C. K.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in
uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60
evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,
SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
gospodarstvo
| Vestnik | 18. novembra 2010
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Podjetje Niros s Cankove kmalu v novi proizvodni hali
Kriza je lahko pravšnji čas za razvoj
Fotografiji Ciril Kosednar
V podjetju je danes zaposlenih petnajst ljudi različnih poklicev – Kot kaže, bodo še zaposlovali – Razmišljajo tudi o prodaji na drobno
Nove Nirosove hale na Cankovi so namenjene predvsem proizvodnji in pisarnam, v njih pa bodo uredili tudi oddelek za razvoj
novih programov širše ključavničarske dejavnosti.
Že osem let se v podjetju Niros Kovinarstvo s Cankove ukvarjajo predvsem s tako imenovanim pasarstvom,
vejo ključavničarstva, ki je namenjena
končnim izdelkom, kot so stopniščne
in balkonske ograje, nadstreški ter različni okrasni izdelki, ki največkrat krasijo domove in poslovne objekte.
Začetna delavnica je že zdavnaj postala premajhna, zato so jo nekajkrat povečali ter dogradili upravni del in skladišče. Pred kratkim pa so se odločili še
za gradnjo večjih hal za proizvodnjo in
za nakup novih strojev. Kot pravi Janez
Tišler, ustanovitelj in lastnik podjetja,
so proizvodne hale v velikosti osemsto
kvadratnih metrov začeli graditi maja
letos blizu starih delavnic na Cankovi.
Dela gredo h koncu in še letos naj bi bil
opravljen tehnični prevzem. Vrednost
naložbe, skupaj z obnovo stare delavnice, ocenjuje na milijon evrov. Tišler dodaja, da bi bilo takšno naložbo mnogo
težje dokončati brez pomoči skladov
in ministrstev, ki so v razpisih ponujali subvencioniranje obrestne mere pri
posojilih. Nekaj sredstev pa so pridobili
tudi na razpisih v okviru interventnega
zakona za Pomurje. Ta so bila namenjena predvsem za nakup novih strojev.
Janez Tišler, ustanovitelj in lastnik podjetja Niros Kovinarstvo, pravi:
»Ravno takrat, ko je kriza in je nekoliko manj dela, je čas za razmišljanje
o širitvi dejavnosti, racionalizaciji podjetja, novih izdelkih in razvoju.«
rali zmanjšati ceno izdelkov. Nižja cena
izdelkov pa pomeni tudi zmanjšanje
stroškov dela, kar se lahko doseže le
s sodobno tehnologijo. Zato so kupili
nekaj novih strojev, med drugimi obdelovalni center in polirnico, kar vse
skupaj prispeva k hitrejšemu, kakovostnejšemu in varnejšemu delu. Tako so
njihovi pasarski izdelki, za katere velja,
da so precej dragi, sedaj postali dostopni vsem kupcem, a hkrati niso izgubili kakovosti.
V podjetju je danes zaposlenih petnajst ljudi različnih poklicnih in izobrazbenih profilov z različnih koncev
Kot razlaga Tišler, potreba po večjih
delavnicah ni bila edini razlog za omenjeno naložbo. K temu je po svoje prispevala tudi gospodarska kriza. Sliši
se nenavadno, toda, kot pravi, je ravno v krizi potrebno vlaganje v razvoj.
»Ravno takrat, ko je kriza in je nekoliko manj dela, je čas za razmišljanje o
širitvi dejavnosti, racionalizaciji podjetja, novih izdelkih, razvoju. Ko je delo,
je treba delati,« pojasnjuje Tišler. Pa še
en razlog je, da so gradili in vlagali v
razvoj prav v času krize. Kot ugotavlja,
se v njihovem podjetju obseg dela v
času krize ni zmanjšal, so pa zato mo-
Pomurja. Ker gre pri njihovi dejavnosti
za program izdelkov velike zahtevnosti
iz materiala, kot sta nerjaveče jeklo in
medenina v kombinaciji z lesom, kamnom, steklom in drugimi materiali,
je za delo potreben specifičen kader,
ki ima izkušnje s pasarskim delom in
sposobnost načrtovanja, saj gre velikokrat tudi za unikatne izdelke.
Letos so zaposlili štiri ljudi, razmišljajo pa o dodatnih zaposlitvah, saj
želijo zapolniti določene praznine v
organizaciji, med drugim tudi prodajo na drobno.
Ciril Kosednar
Akcija na vrtini zemeljskega plina v Petišovcih
V nesreči ključen hiter odziv reševalcev
Na vaji poudarili problem vrtin zemeljskega plina – Varovanje pomembno, ker naftno polje prečka avtocesta
varnosti. Ko se takšna nesreča zgodi, je
treba zelo hitro ukrepati, saj sta CO2 in
H2S zelo nevarna strupa in sta lahko v
določenih razmerah tudi smrtno nevar-
na za prebivalstvo,« je poudaril Janez
Bošnak z murskosoboške izpostave za
zaščito in reševanje med petkovo reševalno vajo na vrtini Pg-1 v Petišovcih, ki
Fotografija Lidija Magdič
»Zavedamo se morebitne nevarnosti
vrtin, zato smo v naši izpostavi v slovenski prostor vnesli spoznanje, da se
je treba pripraviti tudi na tovrstne ne-
Reševalna vaja je bila za 60 udeležencev priprava na morebitno resnično nesrečo.
jo je v okviru vsakoletnega srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije organizirala družba Nafta Geoterm.
Kot je predvideval scenarij vaje, je
bilo na vrtini odkrito novo nahajališče zemeljskega plina, ki je bilo takoj
vključeno v poskusno proizvodnjo. Delavec, ki je v rezervoarju nadzoroval iztek plina, je zaradi nenadnega povečanja vsebnosti strupenega plina omedlel,
prišlo pa je tudi do okvare plinovoda v
predoru pod avtocesto in do iztekanja
plina, zato je bilo treba takoj zapreti vrtino in plinovod popraviti.
Tlak v vrtini so zmanjšali s spuščanjem plina in sežiganjem na dveh baklah, zato so gasilci postavili vodni zavesi, medtem pa je prišlo tudi do vžiga
gazolina, ki ga je bilo treba pogasiti.
Do dokončnega aktiviranja vrtine se je
plin sežigal na bakli, nato pa se je spustil v plinovod in vrtina je bila ponovno vključena v poskusno proizvodnjo.
»Vajo pripravimo vsako leto na drugem
koncu Slovenije, pri nas smo letos poudarili problematiko plina, plinskih vrtin
in njihove sanacije, ker je to na tem naftnem polju v Petišovcih zelo pomembno, saj ga prečka celo avtocesta, kar
daje varovanju vsega tega še posebno
težo,« je ob koncu dvodnevnega srečanja rudarskih reševalnih enot dejal Cveto Žalik, direktor Nafte Lendava in tudi
družbe Nafta Geoterm.
Andrej Bedek
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota je trenutno razpisanih
več kot 80 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe v proizvodnji mesa in
mesnih izdelkov, gradbeništvu in
gostinstvu.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
mesar – 16, delavec brez poklica – 10,
kuhar – 7, osnovnošolska izobrazba –
4, elektrotehnik – 2, gradbeni tehnik
– 2, inž. strojništva – 2, natakar – 2,
strojni tehnik – 2.
Iščejo se tudi:
dipl. medicinska sestra (vs) – 1, komercialist (vsš) – 1, prof. glasbe – 1,
univ. dipl. ekonomist – 1, vzgojitelj
predšolskih otrok – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke
občanov in organizacij na računu
pri Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
BARVA CMYK
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
Mura po novem letu
stran 5
5
Komentar
Država pritiska
na finančne zavore
Se bo scenarij zapiranja ponovil? – Jamstvo le za Muro in partnerje
čeprav za tak položaj EHM-a ni ključen
vzrok samo neizdano poroštvo, ampak
tudi določene igre na dvorišču Mure.
Đorđevič poudarja, da brez jamstva tudi
Mura in partnerji ne bi mogli poslovati,
tako kot poslujejo. Ob tem je tudi jasno,
da Murina podjetja ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev jamstev iz jamstvene sheme.
Na ponovno vprašanje ministrstvu,
zakaj so jamstva za preostale delujoče
družbe Mure vprašljiva, jamstvo za Muro
in partnerje pa ni bilo, čeprav omenjena pravila za izdajanje jamstev kot oblike državne pomoči veljajo v EU od leta
2008, pa nismo dobili odgovora.
Antiglobalizacijski sklad
Fotografija Nataša Juhnov
Lanski stečaj Mure je na površju ohranil delujoče družbe, ključna je bila in je
še danes Mura in partnerji. Tej je država posredno tudi najbolj pomagala. Ne z
neposredno finančno pomočjo, ampak z
izdajo neomejenega jamstva za pet milijonov evrov. Jamstvo je izdal po sklepu vlade Sod.
Že takrat je bilo predvideno, da preostale družbe, ki imajo možnost preživetja na trgu in ki so posredno pomembne
tudi za Muro in partnerje, dobijo podobna jamstva in s tem možnost, da nemoteno poslujejo in delujejo na trgu. Julija
je bil usklajen predlog za sprejetje ustreznega sklepa, vendar se to zaradi Lahovnikovega odstopa ni zgodilo. Da se bo
problem kljub vsemu rešil, je posredno
obljubil predsednik vlade na julijskem
obisku v Muri. Kot kaže, je bila to zgolj
obljuba, saj iz kabineta predsednika vlade odgovarjajo, da vlada o predlogih za
izdajo omenjenih jamstev še ni razpravljala, ker predloga ministrstva za finance še ni dobila. Podobno so nas napotili
na omenjeno ministrstvo z ministrstva
za gospodarstvo. Ministrstvo za finance
pa pravi, da mora biti po evropskih pravilih vsaka dodelitev poroštva priglašena Evropski komisiji, če se ga obravnava
kot obliko gospodarske pomoči. Kot gospodarska pomoč se ne obravnavajo le
poroštva, če kreditojemalec ni v finančnih težavah in bi lahko pridobil posojilo
pod tržnimi pogoji tudi brez državne intervencije in če je to povezano s posebno (specifično) finančno transakcijo in
ni dano za nedoločen čas.
Če se vrnemo nazaj v marec, ko so
družbe zaprosile za jamstva in so izpolnjevale pogoje, ki jih navaja ministrstvo. Ključen problem je bil nizek ustanovni kapital, ki ni bil zadostno jamstvo
za najemanje posojil. Družbe so takrat
še zmogle financirati proizvodnjo. Glede na sezonsko vezanost poslov v oblačilni industriji pa je pričakovano, da so
se potrebe po svežem kapitalu povečale
zaradi sezonskega financiranja proizvodnje. Stečajni upravitelj Branko Đorđevič pravi, da že od aprila skuša doseči
izdajo poroštev in da ravno neizdana
poroštva povzročajo zdaj že hude težave v poslovanju družb. Za Muro EHM
je vložil predlog za prisilno poravnavo,
datum: 18. 11. 2010
Stečajni upravitelj Branko Đorđevič
pravi, da že od aprila skuša doseči
izdajo poroštev in da ravno neizdana
poroštva povzročajo zdaj že hude težave
v poslovanju družb.
Tudi državni sekretar dr. Andrej Horvat vidi v teh odločitvah nelogičnost, čeprav si ves čas prizadeva za nemoteno
delovanje vseh družb na Murinem dvorišču pod enakimi pogoji. V tem času
je država pridobila okrog 2,2 milijona
evrov iz antiglobalizacijskega sklada,
za kar so bili s propadom Mure izpolnjeni pogoji, vendar se odpira vprašanje, ali jih bo mogoče učinkovito porabiti ali pa bodo pristali v proračunu.
V času Murine krize je ministrstvo za
delo interveniralo s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada in jih usmerilo v dva sklada dela. Sredstva iz globalizacijskega sklada imajo enak namen,
vendar je sistem dodeljevanja drugačen
od že vzpostavljenega za Evropski socialni sklad in bi bilo treba vzpostaviti
nov administrativni sistem. Po Horvatovem mnenju so težave že pri črpanju
in porabi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, zato je velika nevarnost,
da »globalizacijska« sredstva pristanejo v proračunu, in vprašanje je, ali bodo
porabljena v Pomurju, neposredna interventna poraba pa ni možna.
Tako po Muri EHM-u lahko zaide v težave tudi Unikat, je pa nekoliko nenavadno, da je v največji delujoči družbi
v Muri prevladalo mnenje, da jim lahko koristi slabitev preostalih delujočih
družb. Očitno so zdaj začeli razmišljati drugače, toda ena sezona bo šla spet
mimo in EHM je že na kolenih.
J. Votek
Reševanje Merkurja pomembno tudi za pomurska podjetja
Kam je šla smetana
iz mleka debelih krav
J. Votek
V
pomurski javnosti smo še vedno obremenjeni s plačami zaposlenih. Te
so res na nizki zajamčeni ravni, če se nanje ozremo skozi javno najbolj
razvpita domača podjetja, višino delavskih plač pa morajo stalno
pojasnjevati tuja vlagatelja, ki sta začela proizvodnjo, in eden, ki je tik
pred zagonom proizvodnje.
Vsak zagon proizvodnje je določen proces z določenimi tveganji. Med temi
tveganji so tudi minimalne plače oziroma plače v tarifnih okvirih kolektivnih
pogodb za posamezne skupine zaposlenih. Pričakovati, da bodo tuja podjetja
radodarna s plačami, je iluzija, ne zato, ker so kapitalisti brez čuta do
zaposlenih, ampak zato, ker je njihovo vodilo pri naložbi uspešnost. Od države
le ne dobijo toliko, da bi od prejetega zaslužili in kar odšli. Gre za podjetja, ki
imajo resen namen delovati v prostoru, v katerega so investirala. Carthago
je tipičen primer. Ob njegovem prihodu se je odpirala vrsta vprašanj, tudi o
plačah delavcev, ki so bile v začetku izredno nizke. Kot lahko vidimo danes,
se družba postavlja na noge in z naložbo v drugo fazo proizvodnje vzpostavlja
ogrodje resnega industrijskega obrata, ki s povprečno plačo 920 evrov brez
plač menedžerjev presega lokalno povprečje. Tudi druga uspešna investitorja
Farmtech v Ljutomeru in Tondach v Križevcih sta podobna. Za podjetja, ki so
prišla, je značilno še nekaj, njihovi menedžerji se ukvarjajo s podjetji, in ne s
politiko. Res je, da od države pridobijo tisto, kar v okviru zakona lahko, in ne
jamrajo, da je to premalo. Vzporedno vzpostavljajo tudi ustrezno kadrovsko
strukturo, saj kadrovsko vprašanje razumejo nekoliko drugače, kot to zasledimo
pri domačih podjetjih. Pa ne pri vseh, so mala in srednje velika podjetja, ki niso
na očeh javnosti in uspešno delujejo in tudi s kadri nimajo težav, ker imajo
pozitiven odnos do zaposlenih.
Je pa še eno dejstvo, ki se ga pri nas še ne razume. To je jasna lastniška
struktura z jasno opredeljenimi poslovnimi cilji, ki ima zaupanje ne samo
posameznih družb, ampak tudi na trgu, v poslovni in tudi širši javnosti. Pri nas
je preveč grenkih izkušenj s še vedno nejasno lastniško podjetniško strukturo
in tudi poslovnimi potezami, ki jih narekuje ta logika. Tisti, ki so prišli, so
sprejeli sistemska pravila igre na makroravni in po njih poslujejo, od naših
gospodarstvenikov in njihovih združenj pa kar naprej poslušamo o neučinkoviti
državi in njeni gluhosti za njihove interese. Spregledajo pa, da so si zlobirali
zakonodajo, ki jim je omogočila tajkunizacijo. Vse bolj se vidi, da naših najbolj
razvpitih podjetij ni spravil na rob preživetja globalizacijski fundamentalizem,
ampak izčrpavanje podjetij za osebne koristi. Gradbinci so v najboljših letih
debelih krav želi in se dobro krmili na vseh koncih, še najbolj pa pri državnih
jaslih. S tem ni nič narobe, saj tudi »staroevropejci« tujca ne pripustijo zlahka
k projektom, ki so financirani z javnim denarjem. Vprašanje pa je, kdo je požrl
ves ta velik infrastrukturni denar, ki so ga poželi. Po cenah in verjetnem dobičku
bi zdaj morali imeti dovolj kapitala za vzdrževanje kondicije kot tudi za nastop
na tujih trgih brez državnih jamstev. V drugih podjetjih smo imeli imperialiste,
kot je bil v Muri Valant, katerega ljudje so pri vodenju namesto za posel skrbeli
za rast njegovega finančnega imperija. Radenska, ki je imela toliko kapitalskih
naložb, da bi z njimi lahko prevzela Laško, je vse to izgubila in približno za to
vrednost je bilo opravljenih kapitalskih slabitev iz dodatne porabe za pokrivanje
lastniških interesov Šrota. Toda ravno pri Radenski se vidi, kako podjetje je bila,
da je vse to prenesla in se izvlekla. In kaj bi bilo narobe, če bi jo upravljal resen
tujec z jasno lastniško strukturo in poslovno vizijo? Danes bi bila lahko eden
glavnih polnilcev vode v Evropi in na Balkanu, ne pa dober polnilec pijač na
domačem trgu. Radenska je primer za učbenike, ki jasno pokaže, koliko lahko
prenese sistem, če je imel jasno vizijo in vrhunsko razvite vse sistemske funkcije
v podjetju s kritično maso znanja, kar je Radenska brez dvoma imela do prihoda
zadnjih dveh predsednikov uprav pred laškim prevzemom.
Peti izbor najpodjetniške ideje mladih
Manjša podjetja – večje opekline Vsaj štiri so zaživele
Za delovna mesta v skrbeh tudi zaposleni v trgovskem središču v Murski Soboti
Ob odprtju nove trgovine v Murski
Soboti maja lani, simbolno natanko
opoldne, in ob velikodušnosti, ki jo je
vodstvo kazalo s podarjenim vrednostnim bonom za deset tisoč evrov, nihče ni slutil, da videz vara. Na obzorju
so se namreč že kazali problemi, ki so
pripeljali do prisilne poravnave in sedaj reševanja družbe. Zaradi finančnih težav največjega trgovca v Sloveniji, družbe Merkur, je lahko za svoja
delovna mesta v skrbeh tudi štiriinsedemdeset zaposlenih v trgovskem
središču v Murski Soboti, v vrtincu
težav pa se je znašlo več pomurskih
podjetij, Merkurjevih dobaviteljev in
tudi kupcev, družbi CP Murska Sobota
in Mura VGP pa imata v nakelskem trgovskem podjetju tudi lastniški delež
za skupaj manj kot odstotek.
Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, pravi, da je
bil Merkur pomurskemu gospodarstvu
pomemben ponudnik blaga in hkrati
njegov kupec izdelkov, finančne težave trgovske družbe pa se že poznajo pri
kakovosti ponudbe ter pri poslovanju.
Iz navezav se bodo brez večjih opeklin
izvila in se preusmerila večja podjetja,
zaradi ostrejših razmer poslovanja z
Merkurjem pa bodo kratko potegnila
manjša. Koliko jih je in koliko jim Merkur dolguje, bo znano tretjega decembra, ko bodo upniki prijavili svoje terjatve, nekaj teh pa smo že tudi vprašali.
Lendavska družba Varis top je Merkurju prodajala skoraj četrtino narejenih radiatorjev, zaradi težav trgovske
družbe pa je poslovanje skoraj zastalo. Varis je na drugi strani tudi kupec
opreme za sanitarne kabine, vendar
se je zaradi vse slabše ponudbe in nekonkurenčnosti trgovskega podjetja
obseg poslovanja močno zmanjšal
tudi tu. Doslej jim je uspelo poravnati medsebojne obveznosti in terjatve,
tako da zaradi prisilne poravnave ne
bodo veliko izgubili.
Merkur je bil tudi eden največjih
kupcev stikal in vtičnic lendavskega
podjetja Elektromaterial, vodstvo tega
pa upa, da se bo podjetje izvleklo iz težav in da bodo ob zmanjševanju števila
Merkurjevih dobaviteljev ostali med izbranci. V poslovanje največjega trgovca
je vpeto tudi lendavsko podjetje Varstroj, ki mu dobavlja varilne aparate,
poslovno pa sodelujejo tudi s hčerinsko družbo Mersteel, ponudnikom metalurških izdelkov. Z Merkurjem so sodelovale tudi družbe v sistemu Arcont,
vendar so ga zaradi zaznanih težav in
prevelikih tveganj v tem letu postopoma nadomeščale z drugimi dobavitelji. Dogajanje v Merkurju zato zanje ne
pomeni katastrofe, jim pa ta še vedno
dolguje 47 tisoč evrov. Terjatev v prisilni poravnavi bo prijavilo tudi podjetje
SGP Pomgrad Gradnje, saj mu Merkur
dolguje za gradnjo krožišča med Markišavsko in Noršinsko ulico.
Majda Horvat
Spodbuditi podjetniško razmišljanje mladih –
Najboljši Nina Bencik, Sandi Kranjec in Sara Brunec
Zavod Roka že peto leto pripravil natečaj za najpodjetniško idejo mladih.
»Izhodišče je razvijanje podjetniške
kulture, ki je pri nas nekoliko manj
razvita, kar pa ne pomeni, da bi imeli
Pomurci nasploh manj dobrih in uresničljivih idej,« je na podelitvi priznanj
najboljšim na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) v Murski Soboti poudaril vodja projekta Robert Celec.
Strokovna komisija je izbrala tri
najboljše. Prvo nagrado je prejela
Nina Bencik z Ekonomske šole Murska Sobota, ki si je skupaj s prijateljicama zamislila projekt Miza želja oziroma elektronsko napravo, vgrajeno v
mizo, ki olajša organizacijo in izvedbo gostinskih procesov od naročila do
plačila. Drugo nagrado si je za idejo za
večjo varnost na cesti Jasnogled prislužil Sandi Kranjec, SPTŠ. Zamislil si
je avtomobilsko ogledalo z vgrajeno
spiralo, ki se ogreva s pomočjo sončnih celic in preprečuje ustvarjanje
rose in ledu. Tretjo nagrado pa je prejela Sara Brunec z ljutomerske gimnazije za idejo TrendyHelmet, gre za
varnostno čelado kot modni dodatek,
ki se prilagodi slogu posameznika.
Na natečaj je prispelo dvajset podjetniških idej mladih, za netekmovalni del pa še trideset, največ so jih posredovale Gimnazija Franca Miklošiča
iz Ljutomera ter Srednja tehniška in
poklicna šola in Srednja ekonomska
šola iz Murske Sobote. Čeprav izbora najpodjetniške ideje ne pripravljajo strogo z namenom, da bi se ideje
uresničile na trgu, ampak bolj zato,
da mlade spodbujajo k podjetniškemu razmišljanju zunaj šolskih tirnic,
so doslej najmanj štiri nagrajene podjetniške ideje na trgu tudi zaživele.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 18. novembra 2010
V enem izmed lokalov na soboški
tržnici se človek počuti, kot da
ne bi bil doma v Pomurju. Iz
zvočnikov namreč prav doni
program radijske postaje iz
sosednje Hrvaške, tako da morajo
gostje iz Avstrije večkrat pogledati
na zemljevid, da vidijo, kje
pravzaprav so.
Krajinski park Goričko je pred
pomembno odločitvijo. Za
večjo prepoznavnost parka in
tudi sedeža parka, znamenite
graščine, naj bi imenovali viteza
parka. Po temeljitem premisleku
so se le odločili in za viteški
red predlagali višjega svetnika
Janka Halba. Ceremonial naj bi
popestrile viteške igre vitezov
malteškega reda, ki so največji
lobisti za pridelavo gensko
spremenjene hrane. Mesto
posvetitve še ni določeno,
najverjetneje pa bo ob zdaj že
znamenitem portalu p. Rupnika
na Pertoči.
Pomurje bo verjetno pomagalo
pri patentni zaščiti inovacij
v bioplinarnah. Zadnja taka
inovacija, vredna svetovne
zaščite, je brez dvoma pogon
bioplinarne brez koruzne silaže
in spreminjanja fosilnega
zemeljskega plina v bioplin, kar
naj bi lendavska bioplinarna že
uspešno počela. Po virih blizu
Evrope je projekt že zanimiv za
evropsko komisijo, ki naj bi že
iskala prost termin za ogled
projekta.
Po srečanju v Velenju je
nogometaše lendavske Nafte zajel
nenavadni vremenski pojav. Nanje
se je namreč usul plaz granitnih
kock in kamenja. Ker še danes
vsi v Velenju in okolici prisegajo,
da nimajo nič s sproženjem te
vremenske ujme, je najverjetneje,
da so Lendavčani sami nagovorili
nekaj svojih igralcev, da naj
skušajo z granitno kocko in
kamnom zadeti Matica Maruška
na avtobusu.
Predstavniki OECD-ja, ki že
nekaj mesecev ocenjujejo
gospodarska in razvojna gibanja
v Sloveniji, so v zaključni fazi
svojega dela. Danes se mudijo
v Pomurju, vendar imajo kar
nekaj problemov, saj ne vedo,
s kom in kje se bodo sestali.
Pristojna razvojna služba, ki naj
bi delala v javnem interesu, je
prezasedena in službeno odsotna,
zato mrzlično iščejo druge
usposobljene sogovornike. Velika
verjetnost je, da se sestanejo na
obrobju Murske Sobote v neki
drugi službi javnega interesa.
stran 6
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Turnišče
Priznanje Urošu in Robiju
Markoji ter Jožetu Kocetu
V petek otvoritev prenovljenih športnih objektov osnovne šole in turnir v malem nogometu
Minulo nedeljo je bila v Kulturnem
domu Turnišče osrednja prireditev ob
prazniku Občine Turnišče. Na prireditvi so podelili priznanji občine, ki sta
ju prejela zlati maturant Uroš Markoja in športnik Robi Markoja za dosežke na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Zahvalo občine za
delo, ki ga je opravil kot župan, in za
doprinos k razvoju občine pa so podelili dosedanjemu županu Jožetu Kocetu. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lendava in
pevske skupine iz Občine Turnišče.
Obiskovalce je nagovoril župan
Slavko Režonja, ki je poudaril, da
sklop dogodkov ob občinskem prazniku priča o tem, da v občini živijo
ustvarjalno in da je društveno dogajanje zelo razgibano. Dogodki se vrstijo
po vseh vaseh in ves čas je čutiti željo po ustvarjanju. Ob tem je spomnil
tudi na naložbe, ki so jih v uresničili v zadnjem letu, med njimi ureditev
cestne infrastrukture, posodobitev
športnih objektov in obnova vaškega
doma. Tudi uspehi in delo občanov
govorijo o tem, da se lahko primerjajo s komer koli.
Prireditve ob občinskem prazniku so se začele prejšnji konec tedna
s Slomškovim večerom v vaško-gasilskem domu v Renkovcih, ob martinovanju v Turnišču in Gomilicah pa so
minuli konec tedna pripravili še predavanje o Gani v prostorih Kluba mladih Turnišče in razstavo kupinarstva
iz Renkovec v prostorih Kulturnega
doma Turnišče. V torek je bila slavnostna seja občinskega sveta, v petek
pa pripravljajo otvoritev prenovljenih
športnih objektov OŠ Turnišče in turnir v malem nogometu Dogarjev memorial. Praznovanje praznika občine
bodo sklenili konec meseca, ko bo v
prostorih Kluba mladih Turnišče še
večer družabnih iger.
Jože Gabor
Fotografija Jože Gabor
pobirki
paberki
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nagrajenci Jože Kocet, Uroš Markoja in Robi Markoja z županom Slavkom
Režonjo
Lepši videz Gornje Radgone
Radgonski »kviaz«
Prihodnje leto urejanje
nabrežja reke Mure
Za skupni projekt je v blagajni Evropske unije zagotovljenih 1,6 milijona evrov
S simboličnim
rezanjem traku so
v Gornji Radgoni
slovesno odprli
posodobljeno
Lackovo ulico
s krožiščem
in pešpotjo na
Jurkovičevo ulico
ter prenovljeno
Kerenčičevo
ulico.
Fotografija Ludvik Kovač
6
datum: 18. 11. 2010
Območje ob reki Muri in nekdanjem
mejnem prehodu dobiva lepšo podobo. Potem ko so zgradbe mejnega
prehoda na slovenski strani porušili že pred časom, so se za odstranitev objektov odločili tudi Avstrijci.
Po obnovi mostu, ki so ga v uporabo
izročili v poletnih mesecih, so konec
prejšnjega tedna uradno odprli še posodobljeno Lackovo ulico s krožiščem
in pešpotjo na Jurkovičevo ulico ter
prenovljeno Kerenčičevo ulico.
Obnova ulic in območja ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so uredili
tudi več parkirnih mest, saj so v bližini številni lokali, je stala okoli poldru-
gi milijon evrov, sredstva za to pa sta
prispevali Direkcija za ceste Republike Slovenije za ureditev državne ceste
in občina za ureditev infrastrukture,
ki je v občinski lasti. Načrtujejo še posodobitev Lackove ulice do semaforiziranega križišča v središču mesta, od
tod pa bo tekla tudi navezovalna cesta na avtocesto. Sredstva za zgraditev
te ceste so že rezervirana v proračunu
Republike Slovenije.
Z obnovo ulic in ureditvijo površin
ob nekdanjem mejnem prehodu so v
Gornji Radgoni končali prvo fazo urejanja tega dela mesta, kot je v nagovoru ob otvoritvi povedal župan An-
ton Kampuš, pa bodo nadaljevali tudi
urejanje »gornjega grisa« oziroma Jurkovičeve ulice. To območje naj bi bilo
podobno kot »spodnji gris« urejeno že
prihodnje leto, pri tem pa bo treba najti skupni jezik z lastniki nepremičnin.
Po županovih besedah bodo urejali
tudi nabrežje reke Mure, kar je skupni
projekt obeh sosednjih mest, avstrijska in slovenska stran sta se z njim
prijavili na razpis za evropska sredstva, ki so v višini 1,6 milijona evrov
tudi zagotovljena. Nabrežje reke Mure
bodo začeli urejati prihodnje leto, najprej s privezi za čolne.
Ludvik Kovač
Razkol med
pozicijo
in opozicijo
Za napredek občine je
potrebno sodelovanje
Po zapletih na prvi seji novega radgonskega občinskega sveta, ko se
svetnikom ni uspelo uskladiti o komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, tudi na prvi izredni
seji sveta ni šlo gladko. Zataknilo se
je že takoj na začetku, saj so nekateri predstavniki opozicije zatrjevali, da bi morali komisijo izvoliti na
nadaljevanju prve redne seje, in ne
na izredni seji, pripombe pa so imeli tudi k sestavi komisije, saj je ostala taka, kot jo je predlagal župan na
ustanovni seji.
Kljub nasprotovanju opozicije so
svetniki dnevni red prve izredne seje
občinskega sveta sprejeli in najprej
potrdili mandat članici občinskega
sveta Alenki Kaučič, ki je bila izvoljena na listi SD. Največ glasov je sicer prejel Anton Kampuš, ki pa je bil
izvoljen tudi za župana, zato bi ga
moral v občinskem svetu nadomestiti Slavko Lončarič. Ker se je ta mandatu odpovedal, so svetniki za članico občinskega sveta soglasno potrdili
Alenko Kaučič iz Zgornjih Ivanjec.
S preglasovanjem – 11 glasov za in 8
proti – so svetniki izvolili tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, kam vodi takšen način dela. Pozicija ima namreč v občinskem svetu večino, zato težav s
sprejemanjem odločitev tudi v prihodnje ne bo, vendar odločanje s preglasovanjem ni najboljši način delovanja občinskega sveta.
Za dobrobit in napredek občine so
potrebna dogovarjanja, prisluhniti
bo treba tudi predlogom in mnenju
opozicije, ta pa ne bo mogla a priori nasprotovati vsemu, kar predlaga pozicija. Dogajanje na prvih dveh
sejah ni bilo naravnano v to smer in
upati je, da se takšna praksa ne bo
nadaljevala.
L. Kovač
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
oglas
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 7
7
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 18. novembra 2010
barometer
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Sporočila pisatelja Lojzeta Kozarja ob 100. obletnici njegovega rojstva
Pisatelj in duhovnik s srcem
Pred cerkvijo Svete trojice v Odrancih stoji kip župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja st., ki je v nedeljo,
14. novembra 2010, spregovoril
Vlado Žabot je pri Cankarjevi
založbi izdal nov roman
Ljudstvo lunja, ki je umeščen
v razgibano predzgodovinsko
obdonavsko bakreno dobo.
V njem predstavi popolnoma
drugačen starodavni svet, ki ima
le malo opore v sedanjosti.
Nekdanjemu predsedniku
Milanu Kučanu je Prekmurje
ljubo. Vendar v Ljubljani.
V gostilni na gradu je na
martinovo soboto kuhal pristen
»predsedniški« bograč.
Anica Djordjevič, profesorica
športne vzgoje na Osnovni
šoli I, bo prejela priznanje
Društva športnih pedagogov
Slovenije za zasluge na področju
športne vzgoje in športa.
Franc Špilak, strokovni
sodelavec v Kriznem centru
za mlade v Murski Soboti,
bo po odločitvi sveta zavoda
postal konec leta direktor
Doma starejših občanov
Lendava. Soglasje k imenovanju
mora dati še vlada.
Dr. Bernard Goršak, direktor
Javnega zavoda Krajinski park
Goričko, je bil prijavljen korupcijski
komisiji, ki naj bi preverila
morebitne zasebne interese
pri projektu Hupkač za vzorčna
nasada starih sadnih sort.
Spregovoril je s pomočjo zvočnega posnetka izpred dvanajstih let, spregovoril je kot
umetniško delo, ki sporoča, da Lojze Kozar
gleda naše življenje, nas usmerja k višjemu
cilju in nam ponuja dragoceno življenjsko
modrost, zbrano v knjigah.
Lojze Kozar je bil rojen na martinovo, 11.
novembra 1910, v Martinju. Poleg duhovniškega dela v ožjem pomenu se je ukvarjal tudi s kulturnim. Bil je znan zborovodja, zbiralec ljudskih pesmi, pospeševalec
ljudskega petja. Širšemu krogu ljudi pa je
znan kot pisatelj. Napisal je enajst leposlovnih knjig in veliko krajših zgodb, črtic,
krajših dramskih besedil, pesmi in drugih
zapisov. Prevajal je iz nemščine in madžarščine. Bil je tudi urednik Stopinj in drugih
publikacij.
Lojze Kozar je začel pisati razmeroma
pozno. Prva knjiga Takšen prag je izšla leta
1963, ko je imel srečanje z abrahamom že
za seboj. Še prej je napisal Pajkovo mrežo, ki
pa je na izid morala čakati skoraj desetletje.
To je pripoved o težki usodi prekmurskih
ljudi, ki so že nekdaj morali odhajati v tujino, saj sta »zdomstvo in sezonstvo naša
stara neozdravljiva rana, ki so se je lotili že
davno razni padarji in mazači, jo zdravili s
puščanjem krvi in ricinovim oljem, uspeh
pa je bil kvečjemu prisad, bolnik pa še dalje
hira in kakor se je nekoč vozaril z lesenim
kovčkom v tretjem razredu ali živinskem
vagonu, se danes vozari s starim zavrženim in prebarvanim mercedesom, toda za
cenen denar prodaja svojo telesno moč in
svojo slovensko prekmursko dušo, postaja
na zunaj bolj polizani civiliziranec, v kulturnem pogledu pa hodi raztrgan in bos.«
S temi besedami je zadel bistvo naše usode,
ki se v različnih oblikah pojavlja še danes.
K tej tematiki se je pozneje še vračal, najbolj celovito v knjigi Vezi in zanke. V Pajkovi mreži Veronika sredi tujega francoskega
okolja ostane trdna, premaga mnoge ovire,
se reši vezi in se končno vrne na domačo
zemljo. Ne le Veronika, tudi mnogi drugi
imajo srce, ki hrepeni po domu in ljubezni.
»Hrepenenje je tako močno in tako žgoče,
da se mu ne bodo mogli ustavljati in bodo
prišli domov vsaj umret.« Hrepenenje po
domu je Veroniko privedlo na domačo grudo, kjer je garala kakor mnogi drugi ljudje
– »njihovo življenje je bilo en sam napor,
en sam nepretrgan trud na skopi zemlji,
ena sama nepretrgana žrtev, toda tudi ena
sama nepremagljiva ljubezen.« Tjaš v povesti Vezi in zanke ni imel te sreče. Njega je
tujina bolj trdno ovila v svoje vezi, mu nastavljala toliko zank, da se je končno ujel in
so ga našli mrtvega v Murinem rokavu, »ko
so bile že trobentice in je leska poganjala
svoje dolge cvetove, ko je vrba poganjala
mačice in je začel pihati topel jug, z njim pa
Lojze Kozar
se je začelo oglašati novo hrepenenje, nova
ljubezen, novo življenje.«
Kozar je videl življenje v globinah, v temeljih. Ni bil samo površen opazovalec
ali opisovalec vsakdanjih dogodkov, temveč se je poglobil v dušo vsakega človeka.
Zato njegovi liki niso črno-beli. Sam je večkrat povedal, da je v vsakem človeku nekaj
dobrega, da ni hudobnih ljudi, temveč so
samo nesrečni ljudje, ki potem delajo tudi
slabo, vendar ima ta hudobija neki razlog.
Če ga poznamo, potem tudi človeka drugače sprejemamo. Tako je Kozar prikazal
različne osebe, ki so delale slabo, kot nesrečne ljudi, ki so v življenju veliko prestali
in je zato njihovo srce postalo trd kamen.
Taka je Giza v Takšnem pragu, tak je logar
v Materini ruti, taka je Geta iz sodobne pra-
vljice Kamen in srce in še drugi. Ljudje, ki
se prepirajo, sovražijo, vidijo le sebe, teptajo druge, jih zaničujejo, a prej ali slej vsak
spozna, da ta pot ne pelje k sreči. »Mnogo
let je bilo treba, da se je srce v kamen spremenilo. Najbrž bo treba tudi mnogo let, da
se bo kamen zopet zmehčal in bo iz njega
nastalo toplo in mehko srce.«
Človeško srce se v stoletjih ne spreminja.
Različne so le zunanje okoliščine. Človek
pa zmeraj hrepeni po ljubezni in dobroti,
po sprejetosti in miru. Tega si želi otrok,
tega si želi starček. Kako zelo je nezakonski otrok Pejp hrepenel po vsem tem! Ja,
Pejp. To je eden najprisrčnejših Kozarjevih likov. Otrok, ki nima nikogar svojih, ki
doživlja le zapostavljanje, krivice, ki strašno bolijo. Kako čudovito zna Kozar voditi
Pejpa skozi leta odraščanja! V Materini ruti
je Pejp še otrok, ki mu starec Miška govori: »Vidiš, Pejp, to je mamina ruta. Vzela jo
bova s seboj. Vselej, kadar te bo zeblo ali pa
ti bo drugače hudo, ti jo bom privezal takole okoli vratu. Da te bo grela in ti bo laže.
Grela te bo namesto mamine tople roke,
namesto maminega toplega naročja. In z
njo si boš obrisal oči, kadar boš jokal. In
taki, kakor si ti, morajo veliko jokati.« Pejp
je jokal, čeprav solze niso zmeraj tekle po
licu, temveč so se nabirale nekje v notranjosti v grenko jezero. Skozi Toplo babičino
dlan je Kozar pripeljal Pejpa do novih svetlih obzorij, kajti svet je tako postavljen, da
za nočjo pride dan, za zimo pomlad. To je
upanje tudi za take ljudi, kot so bili Pejp in
Trezika iz Takšnega praga pa Jožica iz Njenih postaj. Za Jožico je zažarelo novo svetlo
obzorje po mnogih mučnih postajah, ko so
jo kot učiteljico preganjali iz kraja v kraj,
ker je v novi povojni stvarnosti vztrajala v
verskem mračnjaštvu, kot so govorili. Luč
na njenem obrazu je zažarela onkraj Trojan, ko so jo v rešilnem avtomobilu na smrt
bolno peljali domov v Ljubljano. Luč je zagorela prepozno, a Kozar je bil prepričan,
da je prava luč šele takrat zagorela. V sebi je
namreč nosil neuničljivo upanje in to upanje je polagal tudi v srca svojih literarnih
oseb. Upanje žari iz vseh Kozarjevih del, še
posebej iz knjige Neuničljivo upanje. Kajti
trdno upanje je neuničljivo, pravi Kozar ob
koncu dokumentarnega romana, ki je pričevanje za vrednote, za katere je vredno iti
tudi v zapor, leta in leta prenašati zasramovanje, kajti prave vrednote niso nikoli poražene. Človek je slaboten, a pot vodi naprej,
ker ni vse odvisno samo od človeka. O tem
pričuje tudi Kozar v knjigi Licenciat Janez.
To ni le zgodovinski roman, temveč je tudi
prispevek k spoštovanju in sožitju različnih
ver. V tem romanu je opisal razmere v Prekmurju v času, ki so ga zaznamovali turški
vpadi, kuga in verska nestrpnost med katoličani in evangeličani. Kozar tega prepada ni poglabljal, temveč je delal za spravo
in mirno sožitje med katoličani in evangeličani, med vernimi in nevernimi, med dobrimi in manj dobrimi. In to je temeljno
sporočilo Lojzeta Kozarja: Lepo je biti dober. S tem namenom je tudi pisal. »Pišem
zato, da ljudi dvigam, da jim vsaj nekoliko
oplemenitim srce.« Kozarjeve knjige še danes sporočajo pomembne življenjske resnice in vodijo k dobremu, k strpnosti, k sožitju, prebujajo upanje. Zato se je Mohorjeva
družba odločila, da ob Kozarjevi 100. obletnici rojstva začne izdajati Kozarjeva zbrana dela. Prva od njih, Materina ruta, je že
na razpolago, Kozarjevo življenje pa osvetli
monografija Vsa moja ljubezen.
Lojze Kozar ml.
Svetlobno onesnaževanje slabo vpliva na človeka in živali
Povrnimo noč in povrnili bomo zdravje
Ljudje, ki so pretirano izpostavljeni svetlobi, pogosteje zbolijo za rakom
Če se onesnaževanja z odpadki, kemičnimi snovmi ter izpusti toplogrednih plinov
počasi že zavedamo kot težave, pa to težko
rečemo za svetlobno onesnaževanje. Priljubljenost zunanjega osvetljevanja mest, naselij, kulturnih spomenikov ter tudi lastnih
hiš in vrtov narašča. Na svetlobno onesnaževanje lahko gledamo z dveh vidikov, eno
je potratna poraba električne energije, ki
se lahko pridobiva tudi na neekološke načine, drugo pa je neposreden vpliv pretiranega osvetljevanja na živali in človeka. Prav
o tem so različni strokovnjaki pred dnevi
poučili zbrane na predavanju v Križevcih
na Goričkem, ki ga je organiziral Krajinski
park Goričko.
O vplivu svetlobnega onesnaževanja na
živali je v uvodu spregovorila biologinja dr.
Maja Zagmajster iz ljubljanske biotehniške
fakultete. Kot je razložila, imajo živali dnevni in sezonski bioritem. Svetlobno onesna-
ževanje, o njem govorimo, ko svetloba iz
umetnih virov poveča naravno osvetljenost
okolja, lahko ta bioritem poruši in negativno vpliva na populacijo določenih živalskih
vrst. Posebej je omenila žuželke, ptice, netopirje in dvoživke. Nekatere od teh so v
Evropi že na robu izumrtja, med drugim
tudi zaradi svetlobnega onesnaževanja.
O vplivu svetlobnega onesnaževanja na
človeka pa je govorila mag. Branka Belović
iz murskosoboškega zavoda za zdravstveno
varstvo. Kot pravi, potrebuje človek za normalno delovanje tako dan kot noč. Svetlobno onesnaževanje povzroča motnje spanja,
kronično utrujenost, stres, motnje vida in
med drugim vpliva tudi na prezgodnjo puberteto. Posebej je omenila za človeka pomemben hormon, imenovan melatonin, ki
ima protitumorsko delovanje. Tema spodbuja tvorbo tega hormona, svetloba pa jo
zavira. Določene raziskave so pokazale, da
ljudje, ki so pretirano izpostavljeni svetlobi,
pogosteje zbolijo za rakom. Zato Belovićeva sklene: »Če bomo povrnili noč, bomo
povrnili zdravje.« Svetlobno onesnaževanje
pa ima vpliv tudi na znanosti, kot je astronomija. Slikovito je ta vpliv na opazovanje
zvezd opisal Ernest Hari iz astronomskega
društva Kmica: »V Ljubljani lahko vidijo le
nekaj zvezd ozvezdja Orion, v Murski Soboti se vidi tudi njegov pas, na Goričkem pa
vidimo celo meglice v tem ozvezdju.«
Ob tej priložnosti so organizatorji simbolično ugasnili luči, ki osvetljujejo križevsko evangeličansko cerkev, v kateri je tudi
potekalo predavanje, ter pripravili opazovanje zvezd s teleskopom, predstavniki
Krajinskega parka Goričko pa so povedali,
da bodo tovrstna predavanja in akcije pripravili tudi v prihodnje, saj želijo Goričko
ohraniti »temno«.
Ciril Kosednar
Slovenija je zelo »svetla«
Kot je povedala dr. Mojca Stojan Dolar,
članica Društva za temno nebo s sedežem v Ljubljani, je Slovenija po nekaterih podatkih druga največja svetlobna onesnaževalka v Evropi, takoj za
Belgijo. Čeprav smo ta problem edini
v Evropi uredili z zakonodajo na nacionalni ravni, to je z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja, pa je ta le delno učinkovita. Mnogi
pri ureditvi razsvetljave zadnja leta že
upoštevajo pravila iz omenjene uredbe, vendar se ta še vedno kršijo. Kot
pravi Stojan-Dolarjeva: »Ljudje moramo razmisliti, koliko umetne svetlobe res potrebujemo in kako bomo
osvetljevali naše okolje.« Najmanj, kar
lahko storimo, je, da ne osvetljujemo
okolice naselij ter da uporabljamo
svetila, ki ne svetijo nad vodoravnico
in ne dajejo bele svetlobe.
BARVA CMYK
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
Jožef Kocet po šestnajstih letih županovanja v pokoj
stran 9
9
barometer
V majhni občini se vse ve
Nikoli se ni strinjal z mnenjem, da vsaka občina ne more imeti svoje obrtne cone
»Priznam, ni bilo enostavno oditi, ampak že na prejšnjih volitvah sem povedal, da je to moj zadnji mandat,«
pove Jožef Kocet, ki se je po štirih
mandatih in šestnajstih letih županovanja v Občini Turnišče odločil, da
je čas, da županski stol prepusti drugim. In nadaljuje: »Prvi dnevi v penziji so nenavadni, le počasi se navajam,
še vedno se zbujam ob isti uri. Potem
tako degradirana, zato je ta politika
ministrstev napačna. Postopek smo
ponovno sprožili in pričakujemo, da
nam odobrijo zazidljivost parcele vsaj
tam, kjer se cesta navezuje na avtocesto. Če ne moreš graditi, ne moreš
privabiti vlagateljev in se ne moreš
razvijati. Tudi kadrov nam primanjkuje, veliko je brezposelnih. Razočaran sem, da država krči javna dela in
lijonov tolarjev, kar bi bilo danes 40
tisoč evrov. Potem so investitorji odšli na Madžarsko, kjer je to uspešen
projekt.
Škoda, v tem koncu Pomurja je veliko geotermalnih možnosti, pa niso
izkoriščene, v Turnišču pa imamo še
zemeljski plin. K nam prihaja podjetje Paradajz, d. o. o., ki naj bi spomladi začelo graditi rastlinjake, v katerih
dili ali v njem razvijali obrti. Nimamo
krojača za moške in ne čevljarja. Ravno pred časom me je nekdo vprašal,
ali imamo v Turnišču koga, ki bi delal
čevlje za folklorne skupine. Tega nikjer ni, pa še dragi so. Ne vem, zakaj
pri nas kdo v tem ne vidi priložnosti.
Ljudje bi morali začeti drugače razmišljati, počasi graditi podjetje, biti z
malim zadovoljni, ne pa, da takoj že-
Jožef Kocet: »V
majhni občini se
tako ali tako vse
ve in izve. Župan
ni odgovoren le
za delo v občini,
ampak za vse,
kar se dogaja,
za socialne
težave, družinske
prepire, bolezni,
stiske ...«
Slavko Gomzi, podjetnik iz
Radenec, je vodja ekipe plavalcev,
ki se je letos že šestič udeležila
daljinskega plavanja v avstrijski
Radgoni. Kot rekreativec in
mož v zrelih letih se v močni
mednarodni konkurenci
ponaša z dobrim rezultatom.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Maja Prettner, mlada
prekmurska režiserka, je
posnela svoj prvi celovečerni
film Nikoli za vedno, ki ga bodo
naslednji teden začeli predvajati
v naših kinematografih.
delam kaj okoli hiše, v vinogradu in
gozdu, več časa imam zase, za družino
in najmlajšo vnučko.« Ostaja svetnik
v občinskem svetu, z veliko željo, da
se uresničijo že dogovorjeni projekti
in ideje. Zanje bo odslej skrbel novi
župan, o dosedanji razvojni poti občine, možnostih in ovirah pa v tokratnem pogovoru.
Kaj je tisto temeljno za razvoj občine in kaj vas je pri tem najbolj omejevalo?
Pri razvoju so pomembni prostorski
načrti. Mi občinske prostorske načrte sicer imamo, vendar nismo popolnoma zadovoljni. Pri nas so vsa štiri
naselja strnjena, zato znotraj njih ne
moremo graditi, okoli pa so polja, ki
so prvo kmetijsko območje. Ker imamo zainteresirane vlagatelje, smo
zahtevali, da bi bila zemljišča do avtoceste zazidljiva, vendar nam okoljsko in kmetijsko ministrstvo tega ne
dovolita. To je največja ovira za razvoj
majhnih občin. Glejte, polja ob avtocesti so zaradi prometa že tako ali
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
da občine ne bodo mogle zaposlovati
javnih delavcev. Letno smo zaposlovali od 25 do 30 ljudi, med njimi mlade,
ljudi pred upokojitvijo, kar nam je veliko pomenilo.
O avtocesti se je govorilo kot o dejavniku, ki bo prinesel razvoj. Se je
to uresničilo?
Verjamem, da lahko avtocesta pripomore k razvoju, saj od odprtja vlada
večje zanimanje za te kraje, prihajajo
pa tudi investitorji. Vzdolž avtoceste
in v bližnjih krajih deluje nekaj uspešnih podjetij, Rodovita, center zbirnih žit Agrocorn, Planika, zanimajo
se tudi drugi investitorji v kovinsko
industrijo, fotovoltaiko …. Problem
pa so nezazidljiva zemljišča, čeprav se
tudi na lokalni ravni kdaj pojavi mnenje, da kakšna dejavnost ne sodi v bližino cerkve, ampak za razvoj je treba
spremeniti mišljenje.
Cesta je dvosmerna, opažate odliv
mladih, kadrov?
Ne, prej obratno, razdalja ni več ovira in naši ljudje lahko najdejo zaposlitev v Mariboru ali v drugih mestih in
se dnevno vozijo na delo in domov.
Občina ima geotermalno vrtino in
z njo povezano razmišljanje o rastlinjakih, nekoč pa ste hoteli gojiti
afriške some.
To z afriškimi somi je zanimiva
zgodba. Upam, da bodo ribe res enkrat prišle v toplo vodo v Turnišču.
Pred leti so Avstrijci hoteli pri nas investirati v ribogojnico, pri kateri bi
uporabili našo geotermalno vrtino. Po
pravici povedano, se takrat z Nafto, ki
si jo je lastila, nismo mogli dogovoriti, saj je za uporabo zahtevala 100 mi-
bi gojili povrtnine, v drugi fazi pa razmišljajo o izrabi geotermalne vode za
ribogojnico. V prvi fazi vrednost naložbe ocenjujejo na približno dva milijona evrov. Tudi v Nafti so sedaj bolj
pripravljeni sodelovati in se z njimi
dogovarjajo o uporabi vrtine. Upam
samo, da jim bo uspelo. V primeru orhidej v Dobrovniku so namreč investitorji imeli denar in so naredili svojo vrtino.
Kaj je krivo, da Pomurci ne izkoristimo svojih danosti?
Nevoščljivost na lokalni ravni.
Ampak župani in občine na območju Upravne enote Lendava smo dobro sodelovali, vsaj sam z župani nimam slabih izkušenj. Na sosvetu smo
se posvetovali, imeli smo skupne interese ne samo glede infrastrukture,
ampak tudi na drugih področjih, pri
zaposlovanju. Na regijski ravni pa so
drugi interesi, pri pomurskem vodovodu vsak vleče na svoje, podobno se
kaže pri odvozu smeti. Na svetu regije
ni bilo najboljšega sodelovanja in občutek sem imel, da je bilo največ nasprotovanja med štirimi večjimi občinami. Če bi bil med njimi konsenz, bi
temu sledile manjše občine in lažje bi
uresničili regijske projekte. Morda bi
morala več postoriti Regijska razvojna agencija Mura. Sam se nikoli nisem
strinjal z mnenjem, da vsaka občina
ne more imeti svoje obrtne cone. Zakaj pa ne? To je bila tiha ovira za razvoj manjših občin.
Kaj bi danes drugače naredili?
Vse sile bi usmeril v proizvodno dejavnost, da bi ljudje imeli delo. Manjka nam prostor, objekt, ki bi ga ponu-
lijo biti veliki šefi, imeti velike plače,
dobre avtomobile. Ne moreš gledati le
nase in ne upoštevati drugih.
Marko banda bo proslavila
20-letnico delovanja. Skupina,
v kateri je tudi Boštjan
Rous, igra izključno ljudsko
glasbo iz Prekmurja, in to na
tradicionalnih glasbilih.
Majhne občine hitro zaidejo v finančne težave, vi pa jih nikoli niste
imeli.
Nam se ni nikoli zgodilo, da ne bi
imeli denarja. Občina Turnišče nima
niti evra dolga, nikoli nismo najeli posojila, načrtovali pa smo na dolgi rok
in tako smo si razporedili tudi sredstva. Čeprav sedaj včasih razmišljam,
da ni vedno dobro, da se občina ne
zadolži. Za kakšne večje projekte, kot
so infrastruktura, kanalizacija, oskrba
s pitno vodo, je treba biti včasih bolj
pogumen. Ampak mi smo zagotovili
vse, kanalizacijo pa smo zgradili s samoprispevkom.
Damjan Klemen je s prvim
oktobrom postal direktor
Komunalno-stanovanjskega
podjetja Ljutomer. Nasledil je
svojega očeta, Stanislava Klemna.
So vas hoteli kdaj kot župana podkupiti, pridobiti na svojo stran pri
kakšnem projektu?
(smeh) Ne ne, pa tudi z župansko
plačo se ne moreš okoristiti, vsaj pri
nas ne. Morda so kje bila kakšna dogovarjanja, lobiji, ki so hoteli posel,
ampak ne z županom, ker je o izvajalcih odločal občinski svet. V majhni
občini se tako ali tako vse ve in izve.
Zavedal sem se, da lahko župan dobro
dela, če ima dobro občinsko upravo in
dobre sodelavce, in naša štiričlanska
je dobro delala, se posvetovala, vsak
je delal svoje, a je vedel za drugega,
kaj dela. Imel sem tudi dober in strog
nadzor poslovanja občine, ki je bil
tudi posvetovalni. Župan ni odgovoren le za delo v občini, ampak za vse,
kar se dogaja, za socialne težave, družinske prepire, bolezni, stiske ...
A. Nana Rituper Rodež
Andrej Šprajc, vodja turizma
v Savi, odhaja iz družbe. To je
presenečenje, saj je bil eden od
zvestih sodelavcev predsednika
uprave in nekaj časa tudi direktor
Term 3000. Ali je razlog v
poslovanju ali pa v morebitnem
izčrpavanju dejavnosti Turizem
za poravnavanje obveznosti
holdinga, ostaja neznanka.
BARVA CMYK
10
kultura
| Vestnik | 18. novembra 2010
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Špitalske besede v Radgoni
Knjige so vrata v deželo užitkov, vstop je prost, so besede, s katerimi vabijo na Špitalske besede, mesečne literarne večere, ki bodo potekali v Špitalu v Gornji Radgoni, skupaj pa jih pripravljajo Zavod Kultprotur, založba
Litera in občinska knjižnica. Nanje so povabili znane slovenske in tudi domače literate, kot prvega bomo še ta četrtek spoznali letošnjega kresnikovega nagrajenca Tadeja Goloba, sledili pa bodo Andreja Zelinka, Peter
Rezman in Štefan Kardoš. Z njimi bo besedoval Robert Titan Felix.
Partnerji EPK-ja čakajo na sredstva
Na Ptuju so se srečali župani partnerskih mest, ki sodelujejo pri Evropski
prestolnici kulture 2012, in poudarili, da od države še vedno zahtevajo izpolnitev obljube o delitvi investicijskih sredstev. Doslej še niso prejeli niti evra.
Če država obljube ne bo izpolnila, se lahko zgodi, da bodo leto pred začetkom odstopili od projekta, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. Občine še
ne vedo, na koliko programskih sredstev lahko računajo, kako se bodo med
seboj povezovale, v Soboti pa ne vemo niti, kakšen program bomo imeli.
Glasbena šola Murska Sobota
Prekmurje za radovedneže in sladokusce
Schumannov večer
datum: 18. 11. 2010
Slovenska arhitektura
Ob dnevu slovenske arhitekture
sta tudi v Pomurju svoja vrata odprli dve stavbi, ki ju strokovnjaki
štejejo za arhitekturni presežek, to
sta ekonomska šola v Murski Soboti in poslovna zgradba Keme v
Puconcih. Več v prihodnji številki.
So stereotipe, ki so jih
hoteli ovreči, potrdili?
Predstavil se je oddelek za petje,
ki ga vodi Gabriela Bratina
Sandre Ulen je zapela samospev Widmung, Myrten – opus 25, spremljal jo je
korepetitor Predrag Šantek.
Minuli petek so v dvorani Glasbene šole
Murska Sobota pripravili večer Schumannovih samospevov. Ob 200. obletnici rojstva tega izjemnega skladatelja,
pianista in predstavnika nemške glasbene romantike so zbrano občinstvo
spomnili na nenavadno bogato domišljijo in silen ustvarjalni zagon, ki prihaja do izraza v njegovih delih, vokalnih,
klavirskih, orkestralnih in komornih.
Glasbeni večer je pripravil oddelek za
petje, zapeli pa so učenci, ki se izobražujejo pod mentorstvom profesorice
Gabriele Bratina, ob klavirski spremljavi profesorja Predraga Šantka.
K sodelovanju so povabili tudi
učence petja Glasbene šole Ilirska Bi-
strica, ki jih vodi mentorica in profesorica Janja Konestabo, spremljal
pa jih je pianist in profesor Paolo Biancuzzi. Občinstvo, ki ni ravno vajeno koncertov klasične glasbe, saj so
ti pri nas zelo redki, pa je lahko uživalo ob samospevih iz najbolj znanih
ciklusov Roberta Schumanna, kot so
Myrten, Liederkreis, Frauenliebe und
Leben. Na koncu pa sta se s samospevom Spanisches Liederspiel iz opusa
74 predstavili še mentorici – Bratinova kot sopranistka in Konestabova kot
mezzosopranistka. Vokalisti in pianista pa so nas tako popeljali v glasbeni
svet romantike.
A. N. R. R.
Z željo razbiti in demitizirati predstave o Prekmurcih in Prekmurju je pri
Založbi Znanstvenoraziskovalnega
centra SAZU izšla knjižica Prekmurje
za radovedneže in ljubitelje. Urednik
dr. Oto Luthar je poudaril, da so izbrali 33 najpogostejših stereotipov in stereotipnih predstav o značilnostih te
pokrajine ter skušali narobe interpretirane in zmotne predstave postaviti
v realnejšo luč. V dvorani soboškega
gradu so knjigo predstavili v 14 minutah in pol, potem pa je na oder stopila
skupina Stekli psi, ki je eden najboljših izvoznih in nestereotipnih artiklov, ki prihaja z levega brega Mure.
»Ukvarjali smo se z vprašanjem,
kako značilnosti neke pokrajine predstaviti, da bi bile zanimive za širši
krog in tudi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Pri nastajanju je
sodelovalo petnajst avtorjev različnih
profilov, ki so prispevali enega ali več
krajših zapisov, za ilustracije pa je poskrbel Srečko Bajda.
Poglavja, v katerih obravnavajo stereotipe, so Za vsakogar, Prizori iz preteklosti, Živa dediščina, Med rekami
in potoki, Kulturna pokrajina ter Za
sladokusce. »Ta knjiga ni toliko namenjena Prekmurcem, ampak drugim
Slovencem, ki Prekmurja še niso odkrili, in vsem ljubiteljem te pokrajine,
kakršen sem tudi sam,« je na predstavitvi dejal Vojislav Likar, glavni urednik založbe.
Knjiga je nastajala več kot štiri leta
in je stranski proizvod ciljnega raziskovalnega projekta Zapostavljeni
spomin pokrajine, prekmurska zgodovina kot primer spregledane lokalne
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Ni toliko namenjena Prekmurcem, bolj drugim Slovencem in ljubiteljem
Prekmurja – Za spoznanje drugačni, a ne eksotični
Klaudija Sedar in Ivanka Huber, avtorici besedil in mladi raziskovalki z
Raziskovalne postaje ZRC Prekmurje na Petanjcih, urednik in direktor ZRC SAZU
dr. Oto Luthar in glavni urednik založbe ZRC Vojislav Likar.
zgodovine v učnem načrtu osnovnih
in srednjih šol. V okviru raziskovanja
je ostalo veliko zanimivega gradiva, iz
katerega se je porodila ideja, da bi naredili knjižico za širši krog uporabnikov in tam skušali stereotipne predstave razgaliti in pokazati, da to, kar si
povprečni Slovenec misli o Prekmurju, ne drži, je povedal dr. Luthar.
Na vprašanje, kaj je tisto, kar si mislijo o Prekmurju, so avtorji navedli,
da je Prekmurje ravno, čeprav je velik del gričevnat in razgiban, da je v
celoti ruralno območje, da smo drugačni … Knjižica odpira vrata v manj
eksotično Prekmurje, res pa je, da so
nas zgodovinske okoliščine naredile
za spoznanje drugačne in da se je na
tem prostoru razvila kultura, kakršna
se razvije in nastane povsod tam, kjer
se kulture stikajo.
Na vprašanje, ali jim je stereotipe uspelo zavrniti ali so jih potrdili,
pa dr. Luthar odgovarja, da pravzaprav oboje: »Mislim celo, da smo jih
po eni strani znova vzpostavili, temu
se ne moreš izogniti.« Mi smo se ob
nastajanju knjige zabavali, pravijo soustvarjalci, ali se bodo zabavali tudi
Prekmurci, ko bodo brali o žitnici Slovenije, dödolih, melanholiji, Kreslinu
…, pa bomo videli, ko bodo vzeli knjigo v roke.
A. Nana Rituper Rodež
Podelitev nagrad za digitalno abstrakcijo Kolonija Izak se predstavlja osemnajstič
Na naslednjih dveh mestih Slovenca
Mladinski informativni in kulturni
klub Murska Sobota je v sodelovanju
s soboškim fotoklubom letos pripravil že 5. MIKK-ov mednarodni natečaj
digitalne fotografije z naslovom Digitalna abstrakcija 2010. Tokrat so organizatorji natečaja prejeli največ prijav
doslej: kar 289 del 73 avtorjev iz sedmih držav. Strokovna žirija v sestavi
mag. Dominik Šteiner, Miran Rojko in
Mirko Rajnar je v glavnem tekmovalnem delu izbrala prve tri nagrajence
in podelila pet diplom. Nagrade na
natečaju so bile letos denarne in so
znašale tristo, dvesto in sto evrov za
najboljše tri fotografije.
Na otvoritvi razstave, ki je bila minuli petek v MIKK-ovem klubskem
prostoru, in podelitvi nagrad je bilo
na ogled 25 najboljših prijavljenih del
natečaja. Prvo nagrado je dobil srbski
fotograf Vladimir Čurčin iz beograjskega kluba CFFKS za delo z naslovom Play With Light. Drugo nagrado si je prislužila Andreja Ravnak iz
Društva fotografov Svift za delo Bitter
Sweet Simphony, tretja pa je pripadla
Damjanu Voglarju iz Fotokluba Maribor za delo Parallels.
Med prejemniki diplome je bil tudi
Ladislav Šimon iz Foto-video kluba
Lendava za delo Pazi se vodne pošasti, v glavni tekmovalni del pa so bile
uvrščene tudi fotografije Danija Mauka, Dejana Jauka, Tadeja Pušnika in
Tadeja Tineva, vsi so člani Fotokluba
Murska Sobota.
T. K.
Prekmurje je žarelo
za enajsterico
Fotografija Tomo Köleš
Tristo evrov odšlo v srbski žep
Dela v beltinskem gradu na ogled do decembra
V beltinskem gradu so minuli petek
zvečer odprli razstavo del že 18. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2010. Ta je potekala letos poleti v
Lipovcih in okolici, razstavljena dela
pa bodo v Beltincih na ogled do 12.
decembra. Aprila in maja prihodnje
leto se razstava seli v galerijo Medija
v Zagorje ob Savi.
Letošnja kolonija Izak se je namreč začela tudi z odprtjem razstave, in sicer del z lanske prijateljske likovne kolonije Izlake-Zagorje.
Nato pa so v Lipovcih svoja dela
ustvarjali Vlasta Arzenšek Gottstein
iz Kölna, Rivka Kave iz Izraela, Peter
Vernik iz Maribora, Veljko Toman iz
Rakitne, Aleš Sedmak iz Kopra, Enver Kaljanac iz Velenja, Alenka Viceljo iz Portoroža, Zmago Kovač iz Kamnice, Nejč Slapar iz Kranja, Mirna
Pavlovec iz Žabnice in Franc Golob
iz Šempasa. Sedaj se vsak našteti avtor predstavlja s po dvema ustvarjenima umetninama. Značilnosti avtorjev in njihovih del je na otvoritvi
opisal mag. Franc Obal, v kulturnem
programu pa je nastopil Moški pevski zbor Lipovci.
Seveda umetniki v Lipovcih niso
samo ustvarjali, ampak so organizatorji poskrbeli tudi za njihov prosti čas (izleti, koncerti, degustacije,
predavanja, delavnice, performans,
Delo Enverja Kaljanca (Brez naslova)
je eno zanimivejših na razstavi v
beltinskem gradu.
fototečaj), o čemer smo v Vestniku
že pisali. Ob otvoritvi razstave je izšel tudi spremni katalog, ki ga je izdalo Društvo za napredek umetnosti Aquila iz Lipovec. V njem je vsak
sodelujoči na koloniji opisal svoja
občutja, ki so ga obdajala med njegovim bivanjem in delom na prekmurski ravnici. Naj povzamemo
samo Primorca Aleša Sedmaka: »Prekmurje žari v svoji svetlobi in barvi,
ki se izraža tudi v ljudeh.«
T. K.
BARVA CMYK
oglasi/sporočila
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 11
11
Pravila časopisa
Vestnik ob
referendumu
o zakonu o
Radioteleviziji
Slovenija
Zlata vredne
ugodnosti!
V skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji Vestnik objavlja pravila, ki bodo upoštevana v kampanji za
zakonodajni referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra 2010.
V skladu s programskimi zasnovami,
ki medij opredeljujejo kot neodvisen
in nevtralen, bo medij informativno in
problemsko spremljal referendumsko
dogajanje, tako da nobena stran ne bo
v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Odločitev o
spremljanju dogodkov ter izbor referendumskih tem in sogovornikov bosta
v presoji uredništva oziroma odgovorne
urednice medija. Nenovinarskih člankov, ki so povezani z referendumom,
razen popravkov oziroma odgovorov,
ki smo jih dolžni objavljati po zakonu
o medijih, ne bomo objavljali. Pri odgovorih bomo vztrajali, da se ne smejo
zlorabljati za referendumsko kampanjo,
med njo tudi ne bomo objavljali pisem
bralcev z očitno opredeljeno vsebino o
referendumskem odločanju. Oglase, ki
morajo biti v skladu z zahtevami zakona o volilni in referendumski kampanji, bomo objavljali v skladu s cenikom
oglasnega prostora.
Uredništvo Vestnika
Že imate svojo?
Že imate svojo?
Postanite imetnik Petrol klub kartice, ki skrbno
Postanite
imetnik
kartice,
skrbno
zapisuje vse
vaše Petrol
nakupeklub
pri Petrolu
in kivas
za to
zapisuje
vse
vaše
nakupe
pri
Petrolu
in
vas
prav posebej nagrajuje z Zlatimi točkami! za to
prav
ZlatimiZlate
točkami!
Z njoposebej
namreč nagrajuje
zbirate in zkoristite
točke. Več
Z
njo
namreč
zbirate
in
koristite
Zlate
točke.
Več
kot jih boste zbrali, več ugodnosti boste
lahko
kot
jih boste zbrali, več ugodnosti boste lahko
izkoristili.
izkoristili.
Ugodnosti poiščite v Petrol klub katalogu in na
Ugodnosti
poiščite v Petrol klub katalogu in na
www.petrol.si!
www.petrol.si!
Več informacij o pridobitvi kartice dobite na
Več
informacij
o pridobitvi
bencinskih
servisih
Petrol.kartice dobite na
bencinskih servisih Petrol.
oččkkaa
t
a
t
a
l
Z
1
=
1€
to
1€ = 1 Zlata
Opravičilo
Avtorici članka »Problemi današnjega
časa«, gospe Andreji Širca Čampa, se Tatjana Rutar iskreno opravičuje za objavo
dela njenega članka brez navedbe avtorja v Vestniku, 11. novembra 2010.
www.petrol.si
www.petrol.si
prispevki za
nakup magnetne
resonance
SANDERO: Poraba pri mešanem ciklu 4,5-7,2 l/100 km. Emisije CO 2: 115-165 g/km. SANDERO STEPWAY: Poraba pri mešanem
ciklu 4,6-7,2 l/100 km. Emisije CO2: 140-180 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Zanesljivo do doma v vseh razmerah
Sandero Stepway
že od
9.030 €
ZIMSKI
PAKET
GRATIS
V ZIMSKEM PAKETU DOBITE
4 zimske pnevmatike
gumijaste tepihe
plastično korito prtljažnika
Sandero že od
6.900 €
www.dacia.si
Dacia Sandero Stepway in Sandero sta zanesljiva sopotnika. Kot predstavnika enega izmed najzanesljivejših avtomobilov po mnenju uglednih evropskih avtomobilskih
inštitucij, ADAC in J. D. Power, vas bosta vsak dan zanesljivo pripeljala do vašega doma. Pri tem jima tudi zima ne bo prišla do živega, saj sta opremljena z brezplačnimi
zimskimi pnevmatikami, plastičnimi tepihi in plastičnim koritom prtljažnika.
Marjanovi nekdanji sodelavci: Marko,
Stanka, Snežana, Majda, Darinka, Jelka,
Cvetka, Angela, Liljana, Micka in Nada
namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec
iz Gornjih Slaveč – 110; družina Breznik
iz Beltinec namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec iz Gornjih Slaveč – 40; sosedje iz Naselja Ljudske pravice: Greta
Praček, Feri Cigüt, Jani Litrop, Dragica Lazar, Duša Škof, Slavko Škoberne,
Jože Brumen, Nikolaj Martinuzzi, Šarika Breznik, Marija Cmrekar in Alfred
Šebjanič namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan – 200; Flegarjevi iz Mladinske
ulice 50 v Murski Soboti namesto cvetja
za pok. Deziderja Lainščka – 30; družina Viher iz Černelavec namesto cvetja
za pok. Franca Rigača od Svetega Jurija
– 50; Planinsko društvo Matica namesto
cvetja za pokojnega očeta Marjana Šafrana – 50; družine Šiftar-Sedonja, Vogrinčič in Döring namesto cvetja za pok.
Gizelo Beznec iz Bodonec – 40; družina Celec iz Puconec namesto cvetja za
pok. Terezijo Vukan iz Murske Sobote
– 30; sodelavci: Marta, Marjana, Lajči,
Jože, Vili, Alojz in Milan namesto cvetja
za pokojno mamo Marjana Makovca –
140; namesto cvetja za pokojno Gizelo
Makovec iz Gornjih Slaveč so darovali:
družina Jeneš, Lipovci 81 – 20, družini
Balažic-Virag iz Panonske 52 v Beltincih
– 20, družina Tot, Na kamni 6 a, Beltinci
– 20, Elek Čurman, Gornji Slaveči 9 – 20,
Dušan Kovač, Grad 48 – 30, družina Kovač-Štojer, Grad 62 – 40, družina Kovač,
Vidonci 31 – 40, Anastazija Brezovar, Ormoška cesta 32, Ljutomer – 40 evrov.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št.
01100-6030278282 s pripisom »za nakup magnetne resonance«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Opravičilo
Časopis Vestnik se opravičuje tožeči stranki Zdenki Huber za neresnične
objave o njej.
Uredništvo
BARVA CMYK
12
datum: 18. 11. 2010
kmetijstvo
| Vestnik | 18. novembra 2010
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Irena Šinko nova direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Minister Dejan Židan: »Predlagal
sem človeka, ki mu zaupam«
Kmetijske politike ne morejo voditi le ljudje iz Ljubljane, saj je tudi na podeželju dovolj dobrih strokovnjakov
Irena Šinko:
»Za prijavo na
razpis sem se
odločila sama in
zame je to izziv
in hkrati idealna
priložnost, da
naredim kaj
dobrega za
to državo in
Prekmurje.«
Šinkova je
univ. dipl. inž.
zootehnike
in univ. dipl.
pravnica, doslej
pa je bila vodja
oddelka za
kmetijstvo in
gospodarstvo
na Upravni enoti
Murska Sobota.
kovnega predmeta živinoreja na Srednji kmetijski šoli Rakičan.
Minister Židan pravi, da so ga pri
izbiri novega direktorja sklada vodila tri načela, poznavanje in obvladovanje stroke, operativna sposobnost,
predvsem pa je iskal človeka, ki je vreden zaupanja. Za Šinkovo pravi, da
ima vse te vrline, njena prednost pa
je kombinacija poznavanja stroke in
prava, saj so se prav na pravnem področju pri delovanju sklada v preteklosti pojavljale nepravilnosti. Po ministrovih besedah kmetijske politike
ne morejo voditi le ljudje iz Ljubljane,
saj je tudi na podeželju dovolj dobrih
strokovnjakov.
Ker je minister Dejan Židan po
dveh neuspelih razpisih izjavil, da bo
pri tretjem razpisu šel do človeka, ki
mu zaupa, ter ga prosil, naj se prijavi, smo novo direktorico vprašali, ali
jo je k prijavi za to funkcijo nagovoril
minister. »Z ministrom sva se večkrat
pogovarjala, tudi o delovanju sklada,
na razpis pa sem se prijavila sama. K
temu so me vodile predvsem kritike
na račun delovanja sklada in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in
gozdovi, zanimal pa me je tudi odnos
politike do kadrov z obrobja. Izhajam
iz kmetijskega okolja, imam spoštljiv
odnos do kmetijskih zemljišč in gozdov in če želim narediti kaj dobrega
za to državo in tudi za Prekmurje, je
to idealna priložnost,« nam je povedala Šinkova, ki jo skrbi predvsem
Po 19. Zadravec-Erjavčevih dnevih
Fotografija Nataša Juhnov
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Slovenije ima novega prvega človeka
in s tem se je tudi končala agonija iskanja novega direktorja. Po razveljavitvi dveh razpisov je bil 15. oktobra
letos objavljen ponovljen razpis, na
katerega je prispelo devet vlog. Natečajna komisija, ki jo je imenoval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano mag. Dejan Židan, je s kandidati, ki so izpolnjevali formalne
pogoje za zasedbo delovnega mesta,
opravila razgovore. Na podlagi oddanih vlog in opravljenih razgovorov je
komisija ministru predlagala primerne kandidate, vlada pa je na predlog
ministra za direktorico sklada imenovala Ireno Šinko za obdobje štirih let z
možnostjo ponovnega imenovanja.
Irena Šinko je po izobrazbi univ.
dipl. inž. zootehnike ter univerzitetna
diplomirana pravnica. Ima 23 let delovnih izkušenj, do imenovanja pa je
od leta 1995 opravljala delo vodje oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo
na Upravni enoti Murska Sobota. Svojo poklicno pot je začela kot tehnologinja v ABC Pomurki in jo nadaljevala
kot kmetijska inšpektorica v Medobčinski inšpekcijski službi občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in
Murska Sobota ter kot učiteljica stro-
zmanjševanje sredstev, s katerimi razpolaga sklad. Ta sredstva se vsako leto
zmanjšujejo, zato se bo moralo poslovanje sklada bistveno spremeniti,
njegova temeljna naloga pa mora še
naprej ostati ta, da kupuje kmetijska
zemljišča in jih zaokrožuje, da bodo
kmetje na njih lahko trajnostno kmetovali.
Ludvik Kovač
Dan medu pomurskih čebelarjev
Novosti o pridelavi Pomurski čebelarji pridelajo
in kakovosti mesa desetino slovenskega medu
Fotografija Ludvik Kovač
Zadravec-Erjavčevi dnevi so namenjeni predvsem kmetijskim svetovalcem, ki
znanstvene izsledke prenašajo v prakso, med kmete.
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska
Sobota je uspešno izpeljal ZadravecErjavčeve dneve 2010, mednarodno
znanstveno posvetovanje o prehrani
domačih živali. Letošnji posvet je bil
že 19. po vrsti, v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih pa se je v dveh
dneh zbralo skoraj 170 kmetijskih svetovalcev iz vse Slovenije, ki so prisluhnili predavanjem priznanih strokovnjakov iz domovine in tujine, ti pa so
predstavili 40 referatov in posterjev.
Dobra tretjina predavateljev je bila tujih, prišli pa so iz univerz, inštitutov in
agencij iz Nemčije, Avstrije, Francije,
Srbije in Madžarske.
Letošnji Zadravec-Erjavčevi dnevi so bili namenjeni seznanitvi širše
strokovne javnosti z novostmi na po-
dročju pridelave, kakovosti in vpliva
mesa na zdravje potrošnikov. Kot pravijo organizatorji, je želja prehranskih
strokovnjakov zagotovitev zdravja ljudi in zdravja živali, njihovo dobro počutje, ob tem pa je treba varovati okolje. Pridelava zdrave hrane je močno
odvisna od načina krmljenja, zato poseben poudarek dajejo uporabi varne
in kakovostne krme. Cilj radenskega
znanstvenega simpozija je, da se znanje iz znanstvene stroke prenese tudi v
prakso in da se kmetijstvo in živinoreja
ohranita na podeželju, za to pa so najbolj odgovorni kmetijski svetovalci in
tudi kmetje, ki jim je ustrezno znanje s
tega področja predpogoj za zniževanje
stroškov in iskanje dodane vrednosti.
Ludvik Kovač
Čebelarska zveza društev Pomurja, ki
združuje 23 čebelarskih društev s 600
čebelarji, ti pa gospodarijo s 16.500 čebeljimi družinami, skrbi za strokovno
izobraževanje svojih članov in promocijo čebeljih pridelkov. Rezultati, ki jih
dosegajo, so spodbudni, saj pomurski
čebelarji pridelajo od 200 do 300 ton
medu na leto, kar je deset odstotkov
vsega slovenskega medu.
Z željo, da širši javnosti predstavi
svojo dejavnost in s tem dodatno prispeva k promociji pomurskega čebelarstva, je zveza konec prejšnjega tedna pripravila v Murski Soboti dan
medu. Na 24 stojnicah so se obiskovalcem predstavili pomurski čebelarji s čebelarskimi dobrotami, čebelarski krožki pa so pripravili delavnice
za male in velike obiskovalce. Na stojnicah so se predstavili čebelarji, ki se
na kmetijah ukvarjajo z dopolnilnimi
dejavnostmi in iščejo predvsem tržne niše pri prodaji, čebelarska zveza pa jim pri tem zagotavlja logistično podporo. Ob dnevu medu, ki so ga
tokrat pripravili prvič, postal pa naj
bi tradicionalen, so medeni kraljici
izročili novo tiaro, ob tej priložnosti
pa sta bili tudi slovesna razglasitev in
podelitev priznanj, ki so jih čebelarji
osvojili na 11. pomurskem ocenjevanju medu.
Letošnje ocenjevanje medu, ki ga
organizira pomurska zveza, je bilo že
enajsto, presenetilo pa je veliko število sodelujočih, saj je 68 čebelarjev
poslalo v ocenitev 105 vzorcev kakovostnega medu. Poleg pomurskih če-
Fotografija Jure Zauneker
Na 11. ocenjevanju medu, ki ga je organizirala Čebelarska zveza društev
Pomurja, vzorci iz vse Slovenije in tujine
Cilj simpozija je, da se znanje prenese v prakso in da
se živinoreja ohrani na podeželju
Ob dnevu medu so se na 24 stojnicah obiskovalcem predstavili pomurski čebelarji
s čebelarskimi dobrotami, čebelarski krožki pa so pripravili delavnice za male in
velike obiskovalce.
belarjev so z vzorci sodelovali čebelarji iz vse Slovenije, na njem vsako
leto sodelujejo tudi čebelarji iz Avstrije, letos pa se jim je pridružil še
čebelar iz Madžarske. Kot zanimivost
velja omeniti gorenjskega čebelarja iz
Zgornje Radovne, ki je poslal v ocenitev med iz raja pod Triglavom. Najvišjo oceno, 31,48 točke, je prejel Štefan
Harkai iz Puconec za akacijev med, ki
je postal tudi prvak ocenjevanja, na
drugo mesto se je uvrstil Milan Horvat iz Murske Sobote, ki je za cvetlični med prejel 30,56 točke, tretja pa je
Milena Perša iz Gornje Radgone, katere kostanjev med je bil ocenjen s
30,42 točke. Podeljenih je bilo 22 zlatih plaket, od teh kar 12 za akacijev
med, 32 vzorcev je prejelo srebrne in
29 bronaste plakete, 22 vzorcev pa je
prejelo zahvale za sodelovanje.
Pomurski čebelarji so se tudi na letošnjem ocenjevanju izkazali, saj so
vsi trije najboljši vzorci iz njihovih
čebelnjakov, to pa je tudi dokaz, da
skrb, ki jo zveza posveča svojim članom, daje rezultate.
L. Kovač
BARVA CMYK
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Gorički vinogradniki se lahko
enakovredno kosajo z drugimi
Vinogradniška stroka je trdila, da je Goričko primerno le za šmarnico – Danes vina prejemajo najvišja odličja
V društvo so se takrat povezali predvsem ljubiteljski vinogradniki, katerih cilj je bil izboljšati kakovost
svojega vina. V teh letih so gorički
vinogradniki dokazali, da se tudi na
Goričkem da pridelati odlična vina.
V prvih letih po ustanovitvi smo
združevali zainteresirane vinogradnike iz celotnega Prekmurja, saj smo
imeli čez 600 članov, pozneje vsako
leto manj, saj so se po našem vzoru
ustanavljala podobna vinogradniška
društva, ki jih je zdaj v Prekmurju trinajst, od teh jih enajst sodeluje v koordinaciji med društvi. Zadnja leta pa
se je v našem društvu ustalilo okoli
230 članov.
Dokazovanje kakovosti je bilo na
začetku naše poti zelo težavno. Naravne danosti na Goričkem se ne razlikujejo od sosednjih vinorodnih območij na drugi strani Mure, čeprav je
nekdanja »visoka vinogradniška stroka« še v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja trdila, da je Goričko primerno
le za šmarnico ali morda modro frankinjo in druge »manj kakovostne sorte«. Trdimo in to smo tudi dokazali s
kakovostjo vina, ki ga je skupaj z drugimi slovenskimi vini anonimno ocenjevala slovenska stroka, da imamo
enakovredno kakovost vina, imamo
pa še boljše razmere za naravi prijazno pridelavo grozdja, saj je manj pa-
dnji primer odnosa do Prekmurja je
tudi ta, da so »lobiji štajerskih kleti«
hoteli Prekmurje povezati z drugimi
šestimi okoliši v vinorodni deželi Podravje, da bi potem lahko brez omejitev to območje izkoriščali kot poceni
surovinsko bazo.
K izboljšanju kakovosti vin so veliko prispevala vsakoletna društvena
ocenjevanja vin. Tako smo na prvem
ocenjevanju leta 1986 med 39 vzorci
dosegli povprečno oceno 16,33 točke,
leta 2009 pa je bila med 174 vzorci dosežena najvišja povprečna ocena 18,09
točke. Do zdaj smo na 25 društvenih
ocenjevanjih ocenili 4684 vzorcev
vina. Na predlog našega društva smo
leta 1995 začeli regijsko ocenjevanje
za »prekmurske prvake«, ki ga vsako
13
V letu 2001 je društvo
v soglasju z Društvom
za zaščito in promocijo
prekmurskih dobrot
uvedlo promocijsko
znamko goričkih vin
z naslovom Diši po
Prekmurju. Od leta
2007 koordinira
promocije vin
za obiskovalce
Krajinskega parka
Goričko v prostorih
gradu pri Gradu, v
letu 2008 pa je začelo
označevati gostinske
lokale, ki izpolnjujejo
pogoje za točenje
»špricerja«, z oznako
Tü točimo prekmurski
špricer.
Fotografija Nataša Juhnov
Cilji in načrti društva?
leto organizira drugo društvo vinogradnikov v Prekmurju. Naši člani so
že od vsega začetka sodelovali z vini
tudi na ocenjevanju v Gornji Radgoni
in v teh letih smo osvojili dva šampiona, devet prvakov sort, 26 velikih zlatih in 148 zlatih medalj.
Ob ustanovitvi ste si zastavili cilj,
da se vsaj nekaj vinogradnikov preusmeri iz ljubiteljskega v tržno pridelavo vin. Kakšni so rezultati?
Tečaj za stekleničenje vina je v okviru našega društva od leta 1986 kon-
na skupnost, mladi pa pokazati svojo
ustvarjalnost in samozavest.
Tudi vinogradniški center v Ivanovcih ste zgradili z določenim namenom. Kakšnim?
Po vzoru gasilskih in lovskih društev smo leta 1988 začeli iskati objekt
za potrebe društvenih aktivnosti,
pozneje pa smo začeli razmišljati o
objektu za razvoj dejavnosti v zvezi z
vinogradništvom, vinarstvom in turizmom. Tako smo s pomočjo nekdanje
KZ Panonka leta 1989 dobili opušče-
Še vedno ostaja glavna naloga društva organizacija raznovrstnih izobraževanj ne samo za člane, ampak tudi
za potrošnike vina in razne ponudnike na območju VTC Goričko. Promocijske prireditve in aktivnosti se bodo
stopnjevale in širile, predvsem na lokacijah z večjo obiskanostjo, med katerimi dolgoročno računamo na naš
VC Goričko, pri tem pa pričakujemo
tudi tesnejše sodelovanje lokalne skupnosti. Večji poudarek bomo v prihodnje dali tudi promociji društvenih
aktivnosti prek interneta in drugih
medijev.
Ludvik Kovač
izobraževanja kmetovalcev
Prihodnji teden začetek
rezi vinske trte
Posebno skrb namenjajo obnovi izrojenih nasadov
dnevih opravljajo spravilo doma
vzgojenih trsnih sadik, ki so jih
vzgajali v Lutvercih.
Kaže, da v Radgonskih goricah trsnih sadik letos ne bodo začeli saditi
jeseni, ampak spomladi. Zadnji dve
leti so namreč zaradi ugodnih vremenskih razmer že jeseni posadili
večino trsnih sadik na obnovljenih
površinah. Sedaj ima družba za obnovo pripravljenih 13 hektarjev po-
stran 13
no kmetijo v Ivanovcih, ki smo jo začeli obnavljati in usposabljati za promocijski center ne samo za naša vina,
temveč tudi za druge pridelke in proizvode Goričkega. Leta 1992 smo razmišljali že o zadružnem turističnem
podjetju, vendar je bilo premalo enotnosti in vizionarstva med vodilnimi člani društva. Z lastnimi sredstvi,
prostovoljnim delom in donacijami
ter tudi z denarno pomočjo države
nam je sredi leta 1998 uspelo objekt,
ki smo ga poimenovali Vinogradniški
center Goričko, odpreti. Tu je od leta
1999 kot prva v Prekmurju zasajena
potomka najstarejše trte na svetu iz
Maribora, od leta 2001 je pri VC tudi
uraden začetek VTC Goričko. Ob gostinskem je tudi društveni del objekta
za izobraževalno-promocijsko dejavnost. V letu 2005 je društvo postalo
stoodstotni lastnik objekta.
V družbi Radgonske gorice
V družbi Radgonske gorice že nekaj
let začnejo rezati vinsko trto kmalu
po tem, ko odpade listje. Ugotavljajo namreč, da tako zgodnja rez prav
nič ne vpliva na pridelek in kakovost
v naslednjem letu.
Ta čas so opravili že nekaj tovrstnega strokovnega opravila, v ponedeljek pa naj bi rez začela večina
od 50 delavcev. Sicer pa zaposleni v
družbi Radgonske gorice v zadnjih
čalo 230 naših članov, od teh jih ima
uradno dovoljenje za polnitev okoli 50. Polovica jih polni vrhunska in
kakovostna vina, v količinah od 300
do 3000 buteljk, in so dolgoročno tržno perspektivni vinogradniki vinarji.
Približno toliko je še takšnih, ki vina
ne polnijo in so tržni pridelovalci neustekleničenih deželnih vin. Če bi vse
te pridelane količine vina združili, bi
zadovoljili le polovico tržnih potreb
gostinstva in turizma na območju Goričkega. To pomeni, da naš cilj o samooskrbi ni dosežen in v sedanjih
ekonomsko-socialnih razmerah tudi
dolgoročno ne bo. V takšnih razmerah ne pomaga niti dobra društvena
in strokovna organiziranost, tu morata svojo vlogo odigrati država in lokal-
Ernest Novak: »S
kakovostjo svojih
vin smo dokazali,
da se gorički
vinogradniki
lahko
enakovredno
kosajo z drugimi
slovenskimi
vinogradniki in
vinarji.«
davin in tudi zemlja prej ni bila enostransko obremenjena z dolgoletno
kulturo vinske trte. Kakšen je bil odnos do našega okoliša, nam kaže primer vključitve sorte traminec v trsni
izbor. Tako smo se prekmurska društva skupaj s kmetijsko svetovalno
službo skoraj sedem let borila, da smo
lahko tudi sorto traminec začeli uradno saditi v Prekmurju, v začetku tega
tisočletja. Podobne težave smo imeli z vključitvijo v vseslovenski projekt
vinsko-turističnih cest VTC Goričko,
ki zdaj pokriva območje 11 občin. Za-
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
Petindvajset let Društva vinogradnikov Goričko
Društvo vinogradnikov Goričko, ki
praznuje srebrni jubilej, sodi med najstarejša tovrstna slovenska društva. V
četrtstoletnem delovanju je društvo
odigralo pomembno vlogo pri izobraževanju predvsem ljubiteljskih vinogradnikov, kar najbolj zgovorno potrjujejo kakovost njihovih vin in odličja,
ki jih zanje prejemajo na vinskih ocenjevanjih. Vloga društva pa je seveda
širša. O tem, kaj je vodilo vinogradnike pred 25 leti, da so se organizirali
v društvo, smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Ernestom Novakom.
Pomembno vlogo v začetku povezovanja je imel tedanji starosta kmetijskega novinarstva in zasebnega
vinogradništva Štefan Kuhar - Pišta,
naš rojak iz Puconec, ki je brez težav
našel zagrete ljubiteljske vinogradnike, ki so potem na ustanovnem zboru
15. decembra 1985 ustanovili društvo.
Osrednja naloga društva, ki je stalnica, je izobraževanje članov in posredno tudi drugih uporabnikov okolja,
v katerem delujemo. Druženje na izletih, prireditvah v zvezi z vinom in
vinogradniško tradicijo pa je imelo
dodatno povezovalno moč. Z začetkom ocenjevanja vin se je med vinogradniki spodbujal tudi tekmovalni
duh. Vsako leto smo uvajali nove oblike izobraževanja, kjer so vinogradniki praktično spoznavali probleme in
dobili rešitve.
Tako smo v teh letih izvedli 140
strokovnih predavanj, 77 raznih praktičnih prikazov rezi, spoznavanja bolezni in škodljivcev, zelenih del in tudi
delovnih pokušenj vina ob kletarskih
večerih v jesenskem in zimskem času.
Pri izvedbi strokovnih izobraževanj
ima največjo vlogo kmetijska svetovalna služba.
datum: 18. 11. 2010
vršin, ki so jih v preteklosti izkrčili.
To jesen pa bodo izkrčili še nadaljnjih 20 hektarjev starejših vinogradov, obnovili pa jih bodo v prihodnjih letih.
Tokrat bodo na obnovljenih površinah posadili čez 52.000 sadik. Poleg tega pa bodo v vseh vinogradih
nadomestili še 80.000 manjkajočih
in nerodnih trsov.
Franci Klemenčič
19. 11. 2010: Dvorana KGZS, zavod MD,
Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska
Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – SOR,
Razmnoževanje in pridelava semena
kmetijskih rastlin
22. 11. 2010: Gasilski dom Gornja
Radgona, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja
Radgona, ob 10.00, predavanje KOP
– navzkrižna skladnost, Preverjanje
izpolnjevanja zahtev standardov za ohranjanje
živalskih vrst in habitatov, za identifikacijo
in registracijo živali ter za zdravstveno
varstvo ljudi in živali na praktičnih primerih,
predstavitev sprememb Uredbe o predpisanih
zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in
okoljskih pogojev pri kmetovanju
23. 11. 2010: Kulturni dom V. Polana, V.
Polana 111, 9225 V. Polana, ob 17.00, ne
velja za KOP, Vinarstvo – kletarski večer
24. 11. 2010: Gasilski dom Gornja
Radgona, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja
Radgona, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost
in zdravje pri delu
24. 11. 2010: Vinotoč Borko, Črešnjevci 9,
9250 Gornja Radgona, ob 10.00, ne velja za
KOP, Vinarstvo – kletarski dopoldan
25. 11. 2010: Vaško-gasilski dom
Rogašovci, Rogašovci 1, 9262 Rogašovci,
ob 10.00, predavanje KOP – navzkrižna
skladnost, Preverjanje izpolnjevanja zahtev
standardov za ohranjanje živalskih vrst in
habitatov, za identifikacijo in registracijo živali
ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali na
praktičnih primerih, predstavitev sprememb
Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter
dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri
kmetovanju
25. 11. 2010: Gasilski dom Stara Nova
vas, Stara Nova vas 1, 9242 Križevci pri
Ljutomeru, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost
in zdravje pri delu
25. 11. 2010: Vaški dom Hotiza, Petrova
ulica 16, 9220 Lendava, ob 17.00, ne velja
za KOP, Vinarstvo – kletarski večer
BARVA CMYK
14
iz naših krajev
| Vestnik | 18. novembra 2010
Največja društvena razstava ptic doslej
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
V Srednji Bistrici dobili novo dvorano v vaškem domu
Dvodnevno ptičje petje
na beltinskem gradu
Sprejela bo lahko
do 800 ljudi
Naložba ocenjena na več kot sto tisoč evrov
Fotografija Jože Žerdin
Nova dvorana
bo služila
za kulturne
dogodke, gasilske
prireditve in
različna srečanja.
Sodniki so pri ocenjevanju upoštevali kar deset strogih meril.
Na prireditvi so med gojitelji ptic razglasili prvake. Prvak v skupini barvni kanarčki je postal Izidor Lebar, Beltinci, v
skupini melaninski kanarčki Mirko Gselman, Hoče, v skupini postavni kanarčki
Štefan Virag, Beltinci, v skupini eksoti
F1 in F2 Milan Obal, Murska Sobota, v
skupini papige Erik Gerenčer, Gaberje, v
skupini agapornis Anton Perc, Odranci,
v skupini papige nimfe Blaž Kavaš, Beltinci, v skupini papige rozele Zlata Horvat, Odranci, in v skupini papige mali
aleksander Alojz Zadravec, Beltinci.
J. Ž.
Fotografija Jože Žerdin
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci je pred dnevi ob svoji
40-letnici v prostorih beltinskega gradu pripravilo dvodnevno društveno
razstavo. Enaindvajset gojiteljev ptic
je na ogled postavilo kar 350 različnih
vrst ptic. To je bila največja društvena razstava ptic doslej, ki jo je v dveh
dneh obiskalo veliko ljudi, med njimi
predvsem veliko mladih in otrok. Sočasno z razstavo je potekalo tudi ocenjevanje ptic. Te so ocenjevali trije
državni sodniki iz Zveze društev za
varstvo in vzgojo ptic Slovenije.
V Srednji Bistrici v Občini Črenšovci
so minulo soboto pripravili praznovanje ob otvoritvi nove dvorane v tamkajšnjem vaškem domu. Šlo je za večletni projekt gasilcev, vaškega odbora
in krajanov Srednje Bistrice skupaj
z Občino Črenšovci. Obnova je stala
skoraj 104 tisoč evrov in je obsegala
notranja dela ter ureditev pročelja
doma in ostrešja. Ob dvorani, ki sprejeme do 800 obiskovalcev in je ena
največjih tovrstnih dvoran v črenšovski občini, so zgradili še prizidek s
kuhinjo, sanitarije in gostinski pult.
Jubilej štirih redovnic
Skoraj štirideset odstotkov sredstev,
s katerimi so objekt obnovili, je bilo
pridobljenih z ministrstva za kmetijstvo, preostalo pa je primaknila Občina Črenšovci.
Objekt se je v 21 letih gradnje veliko
spreminjal. Čeprav dvorana doslej še
ni bila urejena, so v njej potekale različne prireditve. V letu 2008 so v vaškem odboru in PGD Srednja Bistrica
spoznali, da sami tako veliki investiciji ne bodo kos, zato so nedokončani
objekt prepustili v last Občini Črenšovci.
V zadnjih dveh letih je občina skušala najti različne vire financiranja
za dokončanje doma in dvorane, ki
bo služila za kulturne dogodke, gasilske prireditve in različna srečanja.
Ob otvoritvi nove dvorane so trak prerezali predsednik gradbenega odbora
Matija Majcen, župan Občine Črenšovci Anton Törnar in predsednik
vaškega odbora Anton Radman. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi iz
črenšovske občine, saj bo ta odslej na
voljo vsem občanom.
Jože Žerdin
Pred tedni je v turniški cerkvi potekala slovesnost ob jubileju štirih redovnic. V
Nedelici rojena Doroteja Hozjan, ki deluje Ljubljani, ter v Renkovcih rojeni Karmela
Zavec in Anastazija Horvat, ki delujeta v Gradcu v Avstriji, praznujejo zlati jubilej,
Ema Sobočan iz Beltinec, sicer rojena v Gomilici, pa štirideset let redovništva.
Kot pravijo, so srečne, da so bile poklicane na pot čistosti, uboštva in pokornosti.
Zadovoljne so, da so lahko praznovale v domači župniji skupaj s sorodniki.
Slovesno mašo je daroval domači župnik Robert Brest s somaševalci. B. Z.
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Most v Rankovcih
Pred kratkim so v Rankovcih slovesno odprli obnovljeni most. Zasluge
za njegovo obnovo imata predvsem
občinski svet in nekdanji župan Občine Tišina Jožef Poredoš.
Kmečka tržnica
v Radovcih
Društvo za promocijo in razvoj turizma
Občine Grad Skouriš poleg pohodov
in kolesarskih maratonov pripravlja
tudi različne turistične prireditve.
Ena izmed teh je kmečka tržnica, ki
jo od letošnjega avgusta vsako drugo
soboto pripravljajo v bližini gradu
pri Gradu. Ta prireditev se je razvila
iz matične prireditve, ki so jo pred
štirimi leti prvič organizirali v Radovcih
ob tamkajšnji turističnoinformativni
pisarni. To tradicijo so nadaljevali
tudi letos. Tako so minulo soboto na
četrti kmečki tržnici v Radovcih svoje
izdelke in proizvode predstavili različni
predelovalci, gostinci, turistične
kmetije in domači obrtniki iz graške
občine. To pa je bila tudi odlična
priložnost za pokušanje novih vin
okoliških vinogradnikov. C. K.
Fotografija Ciril Kosednar
Fotografija Bojan Zadravec
Gornja Radgona ima dolgoletno
sejemsko tradicijo. Vsako leto sta v
mestu dva kramarska sejma, Petrov
poleti in Leopoldov 15. novembra.
Zadnjega pripravljajo že od leta 1700.
Ob lepem sončnem vremenu je letošnji
sejem obiskalo veliko tistih, ki so
želeli kaj kupiti ali se samo zabavati.
Tudi ponudba prodajalcev je bila
zelo pestra. Med njimi so prednjačili
suhorobarji, tekstilci in prodajalci igrač.
Med ponudniki domače obrti pa velja
omeniti medičarje, čevljarje, lončarje in
čebelarje. Sejem so s svojimi stojnicami
popestrila tudi turistična društva. L. Kr.
Fotografija Ludvik Kramberger
Leopoldov sejem
v Gornji Radgoni
BARVA CMYK
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Pince, kraj vzhajajočega sonca
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 15
15
na kratko
Nekdaj mejna vas se počasi
prebuja iz zamaknjenosti
Pokrajina za ljudi, ki ljubijo lepoto – Bližnja avtocesta jim je približala svet
Za isti breg boste
lahko v Pincah
slišali tri različna
imena, po svoje
ga imenujejo
Madžari, Slovenci
in Medžimurci.
Z Andovca je
proti jugozahodu
lep pogled na
strnjeni del vasi
Pince in bližnjo
avtocesto.
Gornja Radgona
Minulo nedeljo je v organizaciji Planinskega društva Gornja Radgona,
turističnih društev Majolka, Gornja
Radgona in Negova - Spodnji Ivanjci
potekal 3. Martinov pohod po območju Radgonskih goric. Pohoda, dolgega 15 kilometrov, katerega start je bil
sočasno v Gornji Radgoni, Orehovcih in pri Negovi, se je udeležilo več
kot 170 pohodnikov. Ti so bili s širšega območja severovzhodne Slovenije.
Na poti so bili udeleženci deležni prigrizkov in napitkov. Druženje pohodnikov iz vseh treh smeri je potekalo
na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. F. K.
Lendava
Planinsko društvo Lendava, tamkajšnji občinski svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ter policijska postaja iz Lendave so organizirali
že tradicionalni Pohod proti zasvojenosti, ki se ga je udeležilo več kot 500
pohodnikov, med njimi tudi veliko dijakov in osnovnošolcev. Start pohoda
je bil pred kulturnim domom v Lendavi. Pot jih je vodila iz Lendave do
Dolgovaških goric, od tam do Lendavskih goric in naprej na najvišjo točko
na tem območju, na Piramido. Sledila
je vrnitev v Lendavo. Pohod so sklenili z druženjem na dvorišču prve dvojezične šole v Lendavi. F. H. M.
Grad
Renato Perša
je štiri leta
vodil Krajevno
skupnost Pince,
nad katerimi
v zadnjih letih
sonce drugače
vzhaja.
V prostorih gradu pri Gradu na Goričkem je minulo soboto potekala
otvoritev razstave keramike bolgarskega umetnika Ivana Angela Panova z naslovom Za zaprtimi vrati. Na
razstavi, s katero se drugič predstavlja
v Sloveniji, je želel avtor razkriti svoja trenutna doživetja in občutke. Pripoveduje o neuresničenih podvigih,
veri v ljudi in usodi različnih narodov
in kultur. Glasbena gosta ob odprtju
razstave sta bila kitarist Jernej Hanc
in dekliški pevski zbor Osnovne šole
Sveti Jurij. Razstava bo na ogled do
konca marca naslednje leto. C. K.
Murska Sobota
Štefan Völgyi je
vinogradnik, ki
mimoidočemu
vedno postreže z
najboljšo kapljico
iz svoje kleti. Da
z vinom res zna,
pričajo številna
priznanja.
se je premaknilo in da več ne stojimo na mestu,« je povedal Renato, ki
je s štiriletnim delom ekipe krajevne skupnosti v času, ko jo je vodil,
zadovoljen. Še posebej je ponosen
na akcijo Zeleni Jure, ki so jo najprej začeli kot čistilno akcijo, potem
pa so ji dodajali nove vsebine, kot
je podeljevanje priznanj dobrim vinogradnikom in za različne dosežke
krajanov in krajank. »Priznanja smo
podeljevali za marsikaj, kar ljudem
veliko pomeni, in tega so bili iskreno
veseli, listine pa so okvirili in razo-
besili po domovih. Verjamem, da bo
to nadaljevalo tudi novo vodstvo, saj
se je že večkrat potrdilo, da človeka žene naprej pohvala, in ne graja,«
je povedal sogovornik. Sam namreč
zaradi pomanjkanja časa ne bo več
na čelu krajevne skupnosti.
V vasi deluje madžarsko kulturno
društvo, ki ga ohranjajo starejše članice, ki kvačkajo in vezejo, dejavna pa
je bila tudi mladinska madžarska skupina Liffe, za katero so pred dvema letoma zelo lepo uredili in za družabne
igre tudi opremili prostore v vaškem
domu. Ker pa po enem letu delovanja
niso našli vestnega skrbnika, so jih začasno zaprli, v upanju, da bo v prihodnje bolje. Uredili so tudi vinoteko, ki
je trenutno zaprta, ker pa je v okolišu
veliko vinogradnikov, ki imajo dobra
vina, ima Vinogradniško društvo Čentiba v načrtu oživiti prostor s ponudbo in predstavitvami vin. Po avtocesti
mimo Pinc se namreč vsak dan pelje
vsaj petnajst tisoč vozil in morda bo
koga ob postanku na bencinski črpalki pogled na vinorodno pokrajino pripeljal tudi v bližnjo vas. Le še cesto do
avtoceste je treba do konca urediti in
Pince bodo morda postale tudi zanimive za turiste. Gasilci v kraju so nekaj let mirovali, letos pa so na pobudo
gasilskega društva iz sosednje Doline
in zaradi velike požarne nevarnosti v
krajevnih prostorih že parkirali gasilno vozilo, ki bo morda obudilo tudi
gasilstvo.
Majda Horvat
Fotografija: arhiv Društva bolnikov s kronično bolečino M. Sobota
Na novembrskem srečanju so v
Društvu bolnikov s kronično bolečino
M. Sobota pripravili zanimive vsebine.
Udeleženci so lahko prisluhnili predavanju dr. Nikolaja Szepesyja o pome-
Fotografije Majda Horvat
Že od nekdaj sonce na enak način
vzhaja izza gričevnatega vinorodnega sveta z gručasto posejanimi vinskimi kletmi, od koder pogled seže
tudi v spodnji, strnjeni del vasi Pince, vendar dokler ljudje v tem niso
uzrli lepote, ob kateri se človek pomiri s seboj in svetom okoli sebe ter
napoji za novi dan, je vas izgubljala
življenje. Na skrajnem vzhodu Slovenije in ujeta v tromejnost je več kot
štiri desetletja ždela v zamaknjenosti, dokler se tudi nje pred nekaj leti
ni dotaknila ljubezen mladih ljudi,
ki so se zagledali v lepoto pokrajine in vzljubili kraj. Med njimi je tudi
Renato Perša, ki z družino živi v hiši,
ki sta jo z ženo postavila na hribu
nasproti vzhajajočemu soncu, v kraju pa je tudi vse več mladih družin.
Mladi ostajajo in se vračajo, prihajajo pa tudi priseljenci. V vasi, ki šteje 204 krajane, imajo štiriintrideset
otrok, mlajših od petnajst let, to pa
je osem več kot pred štirimi leti.
Pince je večinoma madžarska vasica, vendar je iz leta v leto tudi več
Slovencev, svoj življenjski prostor pa
so tu našle tudi štiri angleške družine, ena prihaja iz okolice Maribora
in druga s celjskega območja.
»V štirih letih se je spremenilo
marsikaj. Pince so postale kraj, zanimiv za mlade družine in s prijetnim
okoljem za življenje,« je povedal sogovornik, ki je štiri leta tudi vodil
Krajevno skupnost Pince. Zaradi bližnje avtoceste so razdalje do Lendave, Murske Sobote in celo do Maribora, kjer so delovna mesta, izgubile
težo časovne dimenzije, v zadnjih letih pa je bilo s posluhom občine in
zavzetostjo sveta krajevne skupnosti veliko narejenega tudi za komunalno ureditev kraja. Letos so napeljali kanalizacijo, naslednje leto pa
bodo preplastili od tega razrite ceste. Lotili so se tudi urejanja vaških
poti, saj tako želijo izboljšati dostopnost zemljišč, med katerimi je veliko opuščenih površin, ter med vinogradi utrditi in povezati poti, tako
da bi dobili dve povezovalni zanki.
Na območju katastrske občine Pince, ki je ena največjih v Sloveniji, saj
vanjo sodi tudi Murska šuma, je veliko lastnikov iz Medžimurja. Večina
je ostarelih, ki zato težko obdelujejo in vzdržujejo svoje vinograde ali
posesti, k temu pa je svoje dodala še
meja s schengenskim režimom. Lokalna skupnost je zato začela akcijo
kmetijskega inšpektorja, ki opozarja lastnike zapuščenih zemljišč na
njihovo dolžnost urejanja, krajevna skupnost pa se je v zadnjih letih
trudila, da bi bili dostopi prevozni,
začeli pa so tudi urejati lastništva.
Nekoč so namreč ljudje cesto speljali tako, kot jim je ustrezalo, ne meneč se za lastništvo, danes pa je to
treba urediti. Krajevna skupnost je
poskrbela za zemeljska dela, po občinskih načrtih za prihodnje leto pa
bodo ceste še utrdili in navozili gramoz. »Resnično upam, da se bo to,
kot je bilo obljubljeno ob ogledu,
tudi uredilo.
S to povezavo v obliki dveh zank
bomo v vinorodnem okolišu veliko
pridobili,« je povedal sobesednik.
Ureditev cest med vinogradi si je
vodstvo krajevne skupnosti postavilo za cilj že pred tremi leti, vendar kljub zavzetemu delu članov
krajevnega sveta zaradi zahtevnosti posega v prostor načrt uresničujejo šele sedaj. »Pomembno je, da
datum: 18. 11. 2010
nu vzdrževanja primernih vrednosti
krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov. Hkrati so jim predstavniki podjetja Orfam iz Murske Sobote izmerili
vse omenjene dejavnike. Predavatelj
in predstavniki Orfama so dejavnosti
izvedli brezplačno, za kar so jim člani
društva zelo hvaležni. M. F. R.
Martjanci–Suhi Vrh
Na tradicionalni 11. Martinov pohod
se je letos odpravilo skoraj 400 pohodnikov, ki so krenili iz Martjanec oziroma Moravskih Toplic do prvega postanka na Rumičevem bregu in nato
do Suhega Vrha. Na cilju so lahko pohodniki prisostvovali krstu mošta.
Ker je prireditev namenjena predstavitvi lokalnih ponudnikov, so se tudi
tokrat na stojnicah predstavljali domači ponudniki vina in mošta ter drugih domačih dobrot. C. K.
BARVA CMYK
16
| Vestnik | 18. novembra 2010
družabna
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Komentar tedna
na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
21. november 1987 bo zapisan v zgodovini pomurskega zdravstva kot velik dogodek. Končno je
določeno, da bodo ta dan s skromno slovesnostjo predali namenu zadnji objekt pomurske regionalne
bolnišnice – novo kirurgijo, kot to najrajši pravimo, pa čeprav v tem objektu dobijo svoje mesto tudi
nekatere druge veje zdravstva. Ta dogodek ni pomemben samo za Pomurje. Pomemben je za vso Slovenijo, saj je s tem sklenjen pred več srednjeročnimi obdobji zastavljeni program zgraditve zdravstvenih
objektov tako v osnovnem zdravstvu kot tudi bolnišnic. Pomursko združeno delo in tudi vsi občani so
z referendumsko sprejetim samoprispevkom mnogo prispevali. Vendar to ne bi bilo zadosti, če k temu
ne bi dodala svojega širša družbena skupnost, natančneje: vse druge zdravstvene skupnosti v Sloveniji.
Vestnik, 19. novembra 1987
Fotografija Zoran Vogrinčič
Uporabnik Aaaaaaa o dogodkih
na tekmi v Velenju: »To kar se je
zgodilo po tekmi je pa velika črna
pika za Velenje. In tisti ki so to
nardil nimajo pravice se imenovat
velenjski knapi!«
Fotografija T. Bakal
Glasbena skupina Modra cona je nastopila v lokalu Of Moment v Ljubljani, kjer je predstavila novo skladbo z naslovom Ni mi
žal. Za dobro počutje gostov sta poskrbela tudi lastnica lokala Mateja Šavel Kos in njen mož Rafael Kos.
Na tradicionalnem
Leopoldovem
sejmu v Gornji
Radgoni so bile
kljub raznovrstni
ponudbi v
ospredju sirkove
metle, ki so
jih prodajalci
ponujali zelo
ugodno, in sicer
tri kose za sedem
evrov (ena je
stala štiri evre),
kar so mnogi
izkoristili in jih
kupili, četudi jih
niso potrebovali.
Fotografija arhiv PŠ Zeko
Fotografija Nataša Juhnov
Tanja Žagar je
bila ena izmed
zvezd na jubilejni
tradicionalni
prireditvi
Zaigrajmo in
zapojmo po
domače. Geza
je spet natrosil
ogromno šal, tako
tudi ob nastopu
omenjene pevke:
»A veste, da
je ona doma
iz Prekmurja?
Njen oče je bil
v Mačkovcih
žagar!«
Občinstvo je najbolj ogrel domači Halgato band, ki je dobro »zažgal«. V športni dvorani OŠ III v Murski Soboti so se
predstavili še Kićo Slabinac, Adi Smolar, Vlado Kalember, Boštjan Romih, Saša Lendero, Majda Petan in mnogi drugi.
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Fotografija Nataša Juhnov
Janja Gomboc je na svetovnem prvenstvu v streetshow danceu v Ternopilu v
Ukrajini zasedla četrto mesto med pionirkami. »Še eno dobro tekmovanje je
za nami. Upal sem na vsaj eno medaljo, ampak tokrat se žal ni izšlo. Sem pa
izredno zadovoljen, saj nisem pričakoval, da bodo vse naše predstavitvene točke
uvrščene med prvih deset na svetovnem prvenstvu,« je ob vrnitvi povedal vodja
PŠ Dejan Zečević.
Na predstavitvi nove knjige Prekmurje za radovedneže in ljubitelje, ki želi razbijati
stereotipe, se je v soboškem gradu zbralo kar nekaj obiskovalcev, ki so se hoteli
v živo prepričati o stereotipu, da je v Soboti vedno manj kulturnih prireditev. Med
pogovorom smo ujeli Ernesta Ebenšpangerja, Mateja Končana - Kleemarja in
Ivanko Klopčič.
BARVA CMYK
kronika
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Sojenje za domnevno preprodajo kopaliških vstopnic Term 3000
Po obtoženca morda
policisti z lisicami
Znova sta manjkala Boštjan Serec in Ervin Železen – Tožilca je zamenjal kolega
Serec, čigar ime se je
v javnosti omenjalo,
ni prijavitelj, pa
je zatrdil Goran
Klemenčič, predsednik
protikorupcijske
komisije, in ob tem
opozoril, da so Serca
zaradi povezovanja
s primerom tožilca
v zadnjih dneh v
njegovem okolju
šikanirali. Klemenčič
je s 4.000 evri globe
zagrozil vsem, ki
bodo skušali razkriti
identiteto prijaviteljev
koruptivnih dejanj.
je menda močno zadolžil. Ko je še vodil
zadevo, je Stojko prebral le obtožnico, v
kateri je Sercu in Železnu pripisal, da sta
na svojo roko prodajala vstopnice za kopanje, Branka Ošlaja pa obtožil, da kot
njun nadrejeni ni opravil svojega dela,
ko ni ugotovil, kaj sta počela podrejena.
Iz obtožnice sledi, da je trojica leta 2002
in 2003 s poneverbo in zlorabo položaja
pri naročanju in prodaji 26.000 kopaliških vstopnic Terme 3000 opeharila za
200.000 evrov. Vse se je sicer začelo že
decembra 2003, ko je v javnost pricurljal
podatek o domnevnem preprodajanju
vstopnic za kopanje. V podjetju so nemudoma sprožili preiskavo in kot glavna krivca prepoznali Serca in Železna in
ju potem vrgli iz službe. Proti Ošlaju disciplinski postopek ni bil sprožen.
Tokrat je na zatožno klop sedel le
Ošlaj. Druga dva obtoženca, ki se branita z molkom, sta kot že nekajkrat doslej
znova manjkala. Železen je po besedah
odvetnika Štefaneca manjkal zaradi bolečin po operaciji kolena, Serčev zagovornik Rituper pa je dejal, da njegovega
varovanca prav tako ni bilo na sodišče
zaradi zdravstvenih težav. Zgodilo se je
namreč že, da je Serca, ki je na sojenju že
manjkal, ker se je moral v zadnjem hipu
udeležiti službenega izobraževanja, spet
drugič pustil na cedilu avtomobil, saj se
mu je pokvaril na poti do sodišča; Železen pa je bil kot pogodbeni delavec precej časa na delu v tujini. Rituper in Štefanec sta se strinjala, da se Sercu in Železnu
sodi v njuni odsotnosti. Ošlaj je v svoj za-
govor dejal, da je do leta 2001 skrbel za
naročanje vstopnic za kopanje, potem pa
je to nalogo prevzel Serec. Iz njegovega
zaslišanja in izpovedi drugih prič je bilo
mogoče razbrati, da celovitega nadzora
nad vstopnicami v tistem času v Termah
3000 ni bilo. Zato je bilo najbrž možno,
da je z naročilom tiskanja večjega števila vstopnic za kopanje in s prevzemom
oziroma evidentiranjem manjšega števila vstopnic lahko prišlo do razlike 26.000
vstopnic, ki naj bi jih obtoženci prodajali pod roko in izkupiček spravljali v svoje žepe. Na sled spornim vstopnicam so
prišli, ko so obiskovalci toplic na vhodih
kazali vstopnice, ožigosane z žigom številka 14, za katerega je bil kot prodajni
referent zadolžen Serec. Preostale vstopnice so bile namreč ožigosane z žigom
številka 18. Ena od prič pa je razložila,
da ji je Železen, ki mu je posodila denar,
ta pa dolga ni mogel vrniti, podaril 80
vstopnic. Po razkritju domnevnih nepravilnosti so v podjetju spremenili in
posodobili sistem naročanja tiskanja in
prevzemanja vstopnic.
Sojenje se nadaljuje 9. decembra, ko
bodo predvidoma na prostor za priče
stopili nekdanji trije vodilni ljudje Term
3000 Dušan Bencik, Marjan Maček in
Slavko Fartelj. Sodnik Branko Palatin je
ob koncu zagovornika Serca in Železna
pozval, naj poskrbita, da bosta njuna varovanca prišla na sojenje. Palatin namreč
ne izključuje prisilne privedbe obtožencev na naslednjo obravnavo.
Andrej Bedek
okc poroča
Zima tudi za avtomobile
S solzivcem nad trgovca
Pred devetimi dnevi sta v prodajalno z
mešanim blagom v Lendavi prišla 26-le-
Prleka z orožjem v Bosno
V začetku meseca so varnostni organi Bosne in Hercegovine sporočili kolegom iz Slovenije, da so pri dveh Prlekih,
17
Z glasovanjem v živo na Murskem
valu, glasovnicami v Vestniku in SMSsporočili sta med našimi oktobrskimi
predlogi največ glasov dobila kitaristka Sanja Plohl iz Radenec in mladi
filmski igralec Sandi Šalamon iz Murske Sobote.
Predlogi za Pomurko
meseca novembra
Valerija Perger,
višja svetovalka za slovensko
šolstvo v Porabju, letošnja prejemnica nagrade za posebno
uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in
organizacijsko delo v šolstvu. Po rodu
iz Prlekije je svojo poklicno pot začela
kot profesorica slovenskega jezika in
književnosti na Dvojezični srednji šoli
Lendava, zadnjih osemnajst let pa je
svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju. Z neomajnim trudom in zanosom skrbi za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika v porabskih šolah, je
pobudnica jezikovnih šol za porabske
učence, pa tudi sodelovanja med porabskimi in prekmurskimi šolami.
Dr. Tanja Bagar
iz Gornjih Petrovec, raziskovalka, letošnja
dobitnica Krkine nagrade za
doktorsko nalogo z naslovom
Spremljanje
znotrajceličnih
sprememb prostih kalcijevih ionov
in vrednosti pH pri glivi Aspergillus
niger. Osnovna merila pri izboru raziskovalnih del so znanstvena inovativnost, drugačni načini iskanja rešitev
in prispevek k znanosti, čemur so odkritja Tanje Bagar v celoti ustrezala.
Letošnja Krkina nagrajenka dr. Tanja
Bagar je tudi odlična strokovnjakinja
v bolnišnici v Topolšici.
je bila usmerjena v prašičerejo in je prva v
Sloveniji dobila status vzrejnega središča v
zasebni reji. Na
kmetiji je prvi
uvedel porodnišnico v sobi, reja
plemenskih svinj pa je računalniško
vodena. Na njegovi kmetiji so začetki
sonaravne reje, je pa tudi prvi zasebni
kmet s sodobno bioplinsko elektrarno na prašičerejski farmi v Logarovcih.
Ivo Borko iz
Gornje Radgone, doktor veterinarske medicine, ki je tudi
izvrsten izrazni
fotograf. Pred
dnevi mu je
mednarodna fotografska zveza FIAP na podlagi doseženih rezultatov na največjih mednarodnih fotografskih natečajih, po
naših podatkih kot prvemu Pomurcu podelila razstavljavski naslov Artiste FIAP. Umetniški svet Fotografske
zveze Slovenije pa je k temu laskavemu mednarodnemu priznanju dodal
še naziv kandidat za mojstra fotografije.
Ferenc Kiraly,
akademski kipar, ki mu je Občina
Lendava
podelila naziv
častnega občana. Naziv so mu
podelili za življenjsko delo v
kulturi, likovni umetnosti in kiparstvu ter za prispevek k razvoju občine
na kulturnem področju, za promocijo kulturne dediščine zunaj občine in
za prispevek k ugledu in prepoznavnosti občine. Kiralyev umetniški opus
je neprecenljive vrednosti, ljubiteljem
umetnosti v Sloveniji in na Madžarskem se je predstavil na številnih samostojnih razstavah. Umetnik je ob
številnih priznanjih prejel tudi najprestižnejše priznanje za dosežke v
likovni umetnosti na Madžarskem –
Munkácsijevo nagrado.
Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku,
pošljite najpozneje do nedelje, 12. decembra,
na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,
9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in
Pomurca leta. SMS-sporočila pošiljajte prav tako
do nedelje, 12. decembra. Uporabniki Mobitela
in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS
na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417
EUR. Za Olgo Karba glasujete tako, da pošljete
na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Valerijo
Perger 2929 RMV P B in za Tanjo Bagar na 2929
sporočilo RMV P C. Za Marjana Kolarja pošljite
na 2929 sporočilo RMV P D, za Iva Borka na
2929 pošljete RMV P E, za Ferenca Kiralya pa
tako, da na 2929 pošljete sporočilo RMV P F.
Marjan Kolar iz Logarovec, letos najbolj inovativen mlad kmet, ki gospodari na največji slovenski kmetiji, ki trenutno obsega 2960 hektarjev
kmetijskih in gozdnih površin. Sprva
Pomurka in Pomurec meseca novembra
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
#
Zakon določa, da morajo vozniki med
zimsko sezono vozilo opremiti z ustrezno opremo. Voznika, ki za to ne bo poskrbel, bodo kaznovali z globo v višini 120
evrov, če pa bo zaradi tega oviral promet,
mu bodo naložili 400 evrov kazni. V zimsko opremo vozil spadajo zimske gume
na vseh štirih kolesih, voznik pa lahko
uporablja tudi poletne gume, vendar le,
če ima v avtomobilu shranjene ustrezno
velike snežne verige. Pomembno je tudi,
da imajo zimske gume – označene so z
M+S, M.S ali M&S – najmanj tri milimetre profila. Predpisano zimsko opremo
mora voznik uporabljati tudi zunaj uradne zimske sezone, če so na cesti zimske razmere, torej, ko se sneg oprijema
vozišča ali pa je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, še pojasnjujejo
na policiji.
doma z ljutomerskega konca, na enem
od svojih mejnih prehodov našli dve
avtomatski puški. Bosanci so starejšega osumljenca po postopku izpustili na
prostost, mlajšega pa strpali v pripor.
Slovenski oziroma pomurski policisti so
potem v dogovoru z bosanskimi kolegi v
Prlekiji opravili hišni preiskavi. Tako so
na domu 39-letnega osumljenca zasegli
pištolo, kalibra 9 milimetrov, neznanega
proizvajalca, saj so bili na pištoli uničeni
identifikacijski podatki, in 199 nabojev
za to pištolo.
Preiskovalci so našli še starejšo puško
neznanega kalibra in znamke brez sprožilnega mehanizma ter vojaško torbico
z nabojniki brez nabojev. Na domu drugega osumljenca, starega 42 let, pa so
policisti zasegli nabojnik in teleskopsko
palico. Zoper 39-letnega osumljenca so
tukajšnji kriminalisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja
nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim napisali kazensko ovadbo,
zoper 42-letnika pa so vložili predlog
prekrškovnemu organu.
stran 17
Začenjamo izbor Pomurke in
Pomurca meseca novembra
Predlogi za Pomurca
meseca novembra
tni moški in 23-letna ženska. V kartonsko škatlo sta nabrala več zavojev cigaret različnih blagovnih znamk, vrednih
skoraj 230 evrov. Z ukradenim blagom v
kartonski škatli sta skušala brez plačila
zapustiti prodajalno, vendar ju je opazil
prodajalec. Ko sta storilca uvidela, da je
prodajalec odkril njuno namero, sta škatlo odvrgla in stekla iz prodajalne.
Prodajalec je takoj stekel za njima:
ko ju je dohitel, ga je moški poškropil
s plinskim razpršilcem oziroma solzivcem v oči. Prodajalec je poklical policijo. Operativno-komunikacijski center
je pred trgovino poslal več policijskih
patrulj in vodnika s službenim psom.
Ker so imeli opis obeh malopridnežev,
so lendavski policisti oba kmalu prijeli.
V postopku so ugotovili, da sta bila že
večkrat obravnavana zaradi podobnih
tatvin. Moški bo kazensko ovaden.
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
Olga Karba iz
Ljutomera, prva
in edina pomurska županja, ki
so ji na zadnjih
lokalnih volitvah
volivci zaupali
vodenje prleške
prestolnice. Magistrica ekonomije je pred štirimi leti že bila na čelu
občinske uprave. Po prejšnjih volitvah
se je morala posloviti in je vodila občinsko upravo v Puconcih. Kot edina
pomurska županja Olga Karba zagotavlja, da se bo ob skrbi za razvoj ljutomerske občine trudila tudi za skupne pomurske cilje.
Priprtega tožilca
Roberta Stojka, ki
se je znašel pred
težkimi očitki
o prejemanju
podkupnine, je
zamenjal njegov
kolega Branko
Murmayer.
Fotografija Nataša Juhnov
Sojenje zaradi domnevnega preprodajanja vstopnic za kopanje Term 3000 iz
Moravskih Toplic se je v zadnjih dneh
znašlo v središču pozornosti, saj naj bi
bila aretacija tožilca Roberta Stojka posledica domnevnega tožilčevega jemanja
podkupnine iz rok enega od obtoženih.
Prejšnji četrtek so bile zato oči slovenske javnosti uprte v razpravno dvorano
številka 12 tukajšnjega okrožnega sodišča. Po treh urah sojenja vprašanja, kako
komentirajo govorice o povezanosti procesa z domnevnim podkupovanjem tožilca, Branko Ošlaj in njegov zagovornik
Oskar Šooš, niti odvetnik Dejan Rituper,
ki brani Boštjana Serca, niso hoteli komentirati, Boris Štefanec pa je zatrdil, da
njegov varovanec Ervin Železen, vsaj kolikor sam ve, v zadevo ni vpleten.
Vlada je že razrešila okrožnega tožilca Stojka, ki se je sicer sam odpovedal
tožilski funkciji, neuradno pa bo svojo obrambo pred očitki o prejemanju
podkupnine opiral na domnevno odvisnost od iger na srečo, zaradi katerih se
datum: 18. 11. 2010
BARVA CMYK
18
datum: 18. 11. 2010
na sceni
| Vestnik | 18. novembra 2010
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Mladinski klub v napad na vojašnico
Bi preživeli božič v družbi Eda Maajke
in njegovega benda? Dogovorjeno!
Pa še N'Toko, Bambi Molesters in No Rules – MIKK praznuje petnajstletnico delovanja – Doslej trikrat zamenjali lokacijo
Po petnajstih letih
iskanje četrte lokacije
Dominik Šteiner:
»Potrebujemo prostore,
kjer bomo lahko imeli
tudi koncerte na prostem, mladinski hotel,
mednarodne izmenjave, opremljeno stezo za
skejterje in drugo pripadajočo infrastrukturo. Zato je verjetneje,
da se bomo preselili v
bližnjo vojašnico.«
Fotografija Tomo Köleš
Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, širši javnosti
bolj znan kot MIKK, bo decembra praznoval petnajstletnico delovanja. 20.
decembra 1995 se je namreč vpisal v
sodni register kot edini ponudnik organiziranih vsebin za mlade v mestni
občini. Vendar sedanji direktor MIKKa mag. Dominik Šteiner pravi, da bo
pravo leto praznovanja petnajstletnice
obstoja kluba šele v letu 2011, kajti pot
do nemotenega delovanja v sodobnih
okvirih je bila precej vijugava. MIKK je
namreč doslej kar trikrat zamenjal lokacijo. Le malokdo se še spomni, da so
bili njegovi začetki v danes že neobstoječi stavbi na Kocljevi ulici, nakar se je
klub preselil v prostore stare avtobusne garaže na ulici Štefana Kovača. Tu
je bil kar do leta 2005, ko je dobil sedanje prostore v soboškem gradu. A uradna otvoritev teh prostorov je bila šele
maja 2006. »Sedanji klubski prostor pa
počasi postaja premajhen za določene
Nekaj o aktualnem in prihodnjem sporedu mladinskega kluba si lahko preberete tudi na neobičajnih mestih.
Zato je verjetneje, da se bomo preselili v bližnjo vojašnico, ki naj bi tudi dobila svoje prostore na drugi lokaciji,«
je poudaril direktor MIKK-a.
dogodke, zato v naslednjih petih letih
načrtujemo preselitev v večje prostore,« je javnost obvestil Šteiner in pri
tem zavrnil ugibanja, ali bi bili lahko ti
novi prostori v sedanjem zapuščenem
Petrolovem objektu v obrtni coni blizu BTC-ja. S tem je tudi odpravil namigovanja nekaterih, da želi občina mladinski klub odriniti na obrobje mesta
in s tem zmanjšati zadrževanje mladih
v mestnem parku. »V Petrolov objekt
zagotovo ne bomo šli, ker je to preveč
zunaj mestnega središča, poleg tega
pa potrebujemo prostore, kjer bomo
lahko imeli tudi koncerte na prostem,
mladinski hotel, mednarodne izmenjave, opremljeno stezo za skejterje
in drugo pripadajočo infrastrukturo.
MIKK niso samo koncerti
Izvedba MIKK-ovih dejavnosti je
bila v tem letu (do 30. oktobra) po njegovem mnenju nadpovprečna, saj so
kljub proračunskemu primanjkljaju
in bistvenemu »kriznemu« zmanjšanju programskih sredstev ustanovitelja uresničili zastavljeno programsko
shemo v celoti in jo še nadgradili z nekaterimi novostmi. V klubu so trenutno redno zaposleni trije ljudje, dva
sta zaposlena prek javnih del, dva
1.Swenak (svinjak po idrijsko) –
duhovito
2.Pri rdeči ostrigi (Škofja Loka) –
poetično
3.Ambasada (Beltinci) – globalno-lokalno
4.Pekarna (Maribor) – delovno
5.MIKK (Murska Sobota) – zapomnljivo
Glasbene poslastice
pred koncem leta
MIKK je sodeloval ali pa sam prevzel
organizacijo pri nekaj festivalih (Fronta, Grossmann, Delu čast in oblast …),
največ obiskovalcev pa so pritegnili
koncerti. Teh je bilo do konca oktobra 27, nastopilo je 57 glasbenih skupin, ki jim je prisluhnilo okrog 3500
ljudi. Prave koncertne poslastice pa so
v klubu pustili za konec leta. Že ta petek bo na večeru Hip hop praksa nastopil znani slovenski raper N'Toko,
27. novembra mednarodno uveljavljena skupina Bambi Molesters iz Siska,
17. decembra tuzelski rokenrolerji No
Rules, pravi »bum« pa se obeta za božič, 25. decembra, ko bo tukaj gostoval
priljubljeni bosansko-zagrebški izvajalec Edo Maajka s svojim bendom.
T. K.
Stekli psi »lajali« akustično
Fotografija N. N.
Odslej po »jabolka« tudi v Maribor
Top 5 mladinskih
klubov v Sloveniji z
najboljšim imenom po
izboru uredništva
prek Evropskega socialnega sklada,
za njimi pa stoji še vrsta prostovoljcev. »MIKK-ove dejavnosti niso samo
koncerti, čeprav je res, da so medijsko
najbolj odmevni. A s tem se dela krivica drugim dejavnostim, ki so prav
tako dobro obiskane,« je poudaril
programski vodja Ivor Knafelj. Njegove besede je s konkretnimi podatki
potrdil vodja multimedijskega centra
Krik Janez Žlebič: »Izvedli smo osem
multimedijskih delavnic: 3DMAX,
AutoCad, video, snemanje in montaža, Photoshop, Illustrator, začetno in
nadaljevalno fotografsko delavnico,
osnove računalništva ter izdelovanje
spletnih strani. Skupno se jih je udeležilo 193 posameznikov, zaradi premajhne predavalnice pa smo morali
prijave žal omejiti.« Potem so organizirali še gledališke in lutkovne predstave, delavnice centra za socialno
delo, petim glasbenim skupinam so
ponudili prostor za vaje, izvedli pa so
tudi tradicionalno brezplačno razdeljevanje sredinega čaja.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Fotografija Tomo Köleš
Prizor, kakršne lahko vidimo v ZDA ali večjih evropskih mestih vsakič, ko ameriški
proizvajalec računalniške opreme Apple izda kakšno (ne)pomembno novost, je
bilo mogoče tokrat videti na ulicah štajerske prestolnice, kjer so odprli iSpot,
prvo Applovo »Premium Reseller« trgovino v Mariboru. Vzrok za tokratno vrsto
je promocijska prodaja predvajalnikov iPod po polovični ceni. Vsi računalniško
in trendovsko ozaveščeni Pomurci bodo odslej imeli krajšo pot do novih iPodov,
iPadov, iMacov … »Kako primerno« pred božično-novoletnimi prazniki.
Na predstavitvi knjige Prekmurje za radovedneže in ljubitelje v grajski dvorani je nastopila soboška funkyrap skupina Stekli
psi in spet postregla z novostjo. Štiri svoje skladbe je namreč predstavila v akustični različici, in sicer 1919 Prekmurje
RAPublika, Ka koli, Mi ti damo praf in Daj paper. Omenjene štiri skladbe so v izvirniku posnete na prvem prekmurskem
rapalbumu Koga briga, ki je izšel konec lanskega leta pri domači založbi God Bless This Mess. Stekli psi so: Goran Radulovič
(MC), Aleš Kovač (MC), Andrej Ajdnik (kitara), Ivor Knafelj (bobni) in Manuel Kuran (bas). T. K.
BARVA CMYK
reportaža
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 19
19
Nenavadne stvari navadnih ljudi
Nič ni težko
tistemu, ki
ve, kaj hoče!
Daljinsko plavanje jim je zlezlo pod kožo
Sašo Borovič: »Čeprav tehtam več
kot sto kilogramov, je ta šport zame
pravi.«
Bojan Brus: »Vsekakor gre za zelo
naporen šport. Zato moraš imeti
predvsem voljo.«
Marko Lašič: »Rad bi se udeležil
tekmovalnega plavanja nekje v tujini,
kajti motivacije za trening mi nikoli ne
zmanjka.«
»Kaj za vraga pa je spet to?« bodo rekli
nekateri, ki morda ne spremljajo toliko nevsakdanjih dogodkov. Zato jim
je gotovo težko razpredati o ljudeh,
denimo plavalcih, ki se na vse kriplje
trudijo čim prej premagati določeno
dolžino proge. Za kakšno ceno? Ekstremni napor se kaže tako telesno
(žulji, izčrpanost) kot duševno (blodnje in halucinacije). Motivacija je
notranja, torej gre predvsem za boj
s samim seboj. Zakaj pa tvegajo svoje zdravje in življenje? Psihoanalitiki
razlagajo takole: »Ekstremnih športov
se lotevajo le najbolj drzni posamezniki, ki uživajo v tem, da hodijo po
robu in s tem izzivajo usodo.«
Nesporno je, da človek že od nekdaj išče skrajne meje pri sebi, celo bolj
Slavko Gomzi: »Nekaterim plavalcem bi
bil lahko celo dedek.«
Izidor Klemenčič: »Največ preglavic mi
povzroča premalo spanja med tekmo.«
Zdenko Klemenčič: »Ko te nekaj veseli,
ni nič težko in napore hitro premagaš!«
Fotografije Nataša Juhnov
pripravili v avstrijski Radgoni, kjer
je tekmovalo kar 321 plavalcev in 49
ekip iz vse Evrope.
Najbolje se je odrezal Slavko Gomzi,
podjetnik iz Radenec, ki se je že srečal
z abrahamom. Premagal je 710 dolžin
bazena, kar je zadostovalo za 17. mesto. »Nekaterim plavalcem bi bil lahko
celo dedek,« se je malce pošalil. »Moj
najboljši rezultat izpred dveh let je
43,7 km. Tudi letošnja konkurenca je
bila dokaj močna, saj je med tekmovalci veliko nekdanjih aktivnih plavalcev. Ker sem v dobri telesni kondiciji,
se nisem ustrašil telesnega napora in
psihičnih težav kot posledice dolgotrajnega plavanja. Če bi upoštevali posamezne starostne kategorije, bi zagotovo dobil eno od medalj,« še doda.
Medsebojno prijateljstvo odtehta vse drugo.
tek in kolesarjenje. Največ preglavic mi
povzroča premalo spanja med tekmo.
Ker se nas je na progi gnetlo okrog trideset, sem dobil udarec po glavi.«
35-letni Bojan Brus iz Žepovec, ki
dela v radgonskem Tušu, pravi: »Tokrat sem nastopil že četrtič, bil sem
24. Vsekakor gre za zelo naporen
šport. Zato moraš imeti predvsem
voljo, kajti tako lažje premagaš ovire. Lani sem se preizkusil v 6-urnem
teku, letos v daljinskem plavanju, drugo leto pa bo spet na vrsti tek.«
24-letni študent Marko Lašič iz Radenec se s plavanjem ukvarja že od
otroštva. »Razpoloženje je bilo prijetno, čeprav je bilo v bazenu čutiti
agresivnost. V skupini sem preplaval največ kilometrov, zato z optimizmom gledam naprej. Rad bi se udeležil tekmovalnega plavanja nekje v
tujini, kajti motivacije za trening mi
nikoli ne zmanjka.«
Podobnega mnenja je tudi 34-letni
Radgončan Sašo Borovič, zaposlen v
Arcontu. »Za daljinsko plavanje sem
se odločil na prigovarjanje prijateljev. Čeprav tehtam več kot sto kilogramov, je ta šport zame pravi, četudi naporen. Psihično je najtežje okrog
polnoči, ko moraš skočiti v bazen s
hladno vodo. Ker hočem vedno dati
vse od sebe, sem na cilju zelo utrujen.
Toda ob dobri družbi, v kateri se radi
kot pri drugih. Vprašamo se lahko, kakšne so sploh sposobnosti posameznika, da doseže določen cilj. Slovar
Slovenskega knjižnega jezika pri besedici ekstrem zapiše tudi skrajnost
in pretiranost. Če se premaknemo k
ekstremnim športom, velja poudariti njihove nevarne razmere. Na eni
strani imamo popularne športe, kar
bi lahko podprli s številnimi navijači,
kot so smučarski poleti, smuk in motociklizem, na drugi pa športe, ki niso
nevarni zaradi razmer, ampak zaradi
ekstremnih dolžin trajanja. Mednje
uvrščajo tudi daljinsko plavanje.
Ciljev jim nikoli ne zmanjka
Čofotajo po vodi radenskega notranjega bazena in kot epski junaki
premagujejo valove. Njihovi pogledi
so odločni in sijoči. Vsi delujejo zadovoljno. Govor je o skupini šestih
plavalcev iz Radenec, okolice Gornje Radgone in Apač, ki so se nedavno izkazali s solidnimi uvrstitvami na
šestem 24-urnem plavanju, ki so ga
Odločni zamahi z rokami, zgoraj Slavko Gomzi
Motivacija je notranja, torej gre predvsem za boj s samim seboj.
Po večkratnih zmagah za pomurski
pokal se je 29-letni tekač Zdenko Klemenčič iz Črešnjevec dobro znašel tudi
v bazenu. »Če bo dovolj časa, se name-
32-letni brat Izidor Klemenčič; oba sta
zaposlena v radgonskem Arcontu. »Na
pobudo druščine sem se začel ukvarjati tudi s plavanjem, saj me bolj veselita
ravam še intenzivneje ukvarjati z daljinskim plavanjem. Ko te nekaj veseli,
ni nič težko in napore hitro premagaš,«
je bil odločen. Prav tako kot njegov
poveselimo, hitro pozabimo na težave.« In tako je tudi prav, saj počnejo
zgolj tisto, kar so si sami želeli!
Milan Jerše
BARVA CMYK
20
| Vestnik | 18. novembra 2010
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Otroci slikovito doživljajo svet
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Omara
S podelitvijo nagrad avtorjem najboljših
kratkih filmov osnovnošolcev se je končal tretji festival kratkega filma Mikkrofilm, ki ga organizira Mladinski informativni in kulturni klub iz Murske Sobote.
Strokovna žirija je odločila, da je najbolj
izstopal film Optimist v režiji Luke Adaniča z Osnovne šole Turnišče, občinstvo pa
je izbralo film GeEsEm, ki so ga soustvarjali in režirali Marko Wolf, Gašper Marič,
Jure Matis, Maja Židan, Anastazija Ščap,
Dion Zajmi, Marcel Šarkezi in Nino Sever
z Osnovne šole II iz Murske Sobote.
Organizatorji so bili zelo zadovoljni z
odzivom mladih, saj so filme prejeli od
videokrožkov in sekcij enajstih osnovnih šol iz vse Slovenije, od tega treh pomurskih, odzvala pa sta se tudi dva posameznika, stara do 15 let. Skupaj so
prejeli 24 kratkih filmov, glede na merila in standarde filmske in videokulture
Omare in omarice so nepogrešljivi del hišnega pohištva, kamor spravljamo in zlagamo različne predmete. V kuhinji krožnike in posodo, v spalnici imamo velike omare
za obleko in še večje garderobne omare za plašče, pa manjše omarice v kopalnici ali
nočne omarice ob postelji. Imajo police in predale, včasih tudi skrivne. Število omar
v naših hišah in stanovanjih se je v zadnjih letih zelo povečalo, saj imamo vedno več
stvari, ki jih moramo nekam dati. Imajo vrata in so lahko na ključ. Če pa nimajo vrat,
gre bolj za police, na katere najpogosteje zlagamo knjige. Omara je lahko tudi zamrzovalna. Gumpiči svetujejo, da ni treba preveč stikati po omarah, kajti kar hitro te lahko
kdo zaklene vanjo, čemeti v temi, dokler je kdo ne odklene, pa ni enostavno.
Angleški jezik: wardrobe (va:droub)
Nemški jezik: der Schrank (der šrank)
Madžarski jezik: gardrób (gardrób)
Španski jezik: ropero (ropero)
Italijanski jezik: armadio (armadio)
Francoski jezik: armoire (armoa)
pa so polovico uvrstili v ožji izbor oziroma v tekmovalni del festivala.
Strokovna žirija si je ogledala prispele
filme, med katerimi sta izstopala dva ali
trije. »Nekateri so izstopali po tehnični
plati, pri čemer se vidi delo mentorjev,
drugi pa po ideji in vsebini,« je povedal
vodja festivala Janez Žlebič. Prav drugemu so pri ocenjevanju dajali večji poudarek. Najbolj jih je prepričal film Optimist, ki govori o igranju stav skozi oči
otroka ter o tem, kako lahko igre na srečo vplivajo na otroka.
Žlebič je ob tem dejal, da je kljub
temu da tehnično ni bil dovršen, žirijo prepričal z dobro izdelanim scenarijem, socialno obarvano tematiko, na
katero so pogledali iz otroške perspektive, in dobrim izborom glasbe. Izbrane
kratke filme, ki so trajali od dobre minute do nekaj minut, so si na festivalu
ogledali tudi osnovnošolci, ki so izbrali
svojega favorita. Največ glasov je dobil
film Osnovne šole II iz Murske Sobote z
naslovom GeEsEm, ki ga je soustvarila
skupina mladih.
Zanimiv pa je tudi izbor tem, ki so
obarvane slikovito in z otroškim pogledom. Filmi odsevajo doživljanje življenja, sveta, prostega časa, dolgčasa, šole.
Govorijo o prijetnih in manj prijetnih
trenutkih, o težavah mladih v družbi,
tudi z nacionalističnega ali diskriminacijskega vidika, drugi filmi pa so spet
bolj sproščeni in zabavni. Letošnji festival Mikkrofilm je tretji po vrsti, organizatorji pa so se odločili, da se osredotočijo na kratke osnovnošolske filme, ker
takih festivalov v Sloveniji ni, odziv mladih, ki si želijo pokazati svoje ideje, ujete na kratki film, pa je vedno dober.
A. Nana Rituper Rodež
Esperanto: ŝranko (šranko)
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti,
za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu
vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Prave princese in princi
okviru meseca šolskih knjižnic postavili
grad ter na zabavo povabili princese in
prince iz vrtca in prvega triletja. Ne boste verjeli, ampak kar šestdeset se jih je
zbralo. Koliko je bilo priprav in skrbi za
obleko, pričesko in vse drugo, kar prave prince in princese loči od običajnih
deklic in fantov. Poleg zabave na dvoru pa so ustvarjali v različnih kotičkih,
se zabavali, plesali in se sladkali, tako
kot se za pravo grajsko zabavo spodobi. Že naslednji dan so princese in princi kot čisto običajni šolarji spet sedli v
šolske klopi.
A. N. R. R.
Fotografija: Janez Žlebič
Katera deklica si ne želi postati prava princesa, ki bi živela na razkošnem
gradu, se oblačila v lepe obleke in imela
svoje skrbne spletične. Seveda ne smemo pozabiti tudi na prince, ki bi se vrteli okoli princes, jim poklanjali vso pozornost in osvajali njihova srca. Princese
in princi so vedno burili domišljijo in ni
čudno, da je nastalo toliko lepih pravljic in zgodbic, kot je Sneguljčica, ali
kako je preprosto dekle postalo princesa, imenovala se je Pepelka, ali pa o
tem, kako se s poljubom žaba spremeni v čudovitega princa. Tudi na Osnovni
šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih so v
Na festival kratkega filma za osnovnošolce je prispelo 24 filmov iz vse Slovenije, pomurski osnovnošolci pa so se dobro odrezali.
Ana je prava
Moja prijateljica Ana
je prava zabava,
ona rada se uči,
zato same lepe ocene dobi.
Najbolj sem vesela,
ko me obišče,
potem greva skupaj
na bližnje igrišče.
Na igrišču se igrava,
ker na zdravje nekaj dava.
Medve radi se imava,
saj Ana res je prava.
Fotografija Nataša Litrop
Maja Kavaš, 4. b,
OŠ Križevci pri Ljutomeru
Princi so hoteli osvojiti srce kakšne lepe, prijazne in dobre princese.
Želvoceda
V želvji šoli so vsi zeleni,
vse že vejo, vse že znajo.
In v tej šoli disciplina res velja,
ko pa zadnji zvonec zazvoni, brž
vse želve iz šole pohitijo
in se doma več naučijo.
Ana Makoter, 3. razred, OŠ Bogojina
Zale princese so ves čas tičale skupaj, se pomenkovale, hihitale in se zabavale.
Jesensko tihožitje, Laura Sečkar, 6. razred, OŠ Odranci
So kadilci »frajerji«?
Na naši šoli je veliko vrstnikov ali celo
mlajših, ki so že poskusili kaditi. Večina jih od takrat kadi, ker mislijo, da so
»frajerji«, če to počnejo. Meni se to zdi
nekaj čisto »brezveznega« in zdravju
škodljivega. Bila sem že v položaju, ko
so me fantje in dekleta iz šestega, pa
tudi petega razreda nagovarjali, naj
se jim pridružim pri kajenju. Odklonila sem in jim rekla, da si uničujejo
življenje. Seveda se jim je to govorjenje zdelo zelo dolgočasno in nepotrebno, zato so se iz mene norčevali
in me zmerjali.
Veliko smo že slišali, kako kajenje
škodljivo vpliva na človeško telo. V
pljučih spodbuja razvoj rakavih celic,
povzroča srčne in žilne bolezni, vpliva
na slabše splošno počutje, zavira ra-
zvoj otrok, če ti kadijo, in zavira razvoj otroka v maternici, če mati kadi.
O škodljivosti kajenja piše na plakatih v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, v zloženkah, ki jih tudi sama
rada preberem. O škodljivosti kajenja
pa je napisano tudi na vsaki cigaretni škatlici.
V moji družini ne kadi nihče in na
to sem ponosna. Poleg tega, da kajenje škoduje zdravju, je dim neprijetnega vonja in škoduje osebam, ki so
v bližini kadilca. Tudi moj dedi je kadil, vendar je na srečo prenehal in še
zdaj, po dolgih letih, ko ne kadi več,
včasih močno kašlja. Upam, da bom
odklonilno mnenje o cigaretah obdržala tudi v poznejšem obdobju.
Tina Gruškovnjak, OŠ Beltinci
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Najboljši atleti in atletinje v letu 2010
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 21
21
Millennium klonil pred Brežicami
Ratejeva in
Buč atleta leta,
Romanova šesta
Jureševa osma, Benkova druga pri pionirkah
Med mlajšimi člani sta bila najboljša
Jan Breznik (Brežice), 124, in Tina Šutej (Mass), 202, med starejšimi mladinci Uroš Jovanovič (Baza 20), 191, in svetovna mladinska podprvakinja Barbara
Špiler (Brežice), 197, med mlajšimi mladinci Žan Rudolf (Mass), 139, in Maruša Šišmaš (Špela), 171, med pionirji pa
Jan Petrač, 189, in Manca Šepetavc (oba
Mass), 156.
Pionirka Anja Benko iz Gornjih Črnec
(AK Panvita), 140, je bila druga v svoji
konkurenci.
M. J.
Fotografija Jure Zauneker
Metalka kopja Martina Ratej (Šentjur)
in tekač na 3 km z ovirami Boštjan Buč
(Velenje) sta najboljša slovenska atleta
v letu 2010. V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je Ratejeva dobila 198 točk in bila pred Snežano Rodič
(Mass), 146, in Sabino Veit (Štajerska),
32. Med pomurskimi atletinjami je Sonja Roman (Štajerska) s Hodoša s 14 točkami zasedla šesto, Tina Jureš iz Bunčan
(AK Panvita), 1, pa osmo mesto. Pri atletih je Buč dobil 143 točk in prehitel Sebastijana Jagarinca (Poljane MB), 137, in
Jurija Rovana (Brežice), 46.
V tekmi 1. B DRL za ženske, ki je bila odigrana v športni dvorani Osnovne šole Radenci, je ekipa Millenniuma od Svetega
Jurija ob Ščavnici morala priznati premoč igralkam iz Brežic. Te so zmagale s 37 : 34 (18 : 18). Pomurke so se v prvem
polčasu dokaj dobro kosale z Brežičankami, saj so večkrat vodile, gostjam pa jih je do polčasa uspelo ujeti. Tudi v začetku
drugega polčasa so domačinke še vodile, nato pa popustile, kar so izkoristile nasprotnice, ki so povedle že s petimi zadetki
razlike (35 : 30), in tekma je bila odločena. Za domačo obrambo sta bili nerešljiva uganka napadalki Vene, ki je dosegla kar
10 zadetkov, in Zorkova z osmimi zadetki. Pri domačinkah so po šestkrat zadele Rajhova, Šijančeva in Čehova. M. J.
Košarko igrajo tudi policisti za izravnalne ukrepe
Fotografija Jure Zauneker
Prvo mesto Ljubljančanom, Ljutomerčani tretji
Sonja Roman se po poškodbi uspešno vrača.
V Lendavi sodelovalo sedem moštev iz vse Slovenije – Sobočani peti
Policijska postaja Murska Sobota je v
Lendavi organizirala srečanje policistov
za izravnalne ukrepe.
Košarkarski turnir je potekal v telovadnici DSŠ Lendava. Sodelovalo je sedem
moštev iz vse Slovenije. Prvi so policisti
iz PPIU Ljubljana, ki so ugnali CENDM
Ljubljana z 32 : 25. Tretji so bili policisti
PP Ljutomer, ki so premagali PPIU Kranj
s 36 : 23. Sobočani, ki so igrali v skupini
s PPIU Ljubljana in PP IU Kranj, so na
koncu zasedli peto mesto. Sobočani so
z Ljubljančani izgubili 20 : 54, s Kranjčani pa 32 : 36.
Feri. H. M.
mladinke: Pomurje – Domžale 60 : 54
(Tina Kerčmar 22, Alja Samec 16).
2. krog pomurske lige: G. Petrovci – Sobota 54 : 73, Paloma – PŠK Ljutomer II 47
: 61, G. Radgona – Lindau Lendava 97 : 90,
Sv. Ana – PŠK Ljutomer I 48 : 97. (M. J.)
jan; deklice: 1. Tadeja Bogar, 2. Maruša
Atelšek, 3. Sara Bec.
Mednarodni turnir, Bagod, U-13: 1.
Marko Bajs, 3. Nejc Šendlinger (oba Mladost Lendava). (F. B.)
Športni ples
teden v številkah
Namizni tenis
1. kolo kvalifikacij na odprtem prvenstvu Poljske v Varšavi: Jan Žibrat – Reeneberg (Danska) 4 : 0, 2. kolo: Žibrat
– Tregler (Češka) 3 : 4, s čimer je Žibrat
ostal brez nastopa na glavnem turnirju.
Dvojice: Žibrat-Redjepi (Hrvaška) – Gauzy-Breton 2 : 3.
3. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:
Polana – Animus Markišavci 9 : 1, Sobota veterani – Meho Bakovci 9 : 1, Kema
mladi – Spin Mala Nedelja 3 : 7, Sebeborci – Live bonus Lendava 5 : 5, Čobi
bar Beltinci – Jelenov hram 3 : 7. Zaostala tekma 2. kroga: Alf M. Sobota – Polana
9 : 1. Vrstni red: Sobota veterani 6, Alf M.
Sobota in Kema veterani po 4. (M. J.)
2. odprti državni mladinski turnir,
Izola (94 igralcev in igralk): Staša Matis med osmerico, Laura Perčič in Mario Kolbl med 16. Denis Vöröš, Iztok Dolamič in Mitja Horvat v finalni skupini.
(M. U.)
Strelstvo
Mednarodno tekmovanje z zračno puško, Rače (140 strelcev in strelk iz šestih
držav), člani: 1. Peter Sidi (Madžarska)
702,0 (597), 2. Robert Markoja (Turnišče)
696,5 (594), 8. Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) 592; ekipno: 1. BHSE (Madžarska)
1765, 3. J. Jurkovič (Bojan Babič, Gorazd
Kocbek, Thomas Lampl) 1761, 7. Tišina
1729. Članice: 1. Snježana Pejčić (Hrvaška) 501,7 (398), 7. Saša Marija Ratnik (Tišina) 494,0 (395). Mladinci: 1. Ivan Novoselac (Hrvaška) 692,1 (591), 5. Mitja Černi
(Gančani) 682,6 (585); ekipno: 1. Kapela
(Hrvaška) 1740, 3. Severovzhodna regija
(Mitja Černi, Jan Šumak, Denis Verbančič) 1736, 6. Turnišče 1651. Mladinke: 1.
Dalmacijacement (Hrvaška) 1153, 3. Severovzhodna regija (Tjaša Draškovič, Petra Vernik, Kaja Raščan) 1137. (M. J.)
4. krog mednarodne lige FIRST z zračno pištolo, Zalaegerszeg: 1. Miklavž 1718,
7. Turnišče 1644; posamezno: 1. Tatrai
(Zalaegerszeg) 583, 11. Vnuk (Turnišče)
562. Skupno: 1. Miklavž 57 točk, 7. Turnišče 25; posamezno: 1. Tatrai 108. (F. B.)
2. turnir regijske pionirske lige z zračno puško, Gančani: 1. Ormož 522, 2. Gančani 514, 3. Pomurka 510; pionirke: 1.
Tamara Černi (Gančani) 180, 3. Lea Mihelič (Tišina) 175; pionirji: 1. Žan Kelenc
(Črenšovci) 178, 2. Tadej Rojnik (Gančani) 177. (M. J.)
Kegljanje
7. krog 1. A-lige: Calcit – Radenska 7 :
1 (3533 : 3349). Vodi Konstruktor 14, 6.
Radenska 6. 7. krog 1. B-lige (ž): Sl. Gradec – Radenska 6 : 2 (3160 : 3100). 7. krog
3. lige vzhod: Lokomotiva – Nafta 5 : 3
(3235 : 3226), Radenska II – Korotan 3 : 5
(3231 : 3280). V 7. kolu 1. B-lige je za Lanteks II Celje Marika Kardinar podrla kar
628 kegljev. (M. J., F. B.)
Prehodni Martinov pokal upokojencev v Radencih: 1. Lendava (Utroša,
Kuk, Dunjko, Radakovič) 2100, 2. Radenci 2067, 3. G. Radgona 1953; posamezno:
1. Franc Prapotnik (G. Radgona) 569, 2.
Franc Šebjanič (Radenci) 562, 3. Dušan
Radakovič (Lendava) 545. (F. M.)
Atletika
3. Martinov tek, Fehring (200 udeležencev), 11,2 km: 5. Tomaž Mohar (MS) in
Roman Klančar; 18,2 km: 4. Marjan Jakopec (oba TS Radenska), vsi v svojih kategorijah. (T. G.)
Košarka
6. krog litovske lige: Kaunas – Navezis 67
: 85 (Blaž Črešnar 14).
4. krog italijanske ženske lige: Prioli – Benetke 53 : 62 (Daliborka Jokić 3).
(T. G.)
6. krog 2. SKL vzhod: Calcit Mavrica
– Radenska Creativ Sobota 66 : 72 (Dominko 24, Jakara 18). Vodita Bistrica in
Radenska Creativ Sobota s po 12 točkami.
6. krog 1. SKL vzhod, kadetinje: Pomurje – GVT 82 : 35 (Tina Kerčmar 47).
12. krog 1. SKL vzhod B, pionirke: Pomurje – Domžale 48 : 74 (Tina Štihec in
Zala Tirš po 10). 6. krog 1. SKL vzhod,
Plavanje
Mednarodni miting v Kranju (415 plavalcev iz petih držav), 100 m delfin, dekleta:
7. Kaja Leopold (1:28.15); 100 m prosto: 17.
Kaja Leopold (PK Zdravilišče Radenci),
1:15.98. (M. J.)
Dvoranski hokej
Mednarodni članski turnir, Zelina: 4.
Triglav Predanovci, ki je s 7 : 0 premagal Zelino II, s 5 : 3 Jedinstvo II in s 6 : 2
Mladost II, izgubil pa z Mladostjo I (2 :
10) in Jedinstvom 3 : 5. (T. G.)
Rokomet
6. krog 2. DRL vzhod: Pomurje – Radeče
30 : 33, Drava Ptuj – Arcont Radgona 29
: 29 (B. Žinkovič 9, Petraš 6). Vodi DOL
Hrastnik (10), 4. Arcont (6). (M. J., N. K.)
Karate
3. pokalna tekma Slovenije, Kanal ob
Soči (330 tekmovalcev): 1. st. deklica Silvija Rajnar v katah in športnih borbah,
2. kadetinja Nina Kovač in ml. deklica
Kaja Casar, 3. st. deklica Fiona Zečiri ter
kadetinji Karolina Sočič in Saša Črnko
(vse v borbah), ekipno st. deklice in dečki, kadetinje in kadeti. (M. J.)
Badminton
2. pozivni B-turnir, Lendava: 1. Sabina
Magyar, 3. Bianca Žitnik (obe Mladost
Lendava); fantje: 1. Matjaž Adler (Kungota), 6. Jernej Novak (Mladost Lendava).
Klubsko prvenstvo BK Mladost Lendava, U-11: 1. Nino Denša, 2. Alen Horvat,
3. Leon Jerebic; deklice: 1. Noemi Vegi, 2.
Ella Wolf, 3. Živa Matuš; U-13: 1. Niko Režonja, 2. Raul Milakovič, 3. Marcel Ador-
Judo
Mednarodni mladinski turnir, Novo
mesto (250 tekmovalcev), ml. cicibani:
1. David Žido (22 kg) in Klemen Bejek
(nad 50 kg), 3. Jakob Cirkvenčič (25 kg)
in Kaja Šoš (29 kg); cicibani: 1. Aleksander Ferenčak (40 kg) in Liam Galof (47
kg); ml. dečki: 1. Aleks Morčič (nad 60
kg), vsi JK M. Sobota.
Mednarodni mladinski turnir, Zagreb
(550 tekmovalcev): 2. Tim Kovačič (66
kg); kadeti: 3. Tim Kovačič (JK Beltinci);
U-9: 2. Anja Škafar (25 kg), 3. Patrik Zver
(21 kg); U-11: 2. Miha Zver (27 kg), 3. Eva
Lepoša in Pia Perc (obe 25 kg), vsi KBV
Lendava. (M. J.)
Šotokan karate
Finalni turnir DP, Maribor: 1. st. deklica Špela Kisilak (Tromejnik Kuzma), veteran Darjan Rošker (Cankova) in ekipa Cankove, 2. malček Dušan Sukič,
ml. dečko Sandi Benko (oba Tromejnik
Kuzma), veteranka Jelka Rošker Trajbar
(Cankova) in ekipa ml. dečkov/deklic
Tromejnika Kuzma, 3. ml. dečko Boris
Horvat (Tromejnik Kuzma). V skupnem
seštevku je zmagal Atom Domžale, peti
je Tromejnik Kuzma, osma pa Cankova. (M. J.)
Šah
Invalidsko DP v hitropoteznem šahu,
Ljutomer: 1. Trbovlje 27,5; ženske: 1. MDI
M. Sobota (Marija Gomboc, Zorjana Kurbos, Angela Marič, Marija Barber).
13. Martinov turnir v Ivanovcih (44
igralcev): 1. Boris Kovač, 2. Darko Supančič, oba po 7,5, 3. Miran Zupe (oba Branik) 7, 4. Robi Radosavljevič 6,5, 5. Mitja
Kovač, 6. Janko Brunčič, 7. Jože Glavač,
vsi po 6, 8. Miha Gomboc, 9. Barbara
Skuhala, 10. Igor Kos, vsi po 5,5.
SP v streetshow danceu, Ternopil v
Ukrajini, pionirke: 4. Janja Gomboc; članice: 6. Anja Kerčmar; pari, članice: 9.
Danaja Kuhanec-Neža Orešnik; pionirji:
9. Neja Drožina Romih-Laura Broder in
Meta Štuhec-Medeja Kuhanec. (M. J.)
Bovling
5. kolo slovenske lige: Kegl M. Sobota –
Nova generacija II Ljubljana 2 : 0. K tretji
zaporedni domači zmagi Sobočanov so
pripomogli Aleš Durič, Robert Cör, Zlatko Veren, Adem Osmani in kot rezerva
Darko Banič z odločilno točko. S 6 točkami so drugi v skupini 2A.
3. kolo ženske lige (18 ekip): 1. Olimpija
I, 2. Epic I Postojna, 3. Feniks I, 15. Kegl
MS (Jasmina Časar, Mateja Hozjan). Najboljša posameznica: Ljuba Ceglar (Epic
I) 1110 kegljev. (M. J.)
Pikado
1. regijski rangturnir (vzhod) , Orehovci (37
tekmovalcev): 1. Adi Kolarič (Ptuj), 2. Davor Horvat (Pušča), 3. Andrej Gorjan (Top
Gun Grlava); ženske (10 tekmovalk): 1. Viktorija Klaneček (Ptuj); dvojice (23): 1. Dijak
Bajič-Janko Turnšek (Ptuj), 2. Sašo Vütek
(Friends team Sv. Jurij)-Leon Mertük (Top
Gun), 3. Aleksander Tašner (Ptuj)-Marjan
Hamer (G. Radgona). (M. J.)
4. krog pomurske lige vzhod: Dokležovje – Čarne vrane 11 : 14, Osa – Pajek
13 : 12, Maži bar I – Viktorija 21 : 4, Pajdaši – Picolo 3 : 22, AC Kuhar – Maži bar II
16 : 9. Vrstni red: Osa 8, Pajek in Picolo
po 6. (T. G.)
3. krog občinske lige Križevci, rdeča
skupina: Berkovci – Bar Baza 8 : 2, Kasač Veržej – Kalinovjak 10 : 0, Boosters –
Bar Spomin 6 : 4. Vrstni red: Boosters 6,
Veržej in Berkovci po 4. Modra skupina:
MRD Shooters – Coctail bar 2 : 8, Gabrijelov barček – Naš ovinek 7 : 3, Avto Frč
– Jorstik 2 : 8, Living Room II – Living
Room I 6 : 4. Vrstni red: Gabrijelov barček Vučja vas 6, Jorstik in Living Room
II po 4. (M. J.)
BARVA CMYK
22
datum: 18. 11. 2010
šport
| Vestnik | 18. novembra 2010
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Četrtfinale odbojkarskega pokala Slovenije
Konec sanj o zaključnem turnirju
Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti,
300 gledalcev. Panvita Galex – Salonit 2 :
3 (-19, -24, 14, 23, -13) – zlati niz 15 : 17.
V povratni četrtfinalni tekmi pokala Slovenije se je tekma v Murski Soboti med Panvito Galexom in Salonitom
končala šele po zlatem nizu. Maščevanje
za lanski poraz v četrtfinalu je uspelo
Primorcem. Zanimivo je, da so Kanalci,
tako kot pred tednom dni doma, povedli z 2 : 0 v nizih, toda v tretjem so varovanci Dejana Fujsa zaigrali odlično
in gostom prepustili zgolj 14 točk. Četrti niz so dobili na razliko, v petem pa
je bil spet boljši Salonit. Zmagovalca je
tako odločil zlati niz, v katerem so domači odbojkarji povedli z 8 : 5, nato Kanalci z 12 : 10, toda prvi dve zaključni
žogi za končno zmago so imeli Sobočani. Na njihovo žalost sta ostali neizkoriščeni, svojo prvo priložnost pa so po
bloku Šabca Flisarju s 17 : 15 izkoristili
odbojkarji Salonita in se tako po dveh
urah in pol uvrstili na zaključni turnir
pokala OZS.
Pri Sobočanih so bili najučinkovitejši kapetan Horvat (27 točk), Tot (18) in
Zupanc (16). Pri gostih je dal največ točk
(16) Paliska, za njim pa Andel (14) in Dos
Santos (11).
Drugi rezultati: Duol Olimpija – ACH
Volley 0 : 3, Astec Triglav – Marchiol
Vodi 2 : 3, UKO Kropa – Calcit Volleyball 3 : 0 – zlati niz 15 : 12. Na zaključnem
turnirju, ki bo 20. decembra, bodo igrali:
ACH Volley – Marchiol Vodi in Salonit –
UKO Kropa, finale pa bo dan pozneje.
Fotografija Jure Zauneker
Izpadla tako Panvita Galex kot Kema Puconci – V razburljivi tekmi Sobočani po petih nizih klonili šele v odločilnem zlatem nizu
S pokalne tekme Kema Puconci – Vital Sloving
zgodovinskim uspehom kluba s trenutno tretjeuvrščeno ekipo 1. DOL za napredovanje med štiri najboljše v državi.
Ker je tekma presegala rang telovadnice OŠ Puconci, je bilo zanimivo srečanje
v telovadnici Ekonomske šole v Murski
Soboti.
Tudi v povratni četrtfinalni tekmi slovenskega odbojkarskega pokala za ženske je Kema Puconci (prvo tekmo so izgubile z 0 : 3) morala priznati premoč
ekipi Sloving Vital iz Ljubljane, ki je
zmagala s 3 : 1. Začetek tekme je obetal
nekaj več, saj so Pucončanke dobile prvi
niz s 25 : 22. Drugi niz je pripadel gostjam s 25 : 20. Tudi tretji niz je potekal
v znamenju izenačenega boja (23 : 25).
Zelo napeto je bilo tudi v četrtem nizu,
saj je bil odločen šele po podaljšani igri.
S 26 : 24 so bile srečnejše Ljubljančanke,
ki so na tretjem mestu 1. ženske lige. Za
Pucončanke so največ točk dale Tama-
ra Borko (13), Petra Franko (12) in Sara
Sakovič (10), za Ljubljančanke pa Tjaša
Kikelj (9).
Calcit
8
7
1
21 : 6 21
Marchiol
8
6
2
20 : 7 18
Kropa
8
5
3 19 : 10 16
Fram
8
6
2 18 : 13 15
Panvita G.
8
5
3 15 : 12 15
Triglav
8
4
4 17 : 14 14
Duol
8
2
6 12 : 20 7
Maribor
8
2
6
7 : 19
6
Murexin
8
2
6
9 : 22
4
Krka
8
1
7
7 : 21
4
ga: Panvita Galex – Gokop Fram (športna dvorana OŠ I M. Sobota, sobota ob
17.30), Astec Triglav – Krka, Maribor –
Duol, Calcit Volleyball – Murexin, UKO
Kropa – Marchiol Vodi.
Dvorana balon na Brezovici, 80 gledalcev, sodnika Miklošič in Suljkanović
(oba MB).
Panvita Galex: Ajlec 1, Zupanc 14, Pavlovič, Mijalković 9, Kerec, Žitnik 1, Marič, Horvat 19, Flisar 9, Novak, Tot 5, Topovšek.
Začetek tekme je sicer pripadel gostiteljem, toda v nadaljevanju so Sobočani upravičili vlogo favorita, čeprav so se
jim Ljubljančani močno upirali. Pri gostih je v napadu izstopal Tomaž Horvat,
ki se mu je pridružil Zupanc.
Nov uspeh Pucončank
8. krog 1. DOL (m): Duol – Panvita Galex 1 : 3 (22, -20, -20, -17), Murexin – Maribor 1 : 3, Gokop Fram – Astec Triglav
3 : 2, Marchiol Vodi – Calcit Volleyball 1
: 3, Krka – UKO Kropa 1 : 3. Pari 9. kro-
6. krog 2. DOL (ž): Partizan Škofja
Loka – Kema Puconci 0 : 3 (-21, 17, 16),
Triglav Kranj – DŠR M. Sobota 0 : 3 (-18,
-20, -13). Vodi Kema Puconci s 17 točkami (18 : 3), 9. DŠR M. Sobota 6. 6. krog 3.
DOL vzhod: Beltinci Panvita Galex – Endal Vuzenica 0 : 3 (-11, -13, -16). 6. krog 3.
DOL vzhod II (ž): ZM Ljutomer – Nova
KBM Branik II 0 : 3 (-11, -13, -18).
Milan Jerše
NK Nafta ostala brez direktorja in predsednika
Nogomet
Licenčni seminar
Odstopila Magdič in Dominko
Pet Pomurk v Predaval je
reprezentanci dr. Zdenko
Verdenik
V pokalnem polfinalu
Pucončanke klonile
pred finalom
Članicam ekipe ŽOK Kema Puconci se
v pokalnem tekmovanju ni uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip v državi. Tako je dekletom spodrsnilo tik pred
Nova zmaga v gosteh
Fotografija Milan Jerše
Da razmere, zlasti finančne, v edinem
pomurskem nogometnem prvoligašu,
lendavski Nafti niso rožnate, dokazuje
tudi najnovejši odstop direktorja Igorja Magdiča.
»Tako kot marsikje drugje nas tudi
v Nogometnem klubu Nafta Lendava
pesti težka finančna situacija in krizne
razmere v gospodarstvu vsakodnevno
silijo k iskanju novih poti in rešitev. Klub
v teh časih bolj kot kadar koli prej potrebuje pomoč ljudi, ki so mu lahko na
voljo ves čas. Direktor kluba mora v teh
težkih razmerah biti 100-odstotno na
voljo klubu in z njim povezanim subjektom, da lahko blaži situacijo in krmari
barko proti rešitvi. Tega časa in energije sam nimam, saj družba, ki jo vodim,
potrebuje celega človeka. Žal pa mi v zadnjem času močno nagaja tudi zdravje,
kar je tudi poglaviten razlog za moj korak. Zato Vas obveščam, da sem odstopil
z mesta direktorja NK Nafta. Tudi v prihodnje bom, kolikor je le v moji moči,
pomagal klubu in vsem Vam, kakšne
pomembnejše funkcije pa zaradi zgoraj
naštetih razlogov ne morem opravljati. Hvala za razumevanje. V prihodnjih
dneh boste obveščeni, kdo bo prevzel
Fotografija Bernarda B. Peček
Finančne težave, povezane z glavnim pokroviteljem Nafto Lendava,
povzročile kadrovske spremembe v vodstvu lendavskega nogometnega kluba
Igor Magdič
Mihael Dominko
to funkcijo in kdaj bo skupščina kluba,
na kateri bo izvoljeno novo vodstvo in
bodo predstavljeni temelji za nadaljnje
uspešno delo NK Nafta Lendava,« je v
obrazložitvi zapisal Igor Magdič.
Le nekaj dni za njim se je za podoben
korak odločil tudi predsednik kluba Mihael Dominko. Kot je zapisano v kratki
obrazložitvi, je njegov odstop že sprejel
upravni odbor NK Nafta. Po medsebojnem dogovoru mu funkcija preneha z
izvolitvijo novega vodstva na naslednji
skupščini. Do takrat pa Mihael Dominko še naprej opravlja funkcijo predsednika NK Nafta.
Milan Jerše
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
www.pomurje.si
Slovenska ženska reprezentanca bo od
23. do 25. novembra na skupnih pripravah. V četrtek, 25. novembra, bodo
naše nogometašice v Apatinu odigrale
prijateljsko tekmo proti reprezentanci Srbije. Selektor Darko Žižek je vpoklical 18 nogometašic, med njimi je
kar pet igralk Pomurja Beltinci: Lucija
Mori,Tjaša Tibaut,Tanja Vrabel, Mateja
Zver in Staša Špur.
1. krog ženskega pokala NZS: Pomurje Beltinci – Dornava 7 : 0 (5 : 0; Vrabel
in Nagy po 2, Zelko, Tibaut, Maksimoč
avtogol), HV Tour Sl. Gradec – Maribor
1 : 2 (0 : 1) , Krka – Rudar Škale 4 : 0 (1
: 0), Velesovo Kamen Jerič – Jevnica 0 :
7 (0 : 6). V polfinale, kjer se igrata dve
tekmi (17. aprila in 4. maja 2011), so se
uvrstili Pomurje Beltinci, Jevnica, Krka
in Maribor.
Mladi napadalec Mure 05 Mitja Lotrič
je pod drobnogledom Chieva, kjer je že
bil na petdnevni preizkušnji, in Birminghama, kamor se bo odpravil v kratkem.
Za Lotriča sta pokazala zanimanje tudi
Manchester City in Udinese.
Zadnji jesenski krog MNL Lendava:
Nafta veterani – Mostje 2 : 0, Graničar –
Veterani Turnišče 0 : 1, Panonija – Kapca 4 : 0, Žitkovci – Kobilje 1 : 3, Nedelica
– Čentiba 0 : 3, Olimpija Dolga vas – Polana 1 : 2, Renkovci – Dolina 11 : 0. Vrstni
red: Čentiba, Kobilje in Nafta veterani
po 28, Renkovci 25, Nedelica 23, Mostje
22, Panonija 21, Polana in Graničar po
17, Veterani Turnišče in Olimpija Dolga
vas po 16, Žitkovci 7, Kapca 6 in Zvezda
Dolina 3.
F. B., M. J.
Šestdeset trenerjev
iz Slovenije, Hrvaške
in Madžarske
Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava je organiziralo točkovni licenčni seminar za nogometne
trenerje iz pokrajine ob Muri (ODNT
Lendava in DNT Murska Sobota). Seminarja se je udeležilo 60 nogometnih trenerjev iz Madžarske, Hrvaške
in Slovenije. Na seminarju je predaval
znani slovenski strokovnjak in nekdanji selektor nogometne reprezentance Slovenije dr. Zdenko Verdenik
iz Ljubljane. Omeniti moramo, da dr.
Verdenik trenutno zelo uspešno vodi
drugoligaško moštvo Interblock iz
Ljubljane, ki vodi na razpredelnici.
Tema seminarja je bila Razvoj specialne koordinacije in specialne hitrosti pri nogometaših. Svoje predavanje
je dr. Verdenik podkrepil s prikazom
vadbe, kot jo predvideva omenjena
tema, na DVD-ju. Predavanje je navdušilo polno dvorano kulturnega
centra Banffy v Lendavi. Taka izobraževanja bodo v ODNT Lendava nadaljevali, s čimer so se strinjali tudi trenerji obeh zvez.
Feri H. M.
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
3. SNL vzhod
13. krog PNL
Grad – Tromejnik G-Kalamar 3 : 2, Čarda – Simer šampion 0 : 2, Odranci – Kovinar Štore 0 : 0, Stojnci – Tehnostroj
Veržej 2 : 2, Zreče – MU Šentjur 1 : 1, Malečnik – Koroška Dravograd 1 : 1, Paloma
– Aha Emmi Bistrica 1 : 1
Derbi dobil Grad
Fotografija Jure Zauneker
Igrišče pri Gradu, 1.100 gledalcev, sodnik Miran Bukovec (Lendava). Strelci: 0
: 1 Čontala (3), 1 : 1 Fujs (11), 2 : 1 Fujs (41),
2 : 2 Čontala (52), 3 : 2 Krpič (66). Rumeni
kartoni: Bernjak, Frumen, Krpič, Benkič;
B. Kous, Čontala, G. Bakan, D. Mešič.
Grad: Nemec, Bernjak, Krančič, Krpič, Frumen (Stošić, 87), Baler, Kuronja
(Recek, 81), Benkič, Fujs, Pucko, Šiško
(Kreft, 60).
Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, R.
Kous, Sukič (Lepoša, 81), B. Kous, M.
Mešič (R. Bokan, 46), G. Bokan, Čontala, Bukovec, D. Mešič, V. Horvat, Navotnik (Forjanič, 74).
Tudi Slavič (24) in Gruškovnjak (23) sta prispevala svoj delež.
Mura 05 – Šmartno 1928 4 : 0 (3 : 0),
Interblock – Bela krajina 2 : 2 (1 : 0), Labod Drava – Aluminij 1 : 3 (0 : 1), Dravinja Kostroj – Garmin Šenčur 1 : 0 (0 : 0),
Krško – Roltek Dob 0 : 0.
5
Odranci remizirali z drugim
Igrišče v Odrancih, 300 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Hajdina). Rumeni
kartoni: Erjavec, Zlatar; Senica.
Odranci: M. Gönc, Zlatar, Erjavec, J.
Gönc, D. Horvat, J. Tkalec, Žerdin, Ivanič, Sreš (Tompa, 67), Raduha (J. Tkalec
I, 67), Zelko (Gostan, 77).
Končnica gostom
Interblock »kralj« jeseni
8
2
25 : 13 29
B. krajina
7
5
3
28 : 17 26
Dravinja
7
5
3
20 : 14 26
Aluminij
7
4
4
27 : 17 25
Mura 05
6
2
7
20 : 22 20
Drava
5
4
6
21 : 25 19
Krško
5
3
7
10 : 14 18
Šenčur
4
4
7
26 : 31 16
Dob
4
4
7
19 : 26 16
Šmartno
3
2
10 20 : 38 11
Milan Jerše
17. krog 1. SNL
Igrišče v Martjancih, 150 gledalcev, sodnik Borut Janžekovič (Ptuj). Strelca: 0 :
1 Omanovič (81), 0 : 2 Leskovar (91). Rumeni kartoni: Cipot, U. Pavel, Atanasov;
Ferme.
Čarda: Prša, G. Pavel, B. Horvat, U. Pavel (D. Krajnc, 46), Tompa (Gjergjek, 46),
U. Krajnc, Grah, Kerčmar, Cipot, Z. Horvat, Atanasov (Gjerek, 77).
S točko iz Stojnec
Igrišče v Stojncih, 100 gledalcev, sodnik Tadej Mežnar (MB). Strelci: 0 : 1 Lugonjič (4), 1 : 1 Meznarič (18, 11 m), 1 : 2
Lugonjič (29), 2 : 2 Kokot (49). Rumeni
kartoni: Pernek, Mikulec; Hodnik, Lenič, Dirnbek, Karnet, Kavaš.
Tehnostroj Veržej: Andrejč, Karoli,
Hodnik, Dirnbek, Kavaš, Kaučič (Rihtarič, 80), Gašperšič, Lenič, Lugonjič, Sunčič (Do. Štrakl, 80), Karnet (Marič, 68).
10
2
1
35 : 15 32
S. šampion 7
Odranci 4
2
31 : 13 25
Velika točka Nafte iz Velenja
7
3
3
23 : 17 24
Dravograd 6
3
4
24 : 26 21
Grad
5
5
3
23 : 22 20
Tromejnik
6
2
5
21 : 20 20
Brez zadetka na težkem gostovanju – Huligani s kamenjem nad lendavski avtobus
Čarda
5
4
4
15 : 15 19
Veržej
6
1
6
26 : 28 19
Malečnik
5
2
6
21 : 23 17
Zreče
4
4
5
13 : 16 16
Bistrica
3
3
7
25 : 26 12
Paloma
3
3
7
12 : 23 12
Stojnci
2
3
8
17 : 27
9
Šentjur
1
3
9
15 : 30
6
Stadion Ob jezeru, 2000 gledalcev, sodnik Darko Čeferin (Kranj). Rumeni kartoni: Grbić; Vaš, Levačič.
Rudar: Jahić, Jeseničnik, Novaković,
Cipot, Korun, Trifković (Grbić, 75), Mešić, Djermanović, Roj (Kelenc, 64), Tolimir, Jelečević.
Nafta: Murko, Matjašec, Lesjak, Balažic, Benko (Dvorančič, 88), Vassiljev,
Filipović (Maruško, 78), Levačič (Pavel,
67), Buzeti, Vaš, Čeh.
Čeprav je bila pred srečanjem favorit
na papirju domača zasedba, se je zanimiv
dvoboj končal z delitvijo točk. Srečanje
je bilo prava uspavanka brez veliko priložnosti na eni in drugi strani. V moštvu
Nafte sta tokrat manjkala stebra obrambe Bečiri in Caban. Obe moštvi sta začeli
tekmo zelo previdno. Prvi so v 14. minuti
zagrozili gostje. Po strelu Vaša je žoga zletela mimo desne vratnice. Le osem minut
zatem je imel priložnost Buzeti, vendar je
bil vratar domačih Jahić na pravem mestu
in je žogo izbil v kot. Gostitelji so najbolj
konkretno akcijo izpeljali tik pred odhodom v slačilnico. Po domiselni kombinaciji Djermanovića in Mešića pa se je izkazala
obramba Lendavčanov. V nadaljevanju je
48. minuta prinesla hitro akcijo domačih.
Po podaji Roja je Djermanović streljal z
glavo, izkazal pa se je vratar Murko, ki je
preprečil pot žoge v mrežo. Domačini so
ponovno resno zagrozili v 57. minuti, ko
se je po podaji Trifkovića pred lepo priložnostjo znašel Djermanović, ki pa je na
srečo le nastreljal Murka. V nadaljevanju
je ritem igre močno padel in je igra potekala med obema kazenskima prostoroma.
V končnici srečanja sta si obe moštvi priigrali dve priložnosti za zadetek. Pri domačinih se Djermanović ni najbolje znašel po
podaji Mešića, medtem ko je strel Grbića
Murko ubranil. Pri Lendavčanih pa sta zagrozila Vassiljev in Buzeti, vendar je žoga
po njunem strelu končala ob vratih.
Po tekmi so razjarjeni navijači napadli
avtobus gostov iz Lendave in mu razbili šipe ter še tako oškodovali klub v težkem finančnem položaju. Šlo naj bi za
maščevanje lendavskim navijačem za
incident v Tepanjah.
Igralec Nafte Tomaž Murko: »Prišli
smo v Velenje, da ne izgubimo in da obdržimo razliko med nami in Rudarjem.
To nam je uspelo in smo zadovoljni.«
Trener Rudarja Bojan Prašnikar: »Danes nam žoga ni stekla. Nasprotnik nas
je na ključnih položajih dobro pokril.
Kovinar
Premalo smo prebijali gostujočo obrambo po bokih, tako da nam je ostalo malo
prostora za napadalne akcije.«
Deset zadetkov na Bonifiki
Rudar – Nafta 0 : 0, Triglav Gorenjska
– Hit Gorica 2 : 0 (1 : 0), Domžale – Olimpija 2 : 1 (1 : 0), Primorje – Maribor 0 : 0,
Luka Koper – CM Celje 7 : 3 (4 : 3). Pari
18. kroga: Nafta – Luka Koper (sobota ob
17.30), CM Celje – Primorje, Maribor –
Domžale, Olimpija – Triglav Gorenjska,
Hit Gorica – Rudar.
Maribor 12
23
Puconska Kema tretja
Med osmerico Veržej,
Čarda, Tromejnik in Grad
Navdušujoča igra soboških črno-belih – Mitja Lotrič igralec tekme
Interblock
stran 23
Lepa prednost Hotiza pred
Rakičanom
Odranec
Mura 05 jeseni peta
metrovko je izvajal veteran Alen Mujanović, ki pa je na veselje maloštevilnih gledalcev žogo brcnil mimo desne vratnice
gola. Že minuto pozneje je sledila kazen.
Po lepi podaji najboljšega igralca Mitje
Lotriča Roku Gruškovnjaku ni bilo težko
zadeti mreže. Na 2 : 0 je povišal agilni Lotrič, ki je po samostojnem prodoru z leve
strani ukanil gostujočega vratarja Pusovnika. Ta je tik pred koncem prvega polčasa šel še tretjič po žogo v svojo mrežo.
Tokrat je Lotrič pokazal pravo mojstrovino na desni strani, ko je v slogu vrhunskih igralcev žogo od blizu poslal natančno v levi spodnji kot. V drugem polčasu
so domači igralci zamudili vrsto ugodnih
priložnosti za zadetek. Omeniti velja, da
je bil v 63. minuti zaradi drugega rumenega kartona izključen gostujoči nogometaš Podbrežnik. Končni izid 4 : 0 pa je
ob koncu tekme postavil Bencak, ki mu
je nesebično podal Lotrič.
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
15. krog 2. SNL
Mestni stadion Fazanerija, 600 gledalcev, sodnik Dragoslav Perić (Kranj).
Strelci: 1 : 0 Gruškovnjak (9), 2 : 0 Lotrič (23), 3 : 0 Lotrič (43), 4 : 0 Bencak
(83). Rumeni kartoni: Bohar; Podbrežnik, Hajdari, Grešovnik. Rdeč karton:
Podbrežnik (63).
Mura 05: Draković, Kous, Ramšak, Filipović, E. Janža, Slavič (Kouter, 46), Maruško, J. Janža, Lotrič, Bohar (Kek, 79),
Gruškovnjak (Bencak, 72).
Šmartno 1928: Pusovnik, Jahić, Hajdari, Omerović, Grešovnik, Babić, Podbrežnik, Veler (Kolenc, 46), Jamnikar
(Lenošek, 39), Podgoršek, Mujanovič
(Plesnik, 69).
Začetek tekme ni obetal tako visoke
zmage domačih. Gostje so imeli namreč
v 8. minuti idealno priložnost za vodstvo.
Po prekršku v kazenskem prostoru, kjer
je Filipović storil prekršek nad Velerjem,
je sodnik pokazal na belo točko. Enajst-
datum: 18. 11. 2010
5
0
32 : 6
41
Domžale
11
2
4
27 : 13 33
Nafta
7
4
6
29 : 27 25
Koper
7
3
7
26 : 24 24
Rudar
6
5
6
28 : 26 23
Triglav
5
5
7
19 : 32 20
Gorica
5
4
8
18 : 27 19
Olimpija
4
5
8
20 : 23 17
Primorje
4
4
9
24 : 33 16
Celje
3
5
9
23 : 35 14
Feri Horvat M., Milan Jerše
Milan Jerše
Nedelja, 21. novembra, ob 10. uri v telovadnici
OŠ Puconci: 1. odprti turnir RS v namiznem tenisu za članice in člane do 21 let. Organizator:
NTK Kema Puconci. Prijave: Tehnična komisija
NTZS, (01) 433-11-42.
Od ponedeljka, 22. novembra, do nedelje, 28.
novembra: Zdravo kopanje z olimpijsko kartico v
Termah Banovci. Omogočen je 50-odstotni popust. Organizator: Olimpijski komite Slovenije.
Informacije: Luka Kremelj, 051/376-290.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete
svojo prireditev ali vadbo.
Zadnji jesenski krog: Hotiza La storia –
Gančani 4 : 1, Hodoš – Virs Bistrica 3 : 2,
Črenšovci – Rakičan 2 : 2, Bogojina – Petišovci 5 : 0, Dobrovnik – Ljutomer 1 : 0,
Kema Puconci – Turnišče 4 : 2, Bakovci
– Šalovci 0 : 3.
Hotiza
10
2
1
28 : 11 32
Rakičan
9
2
1
30 : 15 30
27 : 19 25
Kema
8
1
4
Črenšovci
7
3
3
37 : 16 24
Hodoš
7
2
4
29 : 20 23
Turnišče
7
0
6
32 : 25 21
Bistrica
6
2
5
33 : 23 20
Bogojina
5
2
6
29 : 22 17
Šalovci
5
2
6
15 : 15 17
Dobrovnik 4
3
6
19 : 20 15
Gančani
4
2
7
18 : 26 14
Ljutomer
4
2
7
12 : 23 14
Bakovci
1
4
8
12 : 29
7
Petišovci
0
0
13
4 : 60
0
M. J.
Mali nogomet
Apače tik za
Suhim Vrhom
Ključarovci jeseni prvi
13. krog PL: Dokležovje – Old Boys 0 : 3,
Kamenci – Melinci 2 : 11, Trnje – Bakovci 4 : 3, Črenšovci – Suhi Vrh 3 : 8, Mladi
Odranci – Apače 2 : 6, Videm – Nemčavci 6 : 1. Vrstni red: Suhi Vrh 30, Apače
29, Videm 24.
Zaostale tekme 4. kroga KMN Puconci, skupina A: Strukovci – Pečarovci 0 : 2,
Puževci – Vadarci 3 : 2, Vaneča – Mačkovci 3 : 4. Izvir – Vidonci 1 : 3, Breza – Košarovci 3 : 4, Šalamenci – Prosečka vas 4 : 1.
Vrstni red: Mačkovci 26, Vidonci in Pečarovci po 22. Skupina B: Dankovci – Dolina 3 : 2, Bodonci – Torpedo 3 : 3, Skakovci – Triglav 7 : 3, Beznovci – Radovci 4 : 2,
Poznanovci – Otovci 1 : 1, Lemerje – Moščanci 1 : 3. Vrstni red: Torpedo 28, Otovci
in Poznanovci po 25. Vrstni red pionirjev
po jesenskem delu: Prosečka vas 24, Bodonci 15, Triglav 13. Veterani: Bodonci 13,
Puževci 12, Breza 9.
Zaostale tekme 4. kroga KMN Križevci:
Kalinovjak – Lukavci 5 : 0, LO-KO – Križevci 5 : 4, Junior – Ključarovci 0 : 3, Vučja
vas – MRD 5 : 3, Bunčani – Slaptinci 1 : 3,
Berkovci – Grabe 3 : 4. Vrstni red: Ključarovci 30, Slaptinci 25, Križevci 24.
13. krog veteranske lige: Cankova –
Čarda 5 : 3, Rogašovci – Bakovci 2 : 3,
Černelavci – Noršinci 8 : 2, Mladost Pertoča – Dokležovje 4 : 2, Nemčavci – Sebeborci 6 : 1. Vrstni red: Bakovci 30, Rogašovci in Cankova po 28.
M. J.
Mladinski nogomet
Mladinci in
kadeti izgubili
V ligi U-14 vzhod pomurska
predstavnika v ozadju
13. krog 1. SML: Mura 05 – Simer šampion 0 : 1 (0 : 0). Vodi CM Celje (31), 14.
Mura 05 (9). 13. krog 1. SKL: Mura 05 –
Simer šampion 0 : 3 (0 : 3). Vodi Interblock (31), 8. Mura 05 (20).
16. krog U-14 vzhod: Drava – Tehnostroj Veržej 8 : 3, Mura 05 – Aluminij 2 :
1. Vodi Maribor (42), 8. Mura 05 (25), 12.
Tehnostroj Veržej (10).
M. J.
BARVA CMYK
24
| Vestnik | 18. novembra 2010
Preprečimo
srčno kap
dobro je vedeti
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
stran 24
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Hipoglikemija pri
sladkorni bolezni
Pri bolniku s sladkorno boleznijo telo ne zmore uravnavati ravni glukoze v krvi
Kar 80 odstotkov kapi bi lahko
preprečili, če bi odpravili pet
dejavnikov tveganja. Ti dejavniki so:
visok krvni tlak, kajenje, velik obseg
pasu, neustrezno prehranjevanje
(preveč mesa in ocvrte hrane, premalo
sadja in rib) ter pomanjkanje telesne
dejavnosti.
Za boljšo nego
moških
Če morate ves čas kupovati nove
britvice, jih raje namočite v mineralno
olje. Tako boste preprečili oksidacijo,
ki jim uniči rezila. Toda ne pozabite
jih potem očistiti z medicinskim
alkoholom. Zelenjava, npr. špinača
in kodrolistni ohrovt, je bogata s
klorofilom, ki deluje kot naravni
dezodorant. Ko nimate časa za prho,
napolnite umivalnik z vodo in ji dodajte
štiri žlice sode bikarbone. V vodo
pomočite brisačo in se umijte.
Prednosti špinače
iz trgovine
Da preprečimo škodljive posledice,
se morajo bolniki poleg urejenega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo
hrano ter ustrezno telesno aktivnost,
zdraviti z zdravili. Ta so lahko bodisi
v peroralni farmacevtski obliki (tablete, praški), bodisi v obliki raztopine za
vbrizgavanje.
Čeprav ob omembi sladkorne bolezni najprej pomislimo na povišano raven glukoze v krvi, je za sladkornega
bolnika nevarno stanje tudi tako imenovana hipoglikemija, ki nastane kot
neugoden zaplet zdravljenja. Opredeljujejo jo znižana koncentracija glukoze v krvi (pod 4 mmol/l) ter pridruženi znaki: občutek lakote, razdražljivost,
slabotnost, omedlevica, glavobol, zaspanost, potenje, vlažna koža, tresenje,
zmedenost, hiter srčni utrip, otrpel jezik in usta. Če ne ukrepamo, se stanje
lahko poslabša, kar vodi do nezavesti
in kome ter nepovratnih živčnih okvar,
lahko tudi smrti.
Kakšen je torej pravilen ukrep? Bolnik mora predvsem poznati znake, ki
nakazujejo hipoglikemijo. Če ima možnost, naj si izmeri koncentracijo glukoze v krvi. Da bomo preprečili poslabšanje stanja, moramo čim prej zaužiti
sladkor. Ta mora biti v taki obliki, da se
bo hitro absorbiral, torej pridejo v po-
štev enostavni sladkorji, in ne sestavljeni v obliki ogljikovih hidratov (krompir, testenine …). Ob hipoglikemiji si
lahko pomagamo s sladkimi napitki
(1 dcl sadnega soka, ledenega čaja, kokakole ali druge brezalkoholne pijače,
ki pa ne sme biti brez sladkorja), sladkorjem (dve do tri kocke ali dve žlički sladkorja), dvema žličkama medu,
džema ali marmelade (pripravljene s
sladkorjem). Slabost živil, ki vsebujejo pretežno fruktozo, je počasen dvig
krvnega sladkorja. Tako so najprimernejše glukozne tablete, ki jih lahko
kupite v lekarni, saj najhitreje zvišajo
krvni sladkor. Te so predvsem primerne za bolnike, ki se zdravijo s tabletami akarboze (Glucobay ®), saj učinkovina preprečuje absorpcijo polisaharidov
in tudi saharoze.
Čokolada, čokoladni bomboni, razne ploščice, čokoladne in lešnikove
kreme ter mlečni sladoled za preprečevanje hipoglikemije niso primerna
živila, saj sladkorji zaradi velike vsebnosti maščob ne preidejo v kri tako
hitro, kot bi bilo treba. Starši otrok
s sladkorno boleznijo naj se tudi izogibajo preprečevanju hipoglikemije s pomočjo bombonov ali slaščice,
saj bodo s tem nemara otrokom dajali
napačno informacijo – če je moj slad-
kor nizek, dobim nagrado (slaščico).
Kako preprečiti hipoglikemijo? Odgovor bo lažji, če bomo seznanjeni z
dejavniki, ki jo lahko izzovejo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinom, je hipoglikemija lahko
posledica prevelikega odmerka inzulina ali pa je bilo mesto vbrizganja (pred
športno aktivnostjo) nad aktivno mišico. Tudi intenzivna športna vadba lahko povzroči padec krvnega sladkorja.
Zato ob vsaki telesni aktivnosti, katere
intenziteta presega običajno, ne pozabite na prigrizek. V nevarnosti niso samo
bolniki, ki se zdravijo z inzulinom. Hipoglikemija se lahko pojavi tudi pri tistih bolnikih, ki uporabljajo peroralne
oblike za zniževanje krvnega sladkorja.
To velja predvsem za take, ki vsebujejo
kot učinkovino derivat sulfonilsečnine
(glibenklamid, gliklazid, glikvidon, glimepirid, glipizid). Ob prevelikem odmerku zdravila, nepravilno razporejenih obrokih ali izpuščenem obroku bo
učinek zdravila lahko povzročil prevelik padec krvnega sladkorja. To se lahko
zgodi tudi zaradi pitja alkoholne pijače
na prazen želodec ali stresa.
Zadnja raziskava, ki je potekala v petih zahodnoevropskih državah, je razkrila, da je hipoglikemija precejšen
problem pri sladkorni bolezni, obe-
nem pa bolniki niso seznanjeni z nekaterimi pomembnimi dejstvi, predstavljenimi tudi v tem kratkem sestavku.
Praksa kaže, da je komunikacija med
zdravstvenim osebjem ter bolnikom
zelo pomembna. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo pogosto še druge
zdravstvene težave, denimo katero od
srčno-žilnih bolezni. Zdravnik mora
bolnika obravnavati kot celoto, kar
pomeni, da zaradi sladkorne bolezni
pri povišanem krvnem tlaku nekatera zdravila niso najbolj primerna (tiazidni diuretiki, beta blokatorji). Zadnji
poleg poslabšanja sladkorne bolezni
celo prikrijejo nekatere znake hipoglikemije (povišan srčni utrip, tresenje).
Eden izmed poudarkov prej omenjene
raziskave je bila slaba obveščenost bolnikov o hipoglikemiji. Lekarna je vsekakor mesto, kjer boste našli želene informacije, saj se hipoglikemija nanaša
predvsem na zdravila, to pa je področje, kjer lekarniški farmacevt lahko suvereno pomaga.
Bojan Madjar, mag. farm.
Globalni indeks razvoja za leto 2010 razkriva zanimive podrobnosti Kaj je biomasa?
Slovenija med najbolj
obetavnimi državami
Visoko uvrščena pri varnosti, šolstvu in zdravstvu – Za nami celo Italija in Španija
Prav neverjetno: kot kaže, so špinači
všeč močne flourescentne luči v
trgovinah. Stalna izpostavljenost takšni
svetlobi namreč špinači zviša vsebnost
vitaminov C, K, E in folne kisline.
Pravzaprav se koncentracija folne kisline
po devetih dneh takšnega tretmaja
kar podvoji. Luči namreč »oponašajo«
sončno svetlobo, kar spodbudi
fotosintezo, pravijo raziskovalci.
tečajnica
Tečajnica Banke Slovenije
Referenčni tečaji ECB 16. 11. 2010
(x enot nacionalne valute za 1 evro)
Ameriški dolar
USD
1,3612
Bolgarski lev
BGN
1,9558
Hrvaška kuna
HRK
7,3941
Madžarski forint
HUF 276,95
Švicarski frank
CHF 1,3408
Turška lira
TRY
1,9801
Britanski funt
GBP 0,8510
Ob trenutnem gospodarsko-socialnem položaju v Sloveniji bi marsikdo
pomislil, da so sestavljavci globalnega
indeksa razvoja za leto 2010 šaljivci,
saj nas uvrščajo v svetovni vrh, kar zadeva blagostanje v državi. Slovenija je
po indeksu na 28. mestu na svetu, tik
za Japonsko, Francijo in Hongkongom
ter pred Italijo in Španijo.
Avtorji globalnega indeksa razvoja
opozarjajo, da njihov indeks ne meri
samo bogastva in blaginje kot druge podobne študije, ampak jemlje za
podlago dejavnike, ki bodo pomagali
pospeševati gospodarsko rast in bodo
dolgo osrečevali prebivalstvo. Ustvarjalci indeksa so pri posameznih državah med drugim ocenjevali gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje,
upravljanje, osebne svoboščine itd.
Slovenija jo je razumljivo najslabše
odnesla pri gospodarstvu, kjer je uvrščena na 34. mesto na svetu, in pri socialnem kapitalu, kjer so med drugim
ocenjevali ravni medsebojnega zaupanja v družbi, saj je uvrščena šele na
38. mesto. Na drugi strani pa je visoko
uvrščena pri varnosti (9. mesto), šol-
stvu (16. mesto) in zdravstvu (16. mesto).
Največji razcvet doživljajo skandinavske države ter Avstralija in Oceanija, ki se že sicer uvrščajo na prva
mesta najrazličnejših meritev blagostanja, razvoja in bogastva. Sledijo jim
večina zahodnoevropskih držav ter
Kanada in ZDA. Sosednji Avstriji ne
kaže dosti bolje kot nam, saj je le sedem mest pred nami. Avstrijo za zdaj
prekašamo na področju varnosti, izobraževanja in osebnih svoboščin.
Milan Jerše
Biomasa je vsaka organska snov, ki
jo lahko uporabimo kot vir energije.
Obstaja v trdni, tekoči ali plinasti
obliki. Med trdno biomaso prištevamo
les in lesne ostanke, na primer
ostanke gozdnega lesa v obliki
polen ali sekancev, lesne ostanke, ki
nastanejo pri žaganju, lesne pelete
in lubje, poleg tega pa še slamo,
trsje in druge energetske rastline.
Biomasa v tekoči obliki so olja, ki
jih predelajo v pogonska goriva, na
primer biodizelsko gorivo ali gorivo
iz rabljenega rastlinskega olja. Med
plinasto biomaso pa uvrščamo bioplin,
ki nastane pri vretju trdne ali tekoče
biomase, denimo koruze ali gnojevke.
Moško in žensko
znojenje
Vsi vemo, da se ženske potijo drugače
kot moški. Japonski znanstveniki so se
tega lotili resno in dokazali, da moški
v enakih razmerah in enakem času
proizvedejo dvakrat več znoja kot ženske.
Ugotovili so, da se začnejo ženske potiti
šele, ko njihovo telo doseže precej višjo
telesno temperaturo kot moški. Doslej
so znanstveniki razlike med moškim
in ženskim znojenjem pripisovali
testosteronu, a sedaj so prepričani, da
je razlika evolucijsko pogojena. Žensko
telo namreč vsebuje manj tekočin kot
moško, zato hitreje dehidrira. Žensko telo
z manj znojenja hrani tekočino in je bolj
prilagodljivo za preživetje v ekstremnih
razmerah, medtem ko moško telo z
obilnejšim znojenjem ob telesnih naporih
povečuje delovno storilnost.
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zakaj bi zapustili
svojega partnerja?
Več o znamkah
Kako ravnati, ko prejmete ovojnico
Prvi sveži agrumi, ki jeseni pridejo na
naše tržnice in na police trgovin, so
običajno mandarine. Ti oranžni sadeži
spadajo med najbolj sladko sadje,
zaradi visoke vsebnosti vitamina C pa
so izjemno priporočljivi kot zaščita
pred prehladom. Poleg vitamina C
mandarine vsebujejo tudi provitamin
A, folno kislino in kalij. Mandarine
največkrat uživamo sveže, iz njih lahko
pripravljamo različne sadne torte in
drugo pecivo, nekateri jih kombinirajo
z mesom ali v solati. Seveda lahko iz
njih naredimo tudi odlično marmelado
ali liker, nekateri pa si privoščijo sadne
krhlje, oblite s stopljeno čokolado.
Slovenika 2009,
zaključena serija
rastlinstva
60 g ješprenja, 100 g korenja, 120 g čebule, 60 g zelene, 3 cl olja, 60 g svežih ali
zamrznjenih jurčkov, 150 cl jušne osnove, 10 cl kisle smetane, sol, poper, lovorjev list, peteršiljeve vejice
Ješprenj namočimo za tri ure v hladno vodo. Korenje, čebulo in zeleno
narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo
na kocke narezano zelenjavo in zalijemo z jušno osnovo. Dodamo namočen ješprenj brez vode in sesekljane
jurčke. Začinimo in vse počasi kuhamo, da se sestavine zmehčajo. Nazadnje dodamo razžvrkljano smetano in
po potrebi še začinimo. Malo prevremo in pred serviranjem potresemo s
sesekljanim peteršiljem.
Nadevano svinjsko
stegno s testeninami
1 kg svinjskega mesa, 120 g peresnikov
(testenin), 5 cl olivnega olja, 150 g čebu-
le, 240 g paradižnika, 80 g mesnate slanine, 15 g moke, 1 jajce, sol, rdeča paprika, poper, origano
Peresnike v slani vodi skuhamo, ne
premehko. Kuhane stresemo na cedilo, oplaknemo s hladno vodo in jih
dobro odcedimo.
V ponvi segrejemo olje in na njem
prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino. Ko čebula postekleni, pomokamo, še malo prepražimo in dodamo na kocke narezan
paradižnik. Vse skupaj prevremo in
začinimo. Odstranimo z vroče površine, malo ohladimo, nato primešamo
jajce in testenine.
Svinjsko stegno v hladni vodi oplaknemo in s krpo osušimo. Po dolžini
mesa naredimo odprtino (žep), ki jo
zapolnimo s pripravljenim nadevom
in nato zašijemo ali zašpilimo z zobotrebci. Zunanjo stran stegna natremo
z mešanico soli in paprike. Nadevano
stegno položimo v namaščen pekač
in pečemo 40 minut v srednje vroči
pečici. Med peko meso polivamo z lastnim sokom. Pečeno stegno narežemo pravokotno na nadev.
Grah v sirovi omaki
200 g graha, 50 g masla, 20 g moke, 15 cl
mleka, 5 cl kisle smetane, 40 g sira, sol,
poper, pet ršilj
Grah v slani vodi skuhamo in odcedimo. Maslo v kozici razpustimo,
dodamo moko in svetlo prepražimo.
Zalijemo z mlekom in gladko razmešamo. Dodamo kuhan grah in smetano ter začinimo. Vse skupaj prevremo
25
V petek
Ta dan se vedno dogajajo lepše stvari.
Misli so prežete s pričakovanimi dogodki in glavobol ne pride v poštev. Da je
prav petek za nekatere najljubši dan,
so verjetno krive prav naše misli. Dobro počutje in malo več drznosti se dostikrat opazita tudi v oblačenju. Naše
počutje izdajamo s podobo, vedenjem
in navsezadnje tudi s »petkovo« sproščeno komunikacijo.
Črte vedno delujejo dinamično. Še
tako brezčasno oblikovana oblačila, ki
delujejo klasično, nam lahko z malo domišljije prinesejo popolnoma senzacionalen videz. Črte se gibljejo z nami,
zato je pomembna surovina, iz katere
je oblačilo. Črte na bombažu se bistveno drugače vedejo kot na debelo pleteni volni ali svili. Tanke pletenine so na
telesu kot majice z dolgimi rokavi. Povsem drugačen videz dajejo črte na hlačah. Na teh ne moremo imeti barvastih
črt, saj bomo videti kot zaporniki v filmih. Prav zato so črte prisotne kot videz, ki ga simulira vezava.
sprimejo, jih suhe zložimo med liste
kakšne debele knjige, dodatno obtežimo in lepo ravne jih je veselje pogledati. Nepoškodovane in lepo ravne
zlagamo za začetek v ovojnice, pozneje pa v albume ali v za to prirejene
žepke (papir Hawid).
Sčasoma se zbiralcu nabere zaloga
znamk. Da bi ugotovil začetek in konec nekega zbiranja, mora imeti poleg
svojih namenov tudi seznam oziroma
katalog za določen obseg zbiranja.
Lahko je to tematska zbirka, zbirka
države ali območja, zbirka določenega časa in podobno. Običajno se odločimo za lastno državo. Starejši katalog Slovenika se bo pri kakšnem
filatelistu dobil za malo denarja, če
ne že zastonj. Za širše območje pa se
najpogosteje uporablja katalog Mi-
Črtaste majice
so modre zgodbe
chel (več knjig) pa tudi Zumstein, Gibbon, Yvert ali Scott. V novejšem času
se seveda najdejo katalogi tudi v elektronski obliki. Internet nam omogoča uporabo brezplačnih elektronskih
katalogov (glej www.freestampcatalogue.com)
Koristno je, da se zbiralec omeji pri
zbiranju, saj bo drugače zaplaval v
brezmejne vode zbiranja. Najpogosteje se odločimo za zbiranje lastne države. Torej tema Slovenija od leta 1991.
Pozneje se območje zbiranja po želji
razteguje. Tema je seveda lahko tudi
kakšna druga država, eksotične države, otoške države in podobno. Druge
pogoste teme so: živali, denimo psi,
mačke, kače, rože, gobe, pomembne
osebnosti, šport itd.
Marjan Zorjan
z našega štedilnika
Ješprenjeva juha z jurčki
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 25
Črtaste zgodbe so zapeljive
Fotografija Marjan Zorjan
Zdrave mandarine
Odločitev za zbirateljstvo pade po
navadi pri ogledovanju kakšne zbirke prijatelja ali znanca, ogledu zbirke
na lično urejenih razstavnih listih ali
vsaj ob pogledu na kupe znamk v kakšni kartonski škatli.
Prvi koraki zbiralca so negotovi, rad
bi zbral čim več v čim krajšem času,
naredi marsikatero napako, opravi
tudi kakšen nepotreben nakup, skratka ne ve, kaj bi pravzaprav rad. Nekaj
bo morda dobil naključno, nekaj bo
imel prejetih pošiljk, za prvo zapeljevanje pa bo to dovolj. Na najbližji pošti mu bodo seveda z veseljem prodali kakšno znamko, vendar se verjetno
nihče ne začne ukvarjati z zbirateljstvom, da bi potrošil čim več denarja.
Torej bo začel iskati vse mogoče poštne pošiljke, svoje in od drugih. Pri
tem bo seveda naletel na mnogo enakih, do nekaterih pa bo težje priti.
Znamke na prejetih ovojnicah in
drugih pošiljkah izrezujemo z nekaj
roba (če ne zbiramo poštnih celin),
da ostanejo nepoškodovane. Za nekaj
minut jih namočimo v mlačno vodo.
Pomembno je, da skupaj odmakamo
samo znamke na belih ovojnicah, barvast papir bi obarval preostalo in trud
bi bil zaman.
Odlepile se bodo od papirja, dobro
pa je odlepljene še posebej oprati na
zadnji strani, kjer po navadi ostane
nekaj lepila ali papirnatih svaljkov
z ovojnice. Če se znamka ne odlepi,
pomeni, da je nalepljena s kakšnim
dodatnim lepilom. Te znamke po navadi zavržemo. Prav tako ne dajemo
v zbirko poškodovanih, napadenih z
rjo, popackanih in podobno.
Odlepljene znamke so zelo občutljive. Previdno jih položimo s hrbtno
stranjo navzgor za 10 minut na časopisni papir, po desetih minutah pa na
drugega, da se posušijo. Še boljša podlaga je pivnik. Če na njih ni več sledi lepila in so razmaknjene, da se ne
VESTNIK
besede mode
Prvi koraki zbiralca
Sodeč po rezultatih mesečne ankete je
družinsko nasilje ločitveni vzrok številka
ena v kar 11 državah od 15, kjer je bila
anketa izvedena. V preostalih državah
so anketiranci na prvo mesto postavili
nezvestobo kot glavni vzrok za odhod.
Odgovori anketirancev tudi kažejo, da
moški in ženske po svetu odpuščajo
osebne težave življenjskih sopotnikov,
saj v nobeni od anketiranih držav
niso na prvem mestu. Anketa potrjuje
izsledke strokovnjakov, ki pravijo, da sta
glavna ločitvena razloga nezvestoba in
družinsko nasilje. Večina anketirancev
je prepričanih, da izguba službe in
denarja ne pomeni izgube ljubezni. V
večini držav je manj kot deset odstotkov
anketirancev kot vzrok ločitve navedlo
dejstvo, da se partner zanemari.
datum: 18. 11. 2010
in po potrebi začinimo. Preden ponudimo, omako potresemo z naribanim
sirom in sesekljanim peteršiljem.
Janež v solati
800 g janeža, 5 cl balzamičnega kisa, 3
cl sončničnega olja, 80 g majoneze, 20 g
gorčice, sol, poper, peteršilj
Janež narežemo na rezance, ga v slani vodi skuhamo in ohladimo. Ohlajenega prelijemo s pripravljenim prelivom iz kisa, olja, majoneze, gorčice in
začimb. Na rahlo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Pomarančne rezine
5 jajc, 5 cl hladne vode, 250 g sladkorja, 1
vaniljev sladkor, 100 g ostre moke, 120 g
škrobne moke, ¾ zavitka pecilnega praška, 10 g kakava
Za kremo: 40 cl pomarančnega soka, 150
g sladkorja, lupina polovice pomaranče,
65 g škrobne moke, 200 g masla
Beljake z vodo stepemo v trd sneg,
počasi dodajamo sladkor in vaniljev
sladkor, stepamo naprej, da se sladkor popolnoma raztopi. Primešamo
rumenjake, presejano moko, škrobno
moko, kakav in pecilni prašek ter vse
rahlo premešamo.
Biskvitno maso damo v namaščen in
pomokan model ter pečemo 35 minut
pri 180 °C. Pečen biskvit zvrnemo na
desko, da se ohladi. Ohlajenega dvakrat prerežemo in premažemo s tremi četrtinami kreme. S preostankom
kreme premažemo zunanjo stran. Pustimo, da se krema malo strdi, nato ga
narežemo na poljubne rezine.
Priprava kreme: Škrobno moko razmešamo z malo pomarančnega soka.
Preostali sok s sladkorjem in naribano
lupino zavremo, vanj zakuhamo razmešano moko in mešamo do primerne gostote. Odstavimo in ohladimo.
Maslo penasto umešamo. Postopoma vmešavamo ohlajeno pomarančno kremo in mešamo še toliko časa,
da je krema lepo mazava.
Branko Časar, kuharski mojster
v gostilni Lovenjak v Polani
Zgodbe iz Pariza so lahko tudi pariško modre. Petek je idealen dan, da se
odločimo za drznejše kombinacije. Za
kombinacije, ki štrlijo iz sivega vsakdana. Morda bi si lahko pobarvali tudi
kak kamen in si ga zvezali okrog vratu
kot nakit. Črtasti nakit na črtasti majici mora biti skrbno izbran, kar pa še
ne pomeni, da ni mogoč. Videz lahko
oplemenitimo z modrim blejzerjem, ki
ga ponavadi nosimo poleti. Na kavbojke ali temno modre hlače se prav lepo
poda. Za hiter tek od avta do pisarne
tako potrebujemo le še ogrinjalo s krznom (po želji je lahko tudi umetno) in
čevlje ali škornje z nizko peto. K modrim oblačilom lepo pristajajo rjavi
usnjeni škornji, ki po obliki spominjajo na snežke. Na rjavi pas nikar ne pozabimo.
Črtaste nogavice
so čista zabava
Moda nas zna vedno zabavati. Dostikrat pomislimo: »O, to bi pa morda kdaj
oblekla,« a kaj, ko prehitro pozabimo
ali si preprosto ne upamo. Morda gre za
muho enodnevnico, ki jemlje življenje
z velikim zamahom; morda pa pravšnji
namig za petkovo zabavo. V ponudbo
prihajajo neparne nogavice, ki se kombinirajo na način različnih vzorcev in
barvnih odtenkov iste barve. Izberemo
si tri različne nogavice, ki lahko segajo do gležnja ali do kolen. Tako lahko
obujemo nogavice na tri različne načine. Sedemosminske hlače dajejo lepo
priložnost, da pokažemo svoj smisel za
zabavo. Če nočete biti opazni, se oblecite kot ponavadi.
Črtaste nogavice
so lep spomin
Krog dobrega počutja se lahko sklene, ko uničeno nogavico preprosto naravnost odrežemo pri gležnju. Z navadno šivanko luknjo zašijemo in dobimo
mehko torbico za MP3-predvajalnik, digitalno kamero, mobilni telefon ali celo
za gumbe, uhane in veliko majhnih
stvari. Najljubše nogavice so tako drag
spomin, ki živi z nami naprej.
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
turizem
| Vestnik | 18. novembra 2010
turistične
prireditve
Moravske Toplice – V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v Panorama baru
hotela Livada Prestige Term 3000 pokušina vina Beaujolais. V soboto, 20.
novembra, ob 19. uri pa bo v restavraciji Prestige večer tradicionalne francoske kuhinje z Binetom Volčičem.
Lendava – V petek, 19. novembra, ob
17. uri bo v sinagogi otvoritev razstave
fotografij Jutra moje dežele. Avtor fotografij je dr. Matjaž Čater, strokovno
recenzijo pa je pripravila publicistka
Marlen Premšak.
Beltinci – V petek, 19. novembra, ob
19. uri bo na beltinskem gradu v okviru grajskih večerov potopisno predavanje, na katerem bosta člana društva
Tim Mlin Beltinci Cvetka in Tinek Sreš
predstavila Venezuelo.
Gornja Radgona – V petek, 19. novembra, ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudsko univerzo Kmečka tržnica.
Cankova – V soboto, 20. novembra,
med 8. in 12. uro bo pomurska sekcija
DOPPS-a v prostorih vaško-gasilskega
doma pripravila delavnice za otroke in
njihove starše o pticah pozimi. Hkrati
bo na prostem potekalo raziskovanje
in opazovanje ptic. Ob 19. uri pa bo v
kavarni Vogler predavanje člana DOPPS-a in naravovarstvenega nadzornika v Krajinskem parku Goričko Kristjana Malačiča z naslovom Ptice na
cankovskem nebu.
Gradišče – V soboto, 20. novembra,
ob 8.30 se bodo na nogometnem igrišču zbrali udeleženci Jesenskega pohoda na Kuglo, ki ga organizira Turistično društvo Gradišče. Z avtobusom
se bodo popeljali na Goričko, kjer se
bodo najprej povzpeli na Sotinski
breg ali Kuglo, potem pa še na Serdiški breg. Pohod je primeren za vse starostne skupine, trajal pa bo okrog tri
ure. Organizatorji naprošajo zaradi rezervacije ustrezno velikega avtobusa
za predhodne prijave na številko 070
879 168 ali 041 866 028.
Nedelica - V soboto, 20. novembra,
ob 18. uri bo v prostorih Ancove galerije v Nedelici 115 delavnica izdelovanja cvetja iz kreppapirja. Organizator
delavnice je Društvo Ancova galerija,
potekala pa bo pod vodstvom Olge
Ropoša in članov Folklorne skupine
Turnišče.
Med Srbi in Slovenci se hitro
vzpostavijo pristni odnosi
V društvu Srbi iz Slovenije in Avstrije, pa tudi drugi ljubitelji srbske kulture
Rade Bakračević iz Radenec je predsednik Srbskega kulturnega društva
Štajerska skupnost, ki ima sedež v
Mariboru ter povezuje Srbe in ljubitelje srbske kulture iz slovenske in
avstrijske Štajerske, v društvo pa se
vključujejo tudi člani iz Pomurja in
od drugod.
Društvo so ustanovili pred petimi
leti in je postalo v tem obdobju pomembna vez med Slovenijo in Srbijo,
pa tudi Avstrijo. Rade Bakračević pravi: »Največ naših članov je iz Maribora in Gradca, dobrodošli pa so vsi, ki
želijo sodelovati v naših aktivnostih
in v povezovanju kultur. Člane imamo tudi iz Murske Sobote, Radenec in
Gornje Radgone. Dejansko smo postali internacionalno kulturno društvo,
vendar je poudarek na srbski kulturi
in umetnosti.«
V petih letih delovanja se lahko pohvalijo z vrsto prireditev, ki so jih organizirali ali soorganizirali, ob kulturnih tudi športna in prijateljska
mednarodna srečanja in druženja.
Tako so pred nedavnim v Slovenijo
pripeljali osemdeset članov Folklorne skupine iz Bačke Palanke, ki je nastopila tudi v radenskem domu upokojencev Dosor: »Med drugim smo
gostili večje število srbskih kulturnih
ustvarjalcev, sodelovali pa smo tudi
pri izdaji knjige Mostovi prijateljstva,
Rade Bakračević:
»V preteklosti
smo sicer
razmišljali, da
bi se v kulturno
društvo povezali
tudi Srbi v
Pomurju, vendar
ideje nismo
uresničili, se pa
vsak, ki to želi,
lahko vključi v
naše društvo.«
v kateri so svoja dela objavili avtorji iz
33 držav. Imamo tudi svojo etnoglasbeno skupino Zumbuli, ki izvaja tradicionalne srbske pesmi in je nastopila
tudi ob našem obisku v Bački Palanki.
Med našimi večjimi projekti je bil Sto
dni srbske kulture v Mariboru, kjer
smo organizirali kulturne prireditve v
različnih mariborskih kulturnih ustanovah. Vsako leto organiziramo izlet
na festival trobentačev v Guči. Lahko pa se tudi pohvalimo, da smo lani
pripravili razstavo pravoslavnih slik
in ikon v stolni cerkvi v Mariboru.«
Od Bratonec do Kapele
Na Kapeli pripravili martinovanje s
krstom mošta in kulturnim programom
Znanje, ustvarjalnost, odgovornost, odličnost in poštenost so vrednote,
ki nas povezujejo in na podlagi katerih zagotavljamo najvišjo kakovost
celovitih turističnih storitev.
Med nas vabimo dinamičnega, samostojnega in
samoiniciativnega sodelavca na delovnem mestu
DIREKTOR PROFITNEGA CENTRA GOLF
Pogoji:
•VII. stopnja tehniške, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
• najmanj pet let delovnih izkušenj,
• aktivno znanje dveh tujih jezikov,
• poznavanje računalniških programov.
Fotografija Jože Gabor
Moravske Toplice – V novembru v Termah 3000 poteka Kuharski tečaj Double D s kuharskima mojstroma Danilom Kozarjem in Danilom Čurmanom.
Ta bo še v torek, 23. novembra, in naslednji torek, 30. novembra.
Moravske Toplice – Pomurski turistično-informacijski center Pomurske turistične zveze pri hotelih Term 3000 je
odprt vse dni v tednu od 9. do 18. ure.
V njem ponujajo turistične informacije in servis turistom, domačinom in
drugim obiskovalcem naše pokrajine.
Rade je bil rojen v srbskem Kraljevu, v Slovenijo pa je prišel študirat
leta 1963. Že med študijem se je poročil s Slovenko iz Gornje Radgone in
se po končanem študiju preselil v Pomurje, kjer je tudi ostal.
Ves čas je ohranjal stike s Srbijo,
kjer je imel starše, brata in štiri sestre: »Ves čas sem si prizadeval za čim
boljše stike med Srbijo in Slovenijo in
tudi skupaj z drugimi člani društva in
vodstvom mesta Maribor dosegel, da
sta postala Kraljevo in Maribor partnerski mesti.«
V preteklosti so razmišljali, da bi se
v kulturno društvo povezali tudi Srbi
v Pomurju, vendar ideje niso uresničili: »Se pa lahko vsi, ki to želijo, vključijo v naše društvo. Mislim, da ima
večina Pomurcev do Srbov, ki živijo med njimi, pozitiven odnos in ga
tudi po osamosvojitvi Slovenije skrhani odnosi med državama niso poslabšali. Tudi sam nisem imel nikoli težav. Opazil sem, da se zelo hitro
vzpostavijo pristni prijateljski odnosi
med Srbi in Slovenci. Nekako se dopolnjujemo. Ko smo leta 2006 peljali
600 Slovencev z dvanajstimi avtobusi v Srbijo, sem opazil, da so nekateri
šli tja nekako v strahu in negotovosti,
vendar so bili na koncu vsi navdušeni
nad srbsko gostoljubnostjo.«
Jože Gabor
Martinov pohod, tek in kolesarjenje
Turnišče – V nedeljo, 21. novembra, bo
med 8. in 12. uro v razstavnih prostorih
Kulturnega doma Turnišče na ogled
razstava kupinarstva iz Renkovec, ki
jo pripravlja Kulturno društvo Antona
Martina Slomška iz Renkovec.
Selo – Poslovalnica TIC Selo je od začetka novembra zaprta. Za skupinski
ogled romanske rotunde se lahko napoveste v TIC-u Moravske Toplice na
telefon 02 538 15 20 ali na elektronski
naslov tic.moravci@siol.net.
stran 26
Radenčan predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost
Ljutomer – V soboto, 20. novembra,
od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu
Turistična tržnica, ki jo organizira
LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo
bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote.
Grad – V prostorih gradu so odprli
razstavo keramike bolgarskega umetnika Ivana Angelova Panova z naslovom Za zaprtimi vrati/In the back of
the closed door. Razstavo sta pripravila JZ Krajinski park Goričko in Kozjanski park, na ogled pa bo do 31. marca 2011.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Fotografija Jože Gabor
26
datum: 18. 11. 2010
Na pot od Bratonec do Kapele se je odpravilo sto pohodnikov, štirideset tekačev
in štirideset kolesarjev.
V soboto sta Turistično društvo Bratonci in Turistično društvo Klopotec
Kapela že osemindvajsetič pripravili Martinov tek, pohod in kolesarjenje, na cilju pa je udeležence pričakalo martinovanje z bogatim kulturnim
programom.
Ko so pred skoraj tremi desetletji začeli pohod, se ga je udeležila le
majhna skupina prijateljev, v zadnjih
letih pa se na pot med Bratonci in Kapelo odpravi okrog sto pohodnikov,
štirideset kolesarjev in štirideset tekačev. Pot jih je vodila najprej po nižinskem delu Prekmurja in Prlekije skozi Dokležovje, Bakovce in čez most na
Muri v Vučjo vas. Hriboviti del poti pa
je potekal prek Murskega Vrha, Hrašenskega Vrha in Turjanskega Vrha
do Paričjaka, kjer so pohod sklenili
na dvorišču Vinske kleti Kapela.
Tam je udeležence čakala pogostitev, priključili pa so se martinovanju,
na katerem je bila med 10. in 16. uro
vrsta nastopov folklornih skupin, plesalcev, pevcev, otrok iz vrtca in osnovne šole, harmonikarjev orkestra Glasbene šole Gornja Radgona, cimbalista
in drugih. Pripravili so tudi krst mošta, ponujali mlada vina in domače
dobrote, predstavljali domačo obrt,
na prireditvi pa je sodelovalo tudi sedem vinskih kraljic.
J. G.
Opis dela:
•poznavanje področja golfa,
•vodenje, organiziranje in usklajevanje poslovanja v skladu s pooblastili,
•vodenje profitnega centra v skladu z zakonodajo in predpisi,
•izdelava vizije, strategije in poslovnih načrtov ter organizacija izvajanja,
•uresničevanje prodajnih ciljev in drugih ciljev iz strategije in poslovnih
načrtov,
•skrb za ustvarjalno in dinamično delovno okolje, ki spodbuja razvoj karier,
•druga dela po nalogu nadrejenega.
Ponujamo:
•delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo sklenitve
pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
•dinamično, stimulativno in zanimivo delo,
•možnost dodatnega usposabljanja.
Če vas zaposlitev zanima in so vam naše vrednote blizu, vas vabimo, da nam
svojo vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter
dokazili o doseženi izobrazbi pošljete v osmih (8) dneh od objave na naslov:
Naravni Park Terme 3000
Moravske Toplice, d. o. o.,
Kranjčeva 12
9226 Moravske Toplice
ali po elektronski pošti na naslov:
metka.vitez@terme3000.si
BARVA CMYK
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 27
27
zvezde napovedujejo
OVEN
ONA: Spoznali boste neprijetno stran ljubljene osebe, kar vas bo zelo prizadelo, vendar boste bogatejši za izkušnjo. To pa ni malo, saj pregovor pravi, da se
najbolje učimo na lastnih napakah.
ON: Nekdo, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. V
prijetnem razpoloženju boste preživeli čudovit konec tedna, poln sreče, veselja
in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaše srečno obdobje!
BIK
ONA: Nikar ne razlagajte problemov tistim, ki mislijo, da jih nimate. Pomoč
boste našli čisto po naključju, a ne bo zato nič manj dobrodošla. Konec tedna
se vam obeta prijeten dogodek, ki vam bo ostal v spominu.
ON: Končno boste med svojimi najbližjimi našli nekoga, ki ga že dalj časa pogrešate in vam lahko veliko pomaga. V prvi vrsti seveda v ljubezenskih zadevah, vendar boste tokrat izkoristili tudi njegove druge odlike ...
DVOJČEK
ONA: Odprla se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero pa se bo treba
hitro odločiti, ne pa odlašati z odločitvijo. Vsekakor je vredno tvegati, saj sami
veste, da ste sposobni še večjih izzivov, kot je ta.
ON: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekega posla, ki vam že dalj
časa ne da spati. A še vedno bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili.
RAK
ONA: Partnerjevo presenečenje bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz vašega srca pregnalo še zadnje dvome, ali je vajina
zveza res tisto, kar si želite.
ON: Vaši nasprotniki bodo ob vaših uspehih obupani in izgubljeni, prijatelji pa
vas bodo skušali posnemati. Sploh pa ste na najboljši poti, da si za dalj časa zagotovite mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
LEV
ONA: Postavljeni boste pred kočljivo odločitev, pri reševanju pa vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral še zelo pomembno vlogo. Seveda pa bo
treba storjeno uslugo tudi primerno povrniti.
ON: Prijetno presenečenje v ljubezni se bo izkazalo za več kot samo prijetno
pustolovščino. Izkoristite ugoden trenutek in si zagotovite partnerko, ki ste si
jo že dolgo želeli.
DEVICA
ONA: V sebi boste sklenili važno odločitev v ljubezni, vendar bo sedaj treba
zbrati tudi pogum in to povedati svojemu partnerju, za katerega pa niste povsem prepričani, da se bo s tem strinjal.
ON: Doživeli boste nekaj neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim
korakom in odločitvam. In nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila.
TEHTNICA
ONA: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda, ali vas takšno vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo
bolj objektivni. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati.
ON: Dolgo ste bili prepričani, da ste neobčutljivi za ljubezenske težave, sedaj
pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo vaše hrepenenje
največje, se vam bo vse skupaj porušilo.
ŠKORPIJON
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 26. novembra 2010.
Rešitev:
Rešitvi iz 44. številke Vestnika: GORNJA RADGONA, ANTON TRSTENJAK
1. nagrada: kuharska knjiga: Ida Horvat, Ledavsko naselje 33, 9000 M. Sobota. 2.–8. nagrada – majica: Elizabeta Kapun, Velika Polana 165, 9225 Velika Polana; Marcel Korošak,
Mlinska ulica 10, 9224 Turnišče; Andreja Magdič, Lipovci 267, 9231 Beltinci; Franc Ščavničar, Nunska Graba 13, 9240 Ljutomer; Katarina Gabor, Trnje 83, 9232 Črenšovci; Avguštin
Erdelji, Rožna ulica 16, 9231 Beltinci; Boris Vrečič, Bodonci 148, 9265 Bodonci
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za
informiranje, v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.
ONA: Želje bodo precej presegale vaše trenutne zmožnosti, vendar boste ravno
zaradi svoje velike ambicioznosti tudi tokrat dosegli več, kot bodo pričakovali
drugi. Na koncu boste spoznali, da se je bilo vredno potruditi.
ON: Prišel je čas, da se odločite o svojih potezah. Kakršno koli zavlačevanje bo
le še poslabšalo vaš že tako slab položaj. Proti koncu tedna se vam obeta nenapovedan obisk, ki vam bo prinesel nenadejano rešitev problema.
STRELEC
ONA: Prijatelj vam bo predlagal, da se odpravita v družbo, saj ima za vas pripravljeno prijetno presenečenje v povezavi z nasprotnim spolom. Najprej se boste
nekoliko izmikali, nato pa vendarle podali v veselo ponočevanje.
ON: Pazite se zahrbtnega sovražnika, ki deluje predvsem prek vaših prijateljev.
In še nasvet: mirno ravnanje vam bo prineslo več koristi kot noro razburjanje,
h kateremu se zadnje čase prepogosto zatekate.
KOZOROG
ONA: S partnerjem boste preživeli prijeten konec tedna v dvoje, kar bo zelo izboljšalo vajin odnos. Ponovno pa boste spoznali, da je ravno vaš partner tisti,
ki bi za vas storil skoraj vse.
ON: Spregledali boste namene tekmecev in storili nekaj, kar jih bo pošteno presenetilo, vam pa prineslo precejšnjo prednost, ki vam bo v prihodnje še zelo
koristila. Ta vaš uspeh ne bo ostal neopažen.
Ime in priimek, naslov:
VODNAR
ONA: Izogibajte se vsakršnim tveganjem, saj se lahko grdo opečete. Raje preživite miren konec tedna v krogu družine in si malce odpočijte od neprestanega
letanja naokrog. Boste videli - prav prijetno bo.
ON: S partnerko se bosta odločila za precej ekstravagantno idejo, ki pa bo na
vajino začudenje naletela na izredno pozitiven odziv okolice. Očitno se vaše
ideje primejo bolje, kot pričakujete sami.
RIBI
ONA: Neznanec z lepimi očmi vam ne bo in ne bo šel iz glave. Kdo ve, mogoče
pa ga boste kaj kmalu srečali. Vse, kar morate storiti, je, da se odpravite na potep po okolici, ne pa da stalno čepite doma.
ON: Ne pretiravajte v nobenem pogledu, predvsem pa se pazite kakršnih koli
hitrih premikov v ljubezni. Lahko se vam še maščuje. Morda je v tem trenutku
bolje, da obdržite to, kar že imate v rokah.
BARVA CMYK
28
datum: 18. 11. 2010
| Vestnik | 18. novembra 2010
prispevki za
nakup magnetne
resonance
Anton Hüll, Gornji Slaveči 101 – 20, družina Benkovič, Na kamni 6, Beltinci – 25,
družina Sušec, Panonska 48, Beltinci –
25, družina Nade Rous, Kocljevo naselje
1, Beltinci – 25 in Marija Peterka, Panonska 7 b, Beltinci – 10; Društvo ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Ano Duh iz Beltinec
– 30; Mercator - Shoping, Slovenska ul.
41, Murska Sobota, prispevek – 30; Društvo ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Gizelo Makovec – 30; Marijini sosedje iz Murske
Sobote namesto cvetja za pok. Ano Duh
iz Beltinec – 90; družina Madjar-Rančigaj iz Noršinec namesto cvetja za pok.
Emilijo Sever iz Kroga – 40; Jože Triglav,
Ulica generala Maistra 22, Murska Sobota, donacija – 100; OŠ Franceta Prešerna
Črenšovci namesto cvetja za pok. Verono Hozjan iz Trnja – 42; družina Ratnik
iz Murske Sobote namesto cvetja za pok.
Deziderja Kerčmarja iz Peskovec – 50;
sodelavci Nafte Lendava namesto cvetja
za pok. Jožefa Žalika iz Trimlinov – 80;
sostanovalci iz Ulice Staneta Rozmana 8
v Murski Soboti namesto cvetja za pok.
Marijo Fujs – 60; Planinsko društvo Matica Murska Sobota namesto cvetja za
pokojno Antonijo Ružič – 50; Nevenka
Obal z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Deziderja Kerčmarja –
50; Združenje borcev za vrednote NOB
Murska Sobota namesto cvetja za pok.
Andreja Cigüta – 30; Mikro – Polo, d. o.
o., Zagrebška cesta 22, Maribor, donacija
– 250; Ludvikovi sodelavci iz komerciale
namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan
iz Murske Sobote – 160; namesto cvetja za pokojno Ano Duh iz Beltinec so
darovali: sosed Peterka iz Beltinec – 20,
družina Štefana Kouterja – 20, Avgust
Farkaš z družino – 20, družina Franca
Maučeca iz Lipovec – 20, vnukinja Urška z Jožetom – 30, Jože Tkalec z družino – 20, družina Apatič iz Beltinec – 20,
družina Maček iz Murske Sobote – 30,
sosed Štefan Vöröš z družino – 25, družina Tkalec iz Lipe – 20, družina Apatič iz
Lipe – 20, družina Tilke Hirci iz Beltinec
– 20, družina Jožeta Glavača iz Melinec
– 20, družini Glavač in Graj iz Beltinec –
20, družina Vouri iz Gornjih Slaveč – 30,
Francovi prijatelji – 65, Andrej Virag –
20, družina Zadravec iz Lipe – 20, družina Gratz z Dunaja – 20, družina Pojbič
iz Lendave – 20, družina Podgorelec iz
Lendave – 20 in Marjan Forjan iz Lipovec – 20 evrov; Škofija Murska Sobota,
Gregorčičeva ulica 4, Murska Sobota,
zbrana sredstva – 18.132 evrov; Irena
in Štefan Vučkič iz Černelavec namesto cvetja za pok. Terezijo Vukan iz
Murske Sobote – 50; Magdalena Cipot, Dijaška ulica 5, Murska Sobota,
namesto cvetja za pok. Gizelo Beznec
– 20; Dragica Kukel Ošlaj, Mlinska 23,
Lendava, namesto cvetja za pokojnega očeta dr. Fodorja – 50; Aleš Pintarič, Ulica 4. maja 17, Turnišče, prispevek – 5; namesto cvetja za pokojno
Antonijo Ružič iz Gančan so darovali:
Silvo Ružič, Gančani 80 b – 20, Ignac
Benkovič, Na kamni 6, Beltinci – 20 in
Stanko Sreš, Bratonci 39 a – 20; družina Lebar iz Beltinec namesto cvetja za
pok. Marijo Titan iz Bakovec – 20; namesto cvetja za pokojnega Alojza Žbana iz Bogojine so darovali: družina Janeza Rogača iz Murske Sobote – 20,
družina Ignaca Vogrina iz Moščanec
– 20, družina Vilija Ošlaja iz Ljubljane
– 20, družina Branka Rantaše iz Rakičana – 20, družina Štefana Baligača iz
Filovec – 20, družina Jožefa Puhana iz
Filovec – 20, družina Franca Nemca iz
Kupšinec – 20, nečakinja Darja z družino – 30, družina Štefana Kermana
iz Bogojine – 16, vnukinja Anica Žban
iz Ljubljane – 20, družina Kristine Seredi iz Bogojine – 30, družina Franca Debelaka iz Bogojine – 30, družina
Antona Casarja iz Bogojine – 23, družina Štefana in Katice Puhan iz Bogojine – 15, družina Franca Debelaka iz
Bogojine – 20, družina Štefana Vogrina iz Bogojine – 20 in družina Tee Dominko iz Murske Sobote – 20.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št.
01100-6030278282 s pripisom »za nakup magnetne resonance«.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
VESTNIK
stran 28
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman povsod te išče.
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine mirno spiš,
a v naših srcih ti živiš.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
Terezija Duh
18. novembra mineva pet let bolečine in žalosti od
takrat, ko se je ustavilo plemenito srce drage žene,
mame, babice in tašče
Zdenke
Kapun
iz Stročje vasi
Hvala vsem, ki se radi ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižgete svečko,
podarite cvet ali pa se je spomnite v molitvi.
Mož Branko ter hčerki Branka in Klaudija z družinama
Nisi odšel,
ker ne bi hotel med nami živeti odšel si, da bi nehal trpeti.
Odhoda najdražjih ni mogoče preboleti,
tej resnici težko je verjeti.
V SPOMIN
19. novembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko
nas je mnogo prezgodaj zapustil naš
Anton Sukič
iz Doliča 33
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila teta
iz Boreče, nazadnje je živela
v Gornjih Petrovcih 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in dobrodelne prispevke in izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za opravljen obred, pevcem za
odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan.
Žalujoči Zlatica in Lidija z družinama
Omagalo je srce
in dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
V SPOMIN
16. novembra je minilo žalostno leto
od takrat, ko nas je zapustil dragi mož,
oče, dedek, pradedek in tast
Franjo Šonaja
iz Murske Sobote
Iskrena hvala vsem, ki svoj čas namenite, da postojite ob njegovem
preranem grobu z lepo mislijo, mu prižgete svečo in poklonite cvetje.
Hvala vsem,
ki ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči žena Dragica ter sinova Denis in Marcel
Žalujoči njegovi najdražji
Z zlatimi črkami zdaj pišem tvoje ime ...
Ni besed, ki opisale bi dobro to srce,
ni tolažbe, ki umirila bi boleče to slovo,
ostaneta le odmev spomina in žalostno nebo.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša
draga mama, babica in sestra
Marija Kisilak
roj. Poredoš, iz Gorice 75
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene.
Hvala zdravnici dr. Velemir in sestri Darji za vso pomoč. Iskrena hvala velja škofu
Gezi Erniši za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Nešteto svečk dogorelo je,
nešteto rožic ovenelo je, nešteto solz preteklo je.
Življenja naša gredo naprej,
a nate, draga mama, ne bodo nikoli pozabila.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila
draga žena, mama, babica in sestra
Jožefa Bencak
Pepika
iz Trstenjakove ulice 21 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, izreki sožalje, darovali za svete maše, sveče, cvetje in prispevke
za bolnišnico. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za
odpete žalostinke in celotnemu kolektivu internega oddelka Splošne
bolnišnice Murska Sobota. Posebno se zahvaljujemo sestri Roziki in
možu Alojzu, ki sta ji v najtežjih trenutkih stala ob strani.
Žalujoči mož Franc, sin Franc, hčerka Milena z možem Janezom,
vnuka Domen in Alenka
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V SPOMIN
V 89. letu nas je zapustila draga
mama, babica, prababica in tašča
22. novembra bo minilo leto žalosti in bolečine
od takrat, ko nas je zapustila draga mama, žena,
tašča, babica, prababica, sestra in teta
Hermina Marič
Kristina Ficko
iz Boreče 18
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, položite cvet in
prižgete svečko spomina.
Žalujoči mož in otroci z družinami
od Svetega Jurija 65
Ob boleči izgubi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje,
sveče, za svete maše in druge namene.
Iskrena hvala g. patru Gabrijelu Recku za opravljen pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
Vsa toplina tvojega srca
in vsa tvoja ljubezen
ostajata za vedno z nami.
Vse življenje svoje
boriti si se znala,
a v jesenskem jutru,
utrujena in nemočna od
bolezni, za vedno
si zaspala.
V SPOMIN
ZAHVALA
22. novembra bo minilo pet let žalosti od takrat, ko nas je za vedno
zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Dezider Kranjec
iz Domanjševec
V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, manca in pramanca
Elizabeta Marič
iz Kovaške ulice 9 v Odrancih
Leta minejo, a neizprosna žalost, bolečina, praznina in misel nate so
ostali v naših srcih. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob
njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče spomina.
Naše hvaležne besede naj dosežejo vse, ki ste nam
v težkih trenutkih stali ob strani, darovali, izrekli sožalje
in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vam.
Njegovi najdražji
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
BARVA CMYK
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila
draga soseda, botra in vüna
Ana Horvat
roj. Lutar, iz Žižkov 92
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji
poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in druge namene.
Hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu, pevcem za odpete žalostinke,
pogrebništvu Ferenčak in govorniku Jožefu Horvatu za besede slovesa.
Hvala tudi kolektivu Doma starejših Lendava za vso pomoč.
Žalujoči vsi njeni
Vsa leta si delal, pošteno živel,
potem pa izmučen si tiho odšel.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
od Grada 115
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, znancem in sosedom, predvsem družinama Rac in Sukič,
ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in druge darove ter ga
pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala duhovnici Simoni Prosič Filip za pogrebni obred, pevcem
za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in zdravniku Srboljubu
Ćurčiću.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu,
privoščite mi večni mir,
izčrpala sem svoje moči,
zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je 7. novembra v 80. letu zapustila
naša draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Recek
iz Večeslavec 12
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče,
za svete maše, v druge dobre namene, nam izrazili sožalje in besede
tolažbe ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste skupaj z nami in z njo delili zadnje trenutke ter jo
pospremili k večnemu počitku.
Lepa hvala župnikoma Jožetu Vinkoviču in Jožetu Kolmanku za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev
Lipa in pogrebništvu Banfi. Zahvala velja tudi kolektivu Tiskarne Klar
in kolektivu Term 3000.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
ZAHVALA
V 91. letu se je 7. novembra 2010
od nas poslovila draga mama, babica,
prababica, tašča, sestrična in teta
Helena Sabotin
roj. Zarka, iz Sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob
strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni
zadnji poti ter darovali cvetje, sveče ali v druge namene.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in pogrebništvu Banfi.
ZAHVALA
V 67. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče in dedek
Anton
Zadravec
1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov
2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov
2 koloni x 8 cm – 104 evrov
2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov
2 koloni x 10 cm – 130 evrov
2 koloni x 11 cm – 143 evrov
2 koloni x 12 cm – 156 evrov
2 koloni x 13 cm – 169 evrov
Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki
imajo ob naročilu in plačilu na blagajni
20 % popust.
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Iskal te bom po travnikih
najine mladosti,
po poljih in ob potokih,
kjer sva hodila.
Iskal te bom po hribih in dolinah,
do konca svojih dni
in potem te bom našel ...
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in
v dobrodelne namene.
Posebej se zahvaljujemo dr. Cvetki Potočnik
in osebju perioperativnega oddelka.
Hvala tudi sodelavcem SB Murska Sobota, Interspara Murska Sobota,
Spara Beltinci, g. maestru Potočniku in g. župniku Robertu Brestu za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Stropniku
za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi-Vučkič za opravljen obred.
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Izdelava in obnova nagrobnih
spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi
izdelki iz granita in marmorja
BABICA POGREŠAMO TE,
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,
GSM: 031 876 949
Iskrena hvala tudi Janezu in Tanji Bagari za nesebično pomoč.
Katja, Anja, Petra in Luka
Žalujoči vsi njeni najdražji
Ne jokajte ob našem grobu,
saj veste, kako trpeli smo,
le mirno k njemu pristopite
in večni mir nam zaželite.
O, kako boli, ko vidiš,
kako iz dneva v dan
usihajo življenjske moči.
To veš ti in vemo mi,
ki smo bili s tabo
vse tvoje zadnje dni.
ZAHVALA
31. oktobra se je v 81. letu od nas poslovila draga žena, mama, tašča in
babica
Emma Škerlak
KEB –
kamnoseštvo
Erjavec, Marjan
Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a,
9231 Beltinci
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
roj. Šanca
iz Domanjševec 66
gostilničar v pokoju
iz Brezovec 41 b
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom,
sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter v dobrodelne namene.
Ob boleči izgubi najdražjega se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti,
darovali vence, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala gospodu duhovniku Beznecu za ganljive besede slovesa, pevcem
za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Hvala tudi vsem za opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Sočasno pa se spominjamo predragih ženinih staršev, s katerimi si od
leta 1975 pa do smrti mame Irene in očeta Ludvika preživljal večji del
svojega življenja in ki so te danes sprejeli medse.
Žalujoči vsi njeni najdražji
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
Mama, iskala te bom vedno in povsod,
dokler te končno ne najdem, tam nekje ...
OO Murska Sobota
Hvala vsem, ki se ustavlj ate ob njihovem grobu.
Vaši najdražji,
posebno vnuka Lin in Lee, ki sta dedija spodbujala k življenju
29
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
Anica Vučkič
Bolečina se da skriti,
solza zatajiti,
le tebe nam nihče
ne more več vrniti.
stran 29
Cenik osmrtnic
V 77. letu je mirno zaspal
naš dragi mož, oče, dedek in tast
Janez Vagner
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zdaj ne trpiš več,
zdaj počivaš.
Sedaj te nič več ne boli.
A dom je prazen, mrzel,
odkar tebe v njem več ni.
datum: 18. 11. 2010
Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku gospodu Kiršnerju.
Nuša
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu
ob 17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
BARVA CMYK
oglasi
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 18. 11. 2010
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
30
Skrb, delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala,
zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila
draga žena, mama, babica in sestra
Katarina Jerebic
iz Melinec 106
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in
sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala sodelavcem iz Supermarketa Tuš v Gornji Radgoni, podjetju
Varnost Maribor, Zavodu sv. Cirila in Metoda iz Beltinec in osebju
internega oddelka v Rakičanu za vso pomoč.
Lepa hvala g. župniku in kaplanu iz Beltinec, pevcem iz Melinec,
govorniku KS Melinci in pogrebništvu Jurič.
Žalujoči vsi njeni najdražji
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
SILOKOMBAJN ZA TRAVO, traktorski,
vlečni Köla in jedilni krompir prodam.
Lipa 82, 031 248 613. m018159
kmetijski pridelki
živali
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,
tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot,
Babinci 49, tel.: 582 14 01. m017945
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam
za 3,50 evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35
71. m018156
PSE (kodre), brez rodovnika, čistokrvne,
prodam. Tel.: 548 12 94. m018160
PERUTNINO ZA NADALNJO REJO ALI
ZAKOL (divje kokoši, bele in črne pure
in purane, nesnice, bele, ki nesejo zelena
jajca, race, gosi in piščance) prodam. Tel.:
031 769 909. m018166
posesti
ENOSOBNO STANOVANJE v središču M.
Sobote prodam. Tel.: 041 248 670. m018124
25 AROV KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V K.
O. Gančani po ugodni ceni prodam. Tel.:
041 921 247. m018125
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti
prodam. Tel.: 040 662 236. m018157
PARKIRNI PROSTOR na Kocljevi ul. 9 v
podzemni garaži ugodno prodam. Tel.:
041 747 353. m018161
OPREMLJENO STANOVANJE V
BAKOVCIH oddam v najem. Tel.: 041 334
581. m018162
PARCELO, 30-arsko, primerno za
počitniško hišo na Goričkem, 6 km
iz M. Toplic, zamenjam za enosobno
stanovanje v središču M. Sobote z
doplačilom. Tel.: 031 232 275. m018165
ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti
oddam v najem. Tel.: 031 685 180. m018167
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti
oddam v najem. Tel.: 031 685 180. m018168
kmetijska mehanizacija
Kupijo traktorje IMT, URSUS in ZETOR
ter vso drugo kmetijsko mehanizacijo.
Pridejo na dom in takoj plačajo.
Informacije po telefonu 041 679 937.
m017953
KUPIM TRAKTOR ZETOR ali URSUS ter
trosilnik hlevskega gnoja SIP Orion 25.
Tel.: 051 232 298. m018102
KUPIM TRAKTOR, krožno brano in
obračalnik. Tel.: 041 864 666. m018143
TRAKTOR FERGUSON 560 in razne
kmetijske priključke prodam. Informacije
po telefonu 031 542 680. m018147
KROMPIR ZA OZIMNICO IN BUČNO OLJE
prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 548 17
14. m018127
BUČNO SEME, 100 kg, ročno brano,
prodam. Tel.: 549 12 05. m018139
razno
PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO
kamen, skrilavec, različnih barv in
debelin. Tel.: 041 678 966. m018088
BUKOVI BRIKETI in DRVA iz SUŠILNICE.
Tel.: 051 828 683. Fishner. Z nami vam bo
zares toplo! m017861
PREMOG z dostavo, zelo ugodno prodam.
Tel.: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir
Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
m018082
AVTOPRIKOLICO, PRIKOLICO ZA
PREVOZ ŽIVINE, štedilnik na trda goriva
60 x 60, drobilnik Kladivar in ročni
luščilnik prodam. Tel.: 526 80 07. m018138
KOMPLET LEPIH OBLAČIL za
3-mesečnega fantka ugodno prodam. Tel.:
031 430 485. m018141
RAZTEGLJIV KAVČ, ležišče in bencinsko
črpalko za vodo s cevmi prodam. Možna
dostava. Tel.: 041 873 663. m018150
delo
KUHAR IŠČE ZAPOSLITEV. Silvo Miljevič,
Razvanjska ul. 16, Maribor, tel.: 040 312
902. m018126
storitve
POTREBUJETE DENAR, A NISTE
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA
VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV.
Plačilo na položnice; vozilo vam ostane!
AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB,
02 2283020, 031658679 m017759
GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih
cenah izdelujem peči in bojlerje za
centralno ogrevanje. Peči so zelo
primerne za kurjenje na drva. Garancija
za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p.,
Prekorje 29 a, Škofja vas, tel.: 03 541 50 11,
041 531 976. m018151
KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALI
POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST
KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562
EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %!
STARI KREDITI NISO OVIRA! PANTA
RHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9, MB,
02 228 30 21. m017683
Močno znižani razstavni izdelki do –60 %!
Bi želeli svoje rabljeno pohištvo zamenjati,
pa vam je žal, ker je še dobro ohranjeno?
Ni problema, za vas imamo fenomenalno rešitev
menjave po sistemu rabljeno za novo!
lesnina
K
O
S
MILMONT
SUHOMONTAŽA IN FASADERSTVO
VRATA 1A, d. o. o.
Polaganje vseh vrst talnih oblog in keramike
Lendavska 1, Murska Sobota
Tel.: 031 321 459
tel.: 031 838 708
e-mail: vrata1a@gmail.com
www.vrata1a.si
Milan Erjavec, s. p., Lendavska ulica 4, M. Sobota
KURILNO OLJE,
PREMOG
UGODNE CENE IN MOŽNOSTI
PLAČILA! Tel.: 57 88 200
KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51
PRODAJA
SERVIS
MONTAŽA
Garažna sekcijska vrata
Industrijska sekcijska vrata
Pogoni dvoriščnih vrat
Pogrezni stebrički
Zapornice
Tende
ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH,
POŠKODOVANIH, IZRABLJENIH
IN ZAPUŠČENIH VOZIL.
50
let
Vi nimate nobenih stroškov!
051 650 999
Si star od 15 do 25 let, si opustil šolanje, si brezposeln, se dolgočasiš? Pridi v PUM!
vlečna služba • selitve
prevozi do 6 t
Projektno učenje za mlajše odrasle je program izobraževanja,
druženja in zabave, zate brezplačen!
AMTINI, d. o. o., Polana 19, 9000 M. Sobota
Za več informacij se oglasi na Ljudski univerzi Murska Sobota ali pokliči 536 15 70.
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, info@cerop.si
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna
, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
NAJVEČJA IZBIRA PLOČEVIN
V PREKMURJU
» črna, pocinkana
» aluminij in inox
» perforirana
» ekspandirana
razrez pločevine na poljubne dimenzije
Več informacij v Salonu Kos Lendava.
Tel. št. 577 39 20
Roman Kos, s. p., Kolodvorska 3 b, 9220 Lendava
BENKO-TEHNA Puconci
tel: 02 / 5459 650
stran 30
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Otvoritev
LENDAVA
1. Ni mi žal – Modra cona
2. Punca – Blue planet
3. Samo s teboj – Gregor Kodila
4. Pozabil sem – Bataljon
2. Prleška napitnica – Crescendo
PREDLOGA
Fraze – Stekli psi
Kriči naj ljubezen – Maja Seršen
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Sreča – Zdomarji
2. Slovenski sin – Domen Kumer
3. Nocoj bi rada plesala –
Ansambel Čar
4. Vrana vrani – Krajcarji
5. Odpriva dnevu sončno stran –
Ansambel Cvet
PREDLOGA
Obljubi mi –
Boštjan Konečnik in Iskrice
Dekle ne verjame – Ansambel Bum
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. Odhajam z vetrom – Nina Pušlar
2. Tiste lepe dni – Neisha
3. Poljubljena – Tabu
4. Tisto, kar ostane – Slavko Ivančič
5. Krasni novi svet – Vlado Kreslin
PREDLOGA
Preden greš – Omar Naber
Hvala za vijolice – Bilbi
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. GET OUTTA MY WAY –
Kylie Minogue
2. TEENAGE DREAM – Katy Perry
3. WHAT DO YOU GOT? – Bon Jovi
4. UNTER DEINER FLAGGE – Unheilig
5. RADIOACTIVE – Kings Of Leon
PREDLOGA
RAISE YOUR GLASS – Pink
E' UN PECCATO MORIR – Zucchero
Dobitnica majice Murskega vala:
Cecilija Šparaš, Vidonci 63, Grad.
Dobi jo v naročniški službi Podjetja za
informiranje.
Kupon št. 46
Glasujem za skladbo:
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 veličastnih:
NSTSNMV
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 23. novembra 2010, na naslov: Murski val, Ulica
arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
za glasbene lestvice.
VESTNIK
18. novembra 2010 | Vestnik |
stran 31
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 18. 11. 2010
PETEK, 19. novembra: 00.00 SNOP – 05.00
Jutranji program, Bojan Rajk – Poročilo
OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in
šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila –
11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30
Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine
– 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00
Popoldanska voditeljica Nevenka Emri –
17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val
nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Poročila – 19.15
Mladi val, Anja, Eva – 20.00 Poročila – Zimzelenčki z Natašo Špindler
SOBOTA, 20. novembra: 00.00 SNOP – 05.00
Jutro, Murski val … 08.00 Poročila – 08.30
Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev
oddaje Od petka do petka – 13.15 1. oseba
ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila
– 14.15 Oddaja tedna: Drugačna tržnica v
Stročji vasi (Bojan Rajk) – 15.00 Literarni
drobci – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00
Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje in Nafta : Luka Koper, oglašanje s prvoligaškega nogometa – 17.40 Mali oglasi –
18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna
lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 Glasba po
željah – 20.00 Zadnja poročila – Propoeler,
Primož, Cepo
NEDELJA, 21. novembra: 00.00 SNOP –
05.00 Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel
predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Srečanje na
Murskem valu – 11.00 Nedeljska kuhinja:
Krajina v harmoniji, (ovce, koze, sir, Goričko) – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila –
13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi
– 19.00 Poročila – 20.00 Samo za vas
PONEDELJEK, 22. novembra: 00.00 SNOP –
05.00 Ponedeljkovo jutro in Irma Benko
– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič
– 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas –
08.30 Šport, porodnišnica – 09.15 Tema jutra – 11.15 Oaj, kak san zlüfto! (Šavel in Giderja) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine
– 13.30 Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30
Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR
– 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00
Zadnja poročila – 20.10 – Ponedeljkov potepuh Bojan Rajk
TOREK, 23. novembra: 00.00 SNOP – 05.00
Jutranji, Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko
pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila –
08.15 Teden Karitas – 08.30 Besede, besede
– 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.30
Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15
1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih,
oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi
– 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali
oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40
Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta
je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10
Jukeboks in Boštjan Rous
SREDA, 24. novembra: 00.00 SNOP – 05.00
Jutranje prebujanje: Dušan Radič – 07.40
Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.15 Teden Karitas – 08.45 Džoužijevo
pismo – 10.15 Županja na obisku: Olga Karba, Ljutomer – 11.15 Trn v peti, pritožbe,
mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine –
13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica
tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00
Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val – Simona Špindler
ČETRTEK, 25. novembra: 00.00 SNOP –
05.00 Zbudite se z dobrim radiem! Dejan
Fujs – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz
Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15
Teden Karitas in kmetijski strokovnjak –
09.25 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled
Vestnika – 11.15 Reportaža tedna – 11.45
Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30
Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu, 18.00 Mali radio –
19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila, 20.10
Geza se zeza
V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v
preddverju kulturnega doma otvoritev likovne razstave Hermana Laszloja. Otvoritev
bo z glasbo popestril Bela Szomi Kralj (Robeldule).
MONOŠTER
V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v Slovenskem kulturnem in informativnem centru otvoritev razstave del, nastalih na 9.
mednarodni likovni koloniji v Monoštru.
Razstavo bosta odprla državni svetnik Rudi
Cipot in likovni kritik Mario Berdič.
MURSKA SOBOTA
V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v avli
PIŠK otvoritev dvojezične razstave Sodobna madžarska književnost. Razstavo bosta
predstavila dr. Jožef Papp, bibliotekar, in Vesna Radovanovič, višja knjižničarka. Gost
prireditve bo cimbalist Andi Sobočan. Ob
dnevu splošnih knjižnic bodo odprli tudi
novo časopisno čitalnico.
LJUTOMER
V petek, 19. novembra, ob 18. uri bo v galeriji
Anteja Trstenjaka otvoritev razstave del udeležencev in nagrajencev Bienala slik malega
formata Ljutomer 2010. V kulturnem programu bo nastopil Cvenski oktet.
Koncert
GORNJA RADGONA
V petek, 19. novembra, ob 17. uri bo v avli OŠ
dobrodelni koncert, kjer bodo nastopile štiri družine, bratje Kurbos, vokalistka Ingrid
Müller in učenci OŠ Gornja Radgona z Natašo Zemljič.
LENDAVA
V petek, 19. novembra, ob 18.30 bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Sanjam že
50 let, kjer bodo nastopile tri glasbene skupine, v katerih je kot vodja in avtor glasbe
udeležen Bela Szomi Kralj. Najprej bo nastopila skupina Nepridiprav, ob 20. uri pa še
skupini Robeldule in Kontrabant.
V nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert skupine
Marko banda.
LJUTOMER
V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu celovečerni koncert Kulturnega
društva Manka Golarja z gosti.
MURSKA SOBOTA
V petek, 19. novembra, ob 21. uri v MIKK-u
večer Hip hop praksa, kjer bo kot glavni gost
nastopil raper N'Toko, ki bo predstavil svojo
novo ploščo Parada ljubezni.
V soboto, 20. novembra, ob 21.30 bo v MIKKu Metal klavnica XXIII, kjer bodo nastopile
skupine Krlja (Zagreb, grind), Fact Of Fury
(Ptuj, prog death metal) in Ferocious Mind
(Ljubljana, death/black metal).
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije (DOPPS).
V četrtek, 18. novembra, ob 16. uri bo v Hiši
Sadeži družbe glasbena delavnica Spoznavanje in petje ljudskih pesmi (M. Škrilec). V
petek, 19. novembra, ob 16. uri bo delavnica Kako postati dober učenec – pogovori na
temo učenja (V. Lebar). V ponedeljek, 22. novembra, ob 16. uri bo čebelarska delavnica
Izdelki iz čebeljega voska – sveče, obeski (M.
Sapač). V torek, 23. novembra, ob 16. uri bo
čebelarska delavnica Vse za adventni venček
(O. Varga). V sredo, 24. novembra, ob 10. uri
bo računalniška delavnica Google orodja –
nadaljevalni (Hakl IT), ob 14. uri računalniška delavnica Osnovno znanje za začetnike
(T. Špilak, S. Črnko), ob 15. uri pa delavnica
ročnih del Osnove pletenja in kvačkanja (E.
Šantavec).
Gledališče
GORNJA RADGONA
V petek, 19. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu monokomedija Cabares Cabarei,
s katero bo gostoval priznani igralec, režiser
in pisec Zijah A. Sokolović.
Zijah A. Sokolović je
sarajevski mojster
monodrame,
življenjska komedija
Cabares Cabarei pa
je bila premierno
uprizorjena na
Dunaju.
liški cerkvi slovesnost ob izdaji dvojezične
slovensko-madžarske Nove zaveze.
TURNIŠČE
V soboto, 20. novembra, bo v Klubu mladih
večer družabnih iger.
GORNJA RADGONA
V torek, 23. novembra, ob 11. uri bo pri Svetilniku miru ob dnevu Rudolfa Maistra učna
ura OŠ Gornja Radgona.
Razstave
BELTINCI
V gradu je do 12. decembra na ogled razstava
umetniških del udeležencev 18. mednarodne
likovne kolonije Izak Lipovci 2010.
MURSKA SOBOTA
V MIKK-u je na ogled fotografska razstava
Digitalna abstrakcija 2010.
V Pokrajinskem muzeju je do 20. novembra
na ogled dobrodelna prodajna razstava Glejmo s srcem, ki jo je pripravil Lions klub Murska Sobota v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
V gradu je na ogled dvojezična razstava Moč
šibkih – Ženske v času kmečkega gospodarjenja avtorice Irene Destovnik.
LENDAVA
Na gradu je do 29. januarja na ogled razstava
Društva likovnih umetnikov Insula iz Izole.
PUCONCI
V Spominskem domu Števana Küzmiča je do
14. decembra na ogled razstava slikarja Nikolaja Beera. Razstava je posvečena njegovemu
delu zadnjih štirih desetletij v evangeličanskem verskem tisku.
POTRNA
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 22. novembra, ob 19. uri bo v
grajski dvorani gledališka komedija Dueti
avtorja Petra Quilterja v režiji Matjaža Latina
in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča
iz Trsta. Ponovitev predstave bo v torek, 23.
novembra, ob 19. uri.
Dogodek
LJUTOMER
V četrtek, 18. novembra, ob 9. uri se na gimnaziji začenjajo Miklošičevi dnevi 2010, ki
bodo na sporedu še v petek, 19., in v četrtek,
25. novembra. Naslov letošnjih Miklošičevih
dni je Blizu/preblizu skupaj.
MURSKA SOBOTA
V soboto, 20. novembra, ob 10. uri bodo v
centru Mercator predstavili dobrote slovenskih kmetij.
LENDAVA
V soboto, 20. novembra, ob 15. uri bo v gledališki in koncertni dvorani dobrodelna prireditev Za mala srčka, ki jo pripravlja Društvo
za pomoč v stiski Zarja iz Lendave.
V nedeljo, 21. decembra, ob 10. uri bo v kato-
V Pavlovi hiši je do 27. novembra na ogled
razstava Prostorski odmevi avtorjev Egilla
Sebjörnssona in Hrafnkella Sigurssona.
Kino
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 18. 11. do 24. 11.)
Slovenska komedija Oča (premiera v sredo
ob 19.00)
Ameriška mistična srhljivka Hudič (21.30)
Ameriška komedija Spet ti (18.40, sreda
19.40, čet. ni predstave)
Ameriški animirani film Legenda sovjega
kraljestva 3D (16.30, sob. in ned. še 14.20)
Britanska domišljijska akcijska pustolovščina Harry Potter in svetinje smrti – 1. del
(16.40, 19.40, sreda samo 16.40)
Ameriška romantična komedija Zamenjava
(17.10, sob. in ned. še 15.00)
Ameriška srhljivka Klepetalnica (19.20)
Ameriška grozljivka Žaga VII 3D (20.50, pet.
in sob. še 23.00, sreda 21.45)
GORNJA RADGONA
Filme bodo predvajali le občasno!
RADENCI
V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert ob
15-letnici delovanja Tamburaškega društva
Drotmantraši iz Radenec. Gostje bodo: moška vokalna skupina Jolly, mag. Barbara Danko (violina), vokalista Ingrid Müller in Toni
Pograjc ter Marko Kočar.
BELTINCI
V ponedeljek, 22. novembra, ob 18.30 bo v
župnijski cerkvi sv. Ladislava Cecilijin koncert, kjer se bodo predstavili učenci oddelka
za orgle pod mentorstvom Mitje Medveda.
Literatura
GORNJA RADGONA
V četrtek, 18. novembra, ob 18. uri bo v Špitalu literarni večer Špitalske besede. Kot prvi
gost se bo predstavil dobitnik kresnika Tadej
Golob. Z avtorjem se bo pogovarjal Robert
Titan Felix.
Predavanje
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Sove,
ki ga bo vodil Tomaž Mihelič in ga pripravlja
20
let
éves
21.11.2010,�18:00
Gledališka�in�koncertna�dvorana�Lendava
Színház - és hangversenyterem Lendva
gostje/vendégek:�Regina,�Bogdana�Herman,�Jaro,�Matej�Smej
BARVA CMYK
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 18. novembra 2010
Četrtek:
zmerno
oblačno
6 | 13
vreme datum: 18. 11. 2010
Petek:
pretežno
jasno
6 | 14
Sobota:
zmerno
oblačno
7 | 15
Nedelja:
pretežno oblačno,
rahel dež
8 | 12
Ponedeljek:
pretežno oblačno,
dež
5 | 10
fotografija tedna
Vremenska napoved
Fotografija Majda Horvat
Čeprav se vreme v naslednjih dneh ne bo
moglo primerjati s tistim prejšnji konec
tedna, pa tako zelo slabo vendarle ne bo.
V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Dnevne temperature
ne bodo na ravni minule sobote in nedelje, a za november še solidne! V noči na
petek se bo prehodno pooblačilo in lahko bo padlo tudi nekaj dežja. A v petek
zjutraj bo že večinoma mimo in čez dan
bo sončno. Pihal bo zmeren jugozahodni
veter. Tudi v soboto bo še suho in dokaj
sončno. V nedeljo in ponedeljek pa bo
več oblačnosti in občasno bo deževalo. V
nedeljo bo dežja malo, nekoliko več pa ga
bo v ponedeljek popoldne. Zato bo tudi
malo hladneje. Morda se nam ohladitev
obeta sredi prihodnjega tedna.
Radarji
Na kaj najprej pomislite ob besedi RADAR? Na časopis s tem imenom? Morda
na radarje za merjenje hitrosti v prometu.
Ali na radarje, ki jih imajo na letališčih,
ladjah, letalih? Zakaj pa ne na vremenske, meteorološke radarje. Vsi delujejo
po istih zakonitostih, razen časopisa seveda. Podlaga delovanja je, da oddajnik
odda kratek sunek elektromagnetnega
valovanja in ga z anteno sprejme, ko se,
odbit od neke ovire, vrne nazaj. Meteorološki radarji najpogosteje oddajajo valove z valovno dolžino 5 ali 10 cm. Nekakšna mikrovalovna pečica torej. Če bi
pokukali v kupolo, kjer se vrti antena, bi
videli množico muh, ki jih je pobil radarski snop. No, brez panike, nobene nevarnosti ni za človeka, tudi če je v bližini radarja. Muhe so bile dobesedno tik pred
oddajnikom, kjer je radarski sunek najmočnejši, z oddaljenostjo od oddajnika
pa njegova moč zelo hitro upade. Poleg
tega je sunek dolg kvečjemu nekaj delčkov sekunde in je usmerjen vodoravno ali
celo malo navzgor. Res pa je, da če bi se
postavili pred oddajnik, ne bi bilo ravno
zdravilno za vas.
Radarski sunek se na svoji poti odbija
od kapljic v oblakih, snežink, zrn toče …
pa tudi od hribov, letal in drugih morebitnih predmetov. Zadnje vrste odbojev
zlahka ločimo od tistih, ki nas zanimajo,
in jih zavržemo. Tako dobimo sliko padavin, lego in pomik neviht in podobno.
Grad pol leta vladar Goričkega
Tekma je postregla z vsem, kar ponujajo elitne nogometne predstave na televizijskih zaslonih
V zadnjih letih nogometna srečanja
Grada in Tromejnika iz Kuzme niso bila
tako pogosta, saj sta moštvi igrali v različnih ligah. Toda minulo nedeljo je vendarle prišel težko pričakovani obračun.
Obračun, ki ga je več kot polovica Go-
ričkega nestrpno čakala, saj je rivalstvo
med kluboma izjemno. Kaj med kluboma, med krajema! Se še spomnite, da
sta po nastanku samostojne Slovenije
Grad in Kuzma tvorila skupno prestolnico ene občine? A to ni trajalo dolgo,
saj se je Kuzma želela odcepiti od Grada
in ustanoviti svojo občino. Ali pa Grad
ni želel več biti s Kuzmo v isti občini,
kdo bi se to zdaj še natančno spomnil.
Dejstvo pa je, da je ta odcepitev še bolj
podžgala tekmovalnost med krajema,
ELIZABETA
S – 20. november
SREČKO
N – 21. november
MARIJA
P – 22. november
CILKA
T – 23. november
KLEMEN
S – 24. november
JANEZ
21. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri
in 11 minut, zašlo pa ob 16. uri in 24
minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 3 minute. Na isti dan ob 18. uri in 26 minut
bo na nebu nastopil ščip.
Fotografija Erik Kavaš
P – 19. november
Gorički derbi je pričaral odlično razpoloženje in prikazal poteze, ki sodijo na prvoligaške zelenice.
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
seveda tudi na športnem področju, kjer
lahko ljudje legalno izpovejo ali izkričijo
največ čustev. Tako sploh ni presenetljivo, da se je na nedeljski tekmi 13. kroga
v 3. SNL med Gradom in Tromejnikom
zbralo kar 800 ljudi, kar je več kot na
večini srečanj v 1. slovenski nogometni ligi. V Domžalah, Celju, Novi Gorici in Ajdovščini lahko o takšnem obisku
samo sanjajo. A pri Gradu k nogometnemu igrišču niso prišli samo domačini ali
gostje iz Kuzme, temveč tudi obiskovalci iz mnogih bolj oddaljenih krajev,
Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera, tudi iz sosednje Avstrije. In derbi
je uresničil pričakovanja. Pet zadetkov,
izid 3 : 2 za Grad, razveljavljen Tromejnikov gol za izenačenje v izdihljajih tekme – vsaj do naslednje tekme bo torej
razprava, ali je bil res nedovoljen položaj, kot je to pokazal stranski sodnik, ki
se je zato znašel pod plazom žaljivk gostujočih igralcev in navijačev – razgrete
strasti na tribuni, drseči starti, besedni
in taktični dvoboj trenerjev Borisa Štivana in Bojana Malačiča … Da, zmaga na
tej tekmi za zmagovalca nedvomno pomeni vsaj pol leta opevanja dosežka in
zbadanja, kdo je prvi na Goričkem, za
poraženca pa lizanje ran in kovanje načrta, kako prevzeti goričko nogometno
vladarsko krono. In še to: čeprav je bilo
na tekmi skoraj ves čas precej napeto, se
je vse končalo s tretjim polčasom ob točilnem pultu in obloženih mizah. Manjkale niso niti vuvuzele.
Tudi na Pomurje.si.
Tomo Köleš, Andrej Bedek
narocnina@vestnik.si
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
Večna naveza z duhovnikom in
pisateljem Lojzetom Kozarjem v
Odrancih, kjer so končali tridnevno
slavje ob Kozarjevem letu, ki ga je
župnija razglasila v spomin na 100.
obletnico njegovega rojstva. Kip, ki so
ga postavili na Trgu Lojzeta Kozarja
pred cerkvijo, je delo akademskega
kiparja Marjana Dreva. Visok je
170 centimetrov in je ulit iz brona,
podstavek pa je narejen iz enakega
materiala kot cerkvena fasada, iz
umetnega kamna. Za kip so prispevale
odranske družine in dobrotniki, študijo
za izdelavo kipa pa so financirali z
denarjem projekta LAS Pri dobrih
ljudeh. V okolici spomenika bodo v
prihodnosti uredili spominski park,
v katerem bodo prikazali zgodovino
Odranec in dejavnost pokojnega
župnika. M. H.
Pomurski derbi v tretji slovenski ligi – več kot le nogomet
vestnikov
koledar
ROMAN
stran 32
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Andrej Velkavrh
Č – 18. november
VESTNIK
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
www.terme3000.si
KUHARSKI TEČAJ »DOUBLE D«
z Danilom Kozarjem
in Danilom Čurmanom
Hotel Ajda: 23. in 30. 11.
(zadnji tečaj – priprava tipičnih
prekmurskih sladic); od 17.00 do 20.30
Udeleženci tečaja se bodo naučili:
pripraviti toplo/hladno predjed, glavno jed,
solato in sladico; postreči jedi;
izbrati pravo vino; pripraviti mizo …
Informacije: tel. 512 22 51
DOBRODELNA RAZSTAVA
PRAZNIČNIH DEKORACIJ
(božično-novoletnih okraskov)
galerija hotela Ajda, od 29. novembra
Naj bo praznični čas lep in nasmejan tudi za člane
Pomurskega društva za cerebralno paralizo.
VABLJENI K SOUSTVARJANJU DOBRODELNE
RAZSTAVE PRAZNIČNIH DEKORACIJ
Kontakt: Anita Škerlak, vodja animacije,
e-pošta: anita.skerlak@terme3000.si
ali tel.: 02 512 21 56.