POSLOVNO POROČILO »Dom starejših na Fari Prevalje«
2013 POSLOVNO POROČILO »Dom starejših Na Fari Prevalje« Prevalje, februar 2014 1 2 UVOD ........................................................................................................................................................... 4 1.1 SPLOŠNI PODATKI ...................................................................................................................................... 4 1.2 VELIKOST ZAVODA IN NJEGOVIH ENOT (STANJE NA DAN 31.12.2013): ...................................................... 5 1.3 ZAKONSKE PODLAGE ................................................................................................................................. 5 1.4 RAZVOJ IN DELOVANJE DOMA ................................................................................................................... 8 1.5 UPRAVLJANJE DOMA ................................................................................................................................. 8 1.5.1 Svet zavoda ...................................................................................................................................... 8 1.5.2 Strokovni svet .................................................................................................................................. 9 1.5.3 Strokovni kolegij direktorice ........................................................................................................... 9 CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ PROGRAMA DELA IN RAZVOJA POSREDNEGA UPORABNIKA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ IN NACIONALNIH PROGRAMOV.................................................................................................................................................... 10 2.1 REALIZACIJA KRATKOROČNIH CILJEV DOMA STAREJŠIH NA FARI PREVALJE ........................................... 10 Prenova dvorišča, dozidava letno zimskega vrta ........................................................................................ 10 Izboljševanje bivalnega standarda .............................................................................................................. 11 Investicijsko vzdrževanje, nabava osnovnih sredstev .................................................................................. 11 Pravilniki, akti zavoda ................................................................................................................................. 12 Tržna dejavnost ........................................................................................................................................... 12 Strokovno delo ............................................................................................................................................. 13 Izobraževanje ............................................................................................................................................... 13 E-Qalin – model kakovosti .......................................................................................................................... 13 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................... 14 2.2 SREDNJEROČNI CILJI DOMA STAREJŠIH NA FARI PREVALJE ..................................................................... 15 2.3 DOLGOROČNI CILJI DOMA STAREJŠIH NA FARI PREVALJE........................................................................ 15 2.4 IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZAPOSLENIH V LETU 2013 .............................................................. 16 2.5 REALIZACIJA POSLOVANJA ZAVODA V LETU 2013 PO SLUŽBAH ............................................................... 19 2.5.1 Splošna služba ............................................................................................................................... 19 2.5.1.1 ZAPOSLOVANJE .................................................................................................................................... 19 2.5.1.2 KADROVSKE ZADEVE ......................................................................................................................... 22 2.5.1.3 OSTALA KADROVSKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA ........................................................................... 22 2.5.1.4 BOLNIŠKE, PORODNIŠKE IN DRUGE ODSOTNOSTI V LETU 2013 .............................................. 25 2.5.1.5 ANALIZA PRIPOMB, PRITOŽB IN UGOVOROV V LETU 2013 ...................................................... 30 2.5.1.6 INFORMACIJE JAVNEGA ZAČAJA .................................................................................................... 33 2 Javna naročila, HACCP sistem, varstvo pri delu in varstvo pred požarom, arhiviranje, ravnanje z 2.5.2 odpadki 35 2.5.2.1 JAVNA NAROČILA................................................................................................................................ 35 2.5.2.2 HACCP SISTEM V KUHINJI IN NA ODDELKIH ................................................................................ 36 2.5.2.3 VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM .................................................................... 37 2.5.2.4 ARHIVIRANJE ........................................................................................................................................ 40 2.5.2.5 RAVNANJE Z ODPADKI ....................................................................................................................... 40 Socialna služba.............................................................................................................................. 42 2.5.3 2.5.3.1 PROSTOVOLJCI, JAVNA DELA IN E-QALIN..................................................................................... 53 2.5.3.1.1 Prostovoljci .................................................................................................................................... 53 2.5.3.1.2 Javna dela ....................................................................................................................................... 56 2.5.3.2 E-QALIN .................................................................................................................................................. 59 2.5.3.3 PRIREDITVE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2013 ........................................ 71 2.5.4 Zdravstveno negovalna služba ...................................................................................................... 75 2.5.4.1 GIBANJE KADRA .................................................................................................................................. 75 2.5.4.2 STRUKTURA NEGE .............................................................................................................................. 76 2.5.4.3 CEPLJENJE ............................................................................................................................................. 79 2.5.4.4 INDIVIDUALNI NAČRTI, EVALVACIJE............................................................................................. 80 2.5.4.5 IZOBRAŽEVANJE NEGOVALNEGA OSEBJA ................................................................................... 80 2.5.5 Fizioterapija .................................................................................................................................. 94 2.5.5.1 PEKIDURA, MASAŽE, AROMATERAPIJA, AROMATERAPIJA, RAZSTRUPLJANJE ............... 97 2.5.6 Delovna terapija.......................................................................................................................... 102 2.5.7 Tehnično vzdrževalna služba ....................................................................................................... 106 2.5.8 Kuhinja ........................................................................................................................................ 113 2.5.9 Pralnica ....................................................................................................................................... 116 2.5.10 Frizerstvo................................................................................................................................ 118 2.5.11 Recepcija z barom .................................................................................................................. 119 3 1 UVOD 1.1 Splošni podatki Naziv zavoda: DOM STAREJŠIH NA FARI Naslov: NA FARI 50, 2391 PREVALJE Matična številka: 1602608000 Davčna številka: 79096298 Šifra dejavnosti po SKD: 87.300 Telefon: direktorica - Stanka VAUH- 02/82-40-912 tajništvo - Milena JELEN- 02/82- 40-920 int. 202 vodja FRS - Rebeka PUŠNIK – 02/ 82-40-982 Fax: 02/ 82-40-913 Elektronski naslov: direktorica - stanka.vauh@ds-nafari.si tajništvo – milena.jelen@ds-nafari.si vodja FRS - rebeka.pusnik@ds-nafari.si Kapaciteta Doma: 190 postelj. Število zaposlenih: 96 javnih uslužbencev. Zavod zastopa in predstavlja direktorica Stanka VAUH. Organi zavoda: Svet zavoda, Strokovni svet, direktorica. Delo je organizirano v 4 organizacijskih enotah oz. službah: Socialna služba, Finančno računovodska služba, Zdravstveno negovalna služba in Splošna služba. V Domu so nastanjeni stanovalci predvsem iz Mežiške doline: Črne na Koroškem, Mežice, Prevalj in Raven na Koroškem prav tako je tudi večina zaposlenih javnih uslužbencev Doma iz navedenih občin. Z nastanitvijo in zaposlitvijo oseb iz domačega okolja je Dom pripomogel zmanjšanju stisk starejših, bolnih in invalidnih oseb kakor tudi k zmanjšanju stopnje brezposelnosti v občinah Mežiške doline. 4 1.2 Velikost zavoda in njegovih enot (stanje na dan 31.12.2013): Dom starejših Na Fari ima na razpolago 190 postelj. V okviru zavoda sta dve gospodinjski skupini: »MAVRICA« v kateri je 23 postelj in »ZARJA« z 12 posteljami. Zavod v celoti razpolaga z dvainštiridesetimi (42) enoposteljnimi sobami, enainšestdesetimi (61) dvoposteljnimi, štirimi (4) triposteljnimi, tremi (3) štiriposteljnimi in eno (1) garsonjero za dve (2) osebi. 1.3 Zakonske podlage Dejavnost zavoda »DOM STAREJŠIH NA FARI« se izvaja na podlagi: Dejavnost zavoda: Dom kot splošno dejavnost v Skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti ( Uradni list RS št. 02/02) in Aktom o ustanovitvi izvaja dejavnost, ki so z zakonom določene kot javna služba, lahko pa opravlja tudi dodatno-gospodarsko dejavnost, ki je namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov. Od 01.01.2008 dalje ima Dom starejših Na Fari po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ( Uradni list RS št. 69/07 z dne 31.07.2007) novo šifro dejavnosti in sicer se je šifra spremenila iz 85311 – drugo socialno varstvo z nastanitvijo, v sedaj veljavno šifro dejavnosti 87300 – dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb. Po sklepu Vlade RS z dne 25.01.2001 in Sklepom o spremembi sklepa o ustanovitvi Doma starejših Na Fari z dne 26.06.2002 ter spremembi Sklepa o spremembah Sklepa o ustanovitvi Doma starejših Na Fari št. 01403-77/2009/6 z dne 16.06.2009 Zavod opravlja dejavnost, ki je usklajena u Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti ( Uradni lis RS št. 69/07 in 17/08 ) in obsega: Osnovno dejavnost: - Q 86.210 Splošno zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost - Q 86.220 Specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost 5 - Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti ( FT, DT) - Q 87.100 Dejavnosti nastanitvenih ustanov za bolniško nego - Q 87.200 Dejavnosti nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb - Q 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb - Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe - Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve Poleg osnovne dejavnosti, storitev institucionalnega varstva (bivanja, prehrane in varstva, zdravstvenega varstva, nege, fizioterapije in delovne terapije) nudi Dom tudi storitve tržne dejavnosti: pedikura, frizerstvo, bife, storitve aromaterapije in masaže, storitve fizioterapije, razvoz kosil, spremstvo stanovalcev na preglede, po nakupih, pranje, šivanje in likanje. a) Dom starejših Na Fari kot splošni javni socialno varstveni zavod izvaja svoje dejavnosti na podlagi svojih ustanovitvenih aktov, Statuta Doma starejših Na Fari ter drugih predpisov, s katerimi je urejeno delovanje zavoda, na podlagi splošno veljavnih zakonov, predpisov in Kolektivne pogodbe za dejavnost za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in drugimi akti, ki urejajo različna področja poslovanja in odnosov med subjekti v poslovnem procesu. Temeljne zakonske podlage za delovanje zavoda pa med drugim opredeljujejo: - Zakon o zavodih - Zakon o socialnem varstvu - Zakon o zdravstveni dejavnosti - Zakon o delovnih razmerjih - Zakon o javnih naročilih - Zakon o računovodstvu - Zakon o javnih financah - Zakon o varstvu osebnih podatkov - Zakon o upravnem postopku - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ( ZDIJZ-UPB2) - Zakon o varnosti in zdravju pri delu 6 - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - Zakon o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leto 2008 in 2009 - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - Slovenski računovodski standardi - Slovenski računovodski standard 36 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - Deklaracija o temeljnih človekovih pravicah - Evropska listina o pravicah in svoboščinah starejših ljudi v domovih - Nacionalni program socialnega varstva - Nacionalni program zdravstvenega varstva - Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter KP za zaposlene v zdravstveni negi - Splošni in področni dogovor ter pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev z ZZZS - Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede - Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju - Zakon za uravnoteženje javnih financ ( ZUJF ) - Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 ( ZIPRS1314) - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu - Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju - Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest - Druge uredbe in akti. b) Dom starejših Na Fari je kot splošni javni socialno varstveni zavod izvajal svoje dejavnosti v letu 2012 tudi z javnimi deli v skladu z: - Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - Zakon o urejanju trga dela - Pogodb o izvajanju javnega dela, sklenjenimi z Zavodom RS za zaposlovanje, občinami in drugimi. 7 1.4 Razvoj in delovanje doma Stanovalci se lahko udejstvujejo naslednjih aktivnosti: kulturne in glasbene prireditve, dejavnosti za preprečevanje osamljenosti in izolacije (družabna srečanja, družabne igre, izleti, pikniki), zaposlitvene dejavnosti (prostočasne zaposlitvene dejavnosti, delo na vrtu), udejstvovanje v raznih krožkih (bralni, literarni krožek, pevske vaje, molitvena skupina, gospodinjski krožek), rekreativna telovadba, praznovanje rojstnih dni, čajanka, udejstvovanje pri verskih obredih (sveta maša, molitvene ure). Dom je vpet v okolje, saj sodeluje tako z lokalno kot tudi širšo skupnostjo (Društvo upokojencev, Društvo invalidov, Društvo srčnih bolnikov, različna društva s kulturno dejavnostjo, nevladnimi organizacijami, osnovno šolo, vrtci, srednjo šolo (Gimnazija Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec, Visoka zdravstvena šola Maribor, gimnazija Vič). Zasedenost doma je bila v letu 2013 višja kot prejšnje leto, saj so bila gradbena dela dokončana in življenje v gospodinjski skupini Zarja je zaživelo v celoti. Zasedenost doma je bila 189,1 stanovalca, kar je za 4,4 % več kot v letu 2012. Pritiska čakajočih na sprejem v dom ni bilo čutiti. Razpolaga se s 149 vlogami, vendar je aktualnih le 6 vlog. Vloge so podane »na rezervo« in se vodijo le evidenčno. Pokritost Mežiške doline je zadostna in v okolju se ne čuti pomanjkanje prostih kapacitet nastanitve - kar se razlikuje od osrednje Slovenije. 1.5 Upravljanje doma 1.5.1 Svet zavoda Svet je organ zavoda, ki ga sestavlja 7 članov: predstavnik stanovalcev, predstavnik zaposlenih v zavodu, predstavnik lokalne skupnosti, kjer ima zavod sedež (Občina Prevalje) in štirje predstavniki Vlade RS. Svet zavoda je v letu 2013 imel eno dopisno sejo in štiri redne seje Sveta zavoda. Člani Sveta zavoda so na sejah obravnavali in potrdili letno poročilo za leto 2012, 8 potrdili finančni plan in plan nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja za leto 2013, plan izobraževanj v letu 2013, potrdili cenike storitev, se seznanili s projektom ureditve parkovne površine. Svet Doma starejših Na Fari je 15.03.2013 objavil razpis za prosta dela in naloge direktorja Doma starejših Na Fari. Vsebina razpisa z razpisnimi pogoji je bila objavljena v Uradnem listu RS, istega dne je bila tudi objava obvestila o razpisu objavljena v dnevniku Večer. Svet zavoda je imenoval tudi komisijo za odpiranje in pregled prispelih vlog. Člani Sveta zavoda so opravili razgovore s prijavljenima kandidatkama, objavili izbor in izpeljali ter dokončali postopek imenovanja direktorja Doma starejših na Fari s sejo z dne 07.06.2013. Novi mandat dosedanji direktorici Stanki VAUH se je pričel s 01.08.2013 za mandatno obdobje petih let. 1.5.2 Strokovni svet Strokovni svet zavoda je organ zavoda in ga sestavljajo v skladu s Statutom: vodja FRS, vodja ZNS, vodja socialne oskrbe, vodja službe splošnih in skupnih dejavnosti, fizioterapevt , delovni terapevt. Strokovni svet zavoda je imel v letu 2013 dve redni seji. Seje Strokovnega sveta so se udeleževali tudi ostali strokovni delavci in sodelavci, saj vodstvo želi upravljati zavod transparentno, kooperativno in konstruktivno. Člani so obravnavali in potrdili Poročilo o poslovanju Doma starejših Na Fari v letu 2012, obravnavali in sprejeli so Letni načrt za leto 2013, obravnavali in potrdili plan nabav, investicijskega vzdrževanja in plan izobraževanj za leto 2013. Strokovni svet zavoda je potrdil dokument »Letni razpored delovnega časa v Domu starejših Na Fari, Prevalje za obdobje od 01.01.2014 do 31.12.2014,« kateri se mora objaviti do 20. decembra. Člani strokovnega sveta zavoda so bili seznanjeni z vsemi aktualnimi zadevami v zvezi s poslovanjem kakor tudi s strokovnimi zadevami. 1.5.3 Strokovni kolegij direktorice Strokovni kolegij direktorice je posvetovalni strokovni organ, ki je v pomoč direktorici pri strokovnemu in poslovodnem vodenju zavoda. 9 V letu 2013 je evidentiranih 26 strokovnih kolegijev v razširjeni sestavi. Kolegijev so se udeleževale štiri diplomirane medicinske sestre (zaradi nastopa porodniškega dopusta kasneje le tri dipl. med. sestre), delovna terapevtka, fizioterapevtka, socialni delavki, kadrovik, vodja finančno računovodske službe, strokovna sodelavka za javna naročila in vodja splošno tehnične službe. Obravnavali so tekoče zadeve s področja strokovnega dela, kakor tudi s področja poslovodenja. Dogovorilo se je tudi, da so sklepi, sprejeti na strokovnih kolegijih enakovredni oziroma imajo pomen sprejetega sklepa Strokovnega sveta zavoda, saj o zadevah na strokovnem kolegiju direktorice odločajo isti strokovni delavci in sodelavci kot v sestavi Strokovnega sveta zavoda. 2 CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ PROGRAMA DELA IN RAZVOJA POSREDNEGA UPORABNIKA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ IN NACIONALNIH PROGRAMOV 2.1 Realizacija kratkoročnih ciljev Doma starejših na Fari Prevalje Prenova dvorišča, dozidava letno zimskega vrta Zavod je na podlagi strokovnih smernic pridobil v začetku leta 2013 Idejni projekt za »letno zimski vrt« AB – 547/13, ki ga je izdelal Arhitekturni biro Gutman d.o.o. iz Velenja. V mesecu aprilu si je zavod pridobil tudi Idejno zasnovo preureditve dvorišča, ki so jo izdelali projektanti UU Urbana unija d.o.o., projektiranje in načrtovanje d.o.o. iz Kamnika z investicijskim programom ter PZI dokumentacijo. Dokumentacija zajema preureditev zahodnega dela dvorišča, ki funkcionalno ni ustrezala potrebam starostnikov. Poseg je plansko zahteval posege na zemljišču s parc.št. 134/7 in 134/19, obe k.o. Farna vas, s predvideno površino obravnavanega področja cca. 1200 m2. Obstoječa ureditev je bila urejena kot amfiteater betonskih tribun, ki so se spuščale v medetažo pritličja in kleti. Zahodni rob se je zaključil s strmo brežino, zatravljeno in deloma z nekaj grmičevja ter nizkim drevjem. Vzporedno s to idejno zasnovo je zavod predvidel tudi ureditev večnamenskega prostora – ureditev »zimsko letnega vrta« na južni strani stavbe. 10 Ob predložitvi celotne zahtevane dokumentacije si je zavod po pooblastilu Občine Prevalje, Občine Mežica, Občine Črna na Koroškem, Občine Ravne na Koroškem in RS Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobil tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-129/2013-0306-7 z dne 04.06.2013 izdano s strani UE Ravne na Koroškem. Dela prenove dvorišča se vezano in kontinuirano nadaljujejo v izvedbo ureditve »letno-zimskega vrta« na južni strani Doma. Pooblastilo za pridobitev gradbenega dovoljenja za omenjeni načrtovani objekt je izdalo dne 26.11.2013 tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izboljševanje bivalnega standarda Vsako leto dviguje Dom bivalni standard z določenimi preureditvami in prilagoditvami prostorov za potrebe stanovalcev Doma. Poletne mesece so stanovalci preživljali ob znosnih temperaturah, saj so bili hodniki in večnamenski prostori primerno zračeni in hlajeni. Dotrajane klimatske naprave so se zamenjale z novimi in kvalitetnejšimi. V skupni prostor I. nadstropja je Dom na željo stanovalcev namestil nov LCD televizor. Pristojne službe zavoda so še posebej v letu 2013 skrbele za primerno okolje prehranjevanja stanovalcev in skupnih bivalnih prostorov. Investicijsko vzdrževanje, nabava osnovnih sredstev V letu 2013 so tehnično vzdrževalne službe z vso skrbnostjo in odgovornostjo skrbele za sprotno investicijsko vzdrževanje objekta in okolice. Vzdrževalna dela so potekala po planu za leto 2013, neplanirana vzdrževalna dela pa so se odpravljala sprotno in ažurno. Realizirana je bila tudi prenova delilne kuhinje v II. nadstropju Doma, zatesnili in očistili so se vsi žlebovi objekta, sanirali so se prostori ženske garderobe, v celoti se je obnovila zasilna razsvetljava, ponovno so bili prebeljeni vsi predprostori bivalnih enot in izvedla se je obnovitev talnega premaza. Zaposlene javne uslužbence še nadalje vzpodbujamo k osebni odgovornosti za pravilno in ustrezno rokovanje z osnovnimi sredstvi ter k zmanjševanju »obratovalnih« stroškov. 11 V letu 2013 je potekala nabava osnovnih sredstev po planu nabav za tekoče leto. Nabavili smo električne postelje, stroj za pranje nočnih posod, računalnike, snežno frezo, službeni avtomobil Škoda Yeti, industrijski sušilni stroj, pralni stroj, lupilec krompirja, hladilni zamrzovalni omari, sesalec, hodulje, arhivske omare, servirni vozički, čistilni stroj, plastifikator, kuhinja za delovno terapijo, klopi in ostalo po seznamu nabave. Potrebe po osnovnih sredstvi, ki niso bile nujno potrebne smo zaradi varčevanja in zagotavljanja likvidnosti zavoda prestavili v leto 2014. Pravilniki, akti zavoda V letu 2013 je zavod sprejel nov Hišni red, Pravilnik o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev, Katalog informacij javnega značaja ter Interni načrt uvajanja novih delavcev. Noveliran Statut Doma starejših na Fari še ni bil potrjen s strani pristojnega ministrstva in se do potrditve le-tega uporablja statut iz leta 2002. Meseca marca 2013 so prejeli zaposleni javni uslužbenci Obvestila o višini letnega dopusta za leto 2013, v mesecu decembru 2013 je bil izdan ob soglasju Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije SE Dom starejših Na Fari, Prevalje tudi Letni razpored delovnega časa za obdobje od 01.01.2014 do 31.12.2014. Tržna dejavnost V letu 2013 je zaznati rahel upad rezultata tržne dejavnosti, kar je po analizah delno tudi odraz gospodarske krize. Nekoliko se je povečal prihodek le iz naslova Bife-ja. Kljub temu, da je bil poudarek na povečanju rezultata iz naslova tržne dejavnosti, v letu 2013 nismo dosegli želenih rezultatov. Na Prevaljah in okolici je zadnja leta pestra in konkurenčna izbira dostav malic in kosil različnih gostinskih obratov. Zavod tudi ne razpolaga z zadostnim številom kadra za izvajanje tržne dejavnosti. Potrebovali bi dodatno zaposlitev fizioterapevta, pedikerja, šivilje, šoferja in kuharja vendar nam kadrovski normativi in trenutna prepoved zaposlovanja le-to tudi onemogoča. 12 Strokovno delo Strokovno delo po posameznih službah je v letu 2013 potekalo po planu dela brez večjih odstopanj. Strokovni delavci in strokovni sodelavci so delovali teamsko, pri svojem strokovnem delu uvajali spremembe in novosti, sledili zakonodajnim zahtevam in kritično ocenjevali svoje delo. Zastavljeni in predstavljeni projekti so bili predstavljeni in potrjeni tudi na strokovnih kolegijih ter v celoti realizirani. Zaposleni strokovni delavci in strokovni sodelavci so se redno udeleževali tudi izobraževanj na predlog direktorice ali po osebnih predlogih, željah in potrebah po predlaganem planu izobraževanja za leto 2013. Interna kontrola in analiza ter implementacija strokovnega dela je potekala kontinuirano skozi vse leto v skladu s smernicami in zahtevami modela E-Qalin. Izobraževanje V letu 2013 se je izvajalo izobraževanje na podlagi predlogov vodij služb, posameznih javnih uslužbencev in ponujenih aktualni programov v okvirih finančnih zmogljivosti Doma po sprejetem planu izobraževanj za leto 2013. Vnašale so se tudi aktualne teme, ki so vplivale na izboljšanje dela in povečanje kvalitete storitev. Sprotno so se strokovni delavci seznanjali tudi z veljavno zakonodajo, ki se je v letu 2013 tudi velikokrat spremenila in dopolnjevala. Terminski plan, obseg in realizacija plana izobraževanj se je določal na strokovnih kolegijih. Zaposleni javni uslužbenci so se udeležili strokovne ekskurzije v Koper; 10 javnih uslužbencev pa tudi strokovno ekskurzijo v Munhen. E-Qalin – model kakovosti Dom starejših Na Fari je po triletnem strokovnem in vestnem delu ter prizadevanjih vseh zaposlenih, stanovalcev in svojcev prejel dne 19.11.2012 certifikat odličnosti po modelu E-Qalin št. SI0004EQ/A, ki ga je izdal Bureau veritas Certification za področje certificiranja: institucionalno varstvo starejših, pomoč posamezniku in družini na domu, gospodarske dejavnosti namenjene višji kakovosti življenja in varstva starejših oseb. 13 V mesecu juniju 2013 se je s stanovalci, svojci in zaposlenimi izvedla Anketa o zadovoljstvu. Anketo je izpolnilo 89 stanovalcev, 49 svojcev in 82 zaposlenih. Analizo ankete je izdelalo zunanje podjetje Skupina Fabrika iz Ljutomera. Rezultati ankete so bili predstavljeni stanovalcem, svojcem in zaposlenim. V oktobru 2013 so se ponovno imenovale delovne skupine, ki so pripravile predloge izboljšav v zvezi z rezultati ankete o zadovoljstvu stanovalcev svojcev in zaposlenih. Po analizi predlogov izboljšav so se le-te pričele vnašati v delo in življenje Doma. ZAKLJUČEK Po pregledu plana aktivnosti za leto 2013 se je tudi na Strokovnem kolegiju zaključilo, da je Dom starejših Na Fari plan dela in aktivnosti v letu 2013 uresničil v celoti. Ponovno se je potrdilo, da so le skupinsko delo, razumevanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti, pozitivna naravnanost, razumsko sprejemanje kritik in dialog pogoj za uspešno delovanje zavoda. Podrobnejša poročila po posameznih področjih strokovnega dela kakor tudi dela poslovodenja sledijo v nadaljevanju poročila. Poročila so pripravili posamezni strokovni delavci in sodelavci ter vodje služb za področja, ki jih pokrivajo in so zanj tudi odgovorni. Vsem zaposlenim javnim uslužbencem Doma starejših na Fari se iskreno zahvaljujem za korektno opravljeno delo in obilo pozitivnih rezultatov v letu 2013. Stanka VAUH, direktorica 14 2.2 Srednjeročni cilji Doma starejših na Fari Prevalje V srednjeročnem načrtu ima zavod ureditev sob in bivalnih prostorov za svojce stanovalcev, ki bodo v paliativni oskrbi. Strokovne delavke in sodelavce bo zavod tudi v naslednjih letih aktivno izobraževal v smeri pridobivanja ustreznih znanj in veščin dela paliativne oskrbe. V srednjeročni plan preureditve zavoda podajamo v skladu s smernicami institucionalnega varstva in odredbo socialne inšpekcije tudi postopno ukinjanje 4posteljnih sob. Ostale so le še tri štiri - posteljne sobe, ki pa se bodo morale do leta 2021 popolnoma ukiniti oziroma ustrezno preurediti v dvo ali enopostelje. 2.3 Dolgoročni cilji Doma starejših na Fari Prevalje Dolgoročni cilji doma je predvsem delovati poslovno uspešno, strokovno in kakovostno. Poleg tega cilja pa so zastavljeni tudi ostali cilji kot npr.: - Ostati prepoznavni v ožji in širši okolici. - Uvajati nove projekte in se permanentno izpopolnjevati. - Biti prijazen do stanovalcev, svojcev. - Delovati teamsko ter se povezovati z drugimi socialno varstvenimi zavodi. - Uresničevati naše osnovno poslanstvo – skrb za starejše. - Aktivno sodelovati pri oblikovanju socialno-varstvene politike na nivoju države. - Skrbeti za stalen strokovni razvoj zaposlenih. - Uvajati nove storitve in programe. - Uvajati projekte za izboljšanje kakovosti storitev. - Ohraniti status učne ustanove z izvajanjem praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov. - Ohranjati status učeče se organizacije. Stanka VAUH, direktorica 15 2.4 Izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v letu 2013 - Učne delavnice »Paliativna oskrba v zadnjem obdobju življenja« (Kako ne želim umreti, Komunikacija v času bolezni in umiranja, Da bi manj bolelo – umiranje ni le medicinski proces), Slovenski društvo hospic, 6 zaposlenih, - Aktiv socialnih delavcev »Paliativna oskrba v domovih in težavni odnosi med generacijami«, SSZS, 1 zaposlena - Aktiv socialnih delavcev »Socialni pristopi k demenci«, SSZS, 1 zaposlena - Mednarodna konferenca o ranah, UKC Ljubljana, 2 zaposleni - »Novosti na področju antikoagulantnega zdravljenja«, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, 1 zaposlena - Javna naročila »Kako pripraviti kvalitetno razpisno dokumentacijo«, SIB, d.o.o., 1 zaposlena - Usposabljanje mentorjev dijakom oz. študentom za praktično usposabljanje v podjetjih, Gospodarska zbornica Slovenije. Dva zaposlena zavoda sta se udeležila pedagoško andragoškega usposabljanja in pridobila potrdilo za mentorja dijakom oz. študentom za praktično usposabljanje oz. izobraževanje. - »Priprave na dvig DDV, gotovinska plačila«, Društvo revizorjev, 1 zaposlena - Aktiv vodij službe zdravstvene nege, SSZS, 1 zaposlena - Aktiv vodij za računovodje socialno varstvenih zavodov, Firis Imperl, d.o.o., 1 zaposlena - Predstavitev mreže za starejše MATIja za območje Koroške, SSZS, 2 zaposleni - Delavnica »Register tveganj«, Dom za varstvo odraslih Velenje, 4 zaposlene - Seminar za E-Qalin vodje kakovosti, Firis Imperl, d.o.o., 1 zaposlena 16 - Konferenca E-Qalin, Firis Imperl, d.o.o., 1 zaposlena - Supervizijski seminar za E-Qalin moderatorje, Firis Imperl, d.o.o., 4 zaposlene - Izobraževanje za delo z aplikacijami MAPP (računalniški program E-Qalin), Fabrika, d.o.o, 1 zaposlena - Posvet »Letno poročilo«, Društvo revizorjev, 1 zaposlena - »Sodila, razvrščanje stroškov in Zakon o izvrševanju proračuna RS«, SSZS, 2 zaposleni - Učna delavnica »BTE«, Remedio, 1 zaposlena - Delavnica » Nove tehnologije«, 2 zaposleni, INTI. - Kongres Bownovih terapevtov, DBTS, 1 zaposlena - Posvet: »DDV v negospodarstvu«, Zveza računovodij in finančnikov, 1 zaposlena - Usposabljanje vodij ekip prve pomoči Civilne zaščite, 1 zaposlena - Strokovno izpopolnjevanje »Ukrepi ob zaznavi in prijavi trpinčenja (mobinga) na delovnem mestu«, ZZBNS. Izpopolnjevanje se je udeležila zaposlena javna uslužbenka, ki je pooblaščena zaupnica za pomoč žrtvam neželenih ravnanja v Domu starejših Na Fari. - Strokovno srečanje fizioterapevtov - delavnica »Aktivni in zdravi v zrelih letih«, UKC Maribor, 2 zaposleni - »Zakonodaja s področja zdravstva«, DMSBZT, 4 zaposlene. 17 - Primeri dobre prakse, ogled Doma za bolnike s težavami Hantingtonove bolezni v Münchnu in Doma starejših Olmo – dislocirana enota Doma upokojencev Ptuj - Izobraževalni program za Gospodinje v soc. varstvenih ustanovah; Firis Imperl, d.o.o. Bolničarka negovalka se je v obdobju od januarja 2012 do junija 2013 izobraževala v programu za Gospodinje v socialno varstvenih ustanovah. Program je potekal v obliki sedemnajstih izobraževalnih sklopov v obsegu 247 andragoških ur. Razdeljen je bil na pet vsebinskih modulov: Značilnosti gospodinjskih skupin, Znanja s področja oskrbe in nege, Znanja s področja gospodinjstva, Specifična znanja gospodinje in Pravne osnove. Program je vključeval izvedbo praktikuma in na zaključku izdelavo, predstavitev ter zagovor zaključne naloge. V Domu starejših Na Fari so potekala izobraževanja, predavanja, delavnice: - Obnovitvena delavnica«Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja, Koronarni kljub Koroške, 37 zaposlenih - »Komunikacija s svojci«, Zavod Modrin, 23 zaposlenih - »Ravnanje z osebami z demenco«, mag. Jože Škrlj - UNIKA, 13 zaposlenih - »Higiensko umivanje in razkuževanje ter pravilna uporaba zaščitnih rokavic«, Ecolab, 8 zaposlenih - »Higiena pri pripravi in serviranju hrane«, Ecolab, 19 zaposlenih - »Shranjevanje in odlaganje infektivnih odpadkov in ostalih odpadkov v zdravstvu«, Jana Lovenjak Potočnik, 17 zaposlenih - Delavnice »Vodenje, timsko delo in spremembe« v okviru izobraževalnega programa »Učeča se skupnost«, mag. Jože Škrlj-UNIKA. Delavniško izobraževanje je potekalo v obliki osmih srečanj v obsegu 32 ur na supervizijski/intervizijski način. Izobraževalo se je 13 zaposlenih. 18 2.5 Realizacija poslovanja zavoda v letu 2013 po službah 2.5.1 Splošna služba 2.5.1.1 ZAPOSLOVANJE Na 31.12. 2013 je bilo v zavodu zaposlenih 96 javnih uslužbencev. Zaposlitve za določen čas Za določen čas je bilo na dan 31.12.2013 zaposlenih 11 javnih uslužbencev na naslednjih delovnih mestih: - Bolničar negovalec II (1 pripravnik) - Medicinska sestra vodja tima - Strežnica II(I) - Varuhinja II - Telefonist – receptor IV - Socialna oskrbovalka III - Pomočnica dietnega kuharja III. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas so bile poleg pripravništva sklenjene še zaradi bolniških in porodniških odsotnosti javnih uslužbenk in zaradi začasno povečanega obsega dela. Pripravništvo V preteklem letu so za samostojno opravljanje poklica opravljali pripravništvo 4 pripravniki, 3 za poklic bolničar negovalec in pripravnica za poklic delovna terapevtka. Povprečno sta bila v zavodu 2 pripravnika na mesec. Javna dela Javna dela predstavljajo poseben program aktivne politike zaposlovanja in se izvajajo na podlagi določil Zakona o urejanju trga dela (Ur.l. RS, št. 80/12 s spremembami). Izvajalci programov so izbrani po predloženih ponudbah na Javno povabilo za izbor programov javnih del. 19 Dom starejših Na Fari je bil izbran na drugem javnem povabilu v mesecu aprilu 2013. Od maja oz. junija 2013 do 31.12.2013 je bilo v programe vključenih 5 udeleženk iz občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem. Občine so bile hkrati naročnik in sofinancer programov. V Domu starejših Na Fari se je izvajal program »Pomoč in varstvo za invalide« (vključene 3 brezposelne osebe) in razvojni program »Animator za osebe z demenco« (vključeni 2 brezposelni osebi). Zaposlovanje invalidov Na zadnji dan v letu je bilo v zavodu zaposlenih 7 invalidov. Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI–UPB2) (Ur.l. RS, št. 16/07 in spremembe) ter Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS, št. 32/07 in spremembe), lahko delodajalec uveljavlja bonitete za preseganje števila zaposlenih invalidov nad predpisano kvoto. Celo leto 2013 smo zaposlovali invalide nad kvoto za katere smo od Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov na podlagi danega zahtevka dobili nagrado v obliki finančnih spodbud. Prenehanje delovnega razmerja Delovno razmerje je prenehalo 7 redno zaposlenim javnim uslužbencem. Razlogi za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so bili: - 4 x potek pogodbe za določen čas, - 2 x sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi, - 1 x redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dvema udeleženkama programa Javnih del je po prenehanju izvajanje programa prenehala posebna pogodba o zaposlitvi. Pogodbe so bile sklenjene za čas trajanja izbranega programa (največ 12 mesecev). 20 Tabela št. 1: ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO DELOVNIH MESTIH IN ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN IN NEDOLOČEN ČAS NA DAN 31.12.2013 Zap. št. DELOVNO MESTO 1. 2. 3. 4. 5. SOCIALNI DELAVEC BOLNIČAR-NEGOVALEC DELOVNI INŠTRUKTOR SREDNJA MEDICINSKA SESTRA GOSPOD. USKLAJEVALKA OSKRBE DELOVNI TERAPEVT FIZIOTERPEVT MED SESTRA VODJA TIMA SOCIALNI OSKRBOVALEC FIN. RAČUNOV. DELAVEC KADROVIK STROKOVNI SODELAVEC STREŽNICA POMOČNIK DIET. KUHARJA VZDRŽEVALEC PERILA DIETNI KUHAR ŠIVILJA TELEFONIST-RECEPTOR VARUHINJA VZDRŽEVALEC VODJA FRS VODJA PREHRANE DIREKTORICA SVZ VODJA III VODJA VI SKUPAJ: 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Št. delavcev 2 28 1 15 1 1 1 3 3 2 1 1 11 7 3 4 1 4 1 1 1 1 1 1 1 96 ZAPOSLITEV Nedoločen Določen čas čas 2 23 5 1 15 1 1 1 2 2 2 1 1 10 6 3 4 1 3 1 1 1 1 1 1 85 1 1 1 1 1 1 11 21 2.5.1.2 - KADROVSKE ZADEVE Načrtovanje, organizacija in izvajanje kadrovskih del ob zaposlitvi, prenehanju delovnega razmerja in raznih spremembah (javne objave potreb po delavcih, prijave in odjave v obvezna zavarovanja, potrdila o zaposlitvi, obvestila o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vodenje kadrovskih evidenc), - vodenje evidence o letnem dopustu in drugih odsotnosti javnih uslužbencev: priprava in izdaja obvestil za odmero letnega dopusta, mesečne evidence odsotnosti – izdaja obrazcev o prijavi odsotnosti z dela za zaposlene na recepciji, kuhinji, pralnici, vzdrževanju in upravi zavoda, uskladitev in priprava seznamov koriščenja v poletnih mesecih, - vodenje evidence delovnega časa in viška in manjka ur, - priprava pogodb o zaposlitvi: novo sprejeti javni uslužbenci, zaposlitve za nedoločen čas, spremembe delovnega mesta, zaposlitve za določen čas in zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, - izpolnjevanje in posredovanje statističnih poročil in vprašalnikov (varstvo okolja, odpadki, Soc-DOM, zaposlovanje in načrt), - izvedba postopkov ocenjevanja javnih uslužbencev (priprava ocenjevalnih in evidenčnih listov za vse javne uslužbence za ugotavljanje pogojev za napredovanje višji plačni razred). 2.5.1.3 OSTALA KADROVSKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA ● Sodelovanje s Svetom zavoda (priprava in razdelitev gradiva, vabil, pisanje zapisnikov). Svet zavoda se je v letu 2013 sestal 4 krat na rednih sejah in izvedel eno dopisno sejo. 22 V mesecu februarju je Svet zavoda na 8. redni seji potrdil zapisnike inventurnih komisij o opravljenem popisu osnovnih sredstev, drobnega inventarja in drugih sredstev ter terjatev in obveznosti na dan 31.12.2012, letno poročilo (Računovodsko in Poslovno) za leto 2012, Finančni načrt in plan nabav za leto 2013, potrdil ceno storitve oskrbe I ter se seznanil o uskladitvi cene storitev oskrbe II in III, potrdil Hišni red Doma starejših Na Fari, obravnaval Pravilnik o hranjenju denarnih sredstev, plačilnih kartic, vrednostnih papirjev in dragocenih predmetov stanovalcev zavoda, potrdil Pravilnik o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev ter ocenil delovno uspešnost direktorice zavoda za leto 2012. Po točko razno so se člani Sveta seznanili s pripadajočim številom dni letnega dopusta za direktorico zavoda. Svet zavoda je razpisal delovno mesto direktorja zavoda in imenoval komisijo za odpiranje in pregled prispelih vlog. Svet zavoda je bil seznanjen s projektom ureditve parkovne površine in z revizijskim poročilom o poslovanju zavoda za preteklo leto. V mesecu aprilu se je Svet zavoda sestal dvakrat. Na 9. redni seji je potrdil Finančni načrt za leto 2013 in obravnaval poročilo Komisije o odpiranju prispelih vlog na razpis za imenovanje direktorja zavoda. Na 10. redni seji so člani Sveta opravili razgovor s prijavljenima kandidatka in izbrali direktorico zavoda za mandatno obdobje petih let. Potrdili so še Finančni načrt in Podrobnejši Finančni načrt za leto 2013, ki je bil usklajen po navodilih resornega ministrstva. V mesecu juniju je Svet zavoda na dopisni seji verificiral mandat direktorici Doma starejših Na Fari ge. Stanki Vauh za naslednje petletno mandatno obdobje. Na 11. redni seji se je Svet zavoda sestal v mesecu decembru. Seznanil se je z obveznostjo po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev, planom izobraževanja za leto 2014, Katalogom informacij javnega značaja. Potrdil je imenovanje popisnih komisij, se seznanil z dokončanjem preureditve dvorišča in s postopki za pričetek gradnje »Dozidave večnamenske dvorane«. 23 ● Priprava in posredovanje gradiva in pisanje zapisnikov Strokovnega sveta zavoda. Strokovni svet se je sestal dvakrat. V mesecu februarju je Strokovni svet obravnaval Poročilo o poslovanju zavoda v letu 2012, predlog letnega delovnega načrta za leto 2013 in obravnaval plan nabav in izobraževanja za leto 2013. Potrdil je Hišni red Doma starejših Na Fari in Pravilnik o hranjenju denarnih sredstev, plačilnih kartic, vrednostnih papirjev in dragocenih predmetov stanovalcev zavoda, Pravilnik o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev ter potrdil Program dela za osebe z demenco v gospodinjskih skupinah »Mavrica« in »Zarja«. Strokovni sveta zavoda se je sestal še v mesecu decembru. Obravnaval je možnosti nadaljnjega koncepta dela z osebami z demenco. Potrdil je Letni plan delovnega časa v Domu starejših Na Fari za leto 2014, plan izobraževanj za leto 2014, se seznanil s Katalogom informacij javnega značaja in obveznostjo po Zakonu o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev, obravnaval Interni načrt uvajanja novih delavcev v Domu starejših Na Fari. ● Priprava dokumentacije za zbor delavcev, ki je bil v mesecu marcu. Zbora se je udeležilo 52 zaposlenih javnih uslužbencev. Seznanili so se s poslovanjem zavoda v letu 2012 in planom dela za leto 2013, z rezultati ankete o zadovoljstvu stanovalcev, svojcev in zaposlenih ter s predlaganimi izboljšavami. Pod točko Razno so se obravnavale tekoče aktualne zadeve. ● Evidentiranje in posredovanje prejete navadne in elektronske pošte zavoda. ● Sodelovanje z zunanjimi institucijami: - Zavarovalnica Maribor - priprava obrazcev – prijava škode za počeno vetrobransko steklo na avtomobilu Ford tourneo connect in za poškodovan motorni pogon mešalne pipe na elektromotorju kotlovnice. - ZPIZ - priprava in posredovanje dokumentacije za IK postopek, izpolnjevanje dokumentacije (obrazec DD1 in DD2). - ZRSZ prijava potrebe po delavcih (E-storitev) 8x. - Oddaja 5 ponudb na javni razpis za programe Javnih del za leto 2013. 24 - Pooblaščeni zdravnik zavoda: priprava napotnic in uskladitev terminov za predhodni zdravstveni pregled za novo zaposlene javne uslužbence, udeležence splošno koristnega dela, sodelovanje pri pripravi dokumentacije za invalidski postopek javnih uslužbencev zavoda, - ZZZS: prijava zaposlenih javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov v obvezna zavarovanja, spremembe podatkov o družinskih članih, odjava zaposlenih in njihovih družinskih članov iz obveznih zavarovanj (E-vem portal). - Provarnost, Majdak Andrej – posredovanje podatkov za udeležence usposabljanja iz varnosti pri delu in požarne varnosti, obrazci DD1 in DD2 (IK postopek). - Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov – mesečni izračun kvote invalidov in posredovanje zahtevkov za izplačilo nagrade za preseganje kvote, seznam zaposlenih invalidov za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2.5.1.4 BOLNIŠKE, PORODNIŠKE IN DRUGE ODSOTNOSTI V LETU 2013 Zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka je bilo v letu 2013 odsotnih povprečno 3,6 javnih uslužbenk. Največ odsotnih je bilo v mesecu aprilu. Konec meseca aprila je ena delavka končala z dopustom za nego in varstvo otroka, dve delavki pa sta nastopili porodniški dopust. Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega v skladu z Zakonom o starševskim varstvom in družinskih prejemkih (Ur.l. RS, št. 110/2006 – UPB in spremembe) so v preteklem letu uveljavljale 4 zaposlene. V letu 2013 so opravljale delo v okviru 20 – urnega delovnega tedna 3 zaposlene, ena javna uslužbenka je to možnost koristila od meseca aprila dalje. Delo v okviru 30. urnega tedenskega delovnega časa je opravljala ena delavka do meseca avgusta. Zaradi poklicne rehabilitacije, s katero se na podlagi pogodbe z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje usposablja za drug poklic, je bila vse leto 2013 odsotna ena javna uslužbenka. 25 V letu 2013 je bilo v bolniškem staležu 52 zaposlenih javnih uslužbencev. Glede na pogostost odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti se ugotavlja, da je bilo 21 zaposlenih v bolniškem staležu več kot več kot 1x (Tabela št. 1). Tabela št. 1: Pogostost bolniške odsotnosti Pogostost bolniške Število zaposlenih odsotnosti 1x 31 2x 13 3x 5 4x 3 Skupaj: 52 Glede na starostne skupine se ugotavlja, da je bilo v starostni skupini od 41 do 50 let v bolniškem staležu največ zaposlenih in sicer 17, kar predstavlja 33%. Sledi starostna skupina od 21 do 30 let (15 primerov, oziroma 29%) in z dvema primeroma manj starostna skupina od 31 do 40 let (13 primerov, oziroma 25%). Najnižja bolniška odsotnost je bila v starostni skupini nad 50 let (7 primerov, oziroma 13%), Tabela št. 2 in Graf št. 1 Tabela št. 2: Bolniška odsotnost glede na starostne skupine v letu 2013 Število Starostna skupina % odsotnosti Do 20 let 0 0 21 do 30 let 15 29 31 do 40 let 13 25 41 do 50 let 17 33 7 13 52 100 Nad 50 let Skupaj: 26 Graf št. 1: Stopnja bolniške odsotnosti glede na starostne skupine v letu 2013 Graf št. 2 prikazuje, da najvišji delež glede na izplačilo boleznin (27%) predstavljajo boleznine v breme ZZZS nad 90 koledarskih dni, sledijo boleznine v breme ZZZS do 90 koledarskih dni, v višini 24%. Zaradi bolezni in poškodb izven dela je bilo nad 90 koledarskih dni odsotnih 10 zaposlenih, do 90 koledarskih dni pa je bilo odsotnih 9 zaposlenih. Deleža boleznine v breme delodajalca, katerega nadomestilo je bilo v višini 90% osnove in boleznine v breme delodajalca v višini 80% osnove sta skoraj enaka, predstavljata 21% in 20% vseh boleznin. Od 1. junija 2013 dalje znaša višina nadomestila za čas odsotnosti z dela javnih uslužbencev zaradi bolezni in poškodbe izven dela 80% osnove. Nova višina nadomestila od junija dalje je določena na podlagi Aneksov h kolektivnim pogodbam (Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in druge). Na podlagi navedenega predstavlja delež boleznin v breme delodajalca v višini 80% osnove le nekoliko manjši delež, kot delež boleznin v breme delodajalca, katerega nadomestilo je znašalo 90% osnove. 27 Manjši delež boleznin predstavljajo nadomestila v breme delodajalca (100% osnove), v breme ZZZS zaradi poškodbe izven dela do 90 dni in nad 90 dni, nego družinskega člana in nadomestilo zaradi darovanja krvi. Graf št. 2: Vrsta bolniške odsotnosti glede na izplačilo nadomestil v letu 2013 Stopnja bolniške odsotnosti v letu 2013 znaša 9,2%. V primerjavi z letom 2012 je bila višja za 1 odstotno točko. V letu 2013 je bilo v povprečju zaposlenih 100 javnih uslužbencev. V obdobju od leta 2009 do leta 2013 je bila stopnja bolniške odsotnosti najnižja v letu 2011, to je 6,2 odstotka. Tabela št. 3: Stopnja bolniške odsotnosti glede na povprečno število zaposlenih v letih od 2009 do 2013 Leto Dnevi odsotnosti Povprečno število Stopnja zaposlenih odsotnosti v % 2009 2499 106 9,2 2010 2539 110 9,0 2011 1548 99 6,2 2012 2082 99 8,2 2013 2323 100 9,2 28 Graf št. 3: Odstotek ur bolniškega staleža po mesecih v letu 2013 Graf št. 3 prikazuje odstotek ur odsotnosti zaradi bolniškega staleža po mesecih v letu 2013. Najvišja stopnja odsotnosti je v mesecu marcu, sledita mesec april in november. Graf št. 4: Število izgubljenih delovnih dni po mesecih v letu 2013 Graf št. 4 prikazuje število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti po mesecih. Največ izgubljenih delovnih dni je bilo v mesecu marcu in sicer 273 delovnih dni, sledi mesec april, 246 delovnih dni in mesec november, ko je bilo izgubljenih 242 delovnih dni. 29 Najmanj izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti je v poletnih mesecih, najmanj v mesecu avgustu, 97 dni, v juliju pa 115 dni. 2.5.1.5 ANALIZA PRIPOMB, PRITOŽB IN UGOVOROV V LETU 2013 V internem aktu Doma starejših Na Fari »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«, so navedene vse možne poti izražanja pripomb, pritožb in ugovorov, ki jih lahko podajo stanovalci Doma, njihovi skrbniki ali pooblaščenci. S potmi sodelovanja pri izvajanju storitve institucionalnega varstva so seznanjeni že pred sprejemom v Dom, ob sprejemu in kadarkoli v času bivanja v Domu. V letu 2013 pritožb (po ZUP-u) ni bilo. Tudi skrinjica za sprejemanje pohval ali pripomb je v letu 2013 ostala prazna. V Knjigi pripomb in pohval je bila zapisana kritika, da se izvaja nasilje nad starostniki s polivanjem gnojnice na bližnjem zemljišču, saj je smrad moteč in lahko ogroža zdravje. Kritika oz. pripomba je bila posredovana ustrezni inšpekcijski službi in podan pisni odgovor na podano kritiko. SOCIALNA SLUŽBA Zabeležene so bile naslednje pripombe: PROBLEM, PRIPOMBA svojka REŠEVANJE ZADEVE želja po preselitvi v manjšo sobo, gospa čaka na ustrezno mesto neustrezna WC školjka (se nagiba) v ½ sobi. Hišnik po pregledu WC školjke ugotovi, da je ustrezna. 30 svojec pogreša mamin televizor, pravi, da ga po razgovoru z zaposlenimi in sorodniki niso odnesli vodjo oddelka se ugotovi, da zaposleni ne vedo o tem nič. Sostanovalka pove, da naj bi ga odnesel gospejin vnuk. Predlaga se vključitev policijske postaje, vendar svojci to odklonijo. svojka po telefonu izrazi zadovoljstvo z po pridobljenih informacijah oskrbo mame, poda pa pripombo, da (kuhinja, oddelek), telefonsko mama zvečer ne dobi »sladkorne« posredovanje ugotovitev. malice, dobila je tudi »postano« dopoldansko malico svojka se razburja na oddelku, grozi s svojko se povabi na razgovor z pritožbo, po telefonu kliče direktorico. namenom razjasnitve problema, njihovih pričakovanj in dogovora za v naprej. Zapisnik o opravljenem razgovoru. svojka poda pripombo, da je našla mamo po pridobljenih informacijah, so lačno in neurejeno v postelji, da so ugotovitve pisno posredovane storitve vedno slabše svojki. stanovalka obtožuje sostanovalko, da ji je ukradla opravljen razgovor, denar je najden, podano opravičilo za denar obtožbe. dve podali pisno pripombo zaradi opravljeno stanovalki nesoglasja v jedilnici pri obrokih preverjanje dogajanja, stanovalka se presede k drugi mizi. stanovalec pove, da kuharice nekaterim vodja kuhinje pove, da trditve stanovalcem dajo razne priboljške (kg ne držijo, da vsi stanovalci sladkorja, limone, namaze), ki jih dobijo le kakšne malenkosti, ki potem odnesejo v sobe stanovalka pove, da jo stanovalec jih potrebujejo. žali sestankih, kadar ona ni prisotna na opravljen skupni razgovor, podano opravičilo. 31 svojka po telefonu pove, da je tašča po pripombe posredovane vodji zajtrku sama sedela v jedilnici, nihče ji oddelka in vodji ZNS, ki zadeve ni pomagal v posteljo in da ji niso uredijo. Opravičilo. zdrobili tablet svojka poda pripombe na vso oskrbo in opravljen razgovor o možnostih nego, nezadovoljstvo celotnim in s Domom in osebjem stanovalec ima pripombo negovalnega pričakovanjih, dogovor o nadaljnjem sodelovanju. nad osebja, odnosom posredovano da vodji ZNS, ki ne zadevo preveri in uredi. upoštevajo njegove želje po hitri ureditvi za nočni počitek, da mu ne pomagajo na WC takrat, ko to želi ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA Zabeležene so bile naslednje pripombe: REŠEVANJE ZADEVE PROBLEM, PRIPOMBA svojka pripombe, da mamo grdo hranimo (po opravljen pogovor, v zvezi s brizgalki), pomanjkljiva skrb za nego terapijo jo napotimo k domski in pri negi ter skrbi za osebno higieno, zdravnici, ji svetujemo, da neustrezna terapija, sostanovalki ob dajemo terapijo ob nepravem času ,… svojec domnevni se nepravilnosti oglasi pri vodji ZNS. Pripombe, da se ne ukrepa, ko v pogovoru se razloži, da je sostanovalka kašlja in se lahko mama sostanovalka okuži ustrezno zdravljena. 32 2.5.1.6 INFORMACIJE JAVNEGA ZAČAJA V letu 2013 je bila na Dom starejših Na Fari po elektronski pošti posredovan vprašalnik, za katerega je fizična osebe želela pridobiti odgovore na osnovi Zakona o dostopu do informacija javnega značaja. Na vprašalnik ni bilo mogoče odgovoriti s posredovanjem dokumenta, zato je bil podan odgovor, da to ni bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Odgovor je bil posredovan po elektronski pošti. Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur.l. RS, št. 24/2003 do 117/2006) je informacija javnega značaja: informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Pravico, do pridobitve informacije javnega značaja ima vsak posameznik kot fizična ali pravna oseba. Odgovorna oseba Doma starejših Na Fari, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja je direktorica zavoda: Stanka Vauh Dom starejših Na Fari Na Fari 50 2391 Prevalje Tel. številka: 02/82 40 912 Fax številka: 02/82 40 913 E-naslov: stanka.vauh@ds-nafari.si Dostop do informacij javnega značaja je omogočen na internetu na spletnem naslovu zavoda, kjer se nahaja tudi veliko drugih uporabnih informacij: http://www.dsnafari.si/. Prosilec do informacij javnega značaja se lahko osebno zglasi v Domu starejših Na Fari saj so nekatere informacije na voljo v posameznih brošurah in informativnih listih 33 (zloženkah). Katalog informacij javnega značaja Doma starejših Na Fari je v fizični obliki na voljo v tajništvu Doma. Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo osebno v prostorih zavoda in sicer ustno ali pisno na zapisnik, preko telefona, ustno na zapisnik ali pisno v fizični obliki po pošti na naslov zavoda, zahtevek se lahko odda osebno ali po elektronski poti. Milena Jelen, kadrovik 34 2.5.2 Javna naročila, HACCP sistem, varstvo pri delu in varstvo pred požarom, arhiviranje, ravnanje z odpadki 2.5.2.1 JAVNA NAROČILA V skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 12/13 - ZJN-2-UPB5), Uredbe o zelenem javnem naročanju z 13. 3. 2012 ter Sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 43000-77/2013/5, z 15. 11. 2013, o priporočilih finančnih zavarovanj pri javnem naročanju) izvajamo postopke naročanja blaga in storitev ločeno za javna naročila malih vrednosti in javna naročila velikih vrednosti. Izbira postopka je odvisna od vrednosti naročila. Objave na Portalu javnih naročil pri Uradnem listu RS so obvezne. Prijavijo se lahko ponudniki, ki delujejo na območju Slovenije, ob naročilih velikih vrednosti pa se imajo možnost vključiti tudi ponudniki iz držav Evropske Unije. Za naročila nižja od 20.000 EUR brez DDV, za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje po določilih 24. člena Zakona o javnem naročanju – ZJN-2, vodimo evidenco o njihovi oddaji. Postopek oddaje naročila malih vrednosti (NMV) se prične v primeru naročanja blaga in storitev od 20.000 EUR do 40.000 EUR brez DDV in v primeru gradenj od 40.000 EUR do 80.000 EUR brez DDV ter z obvezno objavo na Portalu javnih naročil pri Uradnem listu RS. Med ponudniki izberemo tistega, ki je glede na objavljena merila najugodnejši. Najpogostejše merila izbire so: najnižja cena in ekonomsko najugodnejše ponudbe - kakovost, cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja, stroškovna učinkovitost, poprodajne storitve in tehnične pomoči, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del. 1. V letu 2013 smo v skladu z zakonom o javnem naročanju izvedli naslednji postopek naročanja blaga z izvedbo javnega naročila velikih vrednosti in sicer za: - sukcesivno dobavo obvezilnega, sanitetnega in ostalega potrošnega materiala – za obdobje od 12. 3. 2013 do 12. 3. 2017. 2. V skladu z Zakonom o javnem naročanju (Ur. list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 12/13 - ZJN-2-UPB5) so bili ob zaključku leta izvedeni postopki ponovnega 35 odpiranja konkurence javnega naročanja po odprtem postopku med ponudniki s katerimi imamo sklenjen okvirni sporazum in sicer za izbiro dobavitelja posameznega sklopa živil. Najugodnejši ponudniki za posamezni sklop bodo v obdobju od januarja do decembra 2014 dobavljali naročeno blago za Dom starejših Na Fari. 3. Tako kot za živila, smo v mesecu decembru 2013 med podpisniki okvirnega sporazuma za dobavo sanitetno potrošnega materiala odprli postopek konkurenčne primerjave ponudb in med prejetimi ponudbami izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bo v prihodnjem letu dobavljal obvezilni, sanitetni in ostali potrošni material za Dom starejših Na Fari. 4. Tudi na področju nabave tekočih pralnih sredstev za strojno pranje perila in dobave čistilnih sredstev smo v letu 2013 v skladu z zakonom o javnem naročanju izvedli postopke preverjanja cen med ponudniki ter za posamezni sklop izbrali najugodnejšega ponudnika. 5. V mesecu septembru smo pričeli s preureditvijo neuporabnega amfiteatra na zahodni strani Doma starejših Na Fari. Za izvedbo del smo pridobili več ponudb in izbrali ustrezne izvajalce za: - ureditev zelene površine v okolici Doma, - projektantski nadzor objekta, - izdelavo korit, vodometa, košev, - izvedbo gradbenih del, asfaltiranja, itd. Nabave osnovnih sredstev, drobnega inventarja in blaga ter storitev iz investicijskega vzdrževanja so v preteklem letu potekale po sprejetem Planu nabav za leto 2013 in na podlagi prioritetnih naročil vodij strokovnih služb med letom. 2.5.2.2 HACCP SISTEM V KUHINJI IN NA ODDELKIH Zaradi večje občutljivosti starejših varovancev je potrebno posebno pozornost nameniti varni pripravi hrane. Zato v Domu starejših Na Fari pri delu v centralni kuhinji in na oddelkih delujemo po načelih HACCP sistema. Znotraj Doma imamo izdelan notranji akt HACCP sistema, ki je usklajen s Smernicami dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu, ki jih je izdala Turistično gostinska 36 zbornica pri GZS, decembra 2010. Kontrolo nad izvajanjem HACCP plana v praksi izvaja preko celega leta Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, z odvzemom vzorcev živil, brisov na snažnost, analizo vode, pregledom in izdajo poročila ali verifikacijo. Pri pregledih v letu 2013 ni bilo ugotovljenih nobenih izpostavljanj nevarnosti morebitnih okužb. Z zamenjavo hladilnih omar za zamrznjeno zelenjavo in mlečne izdelke smo odpravili problem stalnega servisiranja že zastarelih hladilnih omar in s tem zmanjšali riziko, da bi se zamrznjena zelenjava ali mlečni izdelki pokvarili. Za povečano vzdrževanje čistoče v kuhinji, smo v letu 2013 izdelali organizacijsko navodilo čiščenja in sprejem odgovornosti za higieno prostorov kuhinje s pripadajočimi prostori, s poimenskim seznamom odgovornih. Preko leta smo izobraževali zaposlene za področja ustrezne higiene osebja, skladišč, delovnih površin in prostorov ter pravilnega ravnanja pri pripravi in pomivanju posode v čajnih kuhinjah na oddelkih. Posebej so se zaposleni izobraževali s področja pravilnega umivanja rok in uporabe razkužil, čistil ter osnov HACCP sistema. Pri delu smo upoštevali navodila novo izdanih HACCP SMERNIC ZA GOSTINSTVO in sledili smernicam dobre higienske prakse ter uporabe načel HACCP v gostinstvu. Preko leta smo sodelovali z zunanjimi sodelavci kot so: Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Dravograd, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem – za urejanje notranjega nadzora in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor- za področje deratizacije (DDD) ter RS Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS Območna enota Dravograd. 2.5.2.3 VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM Na področju varstva pri delu in požarne varnosti sledimo v Domu starejših Na Fari določilom Zakona o varnosti in zdravju pri delu –ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99 in 43/11), Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) ter Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS št. 52/07). Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu –ZVZD in novo sprejete Uredbe o varovanju delavcev pred tveganji zaradi poškodb z ostrimi pripomočki (Uradni list RS, 37 št. 46/13), Pravilnika o prijavah na področju varnosti zdravja pri delu (Uradni list 54/13), smo že v začetku leta pričeli prilagajati aktivnosti na tem področju novim zakonskim zahtevam. Naredili smo Oceno tveganja za varnost in zdravje zaradi uporabe ostrih pripomočkov ter ugotovili, da zaposleni prihajajo v stik z ostrimi predmeti, zato obstaja možnost vrezov, vbodov in podobnih ran. V sodelovanju z zunanjim sodelavcem - PROVARNOST, Andrej Majdak, s. p., Velenje, smo oceno tveganja še dopolnili z Navodili za ukrepanje pri poškodbah z ostrimi pripomočki. Preko leta smo spremljali vse spremembe, ki vplivajo na varnost in zdravje delavcev (novo zaposleni delavci, spremembe in uvajanje nove delovne opreme, spremembe in uvajanja nove tehnologije in novih delovnih procesov, prerazporeditev delavcev na druga delovna mesta, uvajanje novega delovnega mesta, ipd.). V letu 2013 smo na področju varnosti pri delu izvedli naslednje aktivnosti: 1. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti: Ker so zaposleni v Domu starejših v preteklem letu opravljali usposabljanje in preverjanje znanja s področja varnosti pri delu ter varnosti pred požarom in ker je za ponovno obnovitev znanja predpisano dveletno obdobje, smo v letu 2013 organizirali izobraževanja in preverjanja znanja s tega področja samo za vse novo zaposlene delavce. V letu 2013 je izpit iz področja varnosti pri delu uspešno opravilo 28 novo zaposlenih delavcev (pomočniki v kuhinji, študentje visoke šole za zdravstvene vede, izvajalci splošno koristnih del, strežniki, varuhinja, bolničar – negovalec, javna dela, dijaki na praksi). V mesecu oktobru se je 12 zaposlenih odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije, udeležilo periodičnega usposabljanja iz požarne varnosti, v okviru MANEVERSKE VAJE EVAKUACIJE. 2. Pregled in preizkus delovne opreme: Glede na nabave, smo med letom mesečno opravljali preglede in preizkuse novo nabavljene delovne opreme. 38 3. Varovanje delavcev pred tveganji zaradi poškodb: Ker sta zahtevala nova Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi poškodb z ostrimi pripomočki (Uradni list RS, št. 46/13) in Pravilnik o prijavah na področju varnosti zdravja pri delu (Uradni list 54/13) dodatne zadolžitve delodajalcev s preučitvijo možnosti obstoja vrezov, vbodov in podobnih ran, smo že takoj ob nastopu veljave pričeli prilagajati aktivnosti novim zahtevam na tem področju. Skupaj z vodji služb, kjer je tveganje prisotno, smo naredili Oceno tveganja za varnost in zdravje zaradi uporabe ostrih pripomočkov in oblikovali navodila za ukrepanje pri poškodbah z ostrimi pripomočki, ter o tem seznanili vse zaposlene. 4. Vaja evakuacije in dodatna izobraževanja: Z namenom, da bi preventivno ravnanje v primeru požara postavili na višji nivo, smo v mesecu oktobru organizirali v Domu starejših Na Fari »MANEVERSKO VAJO EVAKUACIJE«. V vaji so sodelovali vsi zaposleni, osebe odgovorne za gašenje začetnih požarov in evakuacije, stanovalci doma, naključni obiskovalci, gasilci PGD Prevalje, KGZ Ravne na Koroškem, PGD Ravne na Koroškem, PGD Kotlje, PGD Mežica in PGD Črna na Koroškem (skupaj 52 gasilcev), reševalci nujne medicinske pomoči, policisti policijske postaje Ravne na Koroškem in služba varovanja –Varnost Maribor (1 varnostnik). Potek vaje je spremljalo več novinarjev, Kabelska televizija Ravne na Koroškem in Koroška regionalna televizija Slovenj Gradec ter poleg župana Občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, še županja Občine Črna na Koroškem, mag. Romana Lesjak. Zaposleni, stanovalci in ostali naključni obiskovalci so spoznali: možne nevarnosti pri požaru in izvajanju evakuacije (plin propan butan, produkti gorenja, zaustavitve dvigal bo požaru, evakuacija večjega števila ljudi (stanovalci), delovanje avtomatskih vhodnih vrat in požarnih vrat ob vklopu požarnega alarma), postopke obveščanja ob požaru, pravilno izbiro in aktivnosti na zbirnem mestu ter postopke gašenja požara z gasilniki. Pri vaji ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. Vodja intervencije je ob zaključku izvedbo vaje evakuacije pozitivno ocenil, s tem je bil namen vaje dosežen. 39 V letu 2013 je ena oseba prijavila poškodbo na delu. Zaposlena se je poškodovala na delovnem mestu (v kuhinji). Nezgoda je bila v lažji obliki. V skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS št. 87/2002) je bilo v preteklem letu 23 oseb napotenih na obdobni usmerjeni preventivni zdravniški pregled. 2.5.2.4 ARHIVIRANJE Področje arhiviranja izvajamo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS 30/06). Ker smo v letu 2009 pridobili strokovno potrdilo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, kot to določa Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS št. 132/2006), njegovo licenco ohranjamo z dodatnimi izobraževanji in pridobitvijo kreditnih točk s tega področja. V prostoru skladiščenja arhivskega gradiva se je zbralo že veliko dokumentov, ki smo jih delno uredili in sistematično zbrali na enem mestu. Nabavili smo dodatne arhivske omare in določili pooblaščene osebe, ki imajo ključe in smejo vstopati v prostore arhiva, v sestavi: Metka APOHAL, Milena JELEN in Karli PŠENIČNIK. V prostor z arhivom smo poleg zatemnitve oken in dodatne namestitve ustreznih merilnih naprav vgradili protipožarna vrata. Potrebno je le še montirati dimni senzor za javljanje požara in s tem bi zadostili zakonskim zahtevam ureditve prostora za to področje. 2.5.2.5 RAVNANJE Z ODPADKI V skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 39/06) smo v letu 2013 posvetili še večjo pozornost ločevanju odpadkov. V ta namen smo še dodatno nabavili posebne koše za ločeno zbiranje odpadkov znotraj Doma starejših Na Fari in organizirali izobraževanje za zaposlene o pomenu ločevanja odpadkov ter njihovem škodljivem tveganju za okolje. Poučili smo jih, da je potrebno z odpadki iz zdravstva ravnati na način, da ni ogroženo zdravje ljudi (zaposlenih in stanovalcev) in da se preprečujejo bolnišnične okužbe na bivalnih in negovalnih oddelkih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost. V mesecu maju smo v okviru strokovnih služb pripravili 40 Navodila za ravnanje z odpadki v Domu starejših Na Fari Prevalje (Dodatek k Planu za zagotavljanje kontinuiranega poteka dela zdravstvene nege v Domu starejših Na Fari v času kriznih razmer - PPOBO). Z vsebino smo seznanili vse zaposlene na usposabljanju, ki ga je vodila medicinska sestra vodja tima, Damjana Lovenjak Potočnik. Metka APOHAL, strokovna sodelavka 41 2.5.3 Socialna služba Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk. Življenje v instituciji zahteva kompromise. Kljub temu, da se institucija oziroma zaposleni v njej skušamo čimbolj prilagoditi željam in potrebam posameznika, je povsem individualni pristop nemogoč. Posameznik se mora prilagoditi ritmu institucije in to zagotovo povzroča stresne situacije. Socialno delo ima v tem segmentu zagotovo pomembno vlogo, saj z znanjem in usmerjenostjo v holistično obravnavo človeka, socialni delavec pomembno prispeva k uveljavljanju socialnih vidikov delovanja doma. Trudimo se, da bi v našem domu medicinski in socialni model obravnave naših uporabnikov hodila z roko v roki. Le na ta način je namreč mogoče zagotoviti čimbolj celostno obravnavo posameznikov, spoštovanje njihovega dostojanstva, vzpodbujanje k čim večji samostojnosti, ohranjanje stikov z njihovo ožjo in širšo socialno mrežo, skrb za dobre medsebojne odnose. Socialno delo v Domu se ne začne s prihodom stanovalca v Dom ampak že dosti prej. Socialni delavec se z bodočim stanovalcem in skoraj vedno tudi z njegovimi najožjimi sorodniki, sreča že, ko nastane problem nadaljnje oskrbe v domačem 42 okolju. Pravzaprav v tej fazi socialni delavec v Domu izvaja prvo socialno pomoč, saj ljudje ob prvem stiku z domom ponavadi iščejo prve informacije oziroma skupaj s socialnim delavcem iščejo rešitve za nastali problem. Pogosto je socialni delavec v Domu tisti, ki ljudem pomaga pri osvetlitvi problema in skupaj z njimi išče možne rešitve, ki pa niso vedno le institucionalno varstvo. Glede na to mora biti socialni delavec informiran o vseh možnih oblikah pomoči, ki v okolju obstajajo, uporabnik pa je tisti, ki se odloči za njemu najbolj sprejemljivo. Pogosto socialni delavec obišče bodočega uporabnika tudi na njegovem domu ali v bolnišnici oziroma v drugem domu. Pomembno je, da bodočega uporabnika čim bolje spoznamo, saj mu le tako lahko pripravimo zanj najbolj primerno mesto. Posebno pozornost in skrb v Domu posvečamo najbolj občutljivi skupini stanovalcevosebam z demenco. Stanovalci z demenco so integrirani z ostalimi stanovalci Doma, največ pa jih je nastanjenih v dveh gospodinjskih skupinah – Mavrica in Zarja. Zanje skupaj z njimi organiziramo skupinske aktivnosti in zagotavljamo individualno obravnavo. Poleg zdravstveno negovalnega osebja so za delo z osebami z demenco usposobljeni še socialna delavka, inštruktorica za osebe z demenco, delovna terapevtka. V aktivnosti se vključujejo tudi javne delavke – družabnice, prostovoljci in svojci. Aktivnosti potekajo po zastavljenem programu (oziroma glede na pripravljenost stanovalcev za sodelovanje) in so prilagojene stanovalcem glede na stopnjo demence. Sprejem, premestitev in odpust uporabnika pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Postopek za sprejem v zavod se začne z vložitvijo popolne prošnje za sprejem v institucionalno varstvo. V Domu je imenovana komisija za sprejem, premestitve in odpust stanovalcev, ki vsako prošnjo obravnava in prosilca uvrsti na čakalno listo za sprejem ali pa ga, v primeru neizpolnjevanja pogojev za sprejem, zavrne. Vsa administrativna opravila v zvezi s postopkom sprejema, odpusta ali premestitve, opravi socialni delavec (obvestila o uvrstitvi na čakalno listo, obvestila o dopolnitvi prošnje, vabilo k sklenitvi dogovora, sklenitev dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, odločba o zavrnitvi prošnje, sklepanje dodatkov k dogovoru o trajanju, vrsti 43 in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, izdelava individualnih načrtov, evalvacij in drugo). V letu 2013 je bilo sklenjenih osemdeset (80) Dodatkov k Dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva zaradi spremembe kategorije oskrbe ali zaradi notranjih preselitev. Sklenili smo tudi eno (1) Sporazumno razvezo Dogovora zaradi preselitve v drug Dom. V letu 2013 je bila izdana ena (1) Odločba o zavrnitvi prošnje zaradi neizpolnjevanja pogojev za sprejem. 1. Graf: Prejete prošnje v letu 2013 V letu 2013 smo zabeležili 27,28% upad vseh prejetih prošenj za sprejem glede na preteklo leto. Razloge za to gre iskati tudi v zadostni ponudbi nastanitvenih kapacitet za starejše tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji in izrazito slabi gospodarski situaciji. 2. Graf: Zastarane (izločene) prošnje v letu 2013 44 Vzroki za izločitev prosilcev s seznama čakajočih za sprejem v letu 2013: smrt, sprejeti v drug dom, odstop od prošnje, neizpolnjevanje pogojev za sprejem. V letu 2013 je zabeležen 43% upad izločenih prošenj glede na preteklo leto. 3. Graf: Prejete prošnje obdobju 2011-2013 V letu 2013 je upad prejetih prošenj za sprejem kar 27,28% glede na preteklo leto, glede na predpreteklo leto pa kar 40,7%. Razloge za to gre gotovo iskati v neugodni gospodarski situaciji v državi in posledično v spremembi zakonodaje, ki še zaostruje pogoje za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila storitev tako za upravičence kot zavezance. Uporabniki in svojci lahko izbirajo med zadostno (in nemalokrat tudi najcenejšo) ponudbo kapacitet tako na Koroškem kot v širšem slovenskem prostoru. 4. Graf: Pregled sprejemov v Dom v letu 2013 (po vzroku sprejema) V času bivanja stanovalca v Domu socialna delavka poleg administrativnih opravil, ki jih nalaga Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, opravlja še vrsto drugih opravil (urejanje osebnih dokumentov stanovalcev, odjav in prijav bivališča, različnih naročnin, informiranje o urejanju ali urejanje dodatkov za 45 pomoč in postrežbo, prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, oprostitev pri plačilih storitev in drugo). Zelo pomembno pa je tudi svetovalno delo, vzpostavljanje odnosa stanovalec-svojec-zaposleni - ožja in širša socialna mreža, nudenje suporta enim in drugim, iskanje za vse najbolj sprejemljivih rešitev v konfliktnih situacijah, razvijanje in negovanje prostovoljnega dela, sodelovanje pri organizaciji različnih interesnih dejavnosti in prireditev ter druga, za stanovalce pomembna opravila. 5. Graf: Sprejemi v Dom v letu 2013 po občini bivališča V letu 2013 so želeli nastanitev v Domu v glavnem občani koroških občin (96,7% vseh sprejetih). Nastanjena sta bila le dva stanovalca iz drugih občin zaradi bližine svojcev oziroma rojstnega kraja. 6. Graf: Sprejemi v Dom v obdobju 2011-2013 Trend sprejemov v Dom je glede na preteklo leto v porastu za 10,9%. 46 1. Tabela: Začasne nastanitve v letih 2011-2013 2011 2012 2013 moški 2 2 1 ženske 2 2 / skupaj 4 4 1 Namen začasne nastanitve ni le v pomoči svojcem pri oskrbi svojih sorodnikov, temveč tudi v postopni pripravi starostnika na stalno bivanje v domu, ko bo le-to potrebno. V letu 2013 le bil trend glede na pretekli leti negativen. 2. Tabela: Pregled izstopov iz Doma v letu 2013 (po vzroku) moški ženske skupaj smrt v domu 5 19 24 smrt v bolnici 10 15 25 odhod domov 0 0 0 drug dom 1 0 1 začasna oskrba 1 0 1 17 34 51 skupaj 7. Graf: Pregled izstopov (smrt) iz Doma v letih 2011-2013 Število smrti se je glede na pretekli leti zmanjšalo. 47 3. Tabela: Pregled odhodov v drug dom v letih 2011-2013 2011 2012 2013 moški 1 1 1 ženske 2 2 0 skupaj 3 3 1 Glede na leti 2011 in 2012 je trend odhodov v upadanju. Da je premestitev manj, so razlogi najbrž tudi v tem, da je pokritost s kapacitetami na Koroškem zadostna in večino prošenj prosilcev za sprejem domovi rešujemo hitro in so ljudje že takoj nastanjeni tam, kjer si dejansko tudi želijo bivati (čim bližje domačemu kraju in svojcem). V letu 2013 je bilo iz drugih Domov (Koroški dom starostnikov – Črneče in Slovenj Gradec, Dom Radlje ob Dravi, Dom Ljubljana-Tabor in Dom Ptuj) v naš Dom preseljenih sedem (7) stanovalcev. 8. Graf: Starostna struktura stanovalcev na dan 31.12.2013 V letu 2013 je bila povprečna starost žensk 83 let, moških 78 let, skupaj 82 let. Povprečna starost stanovalcev, starih 65 let in več pa je za ženske 84 let, moške 80 let, skupaj 83 let. V letu 2013 je bila povprečna zasedenost doma 189,1 stanovalca, kar je glede na preteklo leto 4,4% več. Oskrbnih dni je bilo skupaj 69027, kar je v primerjavi z letom 48 poprej za 4,1% več. Razlogi za boljše rezultate glede na preteklo leto so v končanju gradbenih del - sprememba namembnosti prostorov in zapolnitvi novo pridobljenih kapacitet v pritličju Doma. 4. Tabela: Struktura oskrbe na dan 31.12.2013 vrsta oskrbe število stanovalcev delež I 37 19,68% II 44 23,41% IIIa 75 39,89% IIIb / / IV 32 17,02% skupaj 188 100% Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja smo spremenili oskrbe stanovalcem iz nižje v višjo štiriindvajsetkrat (24), zaradi izboljšanja stanja pa iz višje v nižjo sedemnajstkrat (17). 5. Tabela: Struktura oskrbe 2012-2013 (na dan 31.12.) vrsta oskrbe delež, 31.12.2012 delež, 31.12.2013 I 20,79% 19,68% II 27,53% 23,41% IIIa 39,89% 39,89% IIIb 0,56% IV 11,23% skupaj 178 (100%) / 17,02% 188 (100%) S pridobitvijo nove gospodinjske skupine Zarja, kjer so nastanjeni stanovalci z demenco, je delež oskrbe IV v primerjavi s preteklim letom višji za 5,79%. Tudi v letu 2013 smo se strokovni delavci vsak mesec (razen julija in avgusta) srečevali s stanovalci in njihovimi svojci po oddelkih z namenom obveščanja stanovalcev o aktualnem dogajanju in sprotnega reševanja problemov. Sestankov oziroma srečanj je bilo 19. Udeležilo se jih je skupaj 186 stanovalcev, povprečno 49 število na srečanje pa je bilo 9,8. Seznanjanju z aktualnimi zadevami, poročilom o poslovanju, načrti dela v prihodnje, pa je bil namenjen tudi zbor stanovalcev. Na podlagi rezultatov ankete o zadovoljstvu s storitvami Doma, ki so jo izpolnjevali stanovalci, smo novembra 2012 ustanovili pogovorno skupino za stanovalce »Kje pa mene čevelj žuli«. Na pogovorni skupini bi stanovalci lahko izrazili svoje probleme in jih podelili z drugimi ter skupaj s strokovnimi delavci poiskali za vse najbolj sprejemljive rešitve. Pogovorna skupina se naj bi po terminskem planu srečevala vsak zadnji ponedeljek v mesecu, do konca leta 2013. Stanovalci niso pokazali interesa za tovrstno druženje oziroma reševanje problematike, saj sta se srečanja pogovorne skupine udeležila le dva stanovalca in sicer 28.1.2013, nadaljnjih srečanj se ni udeležil nihče. Zaključimo lahko, da stanovalci rajši rešujejo težave individualno in takoj, zato se v letu 2014 pogovorna skupina ukine. Pomembno vlogo in pomoč pri integraciji stanovalca v domsko življenje pa poleg svojcev in osebja prispevajo tudi prostovoljci. Naši prostovoljci so vseh spolov in starosti, ljudje dobre volje, ki so pripravljeni del svojega prostega časa preživeti med našimi stanovalci. Tudi v letu 2013 smo z njimi dobro sodelovali. Aktivnih je bilo 15 prostovoljcev, 2 moška in 13 žensk. Delovali so na področju socialne dejavnosti – skupinsko delo in individualno družabništvo. Skupaj so opravili 924 ur prostovoljskega dela. Najbolj prizadevnim smo se konec leta posebej zahvalili. V letu 2013 je bilo aktivnih prostovoljcev tudi enajst (11) stanovalcev Doma. Njihovo prostovoljno delo je obsegalo: - pomoč sostanovalcem pri transferjih do jedilnice in nazaj, v kadilnico, na družabne in kulturne dogodke, na sprehode, k zdravnici - pomoč pri urejanju okolice in lažjih hišniških opravilih - pomoč pri zlaganju perila v pralnici - pomoč pri pripravi in pospravljanju jedilnice - raznašanje pošte stanovalcem - urejanje zeliščnega vrta, odstranjevanje ovenelih cvetov balkonskih rož - igranje harmonike na praznovanjih, piknikih, čajankah, v obeh gospodinjskih skupinah -pomoč pri izpeljavi kreativnih delavnic (izdelovanje venčkov, snopov). 50 V našem Domu je timsko delo zelo pomembno, zato ga negujemo in nadgrajujemo. Le na tak način lahko za stanovalca skupaj z njim in z njegovo ožjo in širšo socialno mrežo naredimo največ. Oblikujemo individualne načrte obravnave, predvidoma vsakih šest mesecev jih evalviramo, načrtujemo družabne in kulturne dogodke, postavitve likovnih razstav, izlete, piknike, praznovanja, medgeneracijska povezovanja, povezovanja z lokalno skupnostjo, skupaj oblikujemo jedilnike, rešujemo nastalo problematiko. Enkrat tedensko imamo razširjene timske sestanke v dvorani Doma (poleg zdravstveno-negovalnega osebja sodelujejo tudi socialna delavka, fizioterapevtka in delovna terapevtka, po potrebi še drugi strokovni delavci). Tudi v letu 2013 smo izdali interno glasilo Odzivanja. Organizirali in izvedli smo prireditve in izobraževanja v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v mesecu maju (13.-17.5.2013), tako za stanovalce, njihove svojce in zaposlene. V novembru (18.-22.11.2013) smo pripravili že tradicionalne prireditve pod geslom »Sreča je v srečanju« in hkrati obeležili tudi 12. obletnico Doma. Stanovalcem smo ob 12. obletnici ponudili slavnostno kosilo, prvič pa smo tudi izvedli stilsko preobrazbo za sedem (7) stanovalcev. Preko celega leta se je vsaj enkrat tedensko zgodil kulturni ali drug družabni dogodek z različnimi gosti iz bližnje in širše okolice. Organizirala sem srečelov (iskanje donatorjev, priprava dobitkov, izpeljava dogodka). V Domu starejših Na Fari smo tudi v letu 2013 nadaljevali z izvajanjem modela EQalin. Kot vsako leto smo izvedli anketo o zadovoljstvu s storitvami Doma za stanovalce, svojce, zaposlene. Po analizi ankete sem sodelovala v delovni skupini, ki je pripravila »Predloge ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih iz anketestanovalci«. Izdelala sem popravke dveh internih aktov: Hišni red Doma starejših Na Fari in Pravilnik o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev. Oba akta je obravnaval in potrdil Svet zavoda dne 26.2.2013. 51 Analizirala sem pripombe in pobude stanovalcev in svojcev, ki sem jih prejela v letu 2013. Ena (1) pripomba je bila podana pisno, enajst (11) pa ustno. V dveh primerih smo konflikt reševali timsko (povabilo na razgovor). Prejeli smo tudi 4 pisne zahvale. V letu 2013 smo imeli redni inšpekcijski nadzor nad izvajanjem socialno varstvene storitve institucionalno varstvo starejših. V letu 2013 so splošno koristno delo v Domu starejših Na Fari v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ravne na Koroškem opravili trije polnoletni storilci prekrškov in sicer skupaj 288 ur. Opravljali so lažja hišniška dela, nudili pomoč pri zlaganju perila v pralnici in pomoč pri čiščenju skupnih prostorov. En storilec prekrška, vključen v SKD, je svoje obveznosti opravil le delno, nato je bil na njegovo željo dogovor prekinjen. Dva storilca prekrška sta pričela SKD opravljati v mesecu decembru 2012 (oba na oddelku-nega). V letu 2013 ga je zaključila le ena oseba, z drugo pa je bil dogovor prekinjen (dolgotrajna nezmožnost za delo). SKD je v letu 2013 opravljala tudi 1 mladoletna oseba - 8 ur (v pralnici). V letu 2013 (decembra) sta s SKD pričeli še dve osebi (pralnica) in ga bosta zaključili v letu 2014. Izobraževanja, ki sem se jih udeležila v letu 2013: Damjana Šmid – Sodelovanje s svojci, DS Na Fari, 5.3.2013 Slovenska filantropija – Prostovoljstvo, Ravne na Koroškem, 11.3.2013 Jože Škrlj – Vodenje, timsko delo in spremembe, 12.3.2013-14.5.2013 (8 modulov) Aktiv socialnih delavcev domov – Ljubljana, 12.4.2013 Jože Škrlj – Ravnanje z osebami z demenco, DS Na Fari, 15.5.2013 MATIJA – Predstavitev mreže aktivnosti, trženja, informiranja in asistence, Slov. Gradec, 9.10.2013 Aktiv socialnih delavcev domov – Ljubljana, 7.11.2013 Strokovna ekskurzija – ogled doma v Olmu-Koper, 15.11.2013 Koronarni klub Mežiške doline – tečaj temeljnih postopkov oživljanja, DS Na Fari, 4.12.2013 Marjeta Štrekelj, socialna delavka 52 2.5.3.1 PROSTOVOLJCI, JAVNA DELA IN E-QALIN 2.5.3.1.1 Prostovoljci Prostovoljstvo je sodobna oblika temeljne človeške lastnosti – solidarnosti. Prostovoljsko socialno delo je tisto, ki ga opravlja laik ali strokovnjak v socialnem delu brez plačila in organiziranega delovnega mesta, bodisi samostojno ali v okviru prostovoljske ali dobrodelniške organizacije. Nepoklicni prostovoljni delavec vnaša sveže poglede in gibljiva stališča ter pogosto tudi nove pristope v delo. Prostovoljno delo dviguje raven duševnega zdravja ljudi v skupnosti, ker daje veliko priložnosti za uveljavljanje vrste interesov, nagibov, potreb in pobud, ki jih v vsakdanjem življenju, bodisi privatnem bodisi institucionalnem, ni možno uresničiti. Tako prispeva k boljšem življenju, razvoju kreativnosti, osebnostni rasti in samorealizaciji, obenem pa kot socialna aktivnost zmanjšuje pri ljudeh občutek osamljenosti in odtujenosti. Omogoča skupnosti, da koristi sposobnosti in zmogljivosti posameznika, ki bi sicer ostale brez koristi za druge. Razlogi, ki so nas vodili k temu, da smo organizirali prostovoljno delo v Domu starejših Na Fari na Prevaljah in ga podpiramo, so predvsem v tem, da zaposleni nismo zmogli zadovoljiti vseh potreb stanovalcev, ki se pojavljajo (potreba po druženju, spremstvo na prireditve, sprehode, izlete, pogovor, odhod na kavo, itd.). Stanovalci poleg pomoči pri drobnih vsakodnevnih opravilih, najbolj cenijo medčloveške stike in druženja. Prostovoljci razumevajoče in sočustvujoče poslušajo starejše in pri tem ugotovijo, da je v njihovem delovanju najbolj pomemben odnos, ki ga razvijajo z osebo, ki ji pomagajo. Prostovoljci ugotavljajo, da je največji izziv njihovega dela v odnosu s starejšo osebo. Včasih je težavno ustreči pričakovanjem ali celo zahtevam, ki izhajajo iz takšnega odnosa, in nuditi starejšemu človeku potrebno čustveno oporo. V Domu starejših Na Fari smo začeli s prostovoljnim delom že kar kmalu po odprtju doma v letu 2001. Prva prostovoljka je bila voditeljica bralne skupine. Kasneje smo 53 pridobili še več prostovoljcev, ki so se redno tedensko družili s stanovalci. V letu 2012 smo imeli v Domu 13 prostovoljcev: 2 dijakinji, 1 študentko, 2 zaposleni, 8 upokojencev. Od vseh prostovoljcev je ena oseba začela s prostovoljnim delom ravno v letu 2013. Naš cilj je bil pridobiti prostovoljca za vodenje skupine, vendar prostovoljka, ki je prišla na novo ni bila pripravljena prevzeti vodenja skupine, ampak se je raje odločila za individualno delo. Načini prostovoljnega dela in število prostovoljcev v Domu v letu 2013: a) individualno družabništvo (8 prostovoljcev) b) vodenje skupine (5 prostovoljcev). Prostovoljci so v letu 2013 opravili 924 ur prostovoljnega dela. Delo s prostovoljci v letu 2013: - pridobivanje, usposabljanje in vodenje prostovoljcev skozi leto - uvajanje novih prostovoljcev (seznanitev prostovoljcev z možnostmi prostovoljnega dela v Domu - vodenje skupin starih za samopomoč ali skupin z interesno dejavnostjo, individualno družabništvo, seznanitev s stanovalcem/i, seznanitev s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu, seznanitev prostovoljcev z življenjem v Domu, dogovor o izvajanju prostovoljnega dela), - individualno delo s prostovoljci (pogovor-po potrebi), - aktivna udeležba prostovoljcev v aktivnostih, ki se odvijajo v Domu (prireditve, pikniki, izleti, »Teden vseživljenjskega učenja«, »Teden Sreča je v srečanju«, praznovanje obletnice Doma, pustovanje, silvestrovanje, kreativne delavnice, - izdelava zahval in vabil za prostovoljce, - vodenje evidence prostovoljcev in zbiranje poročil o delu prostovoljcev. 54 Tabela 1: Gibanje števila prostovoljcev od leta 2001 do 2013 LETO 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SKUPAJ: ŠT. PROSTOVOLJCEV 1 6 20 33 38 34 33 33 29 19 17 19 13 295 Graf 1: Število prostovoljcev po letih V letih 2004-2009 je število prostovoljcev nekoliko večje, ker smo imeli kar nekaj prostovoljcev iz Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec in Srednje šole Muta. Dijaki-nje so opravljali-e prostovoljno delo v okviru obveznih izbirnih vsebin in so po izpolnitvi predpisane kvote ur s prostovoljnim delom prenehali-e, zato je število prostovoljcev po letu 2010 rahlo upadlo. V letih 2011 in 2013 smo imeli prostovoljce, ki v domu že več let opravljajo prostovoljno delo. Predvsem upokojenci, študentje in dijaki gimnazije Ravne na Koroškem. 55 2.5.3.1.2 Javna dela V letu 2013 (od maja/junija 2013) dalje smo v domu izvajali dva programa javnih del: Pomoč in varstvo za invalide ter Animator za osebe z demenco v gospodinjski skupini – vključenih je bilo 5 brezposelnih oseb. Pomoč in varstvo za invalide Večina stanovalcev v Domu potrebuje podporo in pomoč pri vsakdanjih drobnih opravilih, za katera ostalim zaposlenim pogosto zmanjka časa. Če jim javne delavke zagotavljajo pomoč pri teh drobnih opravilih imajo stanovalci občutek, da še vedno lahko dosti postorijo sami in tudi ob pomoči poskrbijo zase. To jim izboljša počutje, ohranja identiteto, osmisli življenje v Domu in vzpodbuja k ohranjanju kondicije. Pomoč pri vseh teh opravilih so stanovalcem zagotavljale javne delavke, ki so bile vključene v program Pomoč in varstvo za invalide. Naloge, ki so jih opravljale: prepoznavanje potreb in želja stanovalcev, osebna asistenca (pomoč pri izvajanju življenjskih aktivnosti, na način prilagojen posameznikovim potrebam), spremstvo na zdravniške preglede, spremstvo pri vsakdanjih aktivnostih, pomoč pri pripravi malice, priboljškov ali kakšne posebne jedi, ki so jo imeli v domačem okolju, pomoč pri hranjenju: priprava na hranjenje, serviranje, podajanje pribora, vzpodbujanje k hranjenju in pitju tekočine, vzpodbujanje stanovalcev k čim večji samostojnosti pri zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb in urejanju ožjega bivalnega okolja (pospravljanje omar, vzdrževanje sobnih rastlin), vzpodbujanje stanovalcev pri ohranjanju gibljivosti in fizične kondicije (skupinska telovadba, spremstvo na sprehodih), spremstvo oz. transfer invalidnih stanovalcev in stanovalcev na invalidskem vozičku v jedilnico, delovno terapijo, k frizerju, na družabne prireditve, sprehod, na pokopališče, po nakupih. 56 Animator za osebe z demenco v gospodinjski skupini je nov program javnih del, ki smo ga v letu 2013 izvajali prvič. »Animator za osebe z demenco v gospodinjski skupini« je pomemben dopolnilni program, ki se je izvajal v gospodinjskih skupinah Zarja in Mavrica. Delo animatorja za osebe z demenco v gospodinjski skupini je zajemalo: vzpodbujanje stanovalcev k čim večji samostojnosti pri zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb (oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, osebna higiena, hranjenje - psihobiografski koncept nege) in urejanju ožjega bivalnega okolja (omare, postelja, rože, osebni predmeti), pomoč in vzpodbuda pri ohranjanju gibljivosti in fizične kondicije (skupinska telovadba, spremstvo pri hoji s pripomočkom, spremstvo na sprehodih), ohranjanje kognitivnih funkcij (pozornosti, koncentracije, spomina), usmerjanje, spremljanje in vzpodbuda k sodelovanju pri skupinskih aktivnostih, ki se odvijajo v gospodinjski skupini (muzikoterapija, pogovorna skupina, kreativna delavnica, gospodinjske aktivnosti, vaje za urjenje spomina, skupinske terapevtske vaje, kratkotrajne 10 minutne aktivnosti, aromaterapija), spremljanje na družabne prireditve, piknike, izlete, zagotavljanje občutka varnosti, pomembnosti, pripadnosti skupini, druženje s stanovalci pri preživljanju njihovega prostega časa (pogovor, družabne igre, miselne igre), pomoč pri premagovanju stisk ob prihodu v Dom, prilagajanje novemu okolju, sostanovalcem in življenju v Domu (individualno delo, pogovor), motiviranje stanovalcev z demenco k vključevanju v aktivnosti v Domu (prireditve, delavnice, bralna skupina, literarni krožek, čajanka, pevski zbor, nordijska hoja, gospodinjski krožek, molitvena skupina, sv. maša), pomoč pri organizaciji raznih delavnic, prireditev in drugih aktivnosti glede na interese in sposobnosti stanovalcev z demenco, zadovoljevanje nematerialnih potreb stanovalcev (potreba po varnosti, pripadnosti, koristnosti, iskanju smisla po osebnem medčloveškem odnosu). 57 Javne delavke, vključene v programa Pomoč in varstvo za invalide ter Animator za osebe z demenco v gospodinjski skupini so imele primeren odnos do uporabnikov storitev, znale so prisluhniti njihovim željam in potrebam. V letu 2013 so bile javne delavke vključene v izobraževanja, ki so potekala v Domu: Refleksna masaža stopal, Marinka Sušec Medgeneracijska povezovanja in kreativne delavnice, (vrtec, osnovna šola, gimnazija) Gospodinjske delavnice (peka keksov, različnih vrst kruha, peciva) Delavnica Ličenja, dm drogerie markt Temeljni postopki oživljanja, Koronarni klub Mežiške doline Damjana Šmid, Medsebojni odnosi Model »E-Qalin«: Predstavitev rezultatov dela po modelu E-Qalin-model za uvajanje kakovosti v domove za starejše, Petra Jamnik Kobolt Delo socialne delavke v okviru programa javnih del: uvajanje novih javnih delavk (seznanitev z zaposlenimi in stanovalci, z deli in nalogami, z razporeditvijo prostorov, s Kodeksom etičnih načel v Socialnem varstvu, z varstvom osebnih podatkov itd.); pisanje mesečnega razporeda dela za javne delavke; vodenje in spremljanje dela (individualno in skupinsko); razgovori in suport po potrebi (vsakodnevno); sestanki skozi vse leto, (17). Na sestankih se dogovorimo o delu, ki ga bodo javne delavke opravljale, o morebitnih težavah, posebnostih: vključevanje na novo sprejetih stanovalcev v domske aktivnosti in življenje v domu, druženje s stanovalci, individualno delo s stanovalci (pogovor), sprehodi v okolici doma, aktivno vključevanje javnih delavk v organizacijo in izvedbo prireditev in drugih aktivnostih za stanovalce (izleti, pikniki, medgeneracijska povezovanja, Teden vseživljenjskega učenja, Teden Sreča je v srečanju, praznovanje rojstnih dni 58 stanovalcev, praznovanje obletnice Doma, kreativne delavnice za stanovalce na oddelku, vodenje čajanke-1x tedensko 1 javna delavka); sodelovanje javnih delavk pri izvajanju projekta: »Delo z osebami z demenco« (v gospodinjskih skupinah MAVRICA in ZARJA ter po obeh oddelkih v Domu skupinske aktivnosti in individualno delo s stanovalci z demenco V letu 2013 je bilo v program »Delo z osebami z demenco« vključenih 22 stanovalcev iz gospodinjske skupine Mavrica, 12 stanovalcev iz gospodinjske skupine Zarja ter 30 stanovalcev iz obeh oddelkov (I. in II. nadstropje). 2.5.3.2 E-QALIN E-QALIN je obsežen, inovativen, dinamičen sistem upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše. Cilji E-Qalina so: dvig kakovosti življenja starejših oseb (dvig kakovosti bivanja, oskrbe in nege, dela, izobraževanja, socialnih storitev), krepitev zadovoljstva pri delavcih, omogočiti domovom / zavodom, da obdržijo ali razvijejo svojo specifičnost oz. identiteto. V Domu smo začeli z modelom E-Qalin v letu 2009. V letu 2012 smo zaključili 3 fazo dela po modelu in 5. septembra 2012 uspešno opravili presojo ter pridobili certifikat kakovosti. V mesecu juniju 2013 smo med stanovalci, svojci in zaposlenimi izvedli Anketo o zadovoljstvu. Anketo je izpolnilo 89 stanovalcev, 49 svojcev in 82 zaposlenih. Analizo ankete je izdelalo zunanje podjetje Skupina Fabrika iz Ljutomera. Rezultati ankete so bili predstavljeni stanovalcem, svojcem in zaposlenim. Dne 2.10.2013 smo na strokovnem kolegiju imenovali delovne skupine, ki so pripravile predloge izboljšav v zvezi z rezultati ankete o zadovoljstvu stanovalcev svojcev in zaposlenih (2013). 59 Glede na to, da zaposleni v odprtih odgovorih niso izrazili problemov, pav tako niso predlagali izboljšav, je delovna skupina izdelala dodatni-odprti vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo samo 16 zaposlenih. Delovna skupina za pripravo predlogov izboljšav za zaposlene je na podlagi analize ankete in vprašalnika odprtega tipa oblikovala predloge ukrepov, ki smo jih v prakso prenesli 12.11.2013. Izboljšave za zaposlene smo vnašali v prakso na področjih: Sprejetosti v celotnem kolektivu Jasnosti in natančnosti navodil za delo Počutja na delovnem mestu Sprejemanja idej in predlogov s strani nadrejenih Načinov nagrajevanja Opaženosti in cenjenosti dela Možnosti ohranjanja psihičnega in fizičnega zdravja Izboljšave pri zaposlenih: V mesecu novembru smo izvedli izobraževanje za zaposlene na temo: Medsebojni odnosi. Predavala je Damjana Šmid, prof. spec. ped. realitetna terapevtka Preko razpisov in različnih programov smo se in se bomo še trudili pri pridobivanju dodatno pomoč pri delu kot so: javna dela, pripravniki, obvezna praksa dijakov in študentov, usposabljanje na delovnem mestu, usposabljanje rehabilitandov (ZIP center d.o.o.). Namestili smo tablo, kamor lahko zaposleni pritrdijo pohvalo ali zahvalo sodelavcu. Vodje služb so in še bodo zaposlene večkrat pohvalili za dobro opravljeno delo. Ob rojstnem dnevu zaposlenim podarimo cvet in voščilnico. Namestili smo knjižno polico s knjigami (Delo na sebi, Medsebojni odnosi, Kako se soočiti s stresom, Preprečevanje izgorelosti, 5 min za humor). Vsi zaposleni se trudimo za boljše medosebne odnose, probleme rešujemo sproti, prijazni smo do stanovalcev, svojcev in sodelavcev, pozitivno pristopamo k delu. 60 Ko nastanejo problemi, bomo takoj pristopili k reševanju le-teh- s pogovorom ali drugimi ukrepi. Odg. osebe: zaposleni s problemi, konflikti in vodje služb. Termini za individualne razgovore z direktorico in vodji služb so obešeni na oglasnih deskah in po posameznih službah v Domu (vsak zaposleni ima možnost, da se pogovori z direktorico in vodjem službe-poda predloge, pobude, izpostavi probleme), zaposleni v ZNS imajo možnost, da se udeležijo tedenskih pogovornih skupin, ki jih organizirajo dipl. med. sestre. Zaposleni imajo v okviru projekta »Izmenjave zaposlenih po službah« možnost menjave del. mest. Izboljšave za stanovalce smo vnašali na področjih: Sanitarije v domu Prehrana Pralnica Izboljšave-sanitarije: Stanovalce spodbujamo, da v primeru, da je njihov WC umazan uporabijo katerega od prostih sosednjih WC-jev ali pa WC v pritličju. Iščemo ustrezne signalne naprave, ki bo signalizirala zasedenost WC-ja, saj dosedanje poskusne izvedbe niso bile ustrezne oziroma funkcionalne. Strežnice (čistilke) čistijo sanitarije večkrat dnevno oziroma po potrebi. Stanovalci so seznanjeni, da v primeru umazanih sanitarij le-teh ne čistijo sami, temveč takoj pokličejo strežnico (čistilko), ki bo sanitarije očistila in razkužila. Strežnice (čistilke) so seznanjene, kateri WC-ji so pogosteje onesnaženi in jih zato večkrat preverijo, vedno pa se odzovejo na klice stanovalcev. Zamenjava obstoječih košev z novimi, ki imajo pokrove. Koši s pokrovi so bolj higienski, saj preprečujejo izhod smradu odvrženih inko materialov, ki si jih stanovalci menjajo sami. Ponovno opozorimo osebje, da v koše v sanitarijah stanovalcev ne odlagajo umazanih vložkov in plenic. 61 Izboljšave-prehrana: Zaposleni v kuhinji manj solijo hrano, saj si stanovalci lahko dosolijo sami, za ta namen so na vseh mizah tudi solnice Časovni termin obrokov je razporejen glede na želje in potrebe večine stanovalcev ter v skladu z načeli zdravega prehranjevanja (da ni večerni obrok postrežen tik pred spanjem). Stanovalci pa lahko, kadar želijo, večerjo dobijo tudi kasneje (dogovor z osebjem na oddelku). Na jedilniku je več sadja, zlasti za popoldanski obrok, jogurti pa bodo kljub temu še vedno na razpolago. V jedilnik smo dodali tudi več sadnih kaš in skut, podloženih s sadjem, ki jih imajo stanovalci radi. Stanovalci, ki imajo sekljano hrano, bodo v bodoče prejeli sadje v kosu, za razrez bo poskrbelo osebje na oddelku (zaradi razrezanega sadja je prišlo do oksidacije in ga stanovalci zaradi neokusnega izgleda niso želeli pojesti). Količina hrane, ki jo stanovalci dobijo pri posameznem obroku, ustreza predpisanim standardom. Prav tako pa količino hrane (ali določeno vrsto hrane, ki jo imajo stanovalci radi) individualno prilagajamo stanovalcem, ki to izrazijo (v sestavo individualnega načrta je vključena tudi kuhinja). Klasičen način razdeljevanja hrane smo uvedli v vseh jedilnicah v Domu. Na predlog osebja, ki deli hrano stanovalcem na oddelku, je potrebno na oddelke pri kosilu in večerji dostaviti več hrane – za cca 5 dodatnih obrokov, da lahko stanovalci, ki to želijo, dobijo tudi »repete«. Pri zajtrku je vedno mogoča zamenjava za maslo in marmelado oziroma med, prav tako je na voljo več napitkov; pri hrani, ki je nimajo vsi radi (npr. ribe), je vedno pripravljen dodaten jedilnik. Za večerjo sta vedno na voljo dva menija. Če si stanovalci zaželijo še dodatne hrane, jim le-to serviramo v razpoložljivih količinah. K oblikovanju jedilnikov so poleg strokovnih delavcev povabljeni tudi stanovalci in njihovi svojci. Vodja kuhinje v sodelovanju s kuharji dnevno, pri kosilu ali večerji, v jedilnici preveri zadovoljstvo stanovalcev s pripravljenim obrokom hrane in glede na njihov odziv v kuhinjo prenese predloge sprememb oziroma izboljšav. Uvedli smo tudi svečana kosila oziroma večerje ob posebnih dogodkih ali praznikih. Hrano gostimo s pirino moko in občasno pripravljamo domače, bolj zdrave jedi (namaze, solate idr.). 62 Več izobraževanj kuharic zaradi sledenja trendom priprave zdrave in starostnikom prilagojene prehrane. Izboljšave - Storitve pralnice: zaposleni v pralnici dosledno upoštevajo predpisane postopke označevanja, stanovalce in njihove svojce pa večkrat s pisnim obvestilom povabimo, da se oglasijo v pralnici in preverijo, če so med neoznačenimi kosi oblačil tudi njihova. Izpeljali smo projekt »Sivka v omari«, v katerem smo sodelovali vsi zaposleni. V delovni terapiji so sešili vrečke, v katere smo nadevali sivko. Dišavne vrečke smo zaposleni vsakemu stanovalcu dali v omaro, pri tem pa smo po predhodnem dogovoru skupaj z njimi omaro očistili in vsa oblačila pregledali. Izboljšave za svojce smo vnašali na področjih: Prejete informacije pred in ob sprejemu Odgovori o zdravstvenem stanju od domskega zdravnika in medicinskih sester Odgovori o počutju stanovalca od negovalnega osebja Hrana v domu Nega in oskrba Sprotno obveščanje o spremembi zdravstvenega stanja Obveščanje o spremembah pri oskrbi Prejete informacije pred in ob sprejemu: zaposlene so pri razgovoru s svojci pred in ob sprejemu bolj pozorne, večkrat preverjajo, če so svojci razumeli prejete informacije, jim ponudile, da naj vprašajo, če jih še kaj zanima, natančno se bodo držale postopkov »Internega standarda postopka sprejema v Dom« zaposlene (dipl. med. sestre, soc. delavki) pred in ob sprejemu posebej poudarjajo, da so tako za stanovalce kot za svojce vedno v času službe dosegljive in odprte za pogovor, podajo pobud, pripomb. Zaposlene, ki opravljajo sprejem (soc. delavki, dipl. med. sestre) ob sprejemu povabijo svojce, da se v roku enega meseca po sprejemu oglasijo v socialni in zdr. negovalni službi, da se pogovorimo o morebitnih dilemah, težavah. Skupaj 63 s svojci in stanovalci ob tej priložnosti izdelamo ind. načrt obravnave za stanovalca (k sodelovanju povabimo tudi fizioterapevtko, delovno terapevtko in vodjo kuhinje). Odgovori o zdravstvenem stanju od domskega zdravnika in medicinskih sester: informacije o zdravstvenem stanju daje domska zdravnica prvi ali drugi kontaktni osebi v času obratovanja ambulante; kadar se zdravstveno stanje stanovalca zelo poslabša zdravnica sama obvesti svojce in predlaga nadaljne ukrepe ob nenadni oz. nepričakovani smrti stanovalca svojce obvesti zdravnik-ca, ki smrt potrdi stanovalec si lahko izbere svojega osebnega zdravnika, svojci pa morajo urediti prevoz stanovalca do zdravnika ali obisk zdravnika v domu med. sestre in zdravstveni tehniki dosledno obveščajo svojce (prvo ali drugo osebo za obveščanje) o spremembah splošnega počutja stanovalca, o poškodbah, o načrtovanih pregledih, o hospitalizaciji, ostale informacije o zdravstvenem stanju, diagnozah, zdravljenju stanovalcev itd,. daje svojcem domska zdravnica enkrat mesečno izvajamo individualne pogovore s svojci v zvezi s splošnim počutjem stanovalca (dipl. med. sestre) Odgovori o počutju stanovalca od negovalnega osebja: negovalno osebje je dostopno za pogovor v zvezi s stanjem stanovalca v tolikšni meri koliko imajo kompetence (zgolj splošno počutje stanovalca) Negovalno osebje nima kompetenc za posredovanje informacij o zdr. stanju (terapiji, diagnozah). Hrana v domu: večerja na oddelku je od 17.20-18.20, vendar lahko stanovalci (po predhodni najavi) večerjajo v glavni jedilnici od 18.00-19.00 ali pa jim večerjo pustimo na oddelku in jim jo lahko kasneje pogrejemo v mikrovalovni pečici 64 komisija za sestavo jedilnikov je pri sestavi jedilnikov pozorna na to, da bo večerja ob nedeljah bolj raznolika- namesto potic (raznovrstnih) bodo občasno tudi zavitki, pecivo, narezek. Poleg članov komisije so na sestanke vabljeni stanovalci in njihovi svojci, ki na sestankih lahko podajo svoje predloge in pripombe glede hrane. Zaposleni v kuhinji stanovalcem servirajo količino hrane-obroka v skladu z normativi in možnostjo prejema dodatne- večje količine hrane oz. »repeteja«. Nega in oskrba: Število zaposlenih je vezano na standarde in normative, ki jih določa država, kljub temu se bomo trudili, da bodo stanovalci čisti, urejeni, da bomo v okviru naših zmožnostih prisluhnili njihovim željam in potrebam zaposleni v zdr. negovalni službi poskrbijo za natančno higieno rok za stanovalce, ki tega ne zmorejo sami- predvsem pred in po obrokih, po uporabi stranišča, storitve oskrbe (I, II, IIIA, IIIB, IV) izvajamo v skladu s Pravilnikom o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev stanovalce kopamo oz. tuširamo dvakrat mesečno (v skladu s Pravilnikom..), tisti, ki pa želijo dodatno, oz. pogostejše tuširanje pa storitev doplačajo (cenik dodatni storitev je obešen na oglasnih deskah doma), glede na Pravilnik o kategorijah oskrbe stanovalci, ki so v oskrbi I sami poskrbijo zase; če rabijo našo pomoč (tuširanje, preoblačenje, anogenitalna nega, nameščanje inko materiala, itd.), jim te storitve dodatno zaračunamo po ceniku (ceniki so obešeni na oglasnih deskah doma) ob sprejemu so svojci in stanovalci s podpisom dogovora seznanjeni z oskrbo ter z vrsto in obsegom storitev le-te (vsak stanovalec ob sprejemu prejme izvod Pravilnika o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev), v katerem so natančno opisane vrste oskrbe in obseg storitev, ki jih izvajamo v domu 65 zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je določil standarde za količino financiranja inkontinentnega materiala, tako je zavarovana oseba upravičena do skupaj največ 90 kosov na mesec glede na medicinski kriterij stopnje inkontinence (srednja, težka, zelo težka). Kadar je potrebna večkratna menjava se dogovorimo s svojci za nabavo dodatnega inkontinentnega materiala, katerega lahko nabavimo mi-proti doplačilu, ali pa ga dobavijo sami; dodatno plačljive storitve (dodatna anogenitalna nega, dodatno preoblačenje) in dodatni inkontinenčni material- Dom obračuna pri oskrbi. Sprotno obveščanje o spremembi zdravstvenega stanja: med. sestre in zdravstveni tehniki dosledno obveščajo svojce (prvo ali drugo osebo za obveščanje) o spremembah splošnega počutja stanovalca, o poškodbah, o načrtovanih pregledih in hospitalizaciji ostale informacije o zdravstvenem stanju, diagnozah, zdravljenju stanovalcev itd,. daje svojcem domska zdravnica. Obveščanje o spremembah pri oskrbi: V skladu s Pravilnikom o vrsti in evidentiranju storitev, razvrščanju stanovalcev v kategorije oskrbe in plačevanju storitev, izvajamo v Domu Oskrbo I, II, IIIA, IIIB, IV. V Pravilniku so točno navedene vrste storitev, ki sodijo v določeno oskrbo in pogostost izvajanja le-teh. Razvrščanje stanovalcev v ustrezno kategorijo oskrbe opravlja Komisija za sprejem, premestitve in odpust stanovalcev po predhodnem mnenju zdravstveno negovalne službe. Vrsta oskrbe in nastanitve, začetek izvajanja storitve, cena storitve ter plačniki storitve se opredelijo v dogovoru, ki ga stanovalec sklene z zavodom. Prav tako se z dogovorom določijo pogoji za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. V primeru spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je potrebno stanovalcu zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrsto storitve, ki jo zavod izvaja se s stanovalcem oz. skrbnikom in plačnikom sklene dodatek v dogovoru. 66 Socialna služba na podlagi spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je potrebno zagotoviti drugačen obseg storitev, mnenje ZNS, ki evidentira storitve ter Komisije za sprejem, premestitve in odpust, o spremembi oskrbe obvesti plačnika storitve in ga povabi k sklenitvi dodatka k dogovoru. Če plačnik storitve želi dodatne informacije o vrsti, obsegu in trajanju storitev za stanovalca, mu le te na podlagi evidenc, ki se vodijo v zdravstveno negovalni službi posreduje dipl. med. sestra. V prakso smo vnesli naslednje izboljšave, ki se jih bomo zaposleni dosledno držali: stanovalce in svojce bomo tako kot smo to delali do sedaj, tudi v bodoče – vse od sprejema v Dom dalje prosili, naj sproti izražajo svoje pripombe, dileme, predloge, da bomo zadeve takoj rešili. Stanovalce in svojce bomo prosili, da se o težavah in problemih, neprimernem odnosu zaposlenih do stanovalcev ter neprimernem odnosu zaposlenih na kritiko pogovorijo s socialno delavko ali vodjo ZN TIM-a. še naprej se bomo trudili, da bi ugodili željam in prošnjam stanovalcev, v skladu z možnostmi in zakonskimi določili organizirali smo in še bomo predavanja na temo sprejemanja kritike in reakcije na stresne in negativne situacije, o komunikaciji s stanovalci, svojci (predavanja bomo dogovorili na strokovnem kolegiju) v Domu potekajo pogovorne skupine (neobvezni sestanki manjših skupin), vodja TIM-a pripravi aktualne teme glede na problematiko v Domu (motiviranje, suport zaposlenim) svoje pripombe, predloge in pobude stanovalci in svojci podajo na mesečnih sestankih strokovnih delavcev s stanovalci in svojci, ki potekajo po nadstropjih (termini sestankov so obešeni na oglasnih deskah v domu in v dvigalih) vse predloge, pripombe in pohvale izražene na sestankih s stanovalci, strokovne delavke prenesejo ostalim zaposlenim v skladu z navodili direktorice spremembe in izboljšave uresničujejo odgovorni za posamezna področja dela. O predlaganih spremembah so obveščeni tudi stanovalci in svojci ki so pripombe oz. spremembe predlagali (na mesečnih sestankih ali osebno) stanovalci in svojci lahko svoja pričakovanja, predloge, pobude, težave in pripombe izrazijo: 67 v »Knjigi pripomb in pohval« (na recepciji Doma), v skrinjico »Pripomb in pohval«, (na recepciji Doma), na posebnih obrazcih, ki se nahajajo pri zaposlenih v Domu, pisno na naslov Doma oziroma po elektronski pošti dom.prevalje@siol.net S potmi sodelovanja pri izvajanju storitve institucionalnega varstva so stanovalci in svojci seznanjeni ob sprejemu stanovalca v Dom – s podpisom Dogovora. V mesecu novembru 2013 smo izvedli tudi anketo o zadovoljstvu zunanjih uporabnikov s hrano Doma starejših Na Fari, Prevalje. Anketo smo razdelili 28 uporabnikom, vrnjenih smo dobili 27 vprašalnikov. Uporabniki so s hrano zadovoljni v 84,92%, nezadovoljstvo izražajo v 6,43%. Na področju, kjer so uporabniki izražali nezadovoljstvo, je strokovna skupina za pripravo ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v anketi, pripravila predloge izboljšav. Izboljšave za zunanje uporabnike-dostava kosil na dom: Gospod, ki se je pod vprašalnikom na lastno željo podpisal, prosi, da bi pri kosilu dobil več flancatov in manj kruha-kuharice bodo to upoštevale Gospa, ki se je pod vprašalnikom na lastno željo podpisala želi več juhekuharice bodo odslej to upoštevale Kuharice bodo polnile posode s hrano, ki bo imela od 63 stopinj C dalje, da se ne bo tako hitro shladila. Projekti in načrti, ki smo jih izdelali v letu 2013: Interni načrt uvajanja novih delavcev v Domu starejših Na Fari Sivka v omari Korošci pa bukve beremo Poročila, analize projektov, načrtov v letu 2013: - Poročilo o pogovorni skupini »Kje pa mene čevelj žuli?« 68 Kazalniki: V letu 2013 smo določili ciljne vrednosti za 25 kazalnikov, naredili analizo, sprejeli ukrepe. Kazalniki, ki smo jih spremljali v letu 2013: Komuniciranje, Zasebnost, Pripadnost zaposlenih, Zdravje/bolezen, Stroški osebja, Stopnja prepoznavnosti in učinek javnosti, Mreženje z vidika razvoja, Odzivnost Doma na družbene spremembe in upravljanje raznolikosti, Zadovoljstvo glede upoštevanja osebnih želja pri negi in oskrbi, Udeležba na prireditvah, Interdisciplinarno sodelovanje, Strošek živil, Zadovoljstvo svojcev s standardom oskrbe, Fluktuacija, Zadovoljstvo z organiziranimi oblikami usposabljanja, Delež stroškov za energijo in vodo, Zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe, Zadovoljstvo z avtonomijo, Zadovoljstvo z možnostjo osebnega in poklicnega razvoja, Preventivni ukrepi, Stopnja zasedenosti, Vložena investicijska sredstva, Udeleženost zaposlenih pri ukrepih izboljšav, Obiskovalci doma, Učeča se organizacija Bistveni dejavnik uspeha pri delu z modelom E-Qalin® je pripravljenost za spremembe in izboljšave. Želimo si, da bi bili naši stanovalci, svojci in zaposleni čim bolj zadovoljni. Trudimo se, da bi stanovalcem zagotavljali čim boljšo prehrano, zdravstveno nego, oskrbo, zasebnost, dostojanstvo, da bi bili vključeni v dogajanje v Domu in bi se pri nas dobro počutili. Prav tako si želimo, da bi dobro sodelovali s svojci, zato se trudimo, da bi jih sproti obveščali o počutju, zdravstvenem stanju, spremembah in posebnostih pri stanovalcih. Tudi pri zaposlenih se trudimo z vnašanjem sprememb v smeri izboljšanja medsebojnih odnosov, vzpodbujanjem timskega dela in z izobraževanji. OSTALO organizacija in vodenje dela del. inštruktorice v gospodinjski skupini »Mavrica«- pisanje razporeda dela za delovno inštruktorico, vodenje dokumentacije (vključenost stanovalcev v aktivnosti), sestanki in individualni razgovori z delovno inštruktorico, timsko delo - z dipl. medicinsko sestro, delovno inštruktorico ter bolničarkami in medicinskimi sestrami, ki delajo v gospodinjski skupini Mavrica; aktivno vključevanje v organizacijo in izvedbo prireditev in drugih aktivnostih, ki se odvijajo v Domu (Teden vseživljenjskega učenja od 13.5.17.5.2013, Sreča je v srečanju od 18.11-22.11.2013, praznovanje 12. 69 obletnice Doma, pustovanje, silvestrovanje, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, sodelovanje na prireditvah); inventura (popis drobnega inventarja v baru, na upravi, v fizioterapiji, delovni terapiji, na področju vzdrževanja. Popis denarnih sredstev v blagajni (glavna blagajna in blagajna v baru), popis stanja na poslovnem računu doma ter popis čistil in materiala v skladišču v kuhinji); sodelovanje na zborih stanovalcev (izdelava vabil, pisanje zapisnikov ); izdelava individualnih načrtov in evalvacij za stanovalce- 1x mesečno, v letu 2013 je bilo izdelanih 54 individualnih načrtov in 235 evalvacij) ; delo socialne delavke (prva socialna pomoč, razgovori pred sprejemom v dom, sprejemi, urejanje dokumentacije, ogledi, razgovori, reševanje težav in stisk stanovalcev, itd.), oblikovanje skupnega poročila vseh služb o delu v Domu za leto 2013 in plana dela za 2014 Izobraževanja, v katera sem bila vključena v letu 2013: - Izobraževanje za delo z aplikaciji MAPP, Ljubljana, 19.2.2013 - Damjana Šmid – Sodelovanje s svojci, DS Na Fari, 5.3.2013 - Slovenska filantropija – Prostovoljstvo, Ravne na Koroškem, 11.3.2013 - Vodenje, timsko delo in spremembe, mag. Jože Škrlj, DS Na Fari 12.3.201314.5.2013 (8 srečanj) - Ravnanje z osebami z demenco, mag. Jože Škrlj, DS Na Fari, 15.5.2013 - Supervizijski seminar za moderatorje – E-Qalin , Zreče, 1.10.2013 - Predstavitev mreže MATIJA, Slovenj Gradec, 9.10.2013 - Delavnica – Register tveganj, Velenje, 11.10.2013 - Konferenca E-Qalin (aktivno sodelovanje- predstavitev postopka presoje v Domu starejših Na Fari), Ljubljana, 18.10.2013 - Medsebojni odnosi, Damjana Šmid, DS Na Fari, 21.11.2013 - Strokovna ekskurzija v Koper, ogled doma v Olmu, 15.11.2013 - Strokovna ekskurzija v Nemčijo Petra Jamnik Kobolt, socialna delavka 70 2.5.3.3 PRIREDITVE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2013 JANUAR 2013: PETEK, 04.01.2013 -Sv. Trije kralji ČETRTEK, 10.01.2013- MePZ Ludvika Viternika, Ravne na Kor. ČETRTEK, 17.01.2013- ŽPZ Solzice, Kotlje TOREK, 22.01.2013-Delavnica (priprava sadnega napitka) ČETRTEK, 24.01.2013- ŽPZ Vi-solis iz Mežice FEBRUAR 2013: PETEK, 01.02.2013-Verski obred, Leopold Korat iz Podgorja ČETRTEK, 07.02.2013- Kulturni program ob Prešernovem dnevu PONEDELJEK, 11.02.2013- Delavnica (Peka srčkov) TOREK, 12.02.2013- Pustno rajanje, duo Vanago band ČETRTEK, 21.02.2013-ŽPZ Modrin, Holmec ČETRTEK, 28.02.2013-Literati Dravske doline MAREC 2013: ČETRTEK, 07.03.2013- Mlada srca, društvo Sožitje Mežiške doline in MePZ Komis ČETRTEK, 07.03.2013 - Delavnica (Izdelava rumovih kroglic) ČETRTEK, 14.03.2013- Potopisno predavanje Himalaja, Damjana L. Potočnik PETEK, 22.03.2013- Delavnica izdelave snopov- stanovalci Doma in učenci OŠ Prevalje SOBOTA, 23.03.2013- Verski obred in blagoslov snopov, obisk Karitasa PONEDELJEK, 25.03.2013-Delavnica » izdelava daril«- društvo Sožitje Mežiške doline ČETRTEK, 28.03.2013- Folklorna skupina Anzej Panzej, OŠ Prežihov Voranc, Ravne APRIL 2013: SREDA IN ČET., 03.-04.04. 2013-Delavnica-Računalništvo, SŠ Ravne ČETRTEK, 04.04.2013- MePZ Rožmarin iz Kotelj 71 ČETRTEK, 11.04.2013- Predstavitev prostovoljnega dela v Peruju, Marija Oderlap iz Mežice TOREK, 16.04.2013- Delavnica, Peka orehovih rogljičkov ČETRTEK, 18.04.2013- MePZ DU Prevalje ČETRTEK, 25.04.2013 –Tombola- Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo ( LEK Farmacevtska družba d.d, Prevalje) PETEK, 26.04.2013 -Verski obred, Davorin Vreča MAJ 2013: TOREK, 01.05.2013- Pihalni orkester Prevalje ČETRTEK, 09.05.2013- Delavnica-peka keksov TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA, 13.05.-17.05.2013: PONEDELJEK, 13.05.2013 - ODPRTJE TVU- MePZ Komis, Lit.skupine »Živeti je lepo«, OŠ Franja Goloba TOREK, 14.05.2013 – Nastop otrok iz vrtca Ajda, Ravne na Kor. SREDA, 15.05.2013–Sprehod do Čebelarsko sadjarskega učnega centra Na Fari (predstavitev čebelarstva) SREDA, 15.05.2013 - Delavnica: »Ravnanje z osebami z demenco«, mag. Jože Škrlj ČETRTEK, 16.05.2013 -Verski obred, Tone Vrisk, Črna na Kor. PETEK, 17.05.2013 – Delavnica o zdravilnih zeliščih, Društvo Povojček, Holmec PETEK, 17.05.2013-Predavanje in degustacija: »Zdrava prehrana«, Metka Epšek Lenart, dr. med, spec. int. med. ČETRTEK, 23.05.2013- Folklora-OŠ Koroški Jeklarji ČETRTEK, 30.05.2013- Potopisno predavanje, Pohod iz Mute na Triglav, Ivan Verčko JUNIJ 2013: 04.06.2013.-06.06.2013 - Delavnice za stanovalce, Gimnazija Vič, Ljubljana ČETRTEK, 06.06.2013- MePZ Komis SREDA, 12.06.2013 -Delavnica, Peka keksov ČETRTEK, 13.06.2013 - Nastop -učenci OŠ Leše ČETRTEK, 20.06.2013 - MePZ Ludvika Viternika, Ravne PETEK, 28.06.2013 - Verski obred, Leopold Korat, Podgorje pri Slovenj Gradcu 72 JULIJ 2013: SREDA, 10.07.2013 – Sladoledni piknik, harmonikarji s Prevalj SREDA, 24.07.2013 – Piknik z dobrotami z žara, harmonikarji s Prevalj PETEK, 26.07.2013 - Verski obred, Franček Kraner iz Črneč SREDA, 31.07.2013 – Sladoledni piknik AVGUST 2013: PETEK, 12.08.2013- Sladoledni piknik PETEK, 22.08.2013 – Sladoledni piknik, Ditka Čepin in Jazz band SEPTEMBER 2013: ČETRTEK, 05.09.2013-Refleksna masaža stopal, Marinka Sušec ČETRTEK, 12.09.2013 – Druženje stanovalcev in svojcev, Kulturni program, glasbena šola Ravne na Kor. ČETRTEK, 19.09.2013 –Potopisno predavanje, Afrika-Tanzanija, Kranjc Ivan ČETRTEK, 25.09.2013 – Tombola z dijaki gimnazije Vič-Ljubljana PETEK, 27.09.2013 – Verski obred, Mirko Horvat iz Doliča OKTOBER 2013: TOREK, 01.10.2013- Prireditev ob mednarodnem dnevu starejših – OŠ Franja Goloba Prevalje ČETRTEK, 10.10.2013- Kosmati smrčki ČETRTEK, 17.10.2013- Kostanjev piknik s srečelovom PETEK, 25.10.2013- Verski obred, Jure Sojč, Ravne NOVEMBER 2013: ČETRTEK, 07.11.2013- Ženska vokalna skupina Deteljice, Ravne PONEDELJEK, 11.11.2013- Martinovanje, Ljudski pevci Up, Selnica ob Dravi SREDA, 13.11.2013 -Druženje s predstavniki društva Diabetikov, nastop MPZ Mežiški knapi 73 TEDEN »SREČA JE V SREČANJU«, OD 18.11. – 22.11.2013 PONEDELJEK, 18.11. 2013 - Delavnici »Ličenje« in »Kuhamo z bio izdelki Alnatura« PONEDELJEK, 18.11.2013 - Seznanitev stanovalcev, svojcev in zaposlenih z rezultati Ankete o zadovoljstvu s storitvami v Domu TOREK, 19.11.2013 - Stilska preobrazba stanovalcev SREDA, 20.11.2013 - Ogled filma: »Požarna vaja v Domu« SREDA, 20.11.2013 - Komedija: »Prevare« ČETRTEK, 21.11.2013-Etno skupina Šajke, orkester harmonikašev Jureta Vučiča, Radlje ob Dravi PETEK, 22.11.2013 - Verski obred, Gabrijel Cizl, Prevalje PETEK, 22.11.2013 - Čajanka PETEK, 29.11.2013 - Delavnica - adventni venčki z OŠ Franja Goloba DECEMBER 2013: ČETRTEK, 05.12.2013 - obisk sv. Miklavža ČETRTEK, 05.12.2013 - »Črna in Črnjani«, Marija Makarovič, Marta Repanšek (predstavitev knjige), nastop harmonikašev PONEDELJEK, 10.12.2013- Krasitev novoletne jelke ČETRTEK, 12.12.2013-Obisk predstavnikov koroških društev, kulturni program ČETRTEK, 18.12.2013- Obisk čarodeja Andreja in Božička za otroke zaposlenih PONEDELJEK, 24.12.2013- Verski obred. Obisk skavtov -luč miru iz Betlehema Maševal je g. Leopold Korat iz Podgorja pri Slovenj Gradcu PONEDELJEK, 30.12.2013- Silvestrovanje, Vanago band 74 2.5.4 Zdravstveno negovalna služba 2.5.4.1 GIBANJE KADRA Na dan 31.12.2013 so bili v zdravstveno negovalni službi zaposleni naslednji javni uslužbenci: - 4 diplomirane medicinske sestre (od tega 1 na porodniškem dopustu); - 15 tehni-c /kov ZN ( od tega 1 na dolgotrajni bolniški in ena zaposlena polovični delovni čas); - 28 bolničarjev - negovalcev (od tega 3 zaposlene za polovični delovni čas, 2 na dolgotrajni bolniški in 1 na porodniški); - 1 bolničar negovalec - pripravnik; - 3 servirke (od tega 1 na porodniški); - 1 negovalka – frizerka; - 10 strežnic- čistilk (od tega ena zaposlena za polovični delovni čas in ena na dolgotrajni bolniški); Graf 1: Struktura kadrovske zasedbe ZN na dan 31.12.2013 V letu 2013 sta se na strokovni izpit pripravljali 2 pripravnici – BN (bolničarki negovalki). Obe sta strokovni izpit uspešno opravili, 1 od njih se je začasno zaposlila. Dvema BN je delovno razmerje za določen čas poteklo. Delovno razmerje 75 za določen čas je poteklo tudi eni strežnici – čistilki. V službi zdravstvene nege je delovno mesto za nedoločen čas zapustil 1 TZN (tehnik zdravstvene nege). Ambulanta doma je obratovala 3x tedensko, kjer je večino časa bila prisotna asist. Zdenka Koželj – Rekanović, dr.med,spec. spl. med. iz ZD Ravne na Koroškem, v času njene odsotnosti pa so jo zamenjali kolegi zdravniki prav tako iz ZD Ravne. Poleg splošne ambulante sta 1 x mesečno obratovali tudi specialistični ambulanti: INTERNISTIČNA- kamor je prihajala Metka Epšek Lenart, dr. med, spec. diabetolog, ki nam je bila vedno na razpolago tudi za telefonske posvete. PSIHIATRIČNA- kamor je prihajala Petra Mihelič Moličnik dr.med, spec, psihiater, ki nam je prav tako bila vedno na razpolago za telefonske posvete. 2.5.4.2 STRUKTURA NEGE V letu 2013 je struktura vodilnih diagnoz pri starostnikih še vedno podobna kot prejšnja leta. Prevladujejo Arterijska Hipertenzija in ostala srčno žilna obolenja, Senilna demenca, Diabetes, Osteoporoza in zelo veliko je inkontinence. Večina starostnikov pa ima več različnih kroničnih diagnoz, saj je polimorbidnost pri starostnikih precej pogosta, vsemu temu pa se pogosto pridružujejo še druga akutna obolenja, kot so respiratorni ali črevesni infekti. Zaradi vse višje starosti nameščenih stanovalcev je inkontinenca urina in blata pri njih zelo pogosta. Na negovalnih oddelkih je največ zelo težke inkontinence (74 stanovalcev), manj je težke (48 stanovalcev) in najmanj srednje inkontinence (32 stanovalcev). DMS in domska zdravnica skrbijo za stalno nabavo pripomočkov, ki jim v skladu z normativi ZZZS tudi pripadajo. V kolikor teh pripomočkov porabijo več, so le ti samoplačniški in v ta namen jih na željo plačnikov tudi nabavi Dom. Material za inkontinenco, ki se uporablja že vrsto let, je stanovalcem prijazen in je kvaliteten, sproti ga izdelovalec še izboljšuje, tako da je starostnikom na tem področju lahko zagotovljena dobra higiena in udobje. V preteklem letu je bilo pri stanovalcih opravljenih 4613 dni nege I (942 dni manj kot lani), 251 dni nege II (115 dni manj kot lani) in 60496 dni nege III ( 3423 dni več kot lani). Brez nege je bilo 4680 dni ( kar je 726 dni manj kot lani). Povečanje negovalnih dni gre na račun ponovno zasedenih mest, ki smo jih v lanskem letu imeli izmenično 76 prosta skozi vse leto. Nekaj zaradi nezasedenosti novega oddelka Zarja, ki smo ga odprli v mesecu januarju, nekaj zaradi zmanjšanega števila prosilcev namestitve v Dom, nekaj pa zaradi odsotnosti naših že nameščenih stanovalcev. Še vedno je največ dni pripadlo negi III, kar kaže na to, da so v našem Domu nameščeni stanovalci s težjimi oblikami potrebne pomoči. Graf 2: Število dni zdr. nege (I, II, III) v letu 2013 V preteklem letu je bilo 132 hospitalizacij stanovalcev (3 več kot lani), kamor so bili napoteni s strani domske zdravnice, dežurnega zdravnika ali urgentne službe. Hospitaliziranih je sicer bilo 81 stanovalcev, saj so nekateri bili hospitalizirani dva ali večkrat. Urgentnih posredovanj je bilo v tem letu 36, kar je za 3 manj kot lansko leto. Do prihoda urgentne službe so za stanovalce z vsemi ustreznimi ukrepi poskrbele medicinske sestre in ZT. Nekateri stanovalci so bili oskrbljeni v Domu, večina pa je bila odpeljanih v SB. Nekaj jih je kljub posredovanju urgentne službe ali zdravnika, zaradi starosti in slabega zdravstvenega stanja umrlo. V letu 2013 je umrlo 49 stanovalcev, kar je za 3 manj kot lani. V Domu je umrlo 24 stanovalcev (49%), v bolnišnici pa 25 (51%), skoraj izenačeno razmerje. Še vedno polovica stanovalcev umre v bolnišnici, kljub vse večjemu osveščanju o paliativni oskrbi. 77 Graf 3: Število umrlih v bolnišnici in v Domu v letu 2013 Stari ljudje imajo mnogo težav s pitjem in s hranjenjem, zato jih ogroža dehidracija. Nočejo, ne morejo ali ne znajo jesti in piti. Pri njih je potrebno veliko truda pri hranjenju ali pa uporabljati različne metode za hranjenje. Vendar je v tem letu imela le ena stanovalka vstavljeno PEG (perkutano endoskopsko gastrostomo), NGS (nazogastrično sondo) pa ni imel nihče. Pri vseh je negovalno osebje uspelo hraniti in hidrirati z manj invazivnimi, torej zanje bolj prijaznimi metodami. Stanovalki s sondo so občasno za določeno obdobje bili dodani visokokalorični napitki (Ensure ali Glucerna), za povišanje kalorične vrednosti prehrane. To je bilo aplicirano po prostem padu, s kontinuiranim pretokom. Pri stanovalcih s slabim ožiljem, je i.v aplikacija infuzijskih raztopin bila zamenjana s hipodermoklizo, kar je udobnejše, prijetnejše in manj agresivno za stanovalce. Aplikacija infuzijskih raztopin je na splošno v letu 2013 bila v porabi za 15% nižja kot lani. V preteklem letu ni bilo stanovalcev koloniziranih z MRSA (Meticilin Rezistentni Staphylococcus aureus), skozi vse leto pa je z ESBL (extended spectrum beta- lactamase) bilo koloniziranih 9 stanovalcev, dva več kot lani, ki pa sta oba bila še iz preteklega leta. Ob koncu leta sta bila kolonizirana le še dva. Podatek kaže na to, da je stanje enako kot v lanskem letu. Ob upoštevanju vseh predpisanih standardov (PPOBO) za delo z MRSA in ESBL koloniziranimi, timu uspeva odpravljati in 78 preprečevati nadaljnji razvoj ali prenos kolonizacij na druge stanovalce. Seveda pa je pri kolonizacijah z bolnišničnimi okužbami potrebno upoštevati tudi fluktuacijo stanovalcev, odhode in prihode iz bolnišničnega okolja. Zaradi spremembe zakona o duševnem zdravju, je prepovedana uporaba PVU, kar pomeni da pri nemirnih in neorientiranih stanovalcih ni dovoljena uporaba pasov za zaščito. Tako se je izkazalo, da se je ob alternativni uporabi servirnih mizic in ostalih preventivnih ukrepih, v tem letu zmanjšalo število incidentov – padcev za 17%. Podrobno poročilo o incidentih in ukrepih je razvidno iz dodatnega poročila DMS Darje Prošt. Ob uporabi sodobnih oblog za rane in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje RZP, se je v letu 2013 zmanjšalo število RZP za 3, kar predstavlja 7% manj vseh RZP. Podrobno poročilo in ukrepe za preprečevanje RZP je pripravila DMS Darja Prošt in je dodatek k temu poročilu. 2.5.4.3 CEPLJENJE Cepljenje proti gripi je brezplačno in prostovoljno, tako da se stanovalci ali svojci v podpisani izjavi strinjajo z njim. Cepljenja proti pnevmokokni pljučnici letošnje leto ni bilo izvedeno, ker ni bil dosežen pravočasni dogovor z ZZV zaradi njihove reorganizacije. Plan je bil prenesen na mesec januar 2014. Proti sezonski gripi je cepila DMS s cepilnim izpitom Darja Prošt. Cepila je 137 stanovalcev in 48 zaposlenih. V mesecu novembru in decembru, v Domu ni bilo zaznano posebno veliko število akutno obolelih za gripo ali z respiratornimi infekti. Ves čas so poleg cepljenja bili izvajani še drugi preventivni ukrepi. Kaže, da se z izvajanjem cepljenja in pridruženimi preventivnimi ukrepi veliko pripomore k zdravju naših stanovalcev in zaposlenih. 79 Graf 4: Število cepljenih proti sezonski gripi, 2013 2.5.4.4 INDIVIDUALNI NAČRTI, EVALVACIJE V preteklem letu so bili tudi s strani zdravstvene službe redno narejeni individualni načrti novo sprejetih in že nastanjenih stanovalcev, zastavljeni cilji, da bi bilo ohranjeno, oziroma izboljšano njihovo zdravstveno stanje in psihofizično počutje. Evalvirana je bila tudi uspešnost zastavljenih ciljev. Predstavnica ZN pri individualnih načrtih je bila DMS Anita Halilić. 2.5.4.5 IZOBRAŽEVANJE NEGOVALNEGA OSEBJA Predavanja izven doma: - 2 DMS (dipl. med. sestri) sta se udeležili »Mednarodne konference o ranah« v Portorožu, v organizaciji UKC Ljubljana. - 1 BN je končala izobraževanje v programu Za gospodinje v socialno varstvenih ustanovah, v organizaciji Firis Imperl & CO.d.n.o - 1 DMS se je udeležila »Usposabljanja mentorjev dijakom na praktičnem usposabljanju v delovnem procesu«, v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport, v Zagorju. - 1 TZN se je udeležila Usposabljanja vodij prve pomoči pri civilni zaščiti v Logatcu pri Ljubljani. - 3 TZN in 3 BN so se udeležile strokovnega izobraževanj »Paliativna oskrba v zadnjem obdobju življenja« pri društvu HOSPIC v Mariboru. 80 - 1DMS in 3 ZT so se udeležili izobraževanja »Zakonodaja s področja zdravstva«, v izvedbi DMSBZT Slovenj Gradec. - 2 zaposleni TZN sta se udeležili »Supervizijskega seminarja za moderatorje E Qalin«, v organizaciji Firis Imperl d.o.o, v Zrečah - vodja ZNS (dipl. med. sestra-vodja tima) se je udeležila sestanka aktiva vodij v Hotelu Mons, v Ljubljani. - vodja ZNS se je udeležila delavnice »Obikovanja registra tveganj« v DS Velenje. - 7 zaposlenih v ZN se je udeležilo ogleda primerov dobre prakse in je obiskalo Dom za bolnike s težavami Hantingtonove bolezni v Munchnu. - 24 zaposlenih v ZN se je udeležilo strokovne ekskurzije v Koper, kjer so si ogledali Dom starejših Olmo, dislocirano enoto Ptujskega doma. Predavanja v domu: - 17 zaposlenih v ZN se je udeležilo predavanja »Shranjevanje in odlaganje infektivnih odpadkov in ostalih odpadkov iz zdravstva«, ki ga je pripravila Jana Potočnik DMS. - 29 zaposlenih v ZN se je udeležilo predavanja »Medsebojni odnosi«, ge. Damjane Šmid, prof.soc.ped. - 11 zaposlenih (strežnice in servirke) se je udeležilo predavanja »Uporaba čistil in pralnih sredstev«, predstavnika Ecolab d.o.o. - 37 zaposlenih v ZN se je udeležilo obnovitvene delavnice »Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja«, ki ga je vodil Peter Kordež, ZT reševalec iz Koronarnega kluba koroške. - 4 DMS so se udeležile delavnic »Ravnanje z osebami z demenco«, ki jih je vodil mag. Jože Škrlj, iz podjetja UNICA. - 20 zaposlenih v ZN se je udeležilo izobraževanja » Komunikacija s svojci«, ki ga je pripravila Damjana Šmid, prof.soc.ped. - 35 zaposlenih v ZN se je udeležilo delavnice » Higiensko umivanje in razkuževanje rok ter pravilna uporaba rokavic«, ki jo je vodil Matej Prevorčič, predstavnik podjetja ECOLAB. - interna poročanja udeležencev seminarjev na timskih sestankih. 81 DRUGE AKTIVNOSTI - sodelovali in pomagali smo pri naselitvi novonastale gospodinjske skupine za stanovalce, ki imajo težave z demenco. Poimenovali smo jo Zarja - člani ZN tima smo sodelovali pri generalnem čiščenju sob in prostorov, premazovanju tal in pranju zaves 2x v letu - sodelovali smo pri projektu »Sivka v omari«, pri katerem smo stanovalcem očistili omare, zložili stvari v njih in omarice odišavili z blazinicami sivke - sodelovali smo na prireditvah v Domu in izven doma, kamor so odšli naši stanovalci - v letu 2013 smo od večjih nabav dobili dodatne antidekubitusne blazine, nekaj novih invalidskih vozičkov, rolatorje, negovalni voziček, dodatne el. postelje, več novih vzmetnic, pomivalec nočnih posod v drugem nadstropju, izboljšanje čajne kuhinje v 1.nadstropju - 12 članov ZN tima se je udeležilo Letnih športnih igrah socialnih zavodov v Lendavi. Sodelovali smo v plavanju, odbojki, teku in vlečenju vrvi Slika 1: Letne športne igre ŠZ, Lendava 2013 - v letu 2013 smo skozi pripravniško dobo do strokovnega izpita pripeljali 2 pripravnici BN, obe sta uspešno zaključili strokovni izpit, eno smo zaposlili za določen čas 82 - v letu 2013 so pri nas opravljali obvezno prakso dijaki 2. in 3. letnika srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, smer Bolničar-negovalec, ki so v svojem programu delovnega usposabljanja z nami preživeli kar veliko časa in se vključevali v delovni proces. V celem letu so se pri nas tako zvrstili 3 dijaki drugega letnika in 9 dijakov tretjega letnika, rednega izobraževanja. Vsi so praktično delo uspešno zaključili. PUD sta opravljali še dve izredni dijakinji, prav tako uspešno. Usposabljali smo še 3 študente Visoke zdravstvene šole Slovenj Gradec, ki so klinične vaje uspešno zaključili. - TZN Martina Račnik, ZT Rajko Marsel in DMS Jana Potočnik so stanovalce planinsko pohodne skupine »Planika« popeljali na dva planinska pohoda: Najevska lipa pod Smrekovcem in Sveta Hema v Globasnici, v sosednji Avstriji. Planinsko pohodna skupina je v tem letu štela le 13 članov, kar je odraz poslabšanja zdravstvenega stanja posameznikov, ki so zaradi zdravstvenih težav prenehali sodelovati. Pridobili smo nekaj novih članov, ki so fizično še dovolj aktivni. Planinsko pohodništvo je pomemben del druženja, ki stanovalcem omogoča gibanje na svežem zraku, vzdrževanje kondicije in krepitev samozavesti. Slika 2: Planinska skupina Planika pri sv. Hemi, v Globasnici, 2013 83 V letu 2013 je bila zelo aktivna tudi planinska skupina zaposlenih, FARA-On. Opravili smo 9 pohodov in sicer 2x na Peco, na Boč, na Kriško Goro, Košutico, Ovčji vrh, na Lepenatko in Košenjak. 11 zaposlenih je osvojilo tudi najvišji vrh Slovenije Triglav. Slika 3: Planinska skupina FARA-on na vrhu Triglava, 2013 V letu 2013 smo v ZNS sledili planu dela, ki je bil zastavljen na začetku leta. V večini je bil izpolnjen. Člani ZN tima so si skozi vse leto prizadevali za dobrobit naših stanovalcev, krepili medsebojne odnose in sodelovali s svojci, ustanovami in lokalno skupnostjo. Jana Lovenjak Potočnik, dipl. med. sestra, vodja tima 84 POROČILO O RAZJEDAH ZARADI PRITISKA, NASTALIH V DOMU STAREJŠIH NA FARI OD 1.1.2013-31.12.2013 Nastanek razjede zaradi pritiska (RZP) je eden izmed kazalcev kakovosti zdravstvene nege in je odvisen od zdravstvenega stanja stanovalcev (pomičnost, prehranjenost, akutne in kronične bolezni, telesna teža, prekrvavljenost tkiv) in zunanjih dejavnikov. V Domu starejših Na Fari zbiramo in urejamo podatke o številu RZP, lokaciji nastanka, njihovi sanaciji in izvajamo ukrepe za njihovo zmanjšanje. V Domu Na Fari je v času od 1.1.2013 do 31.12.2013 bilo 40 RZP-razjed zaradi pritiska, nastalih pri 37 stanovalcih. Graf 1: Število RZP pri stanovalcih v Domu starejših Na Fari v letih 2010 (40), 2011 (33), 2012 (43) in 2013 (40). V letu 2013 je v Domu starejših Na Fari Prevalje največ RZP nastalo v mesecu avgustu (6), najmanj pa v mesecu juniju (1). 85 Graf 2: Število RZP glede na mesec nastanka v l.2013. Glede na lokacijo RZP so najpogostejše RZP nastale na področju medenice, ki obsega: sakralno, zadnjico, trtico; (17), sledijo RZP nastale na spodnjih okončinah (12), nato je področje bokov in hrbta (8), manj jih je na rokah (3), na glavi oz. drugje po telesu RZP-jev nismo beležili. Graf 3: Število RZP glede lokacije. V letu 2013 smo sanirali tudi 6 RZP iz leta 2012. V letu 2013 smo tako skupno sanirali 46 RZP, v letu 2014 pa bomo obravnavali še 5 RZP iz preteklega leta. 86 Graf 4: Število saniranih RZP v letu 2013. V Domu starejših Na Fari na Prevaljah težimo k preventivnim ukrepom, s katerimi preprečimo nastanek RZP: - pri sprejemu v Dom in pri vsaki spremembi zdravstvenega stanja naredimo oceno ogroženosti posameznika za nastanek RZP; - spreminjamo lego nepomičnega ali slabo pomičnega stanovalca po individualno prilagojeni shemi; - uporabljamo pripomočke za preprečevanje RZP (antidekubitusne blazine, mazila, svitke, druge pripomočke); - skrbimo za izboljšanje oz. ohranjanje psihofizičnega stanja pri posamezniku v okviru širšega tima (prehranska podpora: hrana, bogata z beljakovinami, vitaminski in energijski dodatki po navodilu zdravnika); - letno organiziramo preventivno cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokokni pljučnici; - udeležujemo se izobraževanj s področja oskrbe ran in njihove preventive. Če pride do nastanka RZP, uvedemo kurativne ukrepe: - naredimo oceno RZP in določimo zdravljenje (terapijo odredi zdravnik); - pri oskrbi RZP uporabljamo sodobne obloge za oskrbo ran; - naredimo oceno bolečine pri posamezniku in sorazmerno apliciramo terapijo po zdravnikovem navodilu; 87 - določimo individualno shemo spreminjanja lege posameznika (pogostost in mesto obračanja); - stanovalca prehransko podpremo (beljakovinsko in vitaminsko bogata hrana, posebni terapevtski dodatki namenjeni celjenju ran, energijski dodatki) po navodilu zdravnika; - o vsaki spremembi RZP poročamo zdravniku; - jemljemo in pošiljamo brise ran ter apliciramo antibiotično terapijo glede na antibiogram po navodilu zdravnika; - dokumentiramo podatke o RZP in letno izstavimo njihovo poročilo. PADCI/ INCIDENTIH V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2013 V letu 2013 smo v Domu starejših Na Fari nadaljevali projekt »Preventiva in preprečevanje padcev«, ki smo ga poizkusno uvedli v letu 2010. Po analizi podatkov smo ugotovili, da se je v preteklem letu število padcev in konfliktov v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo. ANALIZA PADCEV/INCIDENTOV ŠTEVILO VSEH NASTALIH PADCEV/INCIDENTOV Graf št. 1. Število vseh nastalih padcev/incidentov v letu 2013 88 Graf 1 nam predstavlja, da se je v Domu starejših Na Fari v letu 2013 zgodilo 45 padcev/incidentov. Od tega je bilo 41 padcev (68%), 4 zlomi (7%), 1 konflikt (2%) in 14 ran (23%). ŠTEVILO PADCEV/ INCIDENTOV PO MESECIH Graf št. 2: Število padcev/incidentov po mesecih Graf 2 nam predstavlja število padcev/incidentov glede na posamezen mesec nastanka. Največ padcev/incidentov se je zgodilo v mesecu aprilu (7), najmanj pa v mesecu avgustu (1). POJAV PADCEV/ INCIDENTOV PRI ISTEM STANOVALCU Graf št. 3: Pojav padcev/incidentov pri istem stanovalcu 89 Graf 3 prikazuje pogostost pojava padcev/incidentov pri stanovalcih: pri 35 stanovalcih se padec/incident pojavi 1x, pri 7 stanovalcih se pojavi 2x, pri 2 stanovalcih 3x in pri enem stanovalcu 4x. LOKACIJE PADCEV/INCIDENTOV Graf št. 4: Lokacije padcev/incidentov Graf 4 prikazuje lokacije padcev/incidentov: največ incidentov se zgodi v sobah (58%), sledi hodnik (13%), v jedilnici in ožji okolici doma se je zgodil incident v 7%, v 4% smo zabeležili incident na wc-ju in v širši okolici doma, v enem primeru (2%) pa na stopnišču. MOBILNOST PRED INCIDENTOM Graf št. 5: Mobilnost pred padcem/incidentom 90 Graf 5 predstavlja mobilnost pred padcem/incidentom: mobilnih je bilo 21 stanovalcev (48%), pomičnih s hoduljo je bilo 8 stanovalcev (18%), 9 stanovalcev je bilo pomičnih z invalidskim vozičkom (21%), 5 (11%) se jih je pred incidentom gibalo z berglo, 1 stanovalec pa je bil nepomičen (2%). VZROKI INCIDENTOV V večini primerov je bil vzrok za padec/incident nestabilnost stanovalca. V enem primeru je bil vzrok prag na vratih prodajalne (lokacija incidenta: širša okolica Doma), v enem primeru pa je gospa stala na stolu in padla iz njega. V enem primeru je bil vzrok incidenta resen konflikt. POSLEDICE PADCEV/INCIDENTOV Vsi stanovalci so bili v času padca/ incidenta pri zavesti. Graf št. 6: Posledice padcev/incidentov Graf 6 nam prikazuje posledice padcev/incidentov: odrgnino je utrpelo 13 stanovalcev (30%), udarnino 16 stanovalcev (37%), presekanino 9 stanovalcev (21%), zlom kosti 4 stanovalci (9%), 1 stanovalec pa je utrpel ureznino (3%). Zdravniška intervencija je bila potrebna v 6 primerih, v 9 incidentih je bila potrebna hospitalizacija, sami pa smo oskrbeli odrgnine, udarnine, presekanine v 20 primerih. 91 OCENA TVEGANJA ZA PADEC PRI STANOVALCU V letu 2013 smo uvedli »Oceno tveganja za padec pri odraslem«. S pomočjo obrazca smo glede na število doseženih točk razvrstili stanovalce v tri rizične skupine (nizko, srednje in visoko tveganje za padec) in posledično izvajali ukrepe za preprečevanje padca. Graf št. 7: Število sprejetih stanovalcev glede na stopnjo tveganja za nastanek padca/incidenta Graf 7 nam prikazuje število sprejetih stanovalcev v Dom v letu 2013 glede na stopnjo tveganja za nastanek padca/ incidenta: 51% stanovalcev je pri sprejemu doseglo visoko tveganje za nastanek padca/ incidenta, 40% jih je doseglo srednje tveganje, 9% pa nizko tveganje. Iz teh podatkov je razvidno, da je nad 90% vseh sprejemov srednje ali visoko rizičnih za nastanek padca/incidenta. UKREPI: PREVENTIVA: - pomoč druge osebe - uporaba ortopedskih pripomočkov, izobraževanje stanovalcev o njihovi uporabi in redno vzdrževanje na 6 mesecev (odgovorna vzdrževalna služba) - čiščenje tal v času počitka stanovalcev, postavi se oznaka »spolzka tla« 92 - pri vsakem sprejemu stanovalca oz. spremembi zdravstvenega stanja izpolnimo obrazec »Ocena tveganja za padec pri odraslem«. Glede na oceno tveganja za nastanek padca potem izvajamo preventivne ukrepe. KURATIVA: - strokovna pomoč ob nastanku incidenta, glede na posledice se odločimo za zdravniško intervencijo oz. urgentno službo: - obvestimo svojce o nastalem incidentu; - incidente dokumentiramo; - letno poročamo o nastalih incidentih. Darja Prošt, dipl. med. sestra 93 2.5.5 Fizioterapija V letu 2013 je bilo v fizioterapiji individualno obravnavanih 145 stanovalcev Doma. Od teh je največji delež protibolečinskih terapij, sledijo terapevtske individualne vaje za izboljšanje splošnega psihofizičnega počutja pri oslabelih osebah zaradi bolezni ali poškodb. Velik poudarek pri vseh stanovalcih je na preventivnem delu, ki je skupinsko in individualno. To so vsakodnevne terapevtske skupinske vaje po vseh oddelkih, individualno pa po sobah ter v prostorih fizioterapije v 1. nadstropju Doma. Cilj individualnih fizioterapevtskih obravnav je stanovalcem omogočiti čim bolj samostojno opravljanje življenjskih dejavnosti, jim izboljšati zdravstveno stanje in počutje ter kakovost življenja. Pri delu sta nujna primeren psihološki pristop in primerna raven komunikacije, najpomembnejša pa je motivacija ter aktivno sodelovanje osebe, kar je pogoj za uspešno napredovanje. Celovito delo temelji na skrbni in kontinuirani oceni stanja stanovalca . V individualnih načrtih in evalvacijah opredelimo uporabo metod gibalne terapije in fizikalnih terapij, s katerimi spodbujamo ali zaviramo fiziološke mehanizme ter vzpostavljamo njihovo funkcionalno ravnovesje. Metode in tehnike fizioterapije na našem domu so naslednje : - Sprostitvene tehnike Masaža Termoterapija, krioterapija Korektivna gimnastika, kinezioterapija, respiratorna fizioterapija Nameščanje ortopedskih pripomočkov ter edukacija uporabe le-teh Elektroterapija Ročna limfna drenaža Terapija z ultra zvokom Terapija z magnetom Vadba na Biosinhronu Bioptron – svetlobna terapija Terapija s chi-well pointerjem Kinesiološki taping Bownova terapija Kranio-sakralna terapija Bazalna stimulacija. Fizioterapevt je član strokovne skupine za izdelavo individualnih načrtov in evalvacij, član strokovnega kolegija Doma in član Strokovnega sveta Doma. 94 Fizioterapevt sodeluje pri vseh aktivnostih, ki med letom potekajo v Domu – prireditve, pikniki, praznovanja ter strokovno vsakodnevno svetuje vsem, ki tovrstno svetovanje in pomoč potrebujejo (stanovalci, svojci, sodelavci). Tabela št. 1: Pregled števila vključenih stanovalcev v FTH po letih (2009, 2010, 2011, 2012, 2013) Leto Število vključenih stanovalcev v FTH 2009 2010 2011 2012 2013 169 161 132 147 145 Graf št. 1: Pregled števila vključenih stanovalcev v FTH po letih (2009, 2010, 2011, 2012, 2013) Izobraževanje v letu 2013 : Komunikacija s svojci, Damjana Šmid, 05.03.2013 Vodenje, timsko delo in spremembe, Jože Škrlj 12.3.2013-14.5.2013 (8 x) Aktivni in zdravi v zrelih letih (strokovno srečanje fizioterapevtov in delovnih terapevtov v UKC Maribor), 11.04.1013 1. Kongres Bownovih terapevtov Slovenije v Ljubljani, 04.10.2013 Strokovna ekskurzija – ogled nove enote Ptujskega doma upokojencev v Kopru, 15.11.2013 95 Tržna dejavnost: V letu 2013 je bilo opravljenih za zunanje uporabnike skupno 97 terapij 66 x Bownova terapija 19x Limfna drenaža (60 minut) 2x delna terapevtska masaža 1x celotna terapevtska masaža 6x Tens 2x kineziološki taping 1x terapevtske individualne vaje Irena Mori, fizioterapevtka 96 2.5.5.1 PEKIDURA, MASAŽE, AROMATERAPIJA, AROMATERAPIJA, RAZSTRUPLJANJE PEDIKURA Klasična pedikura zajema urejanje nohtov, odstranitev trde kože ter odpravo manjših pomankljivosti. Zahtevna pedikura pa zahteva, da posvetimo več časa določenem problemu. Tipičen primer so na primer kurja očesa, zaradi katerih ljudje čutijo bolečino pri hoji ali npr. otiščanci, ki sčasoma postanejo kurja očesa (če jih pravočasno ne odpravimo) in so moteča; vraščeni nohti, ki so zaradi nepravilnega striženja lahko boleči, koža je lahko pordela ter boleča okrog nohta. Dostikrat se pojavljajo tudi trdi, zadebeljeni nohti ter preveč trde kože na stopalih, ki nastane kot posledica obrambe kože, saj je na tem mestu pritisk teže telesa največji. Potek pedikure: stopala najprej namakamo v topli, prijetni zeliščni kopeli, na kar odpravimo trdo kožo, kurja očesa ter otiščance, postrižemo nohte in na koncu zmasiramo noge. Z našimi dolgoletnimi izkušnjami pedikure so stranke izjemno zadovoljne in se vedno znova rade vračajo. Delovni čas Pedikura se opravlja po urniku in sicer vsak torek in četrtek od 8.00 do 12.00 ure. Pedikure se opravljajo po potrebi tudi v sobah naših stanovalcev. V recepciji Doma pa so na razpolago darilni boni. KLASIČNA ROČNA MASAŽA Klasična ročna masaža se uporablja za sprostitev ali poživitev telesa, pospeši prekrvavitev, ter posredno deluje na zmanjšanje bolečine. Masaža je ena najboljših antistresnih terapij. Uporabljamo jo tudi za izboljšanje mišičnega tonusa, razstrupljanje telesa po telesni vadbi, za krepitev hrustanca, ligamentov in sklepnih ovojnic ter za izboljšanje mobilnosti mišic. Masaža izboljšuje človekovo duševno počutje, dvigne samozaupanje in omogoča pomiritev in sprostitev. Priporoča se kot podporna terapija pri uporabi ostalih terapij. 97 V Domu imamo prijetno urejen masažni prostor v katerem se stranke počutijo sproščeno in prijetno. Masaže potekajo po urniku naročanja in so bile kvalitetno opravljene. V recepciji Doma se lahko kupijo tudi darilni boni. AROMATERAPIJA Aromaterapija pomeni uporabo eteričnih olj za izboljšanje zdravja, telesne in duševne oziroma psihične vitalnosti. S celostnim pristopom do posameznika želi uravnovesiti vse vidike osebnosti in izboljšati njegovo zdravje. Aromaterapija pomeni torej uporabo vonjav pri preprečevanju in zdravljenju motenj, dandanes pa tudi uporabo aromatičnih esenc pri vtiranju v kožo oziroma pri ročni masaži. Olje, ki prodira v kožo, koristi posamezniku; uporaba aromatičnih rastlinskih izvlečkov daje masaži povsem nove razsežnosti. Aromaterapija, ki jo izvajamo, vsebuje elemente klasične masaže z uporabo eteričnih olj. S tem se učinek masaže poveča in poglobi. Aromaterapija zajema različne masažne tehnike, ki vplivajo na sproščanje mišičnih napetosti, odvajanje vode in toksinov iz telesa in vpliva na dobro počutje celega telesa. Vključuje tehnike drenaže, stimuliranje akupresurnih točk in refleksne masaže stopal. Aromaterapija je uporaba hlapnih olj rastlin, vključno z eteričnimi olji, ki izboljšajo psihično in fizično počutje. Pri nas v Domu aromaterapijo uspešno izvajamo že nekaj let. Izvajamo jo tudi za stanovalčevo dobro počutje kot vonj v prostoru. V recepciji Doma so na voljo tudi darilni boni. 98 RAZSTRUPLJANJE (Z NAMAKANJEM NOG) Razstrupljanje z Aqua Detox aparatom Pri tej terapiji gre za razstrupljanje telesa v vodni kopeli preko stopal. Postopek je zelo učinkovit, saj ima vsako stopalo preko 2000 por skozi katere se izločajo toksini. Naprava proizvaja frekvenco (iz elektrodnega sklopa), ki nežno odmeva skozi telo. Ionizirana voda (v kopel dodamo sol) začne stimulirati celice, da ponovno vzpostavijo električno ravnovesje in tako lažje sprejemajo hranila in oddajajo odpadne snovi, ki so se nakopičile v telesu. V bio električnem pojmovanju imajo celice zdravega organizma negativen potencial med 70-90 mV. Negativen potencial obremenjene ali poškodovane celice pa je lahko samo 10-20 mV, kar povzroči slabo absorpcijo hranil in slab izpust toksičnih snovi. Naprava aqua detox ustvarja stalni tok, ki teče med obema elektrodama (elektrodni sklop), ki sta potopljeni v elektrolitski medij. K učinkovitem razstrupljanju telesa pripomoremo tako, da pred in med terapijo popijemo kozarec vode. Dokazano je, da terapija z aqua detox aparatom: poveča življenjsko energijo ter izboljša splošno telesno in duševno počutje stimulira bioenergetska polja v telesu (tako se delovanje organov naravno izboljša) terapija ugodno vpliva na mikrocirkulacijo ( izmenjava snovi med krvjo in telesnimi tkivi) uravnava kislost in bazičnost v telesu (povišana kislost v telesu se pojavi pri nepravilni prehrani- veliko aditivov in konzervansov) izboljša se prekrvavitev v spodnjih okončinah uravnava krvni pritisk, holesterol, krvni sladkor izboljša gibljivost in zmanjšuje bolečine zmanjšuje potenje pomaga pri celulitu. Pred vsako terapijo se pogovorim s stranko in ji glede na njeno stanje tudi svetujem. Terapije ne smejo uporabljati nosečnice, epileptiki, ljudje s srčnim spodbujevalcem in 99 osebe s presajenimi organi. V našem Domu so na voljo tudi darilni boni, ki se lahko kupijo v recepciji Doma. Za terapijo se lahko naročijo po telefonu ali osebno v Domu. Na koncu polurne terapije z aqua detox aparatom se voda v kopeli močno obarva (pri vsakem človeku se različno obarva glede na količino toksinov v telesu). Celotna terapija naj bi vsebovala 10-12 polurnih postopkov, ki naj bi jih ponavljali 1-2 tedensko. Tabela št. 1: Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije ter razstrupljanja v letu 2013 Mesec Pedikura Masaža+Aromater. Razstrupljanje Storitve na odd. Januar 6 3 1 3 Februar 8 4 / 7 Marec 8 1 2 4 April 9 / / 7 Maj 16 1 2 9 Junij 12 / / 4 Julij 10 2 / 3 Avgust 11 2 1 6 September 8 / 1 2 Oktober 7 1 / 2 November 6 / 1 / December 14 / / 8 Skupaj: 131 26 10 55 Tabela št. 2: Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije ter razstrupljanja po letih 2011, 2012, 2013 Leto Pedikura Masaža+Aromater. Razstrupljanje 2011 168 35 2 2012 112 53 12 2013 131 26 10 100 Graf št. 1: Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije ter razstrupljanja po letih 2011, 2012, 2013 Nevenka Lednik 101 2.5.6 Delovna terapija Namen delovne terapije je dvig kakovosti življenja stanovalcev. S pomočjo namenskih aktivnosti vplivamo na večanje samostojnosti stanovalcev na vseh nivojih njihovega življenja. Delo je potekalo individualno in skupinsko. Zajemalo je naslednja področja delovne terapije: 1. Skrb zase učenje dnevnih aktivnosti (oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, osebna higiena, hranjenje, itd.); funkcionalna mobilnost: o transfer (učenje pravilnega presedanja iz postelje na invalidski voziček, stranišče) učenje uporabe ortopedskega pripomočka; o učenje obvladovanja ožjega in širšega življenjskega okolja (prostorska orientacija v sobi, uporaba dvigala,skupnih prostorov, trgovine; o skrb za ožje življenjsko okolje (učenje urejanja postelje, sobe); o adaptacija bivalnega okolja; o ortopedski pripomočki (uporaba); o DT na področju telesnih funkcij (individualne in skupinske terapevtske vaje). Skupinske terapevtske vaje potekajo od pon. do sob. v I. in II. nadstropju. V letu 2013 je bilo v I. nadstropju v skupinske terapevtske vaje vključenih povprečno 24,6 stanovalcev, v II. nadstropju pa 22,3 stanovalcev; o kognitivno perceptivni trening; o aktivnosti za izboljšanje in ohranjanje komunikacije; o trening socialnih veščin (učenje hoje po cesti, nakupovanja, uporabe telefona) 102 2. Produktivnost učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik (pletenje, kvačkanje, oblikovanje iz gline in das mase, izdelava slik iz papirja, šivanje gobelinov, šivanje na šivalni stroj, svaljkanje papirja). Stanovalci v DT ustvarjajo vsak dan od pon. do pet. med 9.30 in 11.30 uro. V letu 2013 je bilo v DT vključenih povprečno 21,25 stanovalcev. pomoč pri urejanju Doma; skupaj s stanovalci, zaposlenimi in družabnicami smo izdelali dekoracije (Valentinovo, Pust, Velika noč, Božič). 3. Prosti čas Interesne skupine: družabne igre (kegljanje, balinanje); balinanje je potekalo od meseca maja do okt. 2013 in sicer ob tor. in čet. od 9.00-10.30 ure na balinišču za Domom, povprečno so vključeni 4 stanovalci. V letu 2013 je balinanje potekalo 28x. družabništvo (kulturne prireditve, izleti, pikniki, rojstni dnevi, pustovanje, silvestrovanje, itd.); športno rekreacijske dejavnosti (sprehodi, hoja); skrb za širše življenjsko okolje; maja smo stanovalci in zaposleni skupaj s cvetličarko sadili balkonske in okrasne rože, uredili smo tudi okolico Doma; učenje gospodinjskih aktivnosti (vsak petek v prostorih delovne terapije poteka gospodinjski krožek, kjer stanovalci kuhajo, pečejo slaščice, pripravljajo pogrinjke in pomivajo posodo). V letu 2013 je bil gospodinjski krožek 26x, povprečno je bilo vključenih 8,8 stanovalcev. nordijska hoja (1x tedensko, oz. prilagojeno vremenu), povprečno je bilo vključenih 6 stanovalcev čajanka, v letu 2013 je bilo 28 srečanj, povprečno število stanovalcev na čajanki je bilo 20,3. Aktivnosti, organizirane v okviru delovne terapije: meseca marca smo v jedilnici Doma skupaj z otroki iz osnovne šole Franja Goloba izdelovali snope, novembra pa adventne venčke, 103 meseca marca smo v sodelovanju z društvom Sožitje izvedli delavnico izdelave rož, lončkov in vizitk, Aprila smo skupaj s SŠ Ravne izvedli delavnico Uporaba računalnika in elektronskih naprav, Maja je v Domu potekala delavnica na temo zelišča- v sodelovanju z društvom Povojček s Prevalj, Junija in septembra so gimnazijci iz gimnazije Vič- Ljubljana v našem Domu opravili Delovno socialni tabor, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi piknikov in izleta za stanovalce, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev v Domu, sodelovanje pri izdaji domskega časopisa. Ostale zadolžitve: psiho motivacijski pogovori in svetovanje stanovalcem; sodelovanje s svojci,v smislu edukacije, informiranja; edukacija osebja; organizacija dela v delovni terapiji (sodelovanje z javnimi delavkami, ki pomagajo v delovni terapiji); sodelovanje in usmerjanje (ga. Urška Kadiš in ga. Jožica Maklin) pri izvedbi skupinskih terapevtskih vaj- jutranje telovadbe, ki poteka po oddelkih; usmerjanje družabnice in prostovoljke, ki pomaga v kreativni delavnici v drugem nadstropju; urejanje in vodenje dokumentacije; planiranje in izvedba projektov (skrb za okrasitev Doma pred prazniki in preko celega leta); sodelovanje na strokovnih svetih; izdelava individualnih načrtov za vsakega novo sprejetega stanovalca, evalvacije; strokovno sodelovanje s fizioterapevtko Doma; timsko delo (fizioterapevtka, soc. služba, zdravstveno negovalna služba in družabnice); mentorstvo pripravnici delovne terapije, Mateji Pipuš (od 01.03.2013 do 30.11.2013) 104 Izobraževanja v letu 2013: strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje (udeležila sem se vseh strokovnih predavanj, ki so potekala v našem Domu) Komunikacija s svojci, Damjana Šmid (05.03. 2013) Vodenje, timsko delo in spremembe, Jože Škrlj, 12.3.2013-14.5.2013 (8 x) Aktivni in zdravi v zrelih letih- strokovno srečanje delovnih terapevtov in fizioterapevtov UKC Maribor (15.11.2013) udeležba na aktivih delovne terapije Strokovna ekskurzija. Ogled nove enote Ptujskega Doma upokojencev v Kopru Strokovna ekskurzija v Nemčijo – Algasing (ogled Doma za bolnike s Huntingtonovo boleznijo, 20.09.2013) Koronarni klub Mežiške doline – tečaj temeljnih postopkov oživljanja, DS Na Fari Martina Trstenjak, delovna terapevtka 105 2.5.7 Tehnično vzdrževalna služba Leto 2013 je potekalo na področju vzdrževanja v skladu z planiranimi deli rednega vzdrževanja. Neplanirane napake in okvare so se reševale ažurno in sprotno. Opravljeni so bili vsi redni servisi central varovanja (protipožarne, plinske, protivlomne). Izvedena je bila kontrola tesnosti plinskih instalacij v Domu-dela izvedli Petrol energetika d.o.o.. Opravljeno je bilo vzdrževanje v kotlovnici - servisi gorilcev in peči, merjenje emisij, letno čiščenje peči in dimnih odvodov. Letni pregled in preizkus dvigal je bil opravljen s strani IVD Maribor. V skladu s Pravilnikom o varnosti dvigal in v skladu z akreditiranim postopkom smo pridobili dovoljenje o uporabi za eno leto. Preglede vsako leto, kot je zakonsko določeno tudi obnavljamo. Na dvigalih so mesečno opravljeni pregledi. Opravi jih serviser podjetja Thyssen Krupp DVG dvigala d.o.o. s katerim imamo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju. SEZNAM DEL PO ODDELKIH V LETU 2013 ODDELEK Nabava el. postelj z jogiji - meseca novembra smo namestili 5 novih električnih postelj z jogiji. Menjava klimatskih naprav II. nadstropju – meseca maja smo izvedli menjavo klimatskih naprav na hodnikih v II. nadstropju in v gospodinjski skupini Mavrica. Na prejšnjih klimatskih napravah so se pogosto pojavljale težave in ravno v največji vročini niso optimalno delovale, zato smo jih odstranili in zamenjali z novimi. Dela so izvedli zaposleni podjetja Klima Elektro d.o.o.. Nabava in montaža stroja za pranje nočnih posod na oddelku 2. Nadstropja BLATEX 5EM je stroj, ki omogoča enostaven postopek praznjenja, čiščenja in dezinfekcijo tipiziranih nočnih in urinskih posod. 106 Prenova delilne kuhinje II. nadstropja – zamenjali smo pomivalno korito, namestili novo armaturo s tušem in dvignili pomivalni stroj enako kot v I. nadstropju, da poteka pomivanje posode v skladu z upoštevanjem ergonomije na delovnem mestu. Sestrska soba in delilne kuhinje v 1. in 2. nadstropju – zaradi dotrajanosti trosedov in pisarniškega stola smo le te zamenjali z novimi. Montaža LCD televizorja na oddelku I. nadstropja (levo) – sredstva, ki bi jih sicer namenili za voščila ob novem letu, smo namenili za nabavo novega LCD televizorja, ki smo ga namestili na steno I. nadstropja. Beljenje – prepleskali smo manjše hodnike (predsobe) na celotnem oddelku 1. in 2. nadstropja. Dela opravilo podjetje Gračič d.o.o. Premazi podov – izvedli smo odstranitev starega premaza tal in nove premaze tal po hodnikih I. in II. nadstropja. Dela je opravilo podjetje kemične čistilnice Krivograd. Veliko je bilo novih sprejemov stanovalcev pri katerih sodelujemo z namestitvijo TV, slik in vsega ostalega. Pred tem pripravimo sobe za nov sprejem, po potrebi sobe prepleskamo, pregledamo in odpravimo pomanjkljivosti. PRALNICA Meseca maja 2013 smo zamenjali industrijski plinski sušilni stroj z novim TFC 35 GR. V mesecu juniju 2013 smo zaradi dotrajanosti in amortizacije zamenjali pralni stroj PCF 24 z novim (staro za novo). Skozi vse leto so potekali redni servisi sušilnih strojev (pregled in čiščenje), ki so jih izvajali pooblaščeni serviserji KREBBE TIPPO d.o.o. in PRALNA TEHNIKA d.o.o. Zaradi izpadanja keramike na delu stene, kjer so montirani dozatorji čistil, smo le te odstranili, zbrusili stene in jih prepleskali. Na spodnji del stene smo namestili ustrezno zaščito, da je možno čiščenje le te. Dela so opravili podjetje Grading Ošep d.o.o. 107 KUHINJA Lupilec krompirja – v mesecu juniju smo zaradi dotrajanosti zamenjali lupilni stroj (staro za novo). Kuhinjske nape – čiščenje kuhinjskih nap in dezinfekcijo sistema prezračevanja smo izvedli v mesecu februarju. Izvedena je bila tudi menjava ležajev na gornjem ventilatorju kuhinjske nape. Dela so izvedli zaposleni podjetja Klima Elektro d.o.o. Hladilniki – v mesecu decembru smo zamenjali 2 hladilno zamrzovalni omari. Na starih so se ponavljale napake. Redno skrbimo za kontrolo in čiščenje maščobnega lovilca pred kuhinjo, ki nam ga opravlja podjetje Eko San d.o.o. O vseh delih in pregledih vodimo dnevnik. INFORMATIKA Zaradi okvare smo v mesecu januarju 2013 zamenjali računalnik v tehnično vzdrževalni službi. Tudi v bifeju je bilo potrebno zamenjati računalnik – okvaril se je monitor z zaslonom na dotik. Zamenjali smo ga z PC MSI ALL in ONE, (računalnik in monitor v enem) in se uporablja za potrebe bifeja. Dobavitelj je bil Infosys d.o.o., ki tudi skrbi za programsko opremo bara. 108 Prav tako smo v mesecu decembru 2013 v pisarni diplomiranih sester in v tabletarni izvedli menjavo računalnikov in monitorjev. Na vseh je nameščen operacijski sistem Windows7. Podaljšati je bilo potrebno tudi licenco antivirusnega in antispam programa za zaščito računalnikov in serverja. Sam sistem informatike deluje brez posebnih težav, sprotno posodabljamo opremo in antivirusno zaščito. Za redno sprotno vzdrževanje skrbi tehnično vzdrževalna služba, za večje zahtevnejše posege pa imamo sklenjeno pogodbo s podjetjem KOPA d.d.. OKOLICA Redno smo vzdrževali okolico Doma (čiščenje snega, posipanje, košnja trave). Drevesnica OMORIKA d.o.o. nam je pomladi obrezala grmičevje. Nabavili smo novo snežno frezo STIGA 1371 HST PRO. V mesecu decembru smo praznično okrasili Dom in okolico (lučke). Skrb za prostor odpadkov Pregledujemo press-kontejner, po potrebi očistimo in namažemo vodila cilindrov ter skrbimo za pravočasen odvoz odpadkov preko Javnega komunalnega podjetja LOG d.o.o.. OSTALO Nabava novega avtomobila – ŠKODA YETI je naše novo vozilo, ki ima pogon na vsa štiri kolesa in zelo dobre vozne lastnosti. Klima naprave - meseca marca smo klimatizirali prostore nove gospodinjske skupine »Zarja«. Opravili so nam tudi servis vseh klimatskih naprav na oddelkihmontažo izvedli Klima Elektro d.o.o. Tesnenje – čiščenje žlebov – meseca oktobra je podjetje RUDOLF iz Trbonj izvedlo čiščenje, pregled in tesnjenje žlebov in odtokov. Prostori ženske garderobe – zaradi pojava izpadanja ploščic v ženski garderobi in umivalnici smo v decembru le-te odstranil. V umivalnici smo na novo položili keramiko, v garderobi pa smo stene pobrusili, zakitali ter prebelili. Dela so opravili podjetje Grading Ošep d.o.o. 109 Menjava svetilk zasilne razsvetljave – pred pregledom zasilne razsvetljave, ki nam jo je opravilo podjetje Ekosystem d.o.o. in je bilo uspešno, smo izvedli menjavo vseh svetilk na objektu. Takšen pregled je potreben vsaki dve leti. Zasilno razsvetljavo testno vklapljamo in pregledujemo ter o tem vodimo dnevnik. Prenova okolice zahodne strani V jesenskem delu so se pričela dela prenove okolice. Z zasutjem neuporabnih betonskih tribun se je pridobilo nekaj prostora za sprehajalne poti. V park smo dodali klopi, mize in vodni motiv. Najpomembnejše je, da smo pridobili dodatne sprehajalne poti, ki so bolj varne, prostore za druženje. Dela so potekala po načrtih. Strokovni nadzor je bil voden s strani LOKA INŽENIRING. Dela so bila končana konec novembra, pravo podobo bo pa park vsekakor pridobil spomladi, ko se narava prebudi. 110 PRIMERJAVA PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PO MESECIH MED LETOMA 2012 IN 2013 V kW ŠTEVEC PORABLJENE ENERGIJE VIŠJE TARIFE PO MESECIH V kW ŠTEVEC PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE NIŽJE TARIFE PO MESECIH V Kw 111 Poraba električne energije višje in nižje tarife v letih 2012 in 2013. Leto Višja tarifa Nižja tarifa 2012 258.895 Kw 157.449 kW 2013 268.853 kw 157.465 Kw V letu 2013 smo porabili 9.958 Kw več električne energije višje tarife kot v letu 2012. Prav tako smo porabili za 16Kw več električne energije nižje tarife kot v letu 2012. Predvidevamo, da je bila poraba električne energije večja zaradi pospešenega delovanja klim v poletnih mesecih. PRIMERJAVA PORABE ZEMELJSKEGA PLINA V DOMU STAREJŠIH NA FARI MED LETOMA 2012 IN 2013 PO MESECIH V m3 S tem plinom smo oddali tudi 89 MWh toplotne energije v sosednjo stavbo podjetja SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD D.D. Karli PŠENIČNIK, vodja tehnično vzdrževalne službe 112 2.5.8 Kuhinja Zaposleni v kuhinji pripravljajo obroke za stanovalce, zaposlene in zunanje uporabnike. Stanovalcem zavoda zagotavljamo celodnevno prehrano (zajtrk, kosilo, malico, večerjo), ki je primerna potrebam starostnikom in se prilagaja posameznikom glede na zdravstvene težave (dietna prehrana). Zaposleni imajo zagotovljeno prehrano med delom, za zunanje uporabnike se pripravljajo obroki po predhodnem naročilu, možna je tudi dostava kosil na dom. Delo zaposlenih v kuhinji v letu 2013: - Do meseca maja 2013 je bila v kuhinji zaposlena delavka, ki je opravljala dela in naloge ekonoma. Tudi po njenem odhodu je ostalo število zaposlenih v kuhinji enako, za določen čas imamo zaposleno še eno pomočnico dietnega kuharja. Dela in naloge dietnega kuharja opravljajo 4 zaposleni, pri kuhanju pomaga tudi vodja prehrane in 6 pomočnic dietnega kuharja. - Izvaja se klasična razdelitev obrokov na celotnem oddelku v 1. in 2. nadstropju ter v gospodinjski skupini Zarja in Mavrica; tablet sistem pa se uporablja pri stanovalcih, ki imajo diete in tistih, ki obedujejo v sobah. - V letu 2013 smo imeli 1 letni inšpekcijski nadzor, 3 odvzete mikrobiološke vzorce živil ter 7 odvzetih vzorcev na čistočo. Vse kontrole in odvzemi vzorcev so bili neoporečni. - Generalno čiščenje kuhinje in prostorov se je izvajalo enkrat mesečno. Izvajal se je tudi organizacijski plan čiščenje prostorov, kjer je določena in odgovorna posamezna delavka za določen prostor v centralni kuhinji ter pomožnih prostorih kuhinje. Delavci kuhinje smo tekom leta imeli nekaj internih izobraževanj na temo HACCP, v mesecu oktobru smo imeli požarno vajo ter izobraževanje o varnem delu s čistili. 113 - V preteklem letu se je izvajala tržna dejavnost –za zaposlene je bilo mesečno pripravljenih cca 1747 malic, kar znaša skupno 20971 malic v celem letu. Razvoz kosil na domove – v letu 2013 je bilo pripravljenih in na dom dostavljenih 6383 kosil, mesečno je bilo torej dostavljenih povprečno 532 kosil. - Rekapitulacija izdaje obrokov v kuhinji: - 1405 x bloki za kosilo(cca) - 392 x bloki za malico - 216 x blokov za enolončnico. PREGLED ŠTEVILA DOSTAVLJENIH KOSIL NA DOM V LETU 2013 Tabela 1: Pregled števila dostavljenih kosil na dom Mesec Št. kosil Januar 639 Februar 579 Marec 532 April 504 Maj 520 Junij 455 Julij 651 Avgust 581 September 513 Oktober 542 November 439 December 428 Skupaj: 6.383 *Ob sobotah, nedeljah in praznikih ne dostavljamo kosil na dom. Uporabniki lahko sami dvignejo kosilo v Domu. 114 Tabela št. 2: Pregled števila dostavljenih kosil na dom po letih (2009-2013) Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Št. kosil 6.819 6.364 7.359 6.060 6.383 Graf št. 1: Pregled števila dostavljenih kosil na dom po letih (2009-2013) Vesna Šart, vodja prehrane 115 2.5.9 Pralnica V letu 2013 se delo v pralnici ni bistveno spremenilo; delo še vedno poteka v dveh izmenah (dopoldan dve delavki in popoldan dve delavki). Povečala pa se je količina osebnega perila in to za več kot polovico, glede na količino prejšnjih let. V dopoldanski izmeni pomagajo frotir zlagati tudi stanovalci v delovni terapiji, popoldan pa nam priskočita na pomoč ena stanovalka pri zlaganju frotirja in ena pri zlaganju osebnega perila. To delo opravljata prostovoljno (1-2 uri na dan). DELO PRI PRANJU Zjutraj vse delavke začnemo z izpraznjevanjem umazanega perila in sortiranjem: - sortiranje perila po temperaturi: (perilo na 30'C, 40'C, 60'C in 90'C) - pranje kuhinjskega perila (uniforme, kuhinjske krpe, prti) - pranje krp za čistilke - pranje krpic za intimno nego - pranje posteljnega perila - pranje pižam in spodnjega perila - pranje uniform za zaposlene ( 2x tedensko) - pomoč pri zlaganju perila za stanovalce - pomoč pri zlaganju plenic, krpic, brisač,vreč - odlaganje perila po imenu in priimku - čiščenje sušilcev, pralnih strojev in delovnih površin. Zjutraj delo za prvo pranje naredimo skupaj, nato pa to delo opravlja ena delavka. Poleg tega se suši perilo v sušilnih strojih in lika ter zlaga posteljnino, kuhinjske prte in serviete. LIKANJE Z LIKALNIM STROJEM Delo opravlja tista delavka, ki polni pralne stroje in sušilce. Na likalnem stroju lika od 1-2 uri. Nato perilo zlaga na mizo, da pripravi za naslednji dan. Na likalnem stroju se lika samo zjutraj. Poleg tega, da delavka zlaga posteljnino, pomaga še pri zlaganju osebnega perila, krpic in brisač ali likanju z ročnim likalnikom. 116 LIKANJE Z ROČNIM LIKALNIKOM Delo opravlja 1-2 delavki odvisno od količine dela (npr. uniforme so se za spremembo od lanskega leta prestavile na popoldansko izmeno). Z ročnim likalnikom lika tudi tista delavka, ki šiva. Delavka opravlja delo: - likanje perila stanovalcev - likanje uniform delavcev - odlaganje perila po številkah na police. ŠIVANJE Šivilja krpa oblačila stanovalcev, šiva gumbe, prtičke, zavese, označuje perilo stanovalcev. Šivilja gospodinji Doma naroča čistila, ki se uporabljajo v pralnici. RAZVAŽANJE PERILA NA ODDELEK- to delo opravlja delavka zaposlena preko javnih del. Melita Krof, šivilja 117 2.5.10 Frizerstvo K vzdrževanje osebne higiene stanovalcev sodi tudi skrb za urejeno lasišče (pranje las, striženje, ureditev pričeske, itd). Te storitve izvaja domska frizerka na oddelkih in v frizerskem salonu. Vrsta in obseg frizerskih storitev se izvaja v skladu z razvrstitvijo stanovalcev v kategorijo oskrbe ( I.,II., IIIA, IIIB, IV.). Če želijo stanovalci koristiti dodatne frizerske storitve, se le te izvajajo in zaračunavajo v skladu z veljavnim cenikom (tržna dejavnost). Frizerske storitve opravlja frizerka tudi za zunanje uporabnike – tržna dejavnost. Delo frizerke v letu 2013: DELO NA ODDELEKU se izvaja ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.00-11.00 ure. Moško britje na oddelku: 2030 Striženje moško in žensko-na oddelku: 603 DELO V SALONU se izvaja ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 11.0013.00 ure, ob sredah pa od 7.00-13.00 ure. Žensko striženje in sušenje; vodna pričeska: 317 Barvanje in vodna pričeska: 26 Trajna pričeska: 18 Moško striženje: 114 Pranje in sušenje las: 17 Tržna dejavnost v letu 2013: Striženje in sušenje ženske; vodne pričeske: 204 Trajna pričeska: 8 Barvanje in vodna pričeska: 20 Moško striženje: 114 Pranje in sušenje:17 Frizerske storitve v okviru DT: Pranje in sušenje: 2 Žensko striženje in sušenje, vodna pričeska: 7 Martina Jezernik, frizerka 118 2.5.11 Recepcija z barom Da delo v baru in recepciji poteka nemoteno smo odgovorne 3 uslužbenke. Delo poteka dvoizmensko (dopoldan, popoldan). Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa se izvaja celodnevno delo. Posamezna delavka opravlja celodnevno delo (sobota, nedelja, prazniki) do trikrat v mesecu. Poleg osnovnih del in nalog, so spremembe v naravi dela dnevne, saj se na podlagi novih informacij posledično spreminja vsebina in obseg (začasno, dolgoročno). Delo v baru in recepciji poteka zelo razgibano in zajema naslednje osnovne naloge: INFORMIRANJE: zbiranje in posredovanje različnih informacij obveščanje stanovalcev o vsakodnevnih aktivnostih v domu usmerjanje svojcev in ostalih obiskovalcev posredovanje in vezava notranjih in zunanjih telefonskih klicev EVIDENCE: evidenca odsotnosti stanovalcev interni telefonski imenik in seznam stanovalcev seznam razvoza kosil na dom seznam in naročanja (pedikure, masaže, frizerske storitve) evidenca obiskovalcev POŠTA: urejanje sortiranje posredovanje prispele pošte stanovalcem in uslužbencev DOKUMENTI: - po potrebi ostalih služb se pripravljajo različna besedila, dokumenti, obvestila, pisanje jedilnika PREVOZI: čez teden, če je potrebno se priskoči na pomoč pri razvozu kosil in stanovalcev. 119 KLJUČI, ZAKLEPANJE: v recepciji se hranijo ključi nekaterih službenih prostorov in avtomobilov nadzorujemo vhod v Dom (dostopnost interventnih vozil) nadzor alarmnih naprav ob aktiviranju v poletnih mesecih smo zadolžene za izklop klimatskih naprav ter zapiranje senčnikov v atriju Doma zvečer se zaklenejo vsi vhodi in izhodi PRODAJA: delo v baru, kjer je na voljo več vrst pijač in ostalih artiklov naročanje in prevzemanje artiklov za bar prodaja blokov za kosila prodaja darilnih bonov, prodali smo skupno 57 darilnih bonov, od tega: - splošna pedikura: 13x - zahtevna pedikura: 1x - manj zahtevna pedikura: 2x - masaža stopal: 1x - rastrupljanje telesa: 2x - masaža celega telesa: 6x - delna masaža: 5x - limfna drenaža: 4x - bownova terapija: 14x - frizerske storitve: 9x prodaja žetonov (povprečno na mesec prodamo 400 žetonov za kavo). POMOČ V JEDILNICI: Zajtrk: razdelitev zajtrka Kosilo: razdeljevanje pijač stanovalcem, pomoč pri pospravljanju jedilnice Večerja: brisanje pogrinjkov in pomoč pri pripravi jedilnice za zajtrk Vsakodnevno pa skrbimo za čistočo in urejenost našega delovnega okolja! Slavica Zagrnik - telefonist receptor 120
© Copyright 2024