1. No category

I ___
~ e--
rt/ll/f/
•
BIlESTOV
=:J
LETNIK
, - - 1_
~
L.-< 1
1
I~
1L.-.l_
L-<
"V . ~
STEVILKA 2
28. NOVEMBER 1967
Brest -industrija pohištva
NA SLAVNOSTNI SEJI OB 20-LETNICI BRESTA JE CENTRALNI
DELAVSKI SVET S TEM. DA JE POTRDIL POROCILO PREDSEDNIKA FRANCETA MELETA. SPREJEL VEC ZAKLJUCKOV. KI
NAKAZUJE.TO PRIHODNJI RAZVOJ PODJETJA.
S TEM SESTAVKOM ZELIMO PRIKAZATI VSEBINO SKLEPOV
OZIROMA NAS O RAZVOJNO USMERITEV.
Brest je uspešno prebrodil zatežave v obvladovanju proi~odnje. Danes izbira tehnologi ja' in njeno obvladovanje ne pomenita ključnih . problemov, pač
pa postaja najpomembnejše področje dela obvladovanje tržišča. To narekuje naglo naraščanje
proizvodnje pohištva, ki se bo do
1970. leta povečala za več kot
važne predvsem sodobne pOSlovne zamisli in organizacijske oblike, ki bodo zagotavljale hitro
in učinkovito poslovanje, ter metode teamske priprave predlogov za odločtive . V tako modernizacijo poslovanja se mora
vključiti tudi kadrovska politika,
ki bo poleg formalne upoštevala
tudi dejansko strokovnost s poudarkom na vlogi prizadevnih strokovnjakov - organizatorjev.
Razvojna- dinamika sodobnega
poslovanja nas sili v iskanje novih rešitev v odnosih med strokovnjaki - organizatorji poslovanja in samouprn:\-'ljarrjem. D3-
četne
50 0/0'
Intenzivneje bomo morali raziskati tržišča, kjer se srečujemo
s hudo konkurenco svetovnih proizvajalcev pohištva kar zadeva
izbiro, kvaliteto in ceno. Hkrati
pa ·moramo ustvarjati lastni proizvodni program, s katerim se
bomo uvrstili med kreatorje modernega pohištva, kar bo istočasno tudi poroštvo za ugodnej:;.)
plasman naSih izdelkov.
Kljub temu, da so se samoupravne oblike močno uveljavile,
si' moramo prizadevati, da bopo
odloči.tve samoupravnih organov
še bliŽje ' najširšemu kro~u neposrednih proizvajalcev, ki se bodo zavestno octločali za tako ali
drugačno pot. Prvi korak k takemu delu bomo storili, ko bomo razmejili odločitve med delavskimi sveti in. komisijami. Delavski sveti naj bi bili predvsem
organ za ·sprejemanje poslovne
politike in najvažnejših odloči­
tev, komisije pa naj bi prevzele
pristojnosti konkretnih odločitev.
Ugotoviti moramo, da smo v
:podjetju že pred gospodarsko rete)rmo spoznali, kako potrebne so
v poslovanju sodobne m etode.
Osnova za to je biio sistematičn o
širjenje prodaje izdelkov na tuj"ih tržiščih. kjer smo se med
drugim posluževati tudi različnih
oblik kooperacije. 'Ukrepi drzavnih organov ob sprejetju' re.torm~ so potrdili, da je bila naša
usmerjenost pravilna, saj 'smo
s'e praktično brez težav vživeli v
nove· pogoje gospodarjenja.
. Gospodarstvo bi se moralo še
hitreje osvobajati ostankov administrativnih spon. Tržne zakonitosti bodo morale prevladovati
V odnosu do subjektiviziranih
ocen in napovedi gospodarskega
razvoja. Delo nekaterih organov
še vedno temelji ' na preživelih
pozicijah administrativnega usmejanja v gospodars~. Ukrepi za
bolj sproščeno blagovno proizvodnjo so še vedno prepočasni.
Splošna in notranja zakonodaja
se ne prilagajata dovolj hitro novim razmeram v gospodarstvu.
Ne sledita kvalitetnim premikom
ln tako zavirata uveljavljanje sodobnih gibanj in odloči tev. Posledica tega je počasnejše osvajanje
novih modernih načinov poslovanja. Na modernizacijo ne smemo: .g ledati zgolj s tehničnega vidikaj kot kvalitetno izpopolnitev
tehničnih sredstev za proizvodnjo, temveč . kot izboljšanje ce-
·pati, kajti le tako se bo povečala
osebna odgovornost.
Delitveni sistem bomo morali
še izpolnjevati. Sprostiti ga bo
potrebo vseh socialnih oblik, ki
so še vedno v veljavi. Sredstva,
namenjena osebni potrošnji, je
treba usmerjati le z nagrajev8njem po delu. Delo in rezultati
dela naj postanejo edina osnova
za standard posameznika.
Nadaljevati moratno ~ specializacijo proizvodnje v podjetju,
pa tudi v posameznih panogah.
ker nam le specializacija odpira
nove možnosti za hiter razvoj .
Prav pa bi bilo,
če
bi tudi v no-
menklaturi panog iz lesne industrije izločili kot samostojno
panogo pohištveno industrijo, kar
so v razvitih državah že storili.
Glede na to, da smo pričeli s
proizvodnjo drobnega pohištva
tudi v TLI Stari "trg in da iz leta
\. ldo narašča pretežna dejavl1(.st
OG. dneuu cepu61iAe
Vsako leto - to postaja .tradicija - se spomInJamo, da.
predstavniki Socialistične revolucije na zgodovinskem zasedanju AVNOJA 29. november 1943. leta postavili temelje
novi Jugoslaviji. Obujati spomin na 29. november pomeni nenehno obna.vljati žIvo Izročilo revolucije, predvsem pa njeno
vero v ustvarjalne sposobnosti in moč delovnega človeka. . Z
vsem tistim, kar smo storili do sedaj, ko smo gradili novo
SOCialistično družbo, s tistim . kar smo govorili in za kar smo
se borili v svoji deželi in na mednarodnem torišču smo si
pridobili ugled, ki ni bU nikoli večji, na katerega smo ponosni in ki nas obenem zavezuje pred lastno zgodovino in pred
svetom za naš nadaljni razvoj.
Ko ob slavnostnem dnevu primerjamo doseženo z začet­
kom, naše z drugim, doma in v svetu, lahko s ponosom ugo·tovimo, da to. kar smo dosegli ne more biti v sramoto niti
re\'oluciji, niti našim vloženim naporom. Predsednik centralnega delavskega sveta je v svojem govoru ob 20. letnici
podjetja na. slavnostni seji dejal. ~V 20 letih prizadevanj kolektiva, pri nenehni graditvi Bresta v proizvajalca. najsodobnejšega pohištva za domače in inozemsko tržišče, smo se
razvijali tudi samoupravljalei " kolektiv, ki j e .sposoben , za
še večje kvalitetne premike.+(
.
Iz rezultatov dela vidimo, da prizadevanja pri ' spro"'9a,Janju
gospodarske in družbene reforme niso stvari, o katerih se v
našem kolektivu samo govori. V tem vidi naš kolektiv današnji in jutrišnji dan. ki zahteva vse bolj organizirano delo
zavestnih in discipliniranih ljudi naše socialistične skupno~ti, v kateri je samoupravljanje v~R.IHla.nja stvar, ki se mora
čedalje bolj in vse globlje razvijati v odnosu do delovnega
človeka, da bo lahko ne samo povedal, kaj misli, marveč
tudi dejansko odločal o gospodarskih in družbenih zadevah.
F. Levec
o
lotn~i!':
. p!JOlovanja. Pri tem
lO
Uspešno ' poslovanje Bresta
v devetih mesecih leta · 1967
PROIZVODNJA POil1STVA SE NAGLO VE CA • V PRODAJI
- BREZ ZASTOJEV. V LETU 1967 11 'lo HITREJSE OB RACANJE
OBRATNIH SREDSTEV • EKONOMSKI POKAZATELJI GOSPODAR.TEN.JA V LETU 1967 USPESNI • KJE SMO Z OSEBNIMI DOHODKI • POSLOVNA POLITIKA ZA LETO 1968 NAJ POISCE
MOZNOSTI ZA VECJE STIMULIRANJE VSEH ZAPOSLENIH •
StUna jedilnica. MARY -
izdelek. katerega. bomo prodajali tudi na
trgu
domačem
o
nes še marsikje prevladuje mnenje, da priznanja prvim zmanjšujejo uspebe samoupravljanja.
Menimo, da ta trditev ni realna.
Samoupravni organi bodo morali v prihodnje odločati o vseh
tistih elementih, ki zagotavljajo
politiko . poslovanja in . kontrolo
rezultatov. V okviru tega pa bo
potrebno strokovnjakom pustiti
več svobode v odločanju, jim za
uspehe dati priznanja ob neuspehih pa pr.o ti nJim .o su-eie nasto- .
Bresta v proizvodnji pohištva,
medtem ko proiz~odnja p,rimarnih izdelkov celo upada, se je
predmet poslovanja Bresta že tako sptemenil, da dosedanji n e
ustreza več njegovemu poslovnemu konceptu.
Centralni delavski svet je na
temelju te ' ugotovitve sprejel
sklep o n ovem nazivu podjetja:
-BREST- ~ INDUSTRIJA P OHISTVA-CERKNICA.
V devetih mesecih letošn jega
leta je Brest povečal fizični obseg proizvodnje v primerjavi :i'.
lanskim letom v enakem obdobjU
za 4 %, medtem ko je proizvodnja
slovenske lesne industrije letos
porastla za 1 %, čeprav je bila
v jugoslovanski lesni industriji
v letu 196.7 proi zvodn ja man jša
za 5 %. Tako povečanje nam omogoča, da dosegamo tudi dinamiko
letnega plana proi zvodnje. Osnovna značilnost proizvodnje je naglo naraščanje v proizvodnji pohištva, ki je letos narasla za 23 %,
in padec za 19 % v proizvodnji
primarnih izdelkov, kar je rezultat objektivnih pogojev in normalizacije sečnje letnega prirastka hlodovine.
Glavni činitelji, ki so vplivali
na ugodno naraščanje fizičnega
obsega proizvodnje pohištva so:
1. v . TP Cerkn ica - povečanje
pr oizvodnje za 25 %
več ja serijska proizvodnja,
..;... . ugodnejša struktura asortimana,
- aktiviranj e nove stroj ne
opreme na grlih proizvodnje,
- standard izacija materialov,
ugodno razmerje montažnih
in demontažnih izdelkov,
- troizmensko delo na grlih
proizvodnj e itd.
2. V TP Martinjak - porast proizvodnje, za 20 % osvojitev proizvodnje stilnega
pohištva (za leto 1968 je
bilo .značilno iskanje tržišč z razdrobljenim maloserijskim asortimanom),
- modernizacij a neka ~ere strojne opreme,
- več zaposlenih.
Nadaljevanje na 2. str.
OB LETOSNJEM PRAZNIKU
29. ,",umIJ,u
ISKRENO CESTITAMO VSEM CLANOM KOLEKTIVA.
POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBCANOM
UREDNISTVO .
I
BRESTOV OBZORNIK
2
Uspešno poslovanje Bresta v desetih mesecih ·1967
Nada.ljevanje s l. str.
V tabeli, k i kaže gibanje proizvodnje, je prikazan tudi padec
proizvodnje na Iverki. Le-ta se
je zmanjšala predvsem zaradi
večkratnih
izpadov
električne·
energije.
Prodaja izdelkov je v letu 1967
uspešna. Značiln ost letošnjega
Glbanje
čas 1 -
filičneQ.u
.il>.
1966
in
RENTABILNOST, ki smo jo
merili z višino ustvarjenega dohodka na povprečno vložena
sredstva, je kot rezultat boljšega - izkoriščanja kapacitet porasla
za 9%.
EKONOMICNOST smo ugotavljali z odnosom realizirane lastne
cene v primerjavi z doseženim
obslCgQ. proizvodnieIG.
cenah iz 1. 1967
~967 pD
1967
Yr<1-dno5t prOilyodnilZ Kombinata: Y JO' 5. D
I - li. 1967
z000
.c
<=
532:1.
51 .31
1-]&· ~90o
I j966
1500
.9..
~
E
.c
.;:
-
1966
I j967,
lODa
CI
r--
li966~
'"
>
11967~
1966
500
~
.N
'"
=
Kl
TPC
TDM
plasmaja naših izdelkov je zlasti
v tem, da v nesezonskih poletnih
mesecih trend prodaje ni upadal,
kar je bilo značilno za prejšnja
leta. Lahko ugotovimo, da je povpraševanje po našem pohištvu
na tujem, pa tudi na domačem
trgu zelo poraslo, saj kljub znatnemu povečanju proizvodnje pohištva letos nismo uspeli zadostiti povpraševanju.
Izvoz po pos?ovnih tnotah la.
eo.!> 1-- iX· 1967 ln 196(1 v 1
.l. n
1967
SOO
I2V~ "'mbl,,!, vi:
1- 11· 196'T
l · ~ il, j966
TOO
600
g
I'TS'I 7~2.
HO~ 5&3
1967
500
'" I
11!66
300
200
lO'
,
TOO
TOM
TLI
~Ž
Dokaz o uspešnem poslovanju
so zaloge gotovih izdelkov, ki
ostajajo v tovarniških skladiščih
največ mesec dni.
TLI.
TIP
BŽ
celotnih dohodkom. Primerjava
nam je pokazala, da je ekonomičnost v letu 1967 porasla za
3%.
Z vsakomesečnim spremljanjem
rezultatov z ustreznimi analizami smo spoznali, da je ekonomičnost porasla predvsem:
- s stalnim naraščanjem proizvodnje
(zmanjšanje
fiksnih
. kotistili vse ekonomske- možnosti,
da bi dosegli še večje ekonomske
rezultate, ki bi povečali standard
zaposlenih. Prav bi bilo, ' če bi v
ekonomsko finančni politiki za
prihodnje leto nakazali smer, ki
stroškov za enoto proizvoda),
- z ugodnejšo strukturo asortimana,
- z bolj smotrnim nabavljanjem reprodukcijskih materialov
in
čas
iX, 1966
1967.
- z večjim izkoriščanjem ugodnosti pri nabavah materialov in
poravnavi dolgov.
dohodek
Pri ekonomičnosti poslovanja
je pomembno omeniti tudi amortizacijo, katere sprostitev je Brest
Porab!jlZna or~d5\va
med redkimi sorodnimi podjetji
izkoristil za povečanje namenprodukt
skih sredstev za reprodukcijo, s
čimer je seveda zmanjšal doseo
ženi ostanek dohodka za razdelitev. V strukturi celotnega do- ~QO
hodka se je v letu 1967 amortizacija povečala za 1 % ali v
absolutnem znesku za 59 Ofa.
gO
PRODUKTIVNOST, merjena v
netto produktu na zaposlenega,
je v primerjavi z devetim.i me- 80
seci leta 1966 letos porasla za
20 % in sicer zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet in bolj eko- 70
nOmičnega poslovanja v letu 1967.
OSEBNI DOHODKI na zaposlenega so se v istem obdobju po- 60
večali za 15.%. Povečanje osebnih
dohodkov je bilo v skladu z ·merili nagrajevanja oziroma v skladu z doseženimi rezultati poslo- 50
vanja. Do konca septembra so
bili povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega 79.800 4-0
S dinarjev. Samo oktobra so bili
osebni dohodki 85.000 S dinarjev,
kar pomeni, da bo povprečje-30
osebnih dohodkov do konca leta
1967 še poraslo.
Kaldno je stanje osebnih do- 20
hodkov v Brestu v primerjavi z
dohodki v celotni industriji, lesni
industriji in · porastu življenjskih -10
stroškov v Sloveniji, nam pokaže
naslednja primerjava:
V celotni slovenski 'industriji O
so povprečni mesečni neto oseb1966
j967
ni dohodki do konca julija 86.100
S din, v lesni industriji pa 72.500
S dinarjev.
devetih mesecih letošnj ega leta
hi še bolj zainteresirala vse zauspešno in v SKladu z letnimi
2ivljenjski stroški štiri,:članske
poslene, da bi dosegli še večje fiplanskimi predvidevanji. Pa vendružine v Sloveniji so v osmih
nančne uspehe.
mesecih letos v primerjavi z landar ne moremo reči, da smo izD. Mlinar
Strukturni prikaz tiet\tve ce!otrtQ:QQ
oohodka za
I .irt
Legenda
%
11.500
1
skim osmim mesecem narasli za
8 %. kar pomeni, da so realni
osebni dohodki na Brestu letos
narasli za 7 %.
Za zaključek lahko napišem 0,
da je bilo Brestovo poslovanje v
Ce-lotni
~
Pora bljeno.
Qred5tvCJ.
Neto
Porabliena.
. sredstva ·
Salon pohištva - uspešen Brestov nastop
Od 4. do 12. novembra je bil na Gospodarskem raztavišču v Ljubljani SALON POHISTV A 1967.
Na otvoritvi Salona pohištva, na katerem je razstavljalo 87 podjetij iz vse države. so bili številni predstavniki Skupščine in Izvršnega
sveta SR Slovenije, družbeno-:političnih organizacij, gospodarskih or.ganizacij, Gospodarske zbornice SR Slovenije, Zvezne gospodarske
zbor.n ice in konzularnega zbora.
Predsednik Poslovnega združenja LES tov. Knez Jože je v svojem govoru opisal pomen sloven ske pohištvene industrije. Salon
je odprl tov. Mitja Mejak, član
Izvršnega sveta SR Slovenije.
BREST se je na Salonu ·pr~d­
stavil že z novim imenom BREST INDUSTRIJA POHISTVA CERKNICA. Da, resnično:
industrija pohištva: To · ni samo
naša ugotovitev, to so ugo.tovi1i
vsi, 'ki so si ogledali razstavljene
BRESTOVE izdelke.
SALON POHISTVA, ki ga prireja lesna industrija vsako drugo leto na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani, je že tretji po
vrsti. Kdor spremlja razvoj lesne
industrije od Salona do Salona.
lahko iz leta v leto ugotavlja izreden napredek. Letošnji Salon
je presegel vsa pričakovanja, saj
je pokazal, da je slovenska le-
Ceprav je letošnje gospodarjenje z obratnimi sredstvi ugodnejše kot je bilo lani za 11 %. še
vedno niBmo dosegli optimalizacije zalog, Zato so samoupra:vni organi v Il. polle tju 1967 sprejeli
vrsto ukrepov, ki zahtevajo več­
jo elastičnost strokovnih služb na
podrOČjU obratnih sredstev. V letu 1967 Brest ni 'Oil v večjih težavah kar zadeva zadostna obratna sredstva. Vendar je tak ti_o
nančni položaj le trenutnega značaja,
zaradi začasne uporabe
sredstev, ki so namenjena za modernizacijo proizvodnih kapacitet.
Takoj, ko bomo po predvidevanjih v letu 1968 modernizirali
proizvodnjo z večjimi investicijskimi vlaganji, se bo stanje na
področju obratnih sredstev znatno poslabšalo in bomo morali
najeti tudi nova kreditna sredstva.
V devetih mesecih 1967. leta
smo dosegli v primerjavi z ena~
Stilna hrastava. omara. je zanimala tako domače, kot tuje obikim obdobjegt lani tUdi boljše
skovalce, saj je ta pri nas prvi primerek take omare izdelan na
finančne pokazatelje.
ludu.lrlj.kI D.~ID
sna industrija dejansko dosegla
najbolj zahtevno raven evropskega pohištva. V čem se kažejo te odlike? Podjetje MARLES, MEBLO, STOL in BREST
so. za Salon pripravila vrsto no-
vih modelov. skladno z nj ihovo
specializacijo. ~ARLES je ra~ :-.
stavil vrsto kvalitetenega kU.hi.njskeg~ . pohištv.a , MEBLO :veliko
število spalnic stilne in moderNadaljevanje na 3. s~rani
No-tranjski klub poslancev
ZA USPESNO RESEVANJE DRUŽBENE PROBLEMATIKE
Na · pobudo SZDL je. ·bil ustaVrhniki, na katerem smo ustanovljen republiški Klub poslannovili svoj klub in to zadnji v
cev, ki vključuje zvezne in repubnaši republiki. Notranjski "klub
liške poslance. Hkrati pa so se
poslancev - tako se imenuje začeli ustanavljati tudi klubi pozajema občine : Kočevje, Ribnico,
slancev po regijah, 1.ti jih je v naCerknico, Logatec -in Vrhniko. Se- o
ši republiki enajst. Ni dvoma, da
dež kluba je na Vrhniki. Nekateri
je ta pobuda SZDL zelo koristna
poslanci smo omenili, da takšna
prav sedaj, ko se celotni skupregija nl najbolj posrečena, v po_o
ščinski mehanizem še aktivneje
gledu gravitacije, furikcionalnosti
vključuje v reševanje reformnih
in prav tako ne imena. Menili
nalog.
smo, da .ima Notranjski klub· svoDeta teh klubov je usmerjeno
je mesto v organizaciji klubov
-k večji povezavi med zveznimi in
poslancev, da pa bi moral orgarepubliškimi poslanci, obenem pa
nizacijsko zajemati občine Postoj_O
tudi k tesnejši povezanosti ter sona, Ilirska Bistrica, Cerkni~a .. Lodelovanju med poslanci in predgatec .in Idrija s sedežem v Po_ o
stavniki občinskih ·oblastnih or stojni. Tako organizirana regija
ganov in družbeno p olitičnih orklubov. poslancev bi bila funkCioganizacij. V svojem delovan ju naj
nalno uspešnejša ker je na .pod- ·
bi v klubih predvsem skupno
ročju te prave Notranjske mnogo
pretresali splošne družbene proveč problemov, ki imajo sUčno
bleme republike pa ~udi posavsebino in težo.
meznih regij in sprejemali najKer pa so se Postojna • . Ilirska ..
naprednejša stališča. Seveda pa
Bistrica in Idrija že vklJučile v
skupna stališča ne pomenijo skleprimorske klube, smo sklenili, ·da
pov, katerim se mora poslanec
je nredlagana regija za sedaj ·š e
pri svojem delu v skupščini podnajboljša rešItev. Izkoristiti ·pa bo
rejati. Gre predvsem za demotreba .vse možnosti za različne
kratično analiziranje pojavov
oblike aktivnejšega sodelovanja
določeni regiji, za demokratično
izmenjavo mnenj, predvsem s · med klubi; če pa qo pqtrebno bi. .
se lahko lotili ·tudi organizacijskih
ciljem, da bi se poslanci seznasprememb prizadetih regij. Osebnjali z razpoloženjem in mnenji
no meni.m, da bi bilo koristno .
volilcev, s čimer bi se okrepila
proučiti in organizacijsko prilata vez med njimi, ki je često
goditi naš Klub . p~slancev . resmarsikje slaba.
nični notr.anj~~.i. ;r~fM.i...
Tako so imeli dne 8. novembra
,;:... '. ::J.·Lesar ....
skupni · sestanek poslancev· ·.na ··
v
I
'BRESTOV OBZORNIK
·3
Solon pohištva 1067 ,- uspešen Brestov nastop
Nadaljeva.nje z z. str.
ne izvedbe, STOL je razstavil
nov stol, ki ga je mogoče spuščati in dvigati s pomočjo plina.
BREST je med vsemi prikazal
največ novih modelov ; dnevnih
sob, jedilnic in ostalega kosovnega pohištva.
Umeniti je treba priiadevanje
podjetja Slovenijales pri uvajanju nove površinske obdelave
stilnega pohištva.
Poleg teh podjetij je nastopila
še vrsta manjših proizvajalcev iz
Slovenije in vse države. Pohištvo RADNIKA iz Bosanske Gradiške, TISE iz Sente in drugih
podjetij iz ostalih republik še ni
doseglo tako visoke ravni. Omeniti pa velja. da so njihove cene
dokaj nižje kot cene sloven$kih
proizvajalcev.
Na sejmu se je pojavila vrsta
uvoženih tapetniških izdelkov, ki
so jih kljub milijonski ceni hitro
prodali.
V BRESTU smo se na salon
pripravljali že od marca. Ze tedaj
smo sestavili takšen asortiman
s katerim bi na Salonu pokazali
našo usmeritev, izboljšanje in popestritev asortimana izdelkov in
razstavili kar največ stilnega pohištva. S Salon om pa smo želeli
dokazati celotni napredek BRESTA tudi navzven, saj je bilo
očitno, da je BREST še vse premalo znan. Zdi se. da smo s Salonom vse te želje in cilje dosegli. Potrebno je obdržati dosežene rezultate in jih še razširiti.
Na več ko dvesto kvadratnih
metrih razstavnega prostora smo
lahko razstavili vrsto najrazlič­
nejših izdelkov furniranega in
masivnega pohištva. Več kot
16.000 obiskovalcev si je dan za
dnem ogledovalo skupino ameriških jedilnic, ki so po svoji
pestrosti navdušile tudi naše ljudL Posebna paša za oči je bila
t udi stilna klubska · garnitura.
Največ ljudi pa se je navduševalo za dnevno sobo DANIELA,
ki je · poleg TV BARA prejela
tudi diplomo žirije.
Marsikatera obiskovalka se ni
mogla ločiti od toaletnega kotička
v beli antični izvedbi.
Jedilnice v palisandru, ·ki so
sicer značilne za francoski trg,
so bile močno všeč tudi našim
potrošnikom. Le-ti so za umir-
jeno izvedbo, 'pa je zato jedilnica
LIVING, ki je v našem programu, tudi najbližja domačemu
kUpcu.
.
IRVIN ni več samo omara.
Klubska garnitura je dajala ' temu kosu pohištva novo vrednost.
Zaradi majhnega spodrsljaja v izvedbi diplome zanj nismo dobili.
Vse kaže, da se FLORIDA, pa
naj bo velika ali majhna vse bolj
uveljavlja.
Pozornost so vzbujali tudi novi
primerki stilnih omar za jedilnice
in dnevne sobe v orehu in hrastu, saj je skoraj nemogoče, da
dragocene napotke za prihodnje
nastope.
.
SALON POHIŠTVA bi v prihodnje moral postati Salon v
mednarodnem merilu. Vprašanje
je, če čas , v katerem ga prirejamo ustreza tudi našim t ujim
kupcem? Verjetno ne.
SALON POHIŠTVA 1967 je potrdil napredek pohištvene industnje. Njena naloga, posebej pa
BRESTOVA je, da tudi v prihodnje on najbolj bogato napreduje. Le tako si bo pridobila
vedno novih priznanj.
D. Trotovšelt.
Jelidnica. CARMEN, katero si je zaželela vrsta obiskOValk
' lahko serijska proizvodnja pro_o
izvaia nekaj takega - pa je le
res. Potrebno bo najti le tržišče
in začeti s proizvodnj o tudi teh
omar.
Omeniti je treba še vrsto noniture jedilnic: tipično stilne sto-
i n:r..-.rr:
,1 l ' ~ ,:: ---.:
~
le z ameriškim poudarkom in
stole :z evropskim videzom.
Težko je opisati pisano vrsto
lepo dekoriranih izdelkov in razstavni prostor, . ki je deloval neprisiljena, preprosto, toda učin­
kovito. To je bila paša za oči,
pa tudi za . globok žep, kot je
hudomušno napisal eden izmed
novinarjev.
Sejem je končan. Ugotavljamo
lahko velik napredek, ki je tudi
poroštvo za naše prihodnje uspehe. Potrebno je, da uspehe našega sodelovanja na SALONU temeljito analiziramo in i:zluščimo
"~\~
TV ·BAU, eden od z diplomo nagrajenih izdelkov B~ESTA, bo po
. . napovedih jHI.I~1 ",>sovnl izdelek BRE~TA
Kako smo pripravljeni za leto 1968
Pred nami bo novo gospodarsko leto. Kako smo pripravljen
nanj? Kakšna bo nabavna politika, kakšna prodajna 7 Vprašanje
je dokaj težko, zlasti še ker sme
v času, ko oblikujemo to politiko
sredi razgovorov z na~imi kupci,
ki prav tako kot mi oblikujejo
svoje nabavno-prodajne pogoje,
kalkulirajo, kako bi dosegli najboljše pogoje za prihodnje poslo~
vanje. Mi izbiramo dobavitelje,
. prav tako tudi oni. Vse skupaj
je še nezaključen krog, ki bo svojo dokončno obliko dobil v kupnih in prodajnih· pogodbah v
zadnjih dneh tega in v prvih
dneh prihodnjega leta. Značilno
za na!o vrsto proizvodnje je, da
se za vrsto asortimanov niti po
količini niti rOKih ne dogovarjamo za vse leto vnaprej in zato
tudi naša nabava nima trdnih
vnaprej določenih količin nabavnega asortimana. To iz leta v leto
odpravljamo. TP Cerknica bo v
prihodnjem letu proizvajala po ...
hiš tvo na zalogo, se pravi, da
ne bo proizvajala po naročilih (izjema so glasbene omarice, ki imajo svoj trden terminski načrt), pač pa bo prodajala izdelke iz zaloge. Ob tem
smislu na izdelke, ki so v prop"ramu za domači trg in za izvoz
v evropske države. Izbrali smo
tOl'e i asm·t iman, ki ga bomo nudili in prodajali iz zalo ~ e, tako
kot delamo to na primer z žaganim lesom, ladijskim podom,
delno z iverkami, stoli ipd. P () datke o tr;ovini zbiramo tako.
da na osno-:: i statističnih podatkov lažjE" natančno do l oč imo proizvodne in p rodajne roke. TP
Martinjak je razen v proizvodnji
stolov Sardan še vedno vezana
na občasna naročila. NaJPomembnejša vprašanja na nabavnem in
prodajnem področju so torej a~or-
timan izdelkov, k oličina in proizvodni roki. Sledi nabava surovin in izdelavnih materialov za
proizvodnjo.
In končno, včasi h celo na jpomembnejše, je vprašanje, kako
prodati te izdelke.
O asortimanu izdelkov razprav~
ljamo že dalj časa. Pri tem ne
zanemarjamo niti količine n iti
ekonomičnosti
posameznega iz delka. :lage so v celoti odvisne
od dotoka hlodovine, ki bo po
predvidevanj ih tolikšen kot letos.
Se vedno ne vemo, kako bo z
žaganjem bukovine za potrebe
pohištvenih tovarn, kajti pohištveniki trde, da je lastna bukovina predraga. Morda pa le
ni predraga kadar gre za posebne dimenzi je, ki j ih pripravljamo bolj za lastne potrebe. Iverka bo tudi v prihodnje proizvajala v štirih izmenah. Proizvodnja ladijskega poda bo . tekla, če
bodo zadostne količin e · lesa. Zabojev za zunanjo prodajo bo vse
manj, proizvodnja primarnih izdelkov pa bo tolikšna kot letos.
Proizvodnja furniranega pohištva v TP Cerknica naj bi porasla na prib ližno novih 20 oto.
TP Martinjak predvideva povečan je proizvodnje za 25 %.
Smo pred tem, k o bo treba sestaviti predloge za letne proizvodne načrte. Cimbolj r ealne in·
konkretne bodo količine, toliko
več osnove bo za sestavo materialne bilance, ki mora postati osnova naše nabavne politike.
Z večjo prOizvodnjo bodo po rasle tudi nabave surovin in materialov za reprodukcijo. Nabavna politika surovin je še vedno
odvisna od cen, k i so dol očene
s posebnimi predpisi. Problemi ,
ki izvirajo iz tega; · imajo svoje
korenine v zamrznjenih cenah
100 .milijonov investicij
800 milijonov
večjo proizvodnjo
Strokovne službe v Tovarni pohi štva Cerknica so se po dokonč.­
no
oblikovanem
proizvodnem
programu za leto 1968 lotne analize · in proučevan ja tehnološke
problematike, zlasti pa analize
ozkih grl.
Analiza je pokazala, da nam
sedanja tehnološka sredstva dopuščajo povečati proizvodnj o na
skorai 4 milijarde starih dinarjev, ali za skoraj 800 milijonov
več kot bo vrednost pr.o izvodnje
v letošnjem letu. Izračuni kažejo,
da se bo pojavilo nekaj ozkih
grl. ki jih bomo morali odpraviti
z nakupom dodatne nove opreme.
Treba bo nabaviti:
škarje za razrez fur nirja,
furnirko robov,
dva
nadmizna
\' ~sokoturria
rezl':a r ja,
- dva mizna visokotur:na tez::karja,
...
. .. .
- dvostransko brusilko robov,
- šti rist ranski skobelni stroi.
- stroj za brušenje profilov,
- stl'ojček za jeraini prirez . ' .
Vso opremo moramo nabavili
v na j krajšem času, tako· da ·]0
bo mogoče vključiti v reševanj e
ozkih grl že takoj na začetku
leta 1968. Izbira opreme je · s~:'
stavljena, treba je le razčistiti
nei<atere man jše tehnične nadrobnosti, kar pa· bo opravlj ~rio
v nekaj dneh.
. .
Vsi stroji, ki bodo nabavljeni,
sicer ne p:redstavljajo ozkih grl.
Nekateri bodo zamenjali stare;
dotrajane, ki ne .ustrezajo vee: za
proizvodnjo kvalitete vse bol]
zahtevnega pohištva..
. .,
Stiristranski si{Qbeljn i stroj ·· ha
pr: m el· n e ush'eza v.eč, ker· na
njem ne moremo delati 'rainIb
pl'ofi1nih letev, ki jih r abimo ph
uvajanju si:ilnega pohištva. Vzporedno s t.em moramo nabavltf 't udi stroj za brušenje profilov, kel'
brez tega ne moremo doseči ,lepih nedeformiranih profilov.
.
Z nakupom te opreme bomo
dosegli mnogo boljšo sinhronizacijo in izkoriščanje sedanje "Opre.;.
me, tako da bo mo g oče posamez"ne izmene mnogo bolje izpopolniti.
Vrednost opreme bo okrog 100
mili jonov S dinarjev, sredstva
pa bo dalo podjetje, oziroma tovarna sama iz ostanka dohodka
v letu 1967: Inyesticijska naložba
je več kot utemel jena, saj" bo
po grobih rač unih v . enem .·letu
odplača na. Vsak pomislek p upravičenosti
tega nakupa je torej
odveč.
T . Kebe ·
·žaganega lesa. Cas bi bil, da . bi
cene žaganemu lesu sprostili. .
Posebna težava je n a bava osta:lih materialov. Potrebna bi bila
večja naročila, kar bi pocenilo
nabavo, saj jo sedanj i način celo podraži, zlasti še ker nabav,:"
ljamo majhne količine . pri več
dobaviteljih. Treba bi bilo do,s'eči
standardizacijo materialov/"ne' pa
nabavljati celo enake materiale
pri več dobaviteljih,
V letu 1968 bo morala tudi pro-·
daja povečati svoje delovan je. Za ..
20 % povečana proizvodnja final- '
nil izdelkov bo zahtevala še več
prodajnih akcij na domačem, pa '
tudi tujem trgu kot doslej. :le sedaj
smo Imeli razgovore z večjimi :
kupci doma, dogovarj amo pa se ·
tudi s tujimi kupci v ZDA, Angli-- .
ji, Za p. Nemčiji in Avstriji.
Pr ipravili smo nov cenik za iz_o
delke pohištva. Nove : cene so
prilagojene kvaliteti in povpraševanj u na trgu.
Dobra priprava za prihodpje
leto je odvisna od pr oizyodnJe, pa
·tudi strokovnih služb, ki morajo
za potrebe p oslovnih enot doseči
na jboljše nabavne in prodajne
pogoje. Uspehi teh dveh dejavnosti skupaj s proizvodnim i str oški predstavljajo enokonmski uči­
nek, ki mora biti vsako leto več ­
ji in boljši, kar je p ogoj za vse
bolj uspešno delo v prihodnje,·. . . ..
D, Trotovšek
B1I"ESTOV OSZ·ORNIK
4
ProslaDiIi SIDO 20. obletnilO Bresta
sednik Centralnega delavskega
sveta. Govoril je tudi predscdni'k
Občinske skupščine tov. Jože Telic. Na seji so sprejeli ver sklepov.
Clani Centralnega de lav::;kega
sveta in gostje so si po seji o::le- .
dali Tovarno ivernih ploš"Č in 'To. varno pohištva v Cerknici. Z
ogledom so bili zadovolj'li. . zlasti še, ker so videli celotni tehnološki proces od iveri do lwnč.:"
nega izdelka. Po ogledu proh;vodnje so člani Centralnega delavskega sveta in gostje v Rakovem
Sltocjanu v veselem razpoloženju
zaključili proslavljanje 20. obletPrvi predsednik delavskega sveta. podjetja tov. F. Intihar je ob dvaJnice Bresta.
setletnici vodil slovesno sejo CDS. Poleg njega sedanji predsednik
D. Tro1ovšek
CDS tov, F. Mele
Del povabljenih ·gostov na slovesni' seji. Od leve proti desni sedijo:
A . Janežič, direktor Javor Pivka H. Hace, .p~atelj J.- Telič predsednik občo skupščine Cerknica, J. Lesar glavni direktor -Bresta, M.
Goslar predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS in M. Brajer.
predstavnik KB Ljubljana
.
.
Mnogokrat je bila v zadnjih
dneh oldobra izrečena. čestit1{a
vsem tistim, ki SO v našem pod-
jetju preživeli dvajset, petnajst
aU deset let. Vsi člani delavskih
svetov poslovnih enot in povab -
ljeni so spontano zaploskali, še
posebej pa dvajsetletnikom, saj
je bil njihov jubilej tUdi jubil~j
podjetja.
Slovesne seje delavskih svetov.
Skrbno urejeni prostori so dajali
slovesnosti še posebno vzdušje.
Kdo bi si mislil, da smo v dvajsetih letih dosegli tak vzpon, je
dejal marsikdo izmed povabljencev, ko je poslušal poročilo in se
-z amislil, kako je bilo nekoč in
kako Je danes. In videli SO veliko
razliko. Tukaj so sodobne tovarne, sposobne velikoserijske in
najbolj zahtevne proizvodnje pohištva, tu SO moderne žage, avt~.:.
matizirana iverka. tam se odpirajo nove kapacitete. Zamislili so
se v stanovanjski sklad, ki je v
zadnjih letih skoraj v celoti rešil.
stanovanjsko problematiko. Občutili so rast osebnih dohodkov
in splošnega standarda. Da, to so
mislili in o tem smo govorili.
Teiko je bilo. a sedaj postaja vse
lažje in lažje.
25. oktober 1967. Natanko dvajset let je minilo. Rdeči "'fičk()«<
hiti iz Kočevja z velikimi svežnji
BRESTOVEGA
OBZORNIKA,
prve slavnostne ' številke. ki je
izšla prav na dan 20. obletnice
Kakšen je? Ze ga listajo na TLI
Stari trg, pa v TP Martinjak!
Komaj pride svežen'; v Cerknico,
že je v TP Cerknica, Skupnih
službah, Bazenski žagi in Iverki.
Petindvajsetega popoldan in zvečer beremo OBZORNIK in ga.
pregledujemo da. je kaj. Prvi
Brestov časopis za 20. obletnico!
Sobota, 28. oktobra 1967.
Lep prijeten sončni dan, kot bi
hotel prispevati k !1razničnemu
dnevu. Zastave kamor pogl~da
oko. Velik napis: 20 let 1947}961 na modro -rdeči podlagi. Velika s.Iovenska zastava se vije s
•
Statut ln
pravilnik pred spremembami
šanj, ki zahtevajo odgovor : in
spremembe v naši zakonodaji. V
tem sestavku ,bom opozoril samo
na neka tera: Pr;stojnosti delovne~a kolektiva in samoupravnih
organov bo treba vs khditi 7. vse
večjo pristojnostjo puslovne el1Ote kar zadeva ustvar;anj"e in ' delitev dohodka ter upl'avljanj'e s
poslovnimi sredstv i.
.
Status poslovne enote skupnih
strokovnih služb narekuje,. d.a je
treba pristojnosti ~amo up ravnih
organov v tej poslovni enoti posebej · dolo čiti , vzporedno s .tem
pa tudi vpliv 'c entralnih samoupravnih. or~anov n a organizacijo
in kadrovanje poslovne enote
skupnih slUŽb.
.
..-- - ...
. EkoIlOmske temelje bo treba
\
dopolniti z določili o vlaganju
sredstev in prav{ci do' do~od'~<,l
iz tec~a vlaganja, o oblikah ~la ­
ganja. na prim.e r:
- kreditiranje med pus\ovnimi enotami in skupnimi skl~d ;':
- oročevanje sredstev v podjetju in izven njega;
- združevanje sredstev;
- namensko vlaganje mea pos lovnimi enotami ·s pravico do
dela dohodka;
-- vlaganje v druga podjetja s
pravico do dela dohodka.
Nekatere poslovne enote že I'azpravljajo' o spremembah pravilnika o delitvi." dohodka in delitvi
sredstev za osebne 'dohodke, druge pa pripravljajo osnutke za
razpravo. Težnja vseh sprememb
je predvsem v iskanju ustreznejšlh meril za nagrajevanje re· žijskih .kadrov. J;>ovsod tam, kjer
lahko.. rt:lerimo učinke dela, bomo 'osebni ' dohodek ugotavljali
na podlagi normativov. Tam pa
kjer učinka ni mp.;:oče meriti ,. pa
bomo uvedli nagrajevanje služb
po rezultatih oziroma merilih, na
katere irila služba največji vpliv,
na primer:
.
- prodajna služba na stopnjo
ostanka dohodka·, višino zalog in'
terjatev do kupcev;
. "7 nab~vna .služba na vr.e dnos.t '
zalog surovin" in materialov in·
Clani Centralnega detaynega s:veta ·podjetja. in .po-vab:':'
r~zlike .med , plans.k imi in dejan -..
ljeni gostje pred slov.e sno okrašeno zgradbo skupnih ' skb doseženimi cenami nabavljeriih surovin in materialov;
služb.
"'- računsko planska služba· višina terjatev in roki v izpolnje-.
vanJ unalog itd.
Ta dodatna merila bodo. pped- .
stavljala 20 % predvidenih : sred- .
stev za osebne dohodke režijskih..
delavc~v, medtem,' ko bo 80 %.
· osebnih dohodkov za vse .režijske kadre odvisnih ali o.d obsega plačane realizacije (skupne
strokovne službe) ali od . oDsega
proizvodnje (proizvodne ppslovne
enote).
.
Na · področju varstva 'pri 'delu
so poslovne enote 'n a podlagi Pravilnika o·načelih varstv:a pri ·d.elu
dolžn~ " iZ.d elati s'v oj Pravilnik, ki
; bo upoštev~l posebne qelovne ' po...:
· goje v :vs'alti poslovni enoti.. '
. Ce hočerrio, da bo naša zako':'
nodaja, pa ' naj · si po statut, ali
katerikoli drugi splošni akt, .dejansko odraz naših notranjih od- ~
npsov, m.o ramo .,s9~~.I<;lva~~: .p'~.i .~e­
'stavlj im ju osnutkov, pa tudi takM. Goslar, predsednik gospodarskega odbora skupščine SRS je med
rat ko bodo predlogi sprememp
govorom v Rakovem Skocjanu dal mnogo- priznanj ustvarjalnosti. in'· · v j'avni ·. ra.i"prav{, '.' :. ..... . ... . ;. .
. .... '~: Joie Hren
napredku kolektiva BREST
. .
Od leta 196-1, ko smo sprejeli
satut, smo pri nas že marSikaj
spremenili, ker so se spreminjali
tudi posamez~i ~.akoni, na· primer
Zal\~n o podJe~.]lh, Zakon. o destavbe Skupnih služb skoraj do
lovmh raZmer.lI~ , .p~ tudI zato:
. .
..
d
ker so se spremln)ah ekonomskI
tal. Praznično vzdušje. ki priča- .
temelji.
kuje člane Centralnega delavske- . a ki 7' s k a I erlI:ru se ~reJ~~? o nOSI
v
delovOl
orgaOlz~CIJ1~"
V letu 1966 smo v celot; sPJ:e~
ga sveta. Upravnega odbora;
predstavnike
dttižbeno :'politič­
Skladno z razvojem materialne
menili VIII. poglavje statut<l:
nih organizacij . in druge "goste.
osnove razvij'amo tudi naše notraEkQnomski temelji in načela gopovabljene na slavnostno "sejo ob
nje odnose . . Splošni akti, s kaspodarjenja. : Poslovne ' enote ust20., obletnici Bresta,"
terimi' delovne organizacije ustavarjajo in .delijo' dohodek in ' so
naVijajo in oplikujejo sall].0'uprav- .. odgovorne tudi za razširjeno reOb enaj3tih se začo" e slavnostne norme, morajo biti odraz deprodukcijo.
_
na seja. PionirJi iz Osnovne šojanskega stanja v delovni orgaS spreme . bami ek,onomskih. tele čestitajo predsedniku. Centralnizaciji.
.
meljev se j ~ pojavila vrsta vpra-·.
nega delavskega sveta.
.
,
.
.
t
.,
.,.
-
---,--,
.
I
Sejo je vodil tov. Franc lntibar, .
prvi predsednik delavskega sveta
iz 1950. leta. Slavnostni govor- '
nik je bil tov. Franc Mele, pred-
V.eselo razpoloženje v Rakovem Skocjanu pot ni manjkalo
Urejanje notranjih odnosov
je bistvena sestavina samostojnosti in samoupravnosti. Ustava doloČa, da ... delovna organizacija
sprejema v skladu z ustavo in
zakonom statut in druge splošne
spominov na prehojeno
6.
I·-rr------------------------------------------------------5
BRESTOV OBZORNIK
•
Pogozdova nje
Spričo
razvoja naše lesnopre-
delovalne industrije pa tudi za-
radi vseh večjih potreb zunanjega in notranjega trga po lesu in
lesnih proizvodih, se vse bolj zaostruje neskladje, med proizvodnjo
in porabo lesa. To ni
značilno
le
za Slovenijo in Jugoslavijo, temveč se s tem problemom ukvarjajo tudi druge dežele.
.
O tem je pred kratkim F AO
(mednarodne organizaciJe za razvoj gozdarstva in kmetijstva) izdalo študijo, v kateri za območje
Evrope obširno prikazuje uporabo
lesa do leta 1960 in predvidevanja za obdobje 1960-1975. l"AO
navaja, da je bilo v Evropi za
razdobje 1949-1951
na voljp
173,4 miHj. m J lesa, dejansko predelanega pa je bilo 168,6 miHj.
ro 3, kar pomeni višek 4,8 milij.
m 3• V obdobju 1959-1961 vidimo
popolnoma drugačno sliko. Na
voljo je bilo 212 milij. m 3, porabljenih pa 232,5 milij. m J lesa.
Nastal je torej že velik primanjkljaj 20,5 miHj. m 3. Se bolj neugodno podobo pa kaže prognoza za
leto 1975. Tedaj bo v Evropi predvidoma 270 milij. m 3 lesa, poraba
pa se bo gibala v mejah 312-340
milij. ml. Primanjkljaj bo v letu
1975 v primeru z letom 1961 torej
narastel za več kot dvakrat (42
-70 milij. m 3).
Dilema
pomemben vir
zagotovitve surovin
Veliko je
činiteljev,
ki vpliv ajo
raven doseganja tržnih cen. Med
temi so aktualni zlasti: obseg proizvodnje, število in sestav prebivalstva, višina, način in delitev
narodnega
dohodka,
tehnična
opremljenost trgovine, razvitost
transportnega sistema .in drugi.
Promet, ki povezuje proizvajalca in potrošnika na domačem in
zunanjem tržišču, je torej eden
izmed važnejših faktorjev, ki vpli va na doseženi dohodek podjetja.
Prodajne cene naših izdelkov so
oblikovane kot cene franco kupec,
tako da str~ški prevoza neposredno bremenijo proizvajalca. Prav
zaradi pomembnosti delovanJa cen
transportnih stori'tev na doseženi
dohodek podjetja je bila pripravljena primerjalna analiza cen
transportnih storitev,
V analizi smo primerjali cen~
lastnega in tujega avtoprevoza in
ugotovili, da je lastni transport
najcenejši. V primerjavi s cenami tujega in lastnega prevoza za
opravljeno storitev so cene lastnega prevoza nižje:
na relacijah 10-50 km za prevoženi t/km za 39 %,
na relacijah 51-100 km za prevoženj t/km za 33 % in
na relacijah nad 101 km za prevoženi t/km za 31 %.
Cene prevoznih uslug, ki jih
opravljajo privatIniki, pa so v primerjavi s cenami lastnega prevoza višje za približno 8-13 %.
Ker je glavnina Brestavih tovarn oddaljena od železniške postaje Rakek le 5 do 10 km, je v
analizi cen prevoznih uslug izvršena primerjava cen prevoznih
uslug lastnega avtoprevoza (kot
najcenejšega in cen železniškega
prevoza. 2elezniški prevoz pride v
poštev zlasti za prevoz blaga v
pristaniŠČI v Kopru in na Reki.
Ceprav je železniški prevoz blaga
odvisen od prostornine in t~žine
)e lahko kosovni (enota za obračun je kg ali 10 kg) in vagonski
(enota za ceno je tona)
Zdi se nam, da je primerjava
CE'.n avtomobilskega prevoza in cen
vagonskega prevoza značilna za
primerjavo obeh prevozov. Zato
smo primerjali prevoz teže 5, 10
in 15 ton po železnici in z avtomobili po razpoložljivih cenikih.
Tapetništvo nova dejavnost TP Martinjak
glede na izvor usmerili tja, kjer
Tapetništvo za TP Martinjah:
V Sloveniji bi bile kapacitete
že stekla z mrtve točke, saj je tobo naložba najbolj smotrna in
v bistvu ni ničesar novega, saj
varni prav v teh dneh za poizdanašnje lesnopredelovalne induvemo, da se j e tapetniška dejavkusni začetek uspelo pridobiti
rentabilna. Za koristnika bodo ta
strije kri te, če bi imeli okrog
sredstva dolgoročno posojilo, ki
nost pojavila že na začetku, ko
osnovna tehnološka sredstva in v
10 % več lesnih surovin.
Na nodlagi . teh spoznanj se
ga bo z določeno obrestno mero
smo uvedli stole v redni proizkratkem lahko pričakujemo prve
vračal po realizaciji investicije.
zadnja leta v Sloveniji vse bolj
vodni program. Tovarna že doizdelke lastne proizvodnje, ki boširi poslovno sodelovanje orgaSurovinsko zaledje bi na obkaj dobro obvlada tehniko tapedo oplemeniteni . zapustili tovarno.
nizaCij, ki se ukvarjajo s proizmočju občine Cerknica širili na
.:ir anja stolov, posebno še z deVsekakor je to šele začetek, ki
dva načina:
litvijo dela po operacilah in z
vodnJO in predelavo lesa. To soga bo treba intenzivno razvijati
uporabo sodobnih zračnih pištol
delovanje se suče predvsem okoli
1. Aktivirati moramo vse doslej
kar zadeva opremo, pa tudi proza zbijanje.
skupnih vlaganj , za razširitev
neizkoriščene ali slabo izkorišče­
izvodne postopke, Proizvodni progozdnosurovinskega zaledja. POne površine ter jih pogozditi z
Ko smo uspeli 'v tapeciranju
gram TP Martinjak zahteva ne
večanje gozdne
proizvodnje je
ustreznimi drevesnimi vrstami.
stolov, pa se je porodila tudi mile preprosto tapetniško dejavnost,
namreč lahko le še skupna naloga
Sem sodijo predvsem kmetijska
c:el, da bi poiskali m:'ž nosti za
pač pa tudi zahtevnejše tapeciraproizvajalcev in porabnikov lezemljišča med gozdnimi površirešitev te dejavnosti. Posebno je
nje sti1nega pohištva. Vemo, da
sa, saj je lesnopredelavaina innami. To so travniki in pašniki,
postalo aktualn o to tedaj, ko smo
naloga ni lahka niti preprosta,
dustrija neposredno zaintereSiraki pa so za kmetijske namene
začeli s proizvodnjo foteljev za
vemo pa tudi, da dobi izdelek
na za razširitev gozdnosurovin ...
neproduktivni ali slabo produkdokompletacijo dnevn ih sob za
vso tržno vrednost 'šele, ko je v
skega zaledja.
tivni .jn jih zato kmetje opušča­
TP Cerknica. Istočasno pa smo
celoti namenjen tržišču. Zato je
Omenjeno sodelovanje je že rojo. V zvezi s pogozditvijo teh popričeli proizvajati tudi jedilniške
odločitev TP Martinjak vsekadilo' precejšnje uspehe. Gozdnovršin se je Brest že povezal z stilne stole, ki jih je treba oblakor pravilna in je treba takšna
gospodarske organizacije od zaobmočnim
gozdnim gospodarziniti kot navadne stole.
prizadevanja samo podpreti.
četka tega leta vlagajo sredstva
stvom. Na območju gozdnih obJ. Mele
Vse to je povzročilo, da je stvar
biološke amortizacije v posebne
ratov Cerknica in Snežnik sedaj
sklade. Ta sredstva so namenska
izločamo površine, ki bi prišle
~-- ~.;===;;;~-------------------------------------'::.------------in jih lahko uporabljajo le za
v poštev za pogozdovanje.
pogozdovanje novih površin ter
2. Zasaditev topolovih planta:t,
za vzdrževanje gozdov. Vlaganje
ki bi omogočile dopoln ilno proteh sredstev znaša okrog 30,00 N
izvodnjo lesa. Pri plantažiranju
3
din za neto m gozdnih sortiustvarjamo z agrotehničnimi in
mentov.
.
drugimi ukrepi najboljše rastičpe
Lesnopredelovalna podjetja pa . pogoje za razvoj sadik in m ladic.
prispevajo od začetka tega leta za
Tako skrajšam o proizvodno dorazširitev surovinske baze 2,00 N
bo, potrebno, da dosežemo dolodin za m 3 prejete hlodovine. Ta
čeno dimenzijo.
sredstva se zbirajo na Poslovnem
Glede na to omogoča plantažzdruženju. »LES« in jih bodo ne
ni način proizvodnje lesa v odnosu na naravne gospodarske
gozdove večkratno povečanje priIntenzivni razvoj proizvodnih
v Starem trgu za potrebe tamkajšrastka l~ne mase na površinsl{Q
nje poslovne enote. Poleg blokovkapacitet Bresta dolgo let ni doenoto. Topolove plantaže dajo pri
voljeval vlaganje sredstev v družske gradnje pa so se posamezni
, obratovalni dobi 12 do 15 let 30
beni standard v tolikšni meri, ki
člani
delovne skupnosti lotili
do 40 m 3 na ha povprečnega
bi zadostovala, da bi izpolnili vse
gradnje svojih stanovanjskih hiš.
starostnega prirastka. Realnost
potrebe članov delovne skupTa vrsta gradnje se je močno razteh podatkov dokazujejo večde­
nosti.
širila v letu 1966 in v leto~ njem
setletne italijanske izkušnje, pa
letu, saj je dobilo kredit pri
tudi že domači uspehi.
Z izgraditvijo ključnih kapaciBrestu 91 prosilcev v skupnem
Na območju Cerkniškega jetet pa smo sprostili možnost, da
znesku 98 milijonov starih dizera je okrog 120 ha površin,
bi zadovoljili osnovne potrebe deriarjev samo v zadnjih dveh leustrezmh za gojitev topolov. V
Rezultati te primerjave so bili
lovnega človeka, od katerih je
tih, pred tem pa je na Brestu
preteklem obdobjU je BREST zaze lo zanimivi. Prevoz blaga z avmed najvažnejšimi stanovanjsko
dobili 19 prosilcev kredite v skupsadil več poizimsnih topolavih
tomob 'H do vkl j učno.5 tOn teže
vprašanje.
ni vrednosti 21 milijonov starih
nasadov. Z njimi je hotel ugotood Cerknice do Reke je od železVse do leta 1960 ni bilo tako
dinarjev.
viti primernost posameznih raniškega prevoza cenejši za cca 15
perečih problemov za stanovanja.
stišč in sort topolov za gojitev
odstotkov.·2elezniški prevoz namCe pa so se le-ti pojavili smo
Lahko rečemo, da se je z dotopolovih plantaž.
reč podraži prevoz z avtomobili
sedanjim namenskim vlaganjem
jih za silo rešili. Problem stanoGlede na domače izkušnje in
od Cerknice do Rakeka in presredstev za izgradnjo stanovanj
vanj se je zaostreval ob vse več­
izkušnje v tujini evroameriški
kladanje z avtomobilov na vagokončala prva faza v stanovanjski
topol (klon 1-214) najhitreje pri- . ji proizvodnji, ko je bilo treba
ne na železniški postaji Rakek.
graditvi, s čimer smo rešili najdobiti delovno silo iz drugih krarašča in se prilagodi skoraj vsaPri prevozu blaga nad 5 ton teže
jev. Začeli so prihajati tudi stronujnejše stanovanjske probleme.
kemu rastišču. Zato bodo v planje cenejši železniški prevoz. Pri
Glede na
sorazmerno mlado
kovni kadri iz šol. Prve večje in prevozu 10 ton težkega tovora je
tažah gojili predvsem to sorto.
vesticije v gradnjo stanovanj smo
strukturo zaposlenih članov dePri gojitvi topolovih plantaž na
cenejši približno ·za 11 %. 15 ton
lovne skupnosti Bresta lahko prizačeli vlagati v samske domove
optimalnih rastiščih je obrestotežkega tovora pa za približno
čakujemo, da se bodo v nasled:'
v Cerknici, Dolenji vasi in Marvanje vloženih sredstev pri ob23 odstotkov.
tinjaku, s čimer smo pridobili 168 . njih petih letih potrebe po druhodnji 12 do 15 let letno okrog
žinskih stanovanjih še pojavile.
samskih stanovanj. Kmalu za tem
Primerjava cen prevoznih uslug
10 %. Pri gojitvi topolavih planKasneje pa se bo povpraševanje
je pričelo primanjkovati družinod Cerknice do Kopra nj realna,
taž na obrobju Cerkniškega jezmanjšalo, če upoštevamo, da se
skih
stanovanj.
Samoupravni
orker 2TP ne rabijo še vedno cene,
zera pa bi znašalo obrestovanje
v k::1tere je vkalkulirano enkratno
vloženih sredstev pri obhorlnji 20
prekladanje blaga med prevozom.
let letno približno 3 %. Povprečni
Vendar menimo, da bodo pri prestarostni prirastek bi znašal
vozih nastale podobne razlike kot
okrog 16 m 3 na ha. Ce upoštevamo
na relaciji Cerknica-Reka.
te podatke, vidimo, da obrobje
Ze sedaj se lahko vprašamo, ka- Cerkn iškega jezera ni najbolj
idealno rastišče za gojitev topoko naj bi v prihodnje usmerili
lov. V primerjavi s klasično
prevoz blaga. Za tako odločitev
gozdno proizvodnja, kjer proizje treba tehtno proučiti vse mo'L
vodni ciklus traja 80 do 120
nosti enega ali drugega prevoz:.)
let in računamo z 1-2 ofo obrestno
in se na podlagi tega dokončn·o
mero, pa vidimo, da bi bila naodločiti. Pri tem ima ver jetno
ložba v gojitev topolovih plantaž
prednost cenejši železniški prevoz,
ki ima sicer v primeru z avtomo- kljub temu ekonomična, posebno
še, če upoštevamo pasivnost lesne
bilskim nekatere slabosti (oddabilance (predvsem surovine za
ljenost od železniške postaje, bJa»Iverko«).
go se pri prekladanju lahko okvaPovršine za gojitev topolov leri in podobno). Vendar moramo
žijo v pasu med robom povpreč­
omeniti, da te slabosti s prevozom
nega vodostaja jezera in med
blaga s transporterjem vagonov
kmetijskimi
površinami.
Ker
lahko odpravimo. Blago bi naložili
omenjene površine torej n iso
v vagone že takOj za skladišči toprimerne za intenzivno kmetijvarn in bi jih s transporterjem
prevažali do železniške postaje.' sko gospodarjenje, bi s tOQolovimi plantažami ta rastišča mnogo
Pri takem ·prevozu bi odpadli
Montažne hišice v Cerknici so ' udobne. cenene in lepe po izgleau
bolje izkoristili.
stroški za prekladanje' na železAkciji
pogozdovanja
se
je
toniški postajf Rakek, kar bi vplirej pridružila tudi lesna induv prihodnje ne bodo zaposlovali
gani Bresta so se od ločili , da bovalo na pocenitev prevoza teže 1
strija, ki je spoznala, da je nujljudje iz drugih krajev, temveč
tone za približno 12 %. Vendar je
do začeli z gradnjo blokov, kajno potrebno razširiti surovinsko
iz bližnje okolice, ki imajo zyeprevoz s transporterjem na cesti
ti s tem je problem mogoče najzaledje, kar je pogoj za njen pri čine že rešena stanovanjska vpraCerknica-Rakek odvisen od kvahitreje rešiti. Blokovska gradnja
hodnji razvoj. Pri tem moramo
šanja. Zaradi ekonomičnosti grad":
litete ceste, ki še ni pogojena z
stanovanj je ustrezala tudi urbaupoštevati, da so naravni gosponje, predvsem pa zaradi hitre
novim načinom prevoza. Zato je
nistični ureditvi in želji prosildarski gozdovi glavni vir za kritgradnje ob upoštevanju urbanisedaj za prevoz težjih tovorov še
cev za stanovanja. Ker je staje potreb po lesu. Zato moramo
stičnega načrta .. se bo stanovavedno najugodnejša kombinacija
novanjski problem največji v
le-tem posvečati glavno skrb. Z
njska gradnja v drugi fazi usmeavtomobilskega in železniškega
Cerknici,
so
le-tam
zgradili
61
dopolnilno proizvodnjo lesa na
rila v graditev stanovanjskih blo prevoza, vendar kaže. da je železdružinskih stanovanj v petih bloobmoč ju Slovenije pa bomo v
niškj prevoz perspektivnejši. Dilekov. Za individualne . gradnje bokih, ki jih je finansiral Brest in
sorazmerno kratkem času odprado dajale sredstva poslovne enote
ma torej ni v obliki prevoza, temv to vložil 406 milijonov starih
vili neskladje med proizvodnjo in
le ob pogoju skupnega reševanja:
več v ceni prevoznih uslug.
porabo lesa.
dinarjev lastnih sredstev. Sem
delavec-podjetje-banka.
dipl. ing. V. Usenik
F. Tavžel~
B. Mišič
sta všteti tudi stanovanji v bloku
Avtomobilski ali
želežniški prevoz blaga
na oblikovanje tržnih pogojev in
Piše direktor poslovne enote
....
.
2.)o.pisujteu so.o.i .tiSt'
Prva faza vstanovanjski gradnji je zaključena
BRESTOV OBZORNIK
6
v
•
Tovariško SreeOnje
Grem po tovarni, okrog mene
je hrušč in trušč strojev, ki se v
njih oblikujejo deli pohištva in v
montaži dobe svojo obliko. Bolj
ko se bližam oddelku II. strojne,
je hrup čedalje večji. Poiščem
stroj robovno furnirko in ob njem
najdem delavca, ki sključen nekaj dela po stroju. Stopim bliže in ko mu povem, se mi
predstavi: »::Hraj Anton+<. To
je mlad fant, ki se vešče suka
okrog stroja. Mimogrede si ogledujem stroj, ki iz Antonovih rok
enakomerno sprejema plošče, ki
so že furnirane na obeh straneh.
Stroj ima nologo da furnira robove plošč z obeh strani. Nič posebnega, si mislim. Vendar ko si
malo natančneje ogledam ves mehanizem, ki ureja to preprosto
strojevQ delo, se mi zdi velika
zmešnjava: veliko število vijakov. ročic, gumbov .. .
Nehote moram pomisliti. da bi
potrebovala precej časa, da bi
se vsaj malo znašla. Širaj Anton
pa vse to zelo dobro pozna. In
ne samo to. Fant je pri svojem
delu ugotovil, da je nemogoče.
da bi bil tak stroj konstruiran
samo za eno delo - robavno furniranje. Kar predstavljam si, kako se je vrtel okrog njega in hotel iz njega iztisniti še kakšno
sposobnost. In posrečilo se mu
je.
Sam pravi takole: ••Stroj smo
dobili okrog Novega leta iz to-
Glede počutja v podjetju in na
delovnem mestu pravi, da ni
najbolj zadovoljen. ker se mu
zdi, da se na tem delovnem mestu ne izpopolnjuje, ampak celo
nazaduje v lastnem razvoju. Ko
sva se ustavila pri vprašanju o
osebnih dohodkih, se je hudomušno nasmehnil in dejal, da so ti
vsem prenizki, pa če so še tako
visoki. No. pravi, da sedaj še gre,
ko je plačan še po lanskem povprečju, ko je bil vodja delovne
skupine. Dozdeva se mu, da mu
bodo nova analitska ocena in novi kriteriji za delitev osebnih dohodkov prinesli znižanje osebnih
dohodkov. Vendar se tolaži z
mislijo, da mu nov sistem še ni
poznan in zato zagotovo še ne
ve, kakšne spremembe mu bo ta
povzročil.
Širaj Anton živi v Cerknici že
nekaj let in pravi, da se je tega
kraja že nekoliko privadil. Stanuje v samslcem domu. kjer ima
na razpolago polovico sobice, ki
je predvidena za enega stanovalca in je še za tega majhna ter
mu nudi premalo življenjskega
prostora. Polovica sobe pa niti
za najnujnejše ne zadostuje. V
domu lahko gledajo televizijo ob
spremljavi otroškega joka iz sosednjih sob, .ki v njih največ
stanujejo družine.
Glede kulturnega življenja v
Cerknici pravi, da je vedno slabše. Na razpolago je samo kino
Tone Siraj, strokovnjak na stroju za pUrmiranje robov
varne Stefani, tako da niti leto
dni še ni pri nas. Ves čas, ko sem
upraVljal z njim sem imel vtis,
da stroj ni dovolj izkoriščen. lCo
sem si ga ogledoval malo podrobneje, sem kmalu ugotovil, da
bi stroj lahko priredili tako, da
bi delal utore in te utore tudi furniral. Nekateri elementi so bili v
stroju že vgrajeni, ostale pa bi
morali še vgraditi. Servisni službi
sem predlagal izboljšavo, ki pa
ni takoj pokazala pravega razumevanja za novost. Imel sem
precej težav, da sem odgovorne
ljudi ogrel za svoj predlog. Ob
neki priliki sem celo dejal, da
sem pripravljen prevzeti mate rialno odgovornost za stroške, če
izboljšava ne bi uspela. Po daljšem razmišljanju, ki se je vleklo
kar nekaj mesecev, se je servisna služba povezala s proizvajalcem in dosegla, da je dobaviteljev
monter izpopolnil stroj, ki je sedaj veliko bolj izkoriščen. kot
je bil pred tem.«
Na vprašanje. kaj misli o nagrajevanju tehničn ih izboljšav. ali
so dovolj nagrajene, mi je takole
odgovoril: »Vem da imamo Pravilnik o nagrajevanju tehničnih
izboljšav, pa ga še nisem prebral.
Poudariti pa moram, da se pri
svojem delu na to nisem niti
spomnil, kaj šele, da bi od tega
kaj pričakoval. To delo sem opravil zato, ker mislim in sem prepričan, da je to v ' korist podjetju in potrebno pri mojem vsakodnevnem delu. Mislim pa. da
bi bilo vsekakor potrebno ljudi
seznaniti s Pravilnikom o nagrajevanju tehničnih izboljšav in jih
zainteresirati, da bi se v svoj
postopek dela poglObili in ga poskušali izboljšati. V mnogih primerih uspeh gotovo ne bi izostal.«
trikrat na teden, mladinski plesi pa so skoraj izumrli. Zlasti bi
ti imeli sedaj več možnosti, ko
lahko naročijo ansambel »Brestovih 5«, pri katerem tudi sam sodeluje. To sodelovanje mu je
nekak konjiček. Veselje pa mu
daje tudi to, ko vidi, da sindikat
tovarne kaže veliko razumevanja
za njihove potrebe.
Tovarišu Siraju želimo še nadaljnih delovnih uspehov.
S. Ileršič
v
Ali je pravilnik o tehničnih izboljšavah za »staro saro«
Dne 17. maja 1965 je Centralni delavski svet sprejel Pravilnik o nagrajevan ju tehničnih izboljšav. S tem je bila dana možnost vsakemu zaposlenemu. da na
svojem delovnem področju ali
izven njega predlaga izboljšave. s katerimi bi bilo možno poceniti nek postopek ali izboljšati
kvaliteto dela. Vsaka poslovna
enota naj bi imela poseben zvezek, ki smo ga imenovali »Knjigo tehničnih izboljšav«. Delavcu, kateremu je komisija izboljšavo potrdila. pripada nagrada.
Višina nagrade je odVisna od
vrednosti predloga. Vse izboljšave naj bi se vpisale v ta zvezek,
tako da bo mogoče hitro ugotOVi ti, kakšne izboljšave so bile narejene, koliko jih je bilo in koliko
so sprejeli zanje tisti, ki so jih
predlagali.
Začnem
pri Bazenski · žagi.
Vprašam po telefonu: ~~Imate
knjigo tehničnih izboljšav?« »Ne,
knjige nimamo, imamo pa Pravilnik!« .. Pa ljudje poznajo Pravilnik, so ga že videli, vedo zanj ?~.
»Kaj ne bi vedeli, saj so o njem
razpravljali in sklepali, štirinajst
dni je visel ... 1« »Ali ste morda
dobili kakšen predlog za tehnič ­
no izboljšavo? Ce nimate knjige, to še ni takšna ovira, da ne
bi dobili lahko kakšen predlog?.
..Ne, tega pa še nismo dobili. Pri
nas je to težje, kot v tovarnah
pohištva ...~.
Zanimalo me je, kaj menijo v
Martinjaku. »Tajnika prosim"!
>+Ga ni«. mi odgovori vratar. »Potem pa šefa priprave 1'*( Tudi tega
ni bilo. ..Direktorja ... ! Imate
knjigo tehničnih izboljšav?« Ta-:
koj je ugotovil, kam merim. »Ja,
prvo tehnično izboljšavo smo naredili šele pred kratkim. Neki delavec, ne vem kako mu je že
ime, je združil dve fazi na rezkarjih. Druga pa je pravkar v
postopku.« »Je tisti kaj dobil za
svojo izboljšavo?« >+6.000 S D 1«
•• Dobro«, si mislim. »kar tako
naprej~•.
Zavrtim št. 66, Iverko: »Delavca S. in M. sta izdelala predlog za vračanje pločevin pri stiskalnici, 2 X po 50.00 0 S din sta
dobila.« >+Je bilo še kaj ? ...K. in
M. sta ... « »-Sta kaj dobila za
to?« No ja, nekaj je bilo. vsaj
za v ...Delikateso« .•~In kaj misliš
o tehničnih izboljšavah ?«, vprašam direktorja. Prepričan je, da
je bilo premalo izboljšav za podjetje s 1.400 ljudmi. Meni, da je
treba pravilnik širše odpreti.
Kličem Tovarno lesnih izdelkov
Stari trg. Vprašam: >+Imate knjigo tehničnih izboljšav? ..... Ne, n imamo«, slišim hi ter odgovor.
»Kako to; da je nimate. saj JO
mora imeti vsaka poslovna enota«, se znova začudim. »Ni hče
nam je še ni kupil, da bi jo lahko imeli .... Mislim si: »Ne razume me ... Hočem mu razložiti, da
je to knjiga, zve,?ek, kamor je
Zarod inepazljivosti okvaro no stiskalnici
Januarja letos smo nabavili
novosti skalnico PEBO. Prednost
te stiskalnice je v primeru z dosedanjo več etažno precejšnja,
saj z eno samo etažo doseže 40 %
večji učinek kot na primer dvoetažna stiskianica Biirkle. Delo je
mnogo bolj preprosto, saj se plošče in funir polaga stalno na
isto mesto, transportni trak pa
jih umika in transportira v stiskalnico.
Stiskalnica je vse do oktobra
delala relatiVno dobro. Od časa
do časa so se pojavljali manjši
problemi, vendar resnejših zastojev ni bilo. če izključimo dobavitelj eva popravilo plošče. V oktobru pa so se pri furniranju nenadoma pojavljali mehurji stalno na istem mestu. Pri ugotavljanju vzrokov smo v začetku mislili, da je temu kriv zguban in
pretirano suh furnir. Sele po daljšem opazovanju in analiziranju
srno spoznali, da je vzrok drugje.
Dogovorili smo se, da bodo strokovnjaki v prosti soboti, ko stiskalnica ni obratovala, temeljito
pregledali in ugotovili vzroke. zakaj se mehurji pojavljajo ~talno
na istem mestu. Ugotovili so, da
je na plošči vdrtina s premerom
20 X 30 cm in globoka 13 mm
Razumljivo je, da na tem mestu ni bil popolni in zato so se
pojavljali mehurji. Ugotavljali,
smo, zakaj se je to dogajalo in
ugotovili, da zaradi nepazljivosti.
Delavec je zaprl stiskalnico tako.
da sta se kosa pokrila.
Pri popravilu stiskalnice so
zamenjali obe grelni plošči, kar
je stalo skoraj pet milijonov star ih dinarjev. Skoda je zaradi
majhne nepazljivosti občutna. poleg tega je bilo ogroženo tudi
normalno obratovanje vse poslovne enote.
Ta primer je v opozorilo vsem,
naj na delovnem mestu ravnajo
s stroji in napravami previdneje.
Ce temu ni tako. ogrožajo zaslužek sebi in ostalim,' ki so zaposleni v enoti.
Zaradi delavčeve nepazljivosti
so člani enote prejeli za 1.000
S din manjše osebne dohodke. Videti je, da posamezniki še nimaj o
prav:ilnega odnosa do skupnih
proizvajalnih sredstev.
T. Kebe
treba zapisati vse tehnične izboljšave in nagrade, ki so jih dobili
delavci za svoje predloge. ~~He,
ja, to pa imamo«. >~To, to!«, mu
odvrnem in hitro vprašam: »Pa
je v njem kaj napisanega?« ... Ne,
ta je pa prazen!'*( »Prazen. čisto
prazen? Je to mogoče?« »Kar daj
kakšen navdih. pa ga bomo zapisali!.... Cutim, da mi je povedal,
kar je mislil ... Spet vprašam:
»Ali ni dal pri vas še nihče kakšnega predloga ali vsaj kakšne
misli, kako bi se nekje ·nekaj izboljšalo?« ....Ja. ne vem, enega
smo pa dobili: naj povišamo
plače. so pre dlagali, a tega nismo zapisali!«
Ostane mi še Tovarna pohištva
Cerknica. Knjigo so našli v tajništvu ....Zanima me, če je v njej
kaj napisanega?« vprašam radovedno in nestrpno čakam odgovor. »Ja, precej smo že zav;edli
vanjo, mi odgovorijo. Delavec P.
je dobil 54.000 S din, delavec T.
12.000 S din, H. 63.000 S din ...~
Izra čunal sem, da so skupaj že
izplačali okrog 300.000 S din n agrad. »Kar precej ste že navedli«, jih pohvalim....Kako pa gledajo ljudje na to 1« »Ljudje kar v
redu, naredili so že veliko izboljšav. Predvsem v oddelku II.
strojne, a jih niso prijavili. Na
ta način so se že tudi osebni dohodki precej popravili. Toda
tehnologi!-o< ...Kaj pa je stehnologi,
ali so jih oni naredili še več?«
»Ne, ti so jih pa napadli! Vsaka
izboljšava jih spravi v zadrego.
Nič radi ne slišijo o njih .. .«
»Kdaj pa ste zapisali zadnjo izbolj šavo?« ...Pred enim letom, to
je 24. 6. 1966 .~·
Vsi ti odgovori me silijo k razmišljanju, koliko dela in truda
smo vložili pri sestavi Pravilnika?
Ali ga bo treba res bolj široko
odpreti 1- Ali res ni v nekaterih
poslovnih enotah niti enega predloga? Poi ščimo vzroke in zavedajmo se, da rodi edino prizadevanje celotnega kolektiva veliJ<.e
sadove.
dipl. ing. I. Jurkovič
Budnost vratarja, garancija varnosti
S lužba varovanja je z ozi'l'om
na teritorialno oddaljenost poslovn'ih enot, delovne .s kupnosti Bresta
organizarana tako, da ' imajo Tovarna pohištva Cerknica, Tovarna
ivernih plošč Cerknica, Bazenska
žaga in Skupne strokovne službe
enotno službo varovanja, svoje
služ.be pa imata Tovarn a pohištva
Martinjak in Tovarna lesnih izdelkov St ari trg.
Glavna naloga službe je, 'da ču ­
va i'1 varuje stavbe, stroje, suro-
vine. izdelke in drugO premoženje,
da odkriva in preprečuje pojave.
ki lahko povzročijO škodo ali življenjsko nevarnost članov kolektiva, da preprečijo nepoklicanim
osebam dostop na varovano obm očje, da hitro ukrepajo kadar je
potrebno, da se zavaruje premoženje podjetja, preprečuje motenje
reda in miru na varovanem območju in podobno.
Za uspešno izvajanje teh in drugih nalog morajo vratarji in noč­
ni čuvaji temeljito poznati svoje
delo, ga vestno opravljati in samostojno ukrepati, kadar je to potrebno.
Preizkušnjo o vestnem delu st a
vratarja tov. Jankovič Slavko in
Golik Ivan prestala v noči 14. 10.
1967, ko sta dva mlajša Cerkniča­
na »kontrolirala« njihovo budnost
s tem, da sta vlomila v staro stavbo Skupnih strokovnih služb. Za
vestno opravljanje službe je De lavski svet nagradil tov. Jankov ič a
Vratar
Jankovič.
strog in zavzet
ltot vedno
s 25.000 S din in Golik Ivana z
20.000 S din. Nočna obiskovalca pa
bosta morala opravičiti takšno
»kontroliranje« ~a sodiŠČU.
F. Levec
Odnos mladih delavcev do discipline in dela v TP Cerknica
V tovarni pohištva Cerknica je
zaposlenih 44 delavcev, ki so stari
manj kot 18 let. Glede na vse zaposlene predstavlja to število 6,7
odstotka. Ti mladi delaVCi delajo sorazmerno porazdeljeni na
pomožnih delih po ekonomskih
enotah. Malo več pa jih je zaposlenih v ekonomski enoti: obdelava površin.
Nekateri izmed teh mladih delavcev pa se nikakor ne morejo
vživeti v delo. Zapuščajo delovno
mesto in v stranskih prostorih počenjajo vse mogoče stvari. Zapuščajo delovno mesto, brž ko imajo
možnost in ko so brez nadzorstva.
TovariŠi, ki operativno vodijo
proizvodnja, se mnogokrat pritožujejo · zaradi njihovega odnosa
do dela. Vendar pa zaradi posa- .
meznlih predrznežev posplošujejo
problem na vse mlajše delavce.
Ko kličemo takega delavca na odgovornost, navadno meni, da mu
je storjena krivica, saj pravi, da
n.i samo on tak, pač pa tudi drugi
in tudi sta'r ejši delavci. Iz vsega
tega sklepamo, da ga delovna skupina, delovno okol1e ter sistem vodenja ne vključuje dovolj v delo.
Zaradi slabega odnosa do dela in
discLp.l ine nanj. ne vpliva delovno
vzdušje, ki mora v pozitivnem
smislu prevladovati ves čas v delu
delovne izmene.
Ce je temu tako, potem je nujno. da tako stanje popravim? POpravili pa ga borno le z večJo delovno disciplino' vseh delavcev v
oddelku. StarejŠi delavci so poleg
inštruktorja dolžni opozarjati mlade na red in delovno disciplino in
jih navajati na delovne operacije.
Tudi tako uvajanje v delo namreč mnogo skrajša proces prilagoditve in vključitve v delovni kolektiv mladega, pa t udi vsakega
na novo sprejetega delavca.
Stevilo mladih delavcev v naši
tova'roi ni poseben problem, kot
trdijo nekateri. saj je 6,7 % malo
v primeri s številom zaposlenih.
Seveda pa bo treba mlade delavce bolj nadzorovati. saj se teda j, ko nastopi delo, prebija skozi
hude težave, ko se mora prilagoditi novim življenjskim in delovnim .pogojem. Privaditi se mora
delu z določenim tempom, delitvi
'in podobnemu. Seveda pa se mora
r avnati po navodilih svojega vodja in navajati na precej bolj zapleteno okolje - delo v skupinL
J.
Klančar
I
~---------------------------------------------------------------------------------~--------~
"I3RESTdv· OBZC>RNIK
7
Salon pohištva z drugega kota
že
sam pogled na gospodarsko
men tav oz. garderobnih omar (pri
v Ljubljani nam je dal
dnevnih sobah: IRYIN, FLORIDA
in DANIELA). Zanimanje za naše
slutiti, da se tu ponovno prikazuje nekaJ zanimivega. Bežen
izdelke se je po uspešni reklami
ogled vseh razstavljenih izdelkov,
prek-o telev.iz.ije in· časopisa še b'o lj
še nekaj potrebne dekoracije in . povečalo. Skoraj. ni minil dan, da
že je vse pripravljeno, da razstane bi kdo telefonsko spraševal za
višče sprejme prve goste. Kljub
razne informacije, cel9 za dime;nslabemu vremenu v prvih dneh
zije posameznih artiklov Povprarazstave je bil obisk zadovoljiV,
ševanje za nov model FLORIDA
kar nam dokazuje, da je zanimaNIZKA, je vsekakor preseglo vsa
nje za to specičJ.1izirano rastavo
pričakovanja . Skoda, da .takojšna
pohištva izredno veliko.
dobava omenjene dnevne sobe ni
Naše podjetje je zavzemalo premogoča, ker bo šele v proizvodcejšnjo površino razstavnega pro ':'
nem programu za prihodnje leto.
stora fn v primerjavi z ostalimi
2elje potrošnikov so, da se izderazstavljalci je bila i.zbira zelo
lava le-te vključi v program čim­
pestra: Obiska,v alei so bili tokrat
pre} Tudi kombinacija barv tabolj kritični. Opazili SO vsak najpetniškega blaga z barvo lesa pri
manjši spodrsljaj, pa najs"i bo to
tem iZldelku je obiskovalcem zelo
v površinski obdelavi, pri okovju
ugajala. 0p!:lZila sem, da je bilo
ali obdelaVi notranjih površin.
zanimanje za naše proizvode IRNekatere njihove prlpotnbe bl. bil o
VIN in FLORIDA VARIANT venujno ·upoštevati ter omogočiti naliko večje kot na velesejmu ' v Zabavo . poS·amez~ih · dodatnih elegrebu.
razstavišče
Brest v očeh novinarskih beležnic
V m esecu ok~obru, ko smo praznovali 20-1etnico uspešnega razvoja
Bresta, smo lahko v našem tisku, na TV in radiu pogosto zasledili besedo Brest. Prav gotovo to nj slučaj, kajti Brest, ki se je usmeril v pro.j
Na salemu pohištva smo posveizvodnjo izdelka\' za široka in življenjsko zainteresirana l{Qnvertibilna
tili nekol.i ko večjo pozornost tudi
t ržišča; je zlasti letos. na jesenskem zagrebškem velesejmu in novembra
stilnemu pohištvu, ki si čedalje
na Salonu pohištva y Ljublj ani,· predstavil tudi domačemu občinstvu
bolj utira pot na domače tržišče.
široko izbiro dnevnih sob, jedilnic in ,stilnega pohištva, .ki si ga mars. -.
Od vseh nastopajočih razstavljalkdo želi. Morda so bili ob vsem, ·kar je bilo napisanega o Brestu in ob
cev je BREST predstavljal na jobisku na sejmu presenečen i prav d o mačini, ki so šele 1Z tiska iri ob
večjo izbiro stilnega poh.ištva Po
obisku v Salonu pohištva ugotolo,oTili sodobnost, kvaliteto ' in raznovrstnost
presoji in zanimanju je našemu
okusu najbližja in glede na pov- ' Brestovih izdelko\' . Kvaliteto, estetiko, izvirnost in funkdonalnost Bre stovih izdelkov sta takrat dokazali tudi dve diplomi, medtem ko nam J~.
prečno majhna stanovanja najbol j
tretja uš.Ja zaradi detajla na dnevni sobi IRVIN.
primerna ameriška jedilnica 005_
Poglejmo, kaj pravijo o nas med drugim nekateri časnik i in TV!
Mnogo občudovalcev je imela tudi .
(Nobeden izmed članko v n i reklamnega značaja!).
klubska garnitura Y -70, katere iz.Del članka, objavljenega v BeograJskih Večern i h nov:ostih 26. ok- '
vedba je zelo ~rečena.
tobra 1967.
.
.Očitno je, da se tuja tržišča zanimajo predvsem z.a stilno pohištvo. Razstava je brezdvomno dosegla svoj" namen. Upajmo, da bodo tudi zahtevni inozemski kupci
našli med našimi iz.delki tisto, kališčejo.
Dosedanji kupci so nam
lahko porOštvo za' nadaljnji razvoj
podjetja BREST.
.
P. Zumer
»&P·ECT«
YIbYIOPWHOM H3AOfY
• Y MAJIO CJIOBEHA'tJ:KO CEJIO D;EPKHMD;A
'tJ:EIII'B.El CBPA'B.AJY lbYJOPIIIKM TPI'OBD;M
HErO .n.OMA'B.M I10CJIOBHM JbY,lJ.M
D;epKH"",a, OKT06pa
y ceno
"epKBH~a" Koje je YllaJLeBO eBera IIBalleceTaK
J<HnOMeTapa 011 MarHCTpane JLy6JLaBa-TpCT, ..emhe cBpabajy TproB~H H3 lI>y jopKa Bero 1I0MahH nocnOBIIH JLYllu.
D;epKH""'a Ca 2.500 CBOj>lX cTaHoB_Ka (I:(eJIa OfWlTHHa 6poj>l 14.000 "">lTeJba) npoqYJIO ce no q,a6p"",H .. BpecT", Koja
OBHX AaHa npOCJIaBJba .Aea.AeCeTOrO.AHIIIH;~ CBUr nOCTOjalba.
To W1IO je "BpecT" y KBaJIHT~y HaMeWTaja jqocmrao cBeT....
eKK HHao, WTO lSe3 TewlOOha (H ysanpe,tt) eBej e ~3Bo.tte Mome
npC>,ttaTH Y Ma !tojoj 3eMJbJ( OBeTa M02Ke 38XB8JlHTH T8K03B3.HO;
TeXHOJIOwKiOj K TP1KHWHOj l5y;ttHOC'l1H. HaHMe, TeXHOJI{)3H "Epe_
CTOBH" pe,ttoBHO npaTe CBeTCK8 ,n:oCTHrHyha y npOH3BO,ttlLK BaMe. wTaja, a KOMepIJ,HjaJlI1CTH 6y.ttHo npaTe 38XTeBe Kynau:a.
KoonepaII.Hja :U;epKlJHl.\a -
lbyjOPK
Y !,BpecTY" cy CXSaTHJlH ,n;8 CaMO BHCOKOCTPY'lH·H .pa,Il;IDSIJ,H ·
Mary ,n;a1'H KBaJJl1TeTHe npoH3Bop;e. Ceno JII OKOJIHHa HHJe }1Ma.n:o
PiQBOJbHO CT.py"tJ:lLaKa. OKO 750 ceOCKHX :mena, .KOJIHKO TpeBYTHO
3anOWJLaBa KOM6JmaT "BpecTIf, oBAe je, y3 cBecTpauy nOMoh KO"
neKTI:lBS:, YWJIO y pep; caBpeMeHHX npoH3Bol)a':lS uajl(Ba.JIHTeTHH'"
jel' uaMeWTa:
Veli1[o zanim;:mje obiskovalcev Salona za pohištvo BREST, posebno so se zadrževali ln navduševali nad
dnevno sobo Daniela in TV .barom
Poi V svei je odprta
Nedavno so ' voz.ila
po
daljšem '
tej gradnj i. V ta namen je dodelila 36 milijonov S din, ostalo pa
Planini na cesto, ki so jo letošnjo
je iz repubUških skladov. SodeloJesen obnavljali in je bil promet
vala pa je tudi postOjnska občina.
po njej onemogočen. Nekateri. šo- · Po izjavi · občins-ke skup,ščine v
f~rji so se kljub temu znašli. Po":
Cerknici So občinski organi v poiskali so si · »b1ižnjico« po poti, ki
stojni · p okazali \.'eJi.ko razumevaveže ostanke gradu mtini. jn tam
nje in pri izdajanju raznih dovovozili ·v Planino in · na ·glavno celjenj in dokumentov ukrepali histo. Tako so im<lobili lep kos ast ro in učinkovito, da je bilo pri
faltne poti · od Unca do grajskih
delu kar najmanj težav.
ruševin.
Za območje cerkniške občine je
ta cesta. precej Pomembna, saj je
Po podatkih, ki jih je posredovala SkupŠčina abčine Cerknica; edina ugodna vez z zunanjim svetom. ka'r zadeva gospodarski, pa
je bila gradn'ja ceste predvidena
tudi turistični vi-dik. Po podatkih
že takrat, ko so pred približno leobčinske skupščine v Cerknici je
tom in pol ·a sfaltirali cesto Qd U nca· do mostu ,pri Planini. Vendar po tej cesti približno 3.640 ton proso z deli pričeli· šele lani, letos pa meta v 24 urah. Ce pa upoštevamo
prihodnjo ojezeritev Cerkniškega
so jih v grobem dokonča l!i. Cesta
jezera in turistično ureditev okoje dolga 2 km in je večji del spelice , lahko računamo, da se bo
ljana po starem cestišču. Pred sapromet še povečal. Ker pa je \' na·mim naseljem pa zavije okrog
črtu za prihodnje leto tUdi asfalti njega in se zunaj Planine prikljuranje ceste od Grahovega do Bloči h glavni cesti. Prihodnje leto
ške Police, bo to tudi gotovo vplinameravajo razširiti most .in urevalo na povečanje prometa z ostaditi otoke na priključku h glavni
limi kraji v Loški dolini in na
cesti. .
Bloški planoti po cesti do Planine.
Strošk.i za gradnjo ceste so po
Poleg tega po bodo tudi cesto od
podatkih občinske skupščine Cerk Sta'rega trga do Pudoba prelili z
nica doslej približno 175 milijonovo plastjo osfalta.
nov. za prihqdnja dela pa bo poVse
bo ugodno vplivalo na
trebnJh . še 60 milijonov S din.
razvoj ·tUl;zma v naših krajih.
C~raV' 1e cesta večji' del na ·ob- . Znano je namreč, · da s'o za turi - ·
močju postojnske občine, je obči­
zem . zelo pomembne prav dobre
na Cerknica veliko pr.ipomogla pri
ceste; ki 'pripeljejo motoriZiranega
Času · spet zapeljala čez most pri
z
to
turista v naročje nar::avnih lepot.
Ni težko verjeti, da je marsikateri turist v času, ko je bila pretrgana edina dobra P1"ometna zveza s Cerkni.c o, r~je zavil drugam,
kot da bi uničeval vozilo ,p o cesti
Logatec-Rakek. Ta cesta je bila
tedaj mnogo preveč opr~menjena ·
in je zato ' v zelo slabem stan ju,
tako da se šoferji pritožujejo na
njen račun. To cesto bodo v prihodnje le redno vzdrževali, ne pa
asfaltirali, kar pa verjetno ne bi
bilo brez koristi.
Kar zadeva vzdrževanje cest sO
nam na Občinski skupščini povedali t udi to, da so bile letos ceste
zelo slabo vzdrževane, zlasti na
območju cerkniške občine . Odgovorni se pri tem seveda izgovarjajo, da ni bilo dovolj denarja. Da
bi se ognili takim in podobnim izgovorom so y Občinski skupšč i n l
razpravljali o predlogu, da bi
Vodno skupnost Cerkn ica organizirali v nekako komunalno podjetje, ki naj bi skrbelo za vsa komunalna dela v občini. Tako bi tudi
vzdrževanje cest sodilo v njihovo
delovno področje. To je sedaj šele
predlog, kako pa bo dokončno
urejeno, bo pokazal čas.
Cas bo tUdi pokazal, kdaj tia
skozi naše kraje peljala moderna
»sončna cesta«, ki bo ena izmed
najmodernejših prometnih zvez z
Italijo: .
S. Ileršič
Drobec iz članka .. Jubil ej tovarne Brest.... , Delo, v soboto, 28. oktobra 1967.; .
.
V zadnjih desetih letih se je proizvodnja povečala 3,8-krat, narodni
d()hoi:lek pa se je povečal na zaposlenega 5,4.-krat .. . ~(
Delavska enotnost je 28. oktobra 1967 objavila v članku »Trg je
vselej odprt!« razgovor z glavnim direktorjem Jožetom Lesarjem iri.med drugim pi~e:
» . . ,od nekdaj smo bili prepričani, da je trg v.$elej odprt, če mu
seveda lahko postre-teš z izdelki, ki so k-onku'renčni tako oblikovno, kot
P-o kvaliteti in ceni. Razen teg·a smo še pred dobrin;t desetletjem spo znali, da le usmeritev na inozemski trg omogoča ne le velikoserijsko in.
rentabilno prQizvodnjo, ampak tudi osvajanje najsodobnejše tehnologjje....
V L jubljanskem dnevniku 10. novembra 1967 v člankU ··Veliko lepega za globok žep<' o Brestu, od katerega edino objavlja t udi sliki obeh
nagrajenih eksponatov, lahko beremo tole:
...Dnevna soba Brest Daniela je dobila na.grado. Menimo, da jo je
tUdi zaslužila - za.radi izredne praktičnosti, velikih možnosti kombiniranja prosto<rov ter lepe izvedbe. K omari s-odijo tUdi TV mizica, tro- '
delna kl'Op, raztegljiva mi.zica jn dva. fotelja. Cena 6401.000 S din. ,.
Za konee naj omenimo še eno novost· iz bogatega programa.. :a,r-esta .
- TV ba·r omarica - bife na kolesih, nanj lahko postavimo televizor.
Oma·rica ima vgrajeno lučko, ki se prižge, ko jo odpremo.~(
V triminutni oddaji o Brestu smo v TV Obzorniku 31. oktobra 1967,
slišali tudi te besede:
"SolidDa kakovost in dosledno izpolnjevanje dobavnih rokov "so
Brestu na zunanjih tržiščih ustvarili velik ugled in povzročajo · nova. .
in večja naročila. Zaradi tega. so se na. Brestu odločili, da bodo riajeli ;
inozemski kredit za 700,000 $ za nadaljno izpopolnitev proizvodhje, ki '.
pa bo hkrati PQmenila tudi nadaljnji tehno.!oški vzpon ter povečanje
življenjske ravni del.avcev.~(
.
O nas so pohvalno pisali in govorili še drugi, pa vendar naj za zaključek ponovimo misli iz članka »Clovek in gozd ·s ta zdaj več vredna~(·, .
objavljenega 27. oktobra 1967 v Ljubljanskem dnevniku:
»Dva.jset let delovanja Brest je dalo sposobnosti notranjskih de- '
lavcev in bogastvu notranjskih gozdov neprimerno večjo vrednOst, ·k akor jo je bilo mogoče slutiti v za-četku razvoja združene notra.n"ke
lesno -predelovalne industrije.
"
... še več modernizacij v tehnologiji proizvodnje so kajpak · uresni~ ;
čili v tem kolektivu, saj sicer ne bi imeli današnjih proizvodnih in ·
poslovnih :rezultatov. Ena. izkušnja na tem področju se nam zdi posebno
pomembna; če je neka tovarna velik izvoznik v neko industrijsko deželo, kot so to ZDA, je nujno prisiljena. prej uvesti tudi načine proiz- "
vodnje in stroje zanjo iz te d-ežele. ·V nasprotnem primeru ne bi bilo
nič s konkurenco.
To je tudi ena izmed dobrih Bresrovih izkušenj, kakor je zdaj
splo~no veljavna izkušnja notranjskih ljudi, da jim Brest res nekaj
pomeni.~~
D. Mlinar
----
1;
BRESTOV OBZORNIK
8
Nagradna križanka
PRAVNIK ODGOVARJA
DELOVNI CAS DELAVKE S
SKRAJSANIM DELOVNIM CASO~ OB UVEpBI PROSTIH 80B01.
VPRA~ANJE: V našl poslovni
enoti smo uvedli 42-urni tednik.
Delovni čas je takšen, da v mesecu
povprečno ne delamo hi sobote.
Ker imam kot porodnica pravico
do polovičnega delovnega časa, me
zanima, koliko ur dnevno moram
dela-ti pri petdnevnem delovnem
tedniku?
OD'GOVOR: V prvem odstavku
40. člena temeljnega zakona o delovniH. razmerjih' je določeno, da
ima mati-delavka z otrokom do
osmega meseca starosti pravico do
štiriurnega dela dnevno, če to sama zahteva. Ta določba se nanaša
na časovno razporeditev delovnega časa pri 6-dnevnem tedniku.
Ce sprejme delovna organizacija
sklep o prehodu na S-dnevni delovni tednik (56. člen TZDR), potem je taka odločitev re7;Ultat
predhodnega dogovora vseh čla­
nov delovne organizacije, zato se
mora v tem primeru tudi delavka
s skrajšanim delovnim časom prilagoditi novi razporeditVi delOvnega tednika. Skupni delovni čas
delavca s šti!riurnim dnevnim delovnim časom mara znašati 24 ur
tedensko. Zaradi tega se ' mora delovni čas . delavke - porodnice s
<
l. Nagrada 50 N din
2. Nagrada 30 N din
3. Dve nagradi po 10 novih dinarjev.
Rešitve dostaviie d·o 7. decembra 1967 v tajništva poslovnih enot.
_ __1
Novi način
pri kurjenju
parnega . kotla v TP
Martinjak
Wi:1IC\
Razmišlianie
»Kako, France? Kam boš šel popoldne?'"
»Kopat bom šel. Bratu bom pomagal pri gradnji hiše. Kaj pa li,
Jože?'"
. .. Veš, šolo imam, pa še nepri-
jetno je, ker moram prositi sodelavce, da s kom zarnenjam delov-
ni
čas.«
Takim in podobnim vprašanjem
sledijo taki in podobni odgovori.
Clovek gleda te mladince: nekater.i hodijo na nadurno delo, drugi pomagajo doma. Kaj pa ostali?
No, ni jih malo, ki ne najdejo svojega pravega mesta. Zakaj tako?
Tudi tistih, ki ne najdejo sami
sebe, je precej. Delo v dveh ali
treh iZmenah jim onemogoča, da
bi koristno preživeli svoj prosti
čas. Kaj pa mladinsko vodstvo?
Vedno je izbrano več ali manj
formalno. V tovarni se mladinci
nHi dobro ne poznajo. Skupnega
sestanka še ni bilo. Mladinci se
vozijo na delo z avtobusi. Večji
del dneva preživijo daleč od delovne sredine. Kako pa je z novosprejetimi mladinci? Navadno se
v delovni organizaciji težko znajdejo. Glavna skrb je proizvodnja.
Mladinsko delo pa je ... deveta briga... nas vseh. Dokler so bile mladinske delovne akcije, so se vsi
mladi med seboj poznali. Danes
ni tako. Ali ni v tem krivda nas
vseh , ker mladin i ne nudimo dovolj moralne podpore? Zdi se mi,
da gledajo starejši tovariši m l ade
nekako s posmehom. Edino sindikat skrbi za material no podporo
mladincev. Res pa je tudi, da m la di nimajo tistega delovnega zanos~ kot nekdaj. To je posledica trenu-tne .zadovoljitve življenjskih potreb . Prav bi bilo, če bi starejši
·člani, . ki delalo z mla~incif sveto-
O
delu mladih
vali, kako naj delajo, jim pomagali z nasveti in včasih tudi žrtvovali kako. urico zanje. Sele tedaj
se bo delo mladih premaknilo iz
sedanjega stanja. Razmislimo o
delu mladih in pomagajmo jim l
Janez Hren
Imenovan je
koordinacijski odbor
za sodelovanje
s krajevno skupnostjo
V Krajevni skupnosti občani"
neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju tistih dejavnosti. kjer se pojavljajo vsakoSindikalna podružnica Tovarne dnevne potrebe delovnih ljudi in
pohištva Cerknica bo v naslednjih
njihovih družin. Da bi se člani nadneh razpravljala o nepravilni dešega delovnega kolektiva, ki živijo
litvi osebnih dol).odkov, kar zadeva
na področju Cerknice čim tesneje
nekatere nepravilno oblikovane
povezali s problemi, s katerimi se
faze cenikov del. Pojavljajo se
srečuje
krajevna
samouprava,
opazne razlike med ekonomskimi
družbeno politične organizacije in
enotami kot so obdelava površin društva, je bil na iniciativo Upravin ostale ekonomske enote. Clani
nega odbora poqjetja ustanovljen
sindikata ugotavljajo, da je na prikooredinacijsk.i odbor.
bližno enako zahtevnih delovnih
Koordinacijski odbor sestavljamestih z enakimi pogoji zaslužek
jo: Kebe Tone - predsednik večji tudi za 30.000 starih dinarjev.
in Klančar Jože iz TP <.:!erknica,
Clani menijo, da je ta razlika preBraniselj Franc iz Jverke Cerknivelika, niso pa za uravnilovko.
ca, Hi ti Alojz iz Barenske žage
Sindikalni podružnici Tovarne
Cerknica in Levec Franc iz Skuppohištva Cerknica in Martinjak bonih služb. Kordinacijski odbor je
sta v prihodnje analizirali delo
že imel sestanek, na katrem so se
samoupravnih organov. Analizirali
dogovorili o vsebini in oblikah
bosta obiskovanje sej, razpravo in
dela. Vsebina programa dela zaaktivno poseganje članov v rešejema predvsem tista vprašanja, ki
vanje proizvodnih problem ov, te r
so tesno povezana z življenjem
njihovo odgovornost pri od l očit ­
delo vnega čl oveka. To so vpr ašavah pred k.alektivi. Sind ikalni ponja vzgoje in varst va ot rok, ku ldružniCi ugotavlj-ata, da so seje
turno prosvetna dejavnost, telesno
samoupravnih organov suhoparne ' vzgojna in športna dejavnost, razin udeležba slaba. Ugo:ovili so tu n e k omunalne in stanovanjske zadi, d a na se jah samoup ra v nih ordeve in podobno. Zaradi pomemganov v obeh poslovnih enotah ob bnosti tega de lovanja pričakujem o
ravnavajo n ajveč krat samo dos,; polno podporo vseh č l anov kolekgan je in sprejemanje planov, vse
t iva, k i Živijo na cerkniškem podprema lo pa govorijo o sk r bi za
ročj u, da bi dosegli tako povezavo
delavca, zašči ti na delov n em m es Krajevno skupnostjo, kot sta jo
stu, delit vi osebnega dohodka, staže delovna kolektiva v Martinjaku
novanjih, prehrani, odnosih med
in Starem trgu.
delavci in inštruktorji ln podob-
Iz sindikalnih podružnic
nem.
F. Levec
V TP Martinjak bomo uvedli
nov način pri . kurjenju parnega
lokomobilskega . kotla. Delavski
svet poslovne enote je o tem že
razpravljal in odločil, da bomo
izdelali novo kurišče. Doslej smo
parni kotel kurili s trdimi lesnimi
odpadki, z drvmi. Meritve, ki so
jih opravili avstrijski strokovnjaki
s() pokazale, da je tak način kurjenja nerac.ionalen in da je izK.oristek goriva pod mejo, ki je po- '
trebna za pravilno izgorevanje.
Na podlagi teh meritev smo sklenili nabaviti iz Avstrije novo kur i šče. V tem kurišču bomo kurili.
z lesnimi odpadki, ki jih bomo
prej zdrobili in avtomatično vpihovali v kurišč e. Tako se bo sedanji izkoristek pov:ečal za 21 %,
kar bo znižalo obratovalne stroške parnega kotla. Pri tem bo izžarevalo tudi mnogo manj toplote.
To .izžarevanje je sedaj zelo veliko, saj imajo dimni plini pri
vstopu v dimnik še 400 0 C.
Izračun je pokazal, da se bodo
pri sedanji porabi 2.000 ton drv
letno znižali stroški za 3,5 milijona starih dinarjev.
Se dVOje nam je narekovalo novi način k urjenja. Saje in iskre
padajo iz dimniRa okrog tovarne,
zaradi česar je stalna n.e varnost
požara. Z novim načinom kurjenja po zagot.avHvah strokovnjakov
te nevarnosti ne bo več,. ker bodo
lesni drobci popolnoma dogoreli že
v kurišču. Druga težava je sedaj
prevažanje odpadkov iz krojilnice
v kotlovnico, ki ga opravljamo
1"o::no z vozi čki - samokolnicami.
Pri kurjenju z rorobljenimi lesnimi odpadki bodo to oPravljale
ventl1 acijske naprave.
.
Ek cn omski izračun je pokazal,
da bomo z novim t r ansport om, č~
odštejemo investi cijo, pt:li.hranili
letne skor aj ' tri m ilij one starih dinar jev.
Kurišče in druge naprave smo
že na ročil i. Iz Avst rije so nas obvest ili, da bodo v krat kem izdelane. P o predvidevanjih bo n ovo
kurišče montirano v začetku leta
1968.
T.Lllnka
skrajšanim delovnim časom pri 5dnevnem tedniku razporedit" tako
da dela v tednu -24 ur, oZiro!na d~
dela nekatere dneve po 5 Uf.
SPLOSNI AKT NE MORE IMETI
POVRATNEGA UCINKA
VPRASANJE: Te dni bomo 1
poslovni enoti sprejemali nov pravilnik o ilelitvi .osebnih dohodkov.
Zanima me, aU lahko d-ololHla te~
ga pravilnika veljajo tudi za nazaj?
I
ODGOVOR: Samoupravna pravica delovne organizacije je, da
sama ureja in spreminja. medsebojne odnose. Vend~r po drugem
odstavku 154. člena Ustave SFRJ
ni d.ovoljeno spreminjati teh odnosov z učinkom za nazaj. Smisel
te prepovedi povratnega učinka
predpisov in drugih splošnih ak':
tov je zaščititi pravice vsakega zainteresiranega delavca. Sleherni
predpis organov upravljanja, ' ki
postavlja mer:ila za nagrajevanja'
in ureja medsebojne odnose v delitvi in delu v delovni organizaciji,
je splOŠni akt, katerega 'l'etroaktivna uporaba (uporaba za obdobje
pred sprejemom na samoupravnih
organih) je protiustavna. Zato je
mogoče vse predpise, ki spreminjajo ali drugače urejajo sedanje
prav.ilnike o delovnih razmerjih,
o delitvi osebnih dohodkov itd.,
uporabljati šele potem, KO . je .bil
prej uresničen obvezni postopek za
njihovo uveljaVitev.
Novi vhod v TP
Cerknica in ostale
PE tega bazena
Perspektivni program razvoja
Tovarne pohištva Cerknica je na.rekoval, da smo pričeli letošnjo·
jesen prekrivati cesto med novim
skladiščem in
tovarniško halo.
Vzporedno s tem smo opraVili tudi
nekatera druga gradbena dela.
Odk!upiti smo morali Hrenovo
gospodarsko poslopje s hišo vred, .
regulirati Cerkniščico do valjčne­
. ga mlina in zgraditi železobetonski most. Taka gradnja mostu je
'bila potrebna zaradi preusmeritve
prometa, ker ceste med tovarno
1 in novim skladiščem ne bo več.
Zakaj je treba preusmeriti tudi
dohOd v tovarno čez ta most? Vse
pogosteje se delavCi vozijo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Z razvojem motorizacije in več­
jim osebnim standardom bo to še
pogosteje.
Na parkirnem prostoru pred poslopjem skupnih strokovnih služb
je mogoče parkirati le nekaj avto mobilov. Ze sedaj je prostor zaradi
poslovnih obiskov pogosto prema.j-'
hen. Z večjo proizvodnjo in s tem
Širšo poslovnost jo, bodo te težave
še očitnejše. Možnosti za rai.šhitev
parkirnih prostorov pa ni, ker smo
v naselju. Povsem drugače pa je
pri novem vhodu. Tu je prostora
ob bregu Cerkniščice davaU, potrebno ga bo le poravnati in urediti. To misl1mo napraviti v. prihodnjem letu obenem z regulacijo
Cerkniščice do nekdanje žage.
Vzporedno s tem se je pojavilo
še vprašanje delavske restavracije.
Z razvojem kapacitet finalne proizvodnje je potreba po stalnem
razstavnem prostoru ustreznih ''razsežnosti .iz dneva v dan očitnejša.
Prav 'tako težavno je vprašanje trgovskega lokala za J)1.alo prodajo
pohištva. Menim, da bi za oboje
najbolj ustrezali sedanji prostori
Delavske l'estavracije, zlasti še,
ker j e lokacija zelo primerna.
Vpr ašanje pa je, postaViti novo jedilnico. Najprimerneje bi bilo, ' če
bi tu nekje našli tudi lokacijo za
zgraditev jedilnic.e. Z novo jediln ico bi dosegli tudi t o, da bi polurni odmor izkoristili za okrepčilo in poč ite k , ne pa za tekanje
po cerkniških trgovskih lokalih,
lekarnah in drugih oprav kih.
Z avedati se moramo, da bo pot.reba po več ji produktivnosti dela vedno večja, zato nam ne more
biti vseeno, kakšnega d(~I~vca ~a­
mo na delu.
T. Keb • . '
I~,~-----------------------------------------------------------------------. BRESTOV OBZORNIK
KADRI -
9
KADRr- KADRI -
KADRI -
KADRI -
KADRI -
KADRI
KADRI
KADRI
KADRI
Prvi diplomant viŠje šole za organizacijo dela
Potrošnja sredstev za strokovno
izpopolnjevanje ' in izobraževanje
. kaorov, ki so zaposleni v našem
podjetju, ali pa se bodo še zaposlili, dovolj zgovorno kaže, kolik šno skrb posveča 't emu vprašanju
Brest. P.otrošnja sredstev za fzobra~evanje kadrov je bila v zad·
njih tTeh letih tolikšna:
V mlIij. S din
.;'
oo
~
'rIJ"
~
~
'o'
o
o
oil
47,7'
1~,2
54,5
30,3
o~
28,5
24,2
1967
45,7
VSEGA; 147,9
31,8
81,3
13,9
66,6
1965 .
1966
o.
ocena
Potrošnja sredstev za ostalo izobraževanje izven podjetja obsega
do sredine 1967. leta prispevke
skladu za šolstvo v občini, v drugi
polovici leta 1967 pa prispevek
Temeljni izobraževalni skupnosti
Ljubljana. Ta potrošnja tudi kaže,
da . posveča BTest izobraževanju
kadrov veliko pozornosti.
Oktobra 1964. leta so na Brestovo pobudo v CerkniCi ustanovHi
o~delek višje šQle za 'organizacijo
dela iz Koranja. Vseh 16 sh,lšateljev te šole, med njimi je 10 Brestovih, študira v oddelku za poslovno organizaCijo (šola ima tudi
oddelke poslovne, tehnične in kadrovske smeri).
Taka opredelitev je v skladu z
delovnimi mesti, na katerih so
študentje zaposleni, saj jih večin a
dela na delovn'ih mes~:ih direktor·
jev ali pa šefov služb.
Malokdo je na začetku pomislil,
da bodo ti tovariši, ki redno oprav·
ljajo svoje delo, študij dokončali.
še manj pa, da ga bodo končali v
pogodbenem roku, do- konca leta
1967. Podjetje je z njimi sklenilo
Pogodbo, da bodo kot diplomirani
organizatorjd zaposleni v podjetju
najmanj 5 let.
Tistim študentom, ki do' konca
leta 1967 šolanja ne bqdo končali,
bodo do konca' študija zmanjšali
osebne dohodke glede na zahtevano šolsKo izobrazbo na delovnem
mestu.
Program šole je' prilagojen tako,
da je vsebinsko zaokrožena celota.
Student je, ki bodo želeli nadaljevati študij na II. stopnji fakultete,
bodo morali opravljati diferencialne i~pite .
Lahko rečemo , da se rezultati
šolanja že kažejo ·tudi na delovnih
mestih. Znanje študentov šole za
organizaCijo poslovanja se.· je pokazalo za naj uspešnejše zlasti pri
uvedbi analitične ocenitve deloVnih mest,
Majhna statistika o tem oddelku šole nam pOkaže naslednje:
- Povprečna starost študentov
- Stud~ntje morajo opraviti 190
izpitov; do 15. novembra 1967 so
jih uspešno opravili 153 ali 81 st.
- Največ težav jim delajo: 1
statistika, 2. matematika in 3, politična ekonomija (po analiZi negativnih ocen).
- Najmanj opravljenih izpitov
je iz naslednjih predmetov: 1. planiranje, 2. adminlstrativno poslovanje in 3. ekonomika.
Na oddelku Višje šole za 9rgan.izacijo dela v CerkniCi je ob
koncu letošnjega oktobra konča l
šotanje tud i prVi diplomant, dolgoletni član kolektiva Dušan Trotovšek. Za svoje diplomsko delo z
naslovom ... ORGANIZACIJA IN
ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE PRODAJNE SLU2BE V POGOJIH DECENTRALIZACIJE- je
dobil prav dobro oceno. Mnogo
truda, naporov jn odrekanja je
bilo QOtrebnega, da je Dušan Trotovšek prav na 43. rojstni' dan dobil najlepše priznanje - diplomo
inženirja organizacje dela. Ceprav
je bil najstarejši Brestov študent,
je dokazal, da leta ne morejo kijubovabi ciljem, ki si. jih je zastavil
leta 1964, kajti njegova vitalnost
ni dopuščala porazov niti v 'šoli
niti: na delovnem mestu.
SodelaVCi mu k uspehu iskreno
čestitamo!
Upamo, da bomo v
~ratkem času lahko napisali če­
stitke noyim diplomantom.
D. Mlinar .
je 35 let (leta 1967).
v
Izobraževa nje analitikov cosa
V zadnjem času veliko govorimo ·
O študiju dela. Studij dela se sistematično in analitično ukvarja
z naslednjimi vprašanji: .
- poenostavljanje dela
- oblikovanej delovnegai mesta
- merjenje,
analiziranje
in
standardiziranje časov ·
- normiranje časov
Gre -t orej za tllSto področje dela
v tehnični pripravi in proizvod nji, ki smo mu doslej posvečali
premalo pozornosti. Vsa ta vprašanja, razen normiranja, so b iJ a
doslej v glavnem prepuščena p obudam 'in strokovnosti posamezni'kov. NOl'miranje je postalo skoraj da samo sebi namen. Pri merJen ju časa za delovno mesto se
navadno niti ne vprašamo:
- ali je sedanji način dela najbolj ekonomičen,
- ali je t~ način dela delavcu
najlažji,
- .kakšna je prizadevnost delavca,
.. -+.- kakšna je njegova priučen Jst,
. - ali smo upoštevali vse slučajne dejavnike, ki vplivajo na
delo in podobno.
Sedanji sistem nOl'miranja' b l
bilo treba izpopolniti tako, da bi
najprej temeljHo. analizirali delovno mesto, . kakor .. nakazuJejo
gornja vprašanja. Ob tem je normiranje samo ugotavljanje časa,
ki je rezultat popolnoma definiranega dela. Zato ne moremo več
govoriti O nOl'mircu, temveč o
analitiku časa in dela Le-ta m:lra
dobro .poznati: delo, tehnolog~io,
organizacl jo _in psihofiziologijo- dela, med človeške odnose_in podobno. Zato smo pričeli sistematičn-J
izobraževati kadre, .ki bodo delaJi .
na tem _področju. To izobraževanje
teče .med delovnim časom in rednim delom.
'Ce bo dala ' ta izobraževalna oblika zadovoljive rezultate, ' bi jo
bilo dobro uporabiti tudi na drugih ' delovnih področ jih, na ' primer .pri tehnični kontr.oli. Ta izo- .
bi'aževalni s.i.stem gre tako d~leč, '
da zajema ponekod tudi delavca
na delovnem 1l1estu.
2elimo, cia bi s. takšno izobr<;izprodrli do delovnega m€\S·ta · in
upamo, da bo ' to tehnično in orga- _
nizacijsk..o 1!10goče ~zpeljati. V 'prvi
fazi pri uv.ajan ju tega sistema . bomo _z ajeli S'amo tovarni pohištva '
Martinjak' ib. Cerknica: V drUgi
faZi pa bi ta ~stem razširili na
vse proizvodno poslovne enote,
Prve i~ušnje pri uvajanj u tega
sistema nas opozarjajo na nekatere organizacijske pomanjkljivosti v tehn ičnih pripravah debi.
Ena izmed njih je normiranje matelialov. Srb za normiranje materialov .Je pri nas ' prepuščena nor·
mircu materialov, ki je vezan mi
konstrukcijsko službo . . S- takšno
delitvijo dela pa smo v mar:sičem
onemogOČili pravilno delo tehno-
loga. Tehnolog ' mora na podlagi
delovnega sredstva. predmeta dela
(materiala) in časovne obremeni tve delovnega mesta definirati teh·
nol~ postopek. Samo tako teh nolog lahk9 kvalitetno opravi svoje delo. Kljub temu, da že imamo
normirce materialov, praksa n3rekuje, da. se tudi tehnologj. ukvar.,.
j ajo s temi vprašanj.i .
dipl. ing. K.. Meilugorec
Testiranjekacirov V računskih
in planskih službah Bresta
N~sploh
je namen testiranja
ugotavljati sposobnosti in 'znanje
posameznikov. .Ločimo več vrst
sposobnostI, na primer sposobnost
pomnenja, . predstavljivosti, abstrak ln ega m.išljenja in podobno.
Pri tem pa moramo vedeti, da
sposobnost ni isto kot znanje. Sposobnosti so samo osnove, na kateri lahko oblikujemo znanje. eim
večje
so nekatere sposobnosti,.
tem v eč ustreznega znanja lahko
pridobim o. Seveda pa to zavisi tudi od posameznikqve yolj-z do dela,
VpLi V okolja in možnosti posameznika. da sposobnosti razvija. To
pomeni: da. velike sposobnosti same po sebi še ne pomenijo tudi
velikega znanja.
.
Tes'b ranje je objektivni način
ugotavljanje posameznikovih
sposobnosti. in znanja. Testiranje
v . industriji je p'redvsem pripomoček - za pravilno razporeditev delavcev na delovna mesta, skladno
z . izre~om: ' .,pravi človek na pravo
delovno mesto«. Temu cilju se bomo skušali približati tudi na Brestu. '
.
za
"V ' mesecu novembru so . bili testirani de lavci. računSkih in planskih služb v poslovnih enotah Bresta. Zakaj smo pričeli s tesjra njem ravno v teh službah? Pripl:avijamo prehcd na mehan;.. ko
obdelavo podatkov v računski
službi, kar pa zahteva temeljite
spremembe v načinu dela. V računski službi se bodo pojavila po v S2m nova delovna mesta. Ker že·
limo, da bi bila zasedba delovnih
mest čim bolj ustrezna, da bi temeljila na .dejanskem znanju in
sposobnostih, smo delavce testirali. P.ravilna razporeditev 'na delovna mesta' bo posameznikom omo-
gočila., da bo uveljavi! in razvijal
svoje sposobnosti še naprej, istočasno pa ob zadovoljstvu pri delu
dosegel dobre rezultate na delovnem m estu.
Omenil sem že, da ločimo več
vrst sposob.nosti, ki jih merimo z
različnimi testi. Obstoja vrsta testov, ki merijo enake sposobnosti .
Pri! izbiri testov za zasedbo delovnih mest v računskih in planskih
službah sem sodeloval tudi 5 strokovnjaki; skupaj smo predvsem
ugotovili zahteve delovnih m.e st in
izbrali ustrezne teste.
Po takd študiji smo prišli do zaključka, da moramo v našem p rimeru uporabiti predvsem take teste, ki bodo .merili umske sposobnosti, merili znanje v računa­
nju ter urnost .in natančnost. Za
nekatera delovna mesta bomo _merili še spretnost prstov rok.
. Pred testiran jem iri po njem sO
posamezniki izražali nejevoljo ob
takšnem postopku pri razporejanju na delovna mesta. -Verjetno
je temu vzrok nepoučenost ih ob·
čutek ... ogroženosti« posameznikov.
Ker menim, da bo testni rezultat
eden izmed kritel"i jev oziroma po gojev za zasedbo- delovnega mzsta, bi hotel poudanti,' da moramo
ločiti . med osnov mm načelom in
namenom t-es.iranja v zahodn ih
indusbrijah in med naš jm samoupravnim, socialističnim. Dejstvo
je, da uporabl jajo v zahodnih industrijah testiranje .kot sredstvo
selekcije' (odbiranja), pri nas pa
je ed ini namen razporeditev vsakega delavca na tisto delovno m esto, ki mu bo ustl'czalo.
V. Harmel. . '
Kaj pomeni kegljaški klub Brest?
Letos je minilo štiri leta, odOb pregledu doseženih uspehov
kar so ustanovili kegljaški klub
si je klub zastayil tudi program
Brest. Razmeroma zelo kratka
za svoje prihodnje delo. V tekmo razvo jna pot kegljaškega športa
valni sezoni 1967/68 bodo sodev Cerknici je klub pripeljala v
lavaH na vseh prvenstvenih tekvrh slovenskega '-in . jugos!ovan- . mova~jih v republiškem in zvezskega kegljašKega šporla.
nem meril.u , v načrtu pa je tudi
deset pri jateljskih sreč an j v več­
. Misel o novem kegljišču 'se" je
jih slovenskih mestih. Pričakujejo
porodila pI:i športnikih, id so ze
tudi najmanj deset gostovanj drudo tedaj dosegali omembe vredgih moštev na domačem kegljine uspehe v kegljanju, ki so ga
ŠČU, med drugi'm tudi dveh klugojili v zasilnem lesenem kegljibov iz Ceškos!ovaške. ' Posebno
šču na Rakeku .. Na tem kegljjšču
pozornost ' pa bodo posvetili reso zrasli Mlakar, Steržaj, in pokreacijskemu kegljanju. Poslali
kojni Grom, člani državne reso že razpis vsem sindikalnim
prezentance, ki je v syetovnem
podružni.cam, da je !tegljišče štimerilu na samem vrhu, Se pose·
rikrat tedensko odprto za rekreabej pa se je zavzel za . graditev
ciJsko kegljanje. Pri tem pa vodsedanjega Brestovega kegl jišč a
.
stvo kluba pričakuje pOmoč sinpokojni Grom Leo. Okoli sebe je
di kalne organ izacije, ker bo le
zbral nadarjene športnike, ki so
tako k~glanje množično in bo
s prostovoljnim delom posta vili
vsakdo imel mOŽnost za rekreacitemelje sedanjemu kegljišču,
~o. kar v Cer!-t"nici močno pogreTrdo in naporno delo je kma~a mo.
lu rodilo sadove. Na keglji šču so
Prepr i čani smo, da bo mnose začeli zbirati stari in mladi
Žičnost vodila tudi športne uspe.
in vsakdo je hotel pokazati svohe, pričakujemo 'da bo sindikalna
jo spretnost v podiranju kegljev.
organizacija v Brestu in njegoToda brez treninga in učen ja ni
vi samoupravni organi še vnaprej
mogoče dosegati devetic, zato so
pomagali pri športni aktivnosti
se takoj lotili sistematične v 7goj e
kluba.
kegljačev. Iz množice se je oblikovalo prvo in dru'go moštvo, vsi
F. Tavželj
ostali pa so bili razdeljeni v' sei{cije in tako ob strokovnem Gromovem vodstvu začeli svojo rekreacijo,
Prvo moštvo je že v . prvem
letu doseglo velik uspeh, ko se je
uvrstilo med najboljša moštva
Na pobudo sindikalnih podružljubljanske lige. Naslednje leto
nic v Tova rni Pohištva v Cerknici
je bil Brest že v slovenski ligi
in Tovarni lesnih izdelkov iz Stain pogosto s'odeloval na prijatelj~
rega trga je bila v podjetju izskih tekmovanjih po Sloveniji in
vršena akcija za. pridobitev simdrugih republikah .
patizerjev strelskega športa na
V pretekli tekmovalni sezoni
Brestu
..
'"
..
so bili uspehi še večji, saj je bil
AkCija je dobro .uspe·Ia. · Priglaklub v moštvenem tekmovan ju v
silo se je 55 člano,;'; iz TP Cerknislovenski ligi četrti , v zvezni. juca in TLI Stari trg PO 19. iz Skup~
goslovanski ligi pa osmi,. takoj za
nih strokovnih služb f5 in iz Toklubi, ki imajo že več kot tride\'arne ivernih plošč 2.
setletno tradicijo kot na preimer
Triglav iz Kranja, Branik iz MaAkCij a ni uspela le v TP Marribora in Jesenice,
~ injak in Bazenski žagi zaradi sla.. ,
bega interesa vodstva sindikata.
K -tem uspehom lahko' prišt.ejemo še uvrstitve posamezriikov in
Na witanovnem občnem zboru,
tekmovanja v parih za republiki je bil 22. 9. 1967, so jzvoWi
ško in državno prvenstvo, kjer
\-'odstvo n ovoformirane strelske
so bili posamezniki in pari spet
drui:ine >~B.REST. Družino sestavmed najboljšimi. Dokaz za uspešljsjo sekcije iz poslovnih ~not.
no delo kluba je tudi 9 osvojeV up rav ni odbor so izvolili: Ja_
nih pokalov na različnih tekmoneza Kova čič a ~a predsednika, Jovanjih med . slovenskimi klubi,
žeta Kebeta za namestnika in tehpa tudi rezultati v : mednarodnih
ničnega organizatorja, Alojza Pirprijateljskih ' s rečan jih z odlič­
m a na za tajnika, Alojza Kebeta
nimi klubi iz Vzhodne Nemčije
za blagajnika; Slavka . Jankoviča
in Ceškoslovaške.
. .
za orožarja, Tomaža Kreka, Jožeta:.
Omenjeni uspehi dokazujejo,
Jadriča in Marjana K jnka pa .za
da prizadevanja vodstva kluba člane.
niso bili zaman, prav tako tudi
Nad zorni
od bor ' sestavljajo:
ne sredstva, ki j ih je prispeval
U senik ing. Vladimir je predsed':'
Brest. Podjetje namreč že od zanik, Kočevar Jože in Skarja. An..:
četkov prispeva večino sredstev
ton .sta člana.
.
za n ormalno delo kluba.
disciplinsko
komIsijo
pa so IZ.
V
Kegljaški klub Brest je po vsej
volili:
Janeza
Otoniča'rja" Staneta'
Jugoslaviji, pa tudi že v tu jini '
pojem za izredno ' nagli ' vzpon . Zakrajšk~ in Ant~na: piš.ka.
mladih in nadarjenih športnikov;
. Na ob čn em zboru so med oSt3:=.
ki so v .tako kratkem času do-' lim sk len ili" da Upravni odbor se_ o
segli svoj sloves, istočasno pa ' po stavi . plan .d eta . in . finančni . pr.o ra.:.;
nesli Brestovo ime p o vsei naši
čun takoj, ko bo sekcija ~ I:egistri..:.
rana. "
.,
domovini in izven nje::'
Še ena športna .
organizacija na Brestu
<
,
EkIpa KK Brest" s k.egljaškima ekipa.~a Spartak AZKG in Spartak
-Dukla iz Prage iz CSSR, kjer je·. bilo leto.s v juniju prijateljsko sre:.. Č·anj~. KK Brest je na tem tek..rllovailju dosegel 1 mesto',
BRESTOV OBZORNIK
10
KADROVSKES~REMEMBE
BRESTOV OBZORNIK GOSTUJE
od l. 10 1967 do 31. 10. 1967
Sklad Janeza Hribarja
štipendisti bi se morali po konča­
nem šolanju zaposliti v cerkn~ki
občini ter stroki in organizaciji, ki
bi jo določil sklad.
Verjetno bo največ težav ob
ustanovitvi sklada zagotovitev potrebnih Sredstev za štipendije.
Sredstva za štipendije so sedaj na
študentom. Sredstva za sklad naj območju občine razdrobljena .po
bi prispevale gospodarske in drugospodarskih organi'Zacijah, ustage organizacije v cerkniški obči­
novah in družbeno političnih orni. O predlogu naj bi r8.Z4pravljala
ganizacijah. Vsaj del teh sredstev,
Občinska skupš5na Cerknica na
ki jih ~edaj troš.imo 'Za štipen dirasvoji prvi seji.
nje in izobraževanje, bi morali po
Pobuda Občinskega združenja
skupnem dogovoru vseh organizaZB je zanimiva, hkrati pa za podcij vložiti v sklad. Z združitvijo
ročje cerkniške občine zelo posredstev v skladu bi dosegli smomembna. Mnogim gospodarskim trnejšo uporabo sredstev in poliin drugim organizacijam primanj- tike štipendiranja bi ternelj.ila na
kuje strokovnjakov; politika štidejanskih potrebah po kadrih. V
pendiranja ni vsklajena; iZbira štisklad bi poleg naštetih prispevali
pendistov je pogosto neprimerna,
sredstva tudi občani.
največkrat je pogoj ' za dodelitev
Druga naloga sklada, ki je sicer
štipendije uspešno končan prvi let- predlog Občinskega združenja ZB
nik šole, kar pa je dijakom in štuni omenil, pa je bila vzpodbujadentom cerkniške občine zaradi nje posameznikov, skupin in orgaslabš'ih ekonomskih možnosti otežnizacij k ustvarjalnosti na njihokočeno.
bi lahko naštevali provih delovnih področij . Sklad bi
b~ematiko štipendiranja, ker !pa jo
vsako leto podeljeval priznanja za
vsi dobro poznamo, bi se zadržal izredne dosežke na družbene m,
na predlogu o ustanovitVi Sklada gospodarskem, kulturnem, znanJaneza Hribarj a.
stvenem in drugih področjih . Tudi
Menim, da bi moral imeti Sklad za to obliko dela bo sklad razpisal
Janeza Hribarja dve nalogi: pode- natečaj. Natečaj bi obsegal tista
ljevati štipendije in vsako leto
področja, k.i so za življ'enje v obpodeljetavi priznanja občanom in
čini še posebej pomembna in zaorganizacijam za posebne uspehe
nimiva.
pri delu.
Sklad bi s temi priznanji vzpodSklad .bi moral vsako leto razpisati natečaj za štipendije. Natečaj bujal k še plodnejšemu delu, prav
tako pa bi javnost seznanjal o najbi moral zajemati predvsem tiste
novejših dosežkih na območju obštudijske smeri, za katere v občini
čine. S podeljevanjem priznanj ob
nimamo dovolj strokovnjakov. Taobletnici smrti. recolucionarja in
ko bi v bLižnji prihodnosti dali gonarodnega heroja Janeza Hribarja
spodarstvu .potrebne strokovnjake,
ki bi hkrati dobili tudi ustrezno b i tudi najlepše počastili njegov
spomin.
zaposlitev. Izjemoma bi sklad podeljeval štipendije posebno nadarDa bi pobudo Občinskega zdrujenim prosilcem tudi za druge štu- ženja ZB o .ustanovitvi Sklada Jadijske smeri.
neza Hribarja uresničili, moramo
Izbira študentov bi morala tetakoj pničeti z delom., saj je ustameljiti predvsem na sposobnostih, nOVitev sklada stvar vseh nas,
ekonomskih razmerah in študijkon!erenca SZDL pa bi morala
skih uspehih prosilcev. Tako bi
pripraviti us trezne osnutke o na·lahko reševali probleme otrok bor- , menu in poslovanju sklada ter pricev NOB, ki jim je mnogokrat tegniti k razpravam vse delavce in
kljub sposobnostim zaradi težkih
družbeno politične organizacije v
ekonomskih razmer v družini kacerkniški občini.
'
snejše šolanje onemogočeno. Vsi
V. Hanuel
Ob smrti narodnega heroja Janeza Hribarja je bila v Starem
trgu žalna seja Občinskega združenja ZB Cerknica. Na seji so soglasno sprejeli predlog o ustanoviM Sklada Janeza Hribarja.
Sklad naj bi podeljeval štipendije
posebno nadarjenirn dijakom in
se
T~
CERKNICA
PRISLI: Majer Nevenka ~ delavka, Modic Jože - delavec, Kovačič Franc - delavec, 2nidaršič
Tončka šivilja, Mahne Ivanka
- delavka, Braniselj T'o ni - avtomehanik, Bavdek Anton - mizar.
OnSLI; Urbas Andrej - upo koj en .
'
I
čini slabo razvita. Slaba organizacija dela, slabi delovni odnosi
in slaba poslovna pobuda so bili
glavni vzroki, k l so privedli do
likvidacije ,podjetja
CENTER
OBRTI Cerknica. Slabo je razvita predvsem uslužnostna obrt,
medtem ko le gostinska in proizvodna obrt močno razvita in
zlasti slednja nekje že prehaja v
podjetništvo. Občinska politika
bo moraUa nuditi možnosti za
večji razvoj uslužnostne
obrti,
istočasno pa bo morala ukrepati
proti tistim, ki se bogate zaradi
napak v sistemu, zaradi izkoriščanja delovne sile.
Samou'p ravni organi so se že
tako uveljavili, da bo potrebno
skrbeti predvsem za racionalno
delovanje, kar pomeni, naj se
sklepi
samoupravnih
organov
sprejemajo na tisti ravni, ki je
najbolj racionaina. Razmejiti pa
bo potrebno tudi delo med nosilci
samoupravnih pravic in strokovnimi službami. Sklenili smo, da
bomo o teh vprašanjih organizirali posebno posvetovanj e, ki naj
odgovori na še nerazčiščena vprašanja.
Govorili smo tudi o kadrovski
politiki v občini, delu dr,užbenih
služb in se odločili, da podpremo prizadevanja za ustanovitev
sklada JANEZA HRIBARJA.
Konferenca je razrešila komisijo in občinski komite ZK, sprejela Poslov nik občinske konference Zveze komunistov in njenih organov ter izvolila nov 11članski komite. Za sekretarja občinskega komiteji je · bil ponovno izbran tov. Tišler Jože, dosedanji sekretar občinskega komiteja.
F. lIfel.
pijače
na delovnih mestih '
Morda je n aključje, da se , je
ravno za 20-1etnico :našega 'p odjetja' pojavila v poslovnih enotah novost, ki s·i cer ne vpliva neposredno na porast proizvodnje, prispeva pa k standardu naših delavcev.
TP MARTINJAK
PRlSLI: Mišič Betka - delavka, Urbih Darinka - delavka, Levec Janez - delavec, Kerče Franc
- t'~petnik, Muhič Vera - delavka, Znidaršič Edo - krojač, Znidaršič Ludvik krojač. Mulec
Helena - šivilja, Intihar Joža delavka, Radoj ev ič Miodrag - delavec, Lunka Jožefa - šivilja.
.
OOSLI : Sušnjak Ratko - delavec, Modic Andrej - strojni ključavničar (oba v TLI Stari trg). '
Toliko je niso prodali v Cerknici
ves mesec. '
Glede na sezono in povečano izbiro (Slovenija-vino obljublja tudi
limonado) bQ v n aslednjem letu
Sodela vec si bo hitro in poceni
potešil žejo - tega se veseli tudi
njegov delo~ni tovariš.
ključavničar.
OOSLI: Grginčič Otilija je zaradi družinskih razmer ostala doma, Grl Drago pa se je zaposlil v
drugi delovni organiza~iji.
SKS CERKNICA
PRIŠLI: Usenik Nada - ekonomski tehnik, Opeka Anica ekonomski tehnik .
DR CERKNICA
ODŠLI : Obreza Francka - upokojena.
55.000 N dinarjev za nakup desetih prodajnih avtomatov, naše
podjetje pa ustrezna devizna sredstva.
Sedad je v naši tovarni, Prvi v
državi, deset prodajnih avtomatov,
ki so razdeljeni po posameznih
poslovnih enotah. TP Cerknica jih
ima ' pet, TP Martinjak tri, Iverka
Cerknica in TLI Stari trg pa po
enega.
V . prvih desetih dnevih so prodali '2000 steklenic osvežilne 'p ijače:
TLI STARI TRG ',
PRISLI: Truden Janez - delavec, Baraga Franc - delavec, Mla_
kar Franc - delavec, Sega Silvester - delavec, Sušnjak Ratko
- delavec, Modic Andrej - stroj.
Ideja o postavitVi avtonJi:!tov za
prodajo osvežil nih" pijač je vzniknila že lani. K dejanju nas je
vzpod,bujala misel, da na Zahodu
ni to nič novega. In zakaj ne bi
tega 'uredili t udi pIi nas? Idejo
:smo I?redlagali podjetju Sloven ijavino, ' ki je pokazalo precejšnje zanimanje. V ta · pamen so odobrl1i
potr.ošnja še večja. Temu je 'vzrok
. tudi n izka cena .pijače. V 'sedanji
anaH'Zi poslovanja pa 'sb ugotovili,
da se precej steklenic izgubi. Slovenija vino je s sedanjo ceno ugodilo naši želji, če pa bo ta cena
ostala, je v veliki meri odvisno
tudi od nas samih. Zato bodo mo.rale poslovne enote na uporabnike
vplivati, da bodo prazne steklenice vračali na določeno mesto.
2elja delavcev, da bi jim nudili
s prodajnimi avtomati tudi htadna
j edila, ni ux:esI)ičljiva. Vendar je
danes še mnogo pre zgodaj za pisati o tem karkoli.
.
A. Mar·kovčič
IN MEMORIAM
. Sporočamo žalostno novico, da nas je po tragični smrti za.
vedno zapusti.. naš zyesti tovariš in sodelavec Tone GODESA.
Njegova življenjska pot in zavest dobrega delavca sta ga
prepeljali .med nas. Kljub' temu, da je po svojih zmožnostih in '~nanju s.o deloval med nami le malo časa je bil kot
zvest to;variš zelo. priljubljen, saj se je odlikoval z zavednostjo in ·delavnostjo, s čimer je dosti pripomogel k harmonič­
nemu vzdUŠJu svoje e-konomske enote.
Tone, usoda je bila neusmiljena! Kr'uto je' spoznanje, da
si nas tako nenadoma zapustil, zato ti obljubljamo, da bo
spomin na.te vedno živ.
.....,........................................................................................
Konferenca lK občine Cerknica
V začetku novembra je bil prvi
sestanek novoizvoljenih . članov
občinske konference Zveze komunistov občine Cerknica. V razpravi, ki je sledila zelo izčrp­
nemu in konkretnemu referatu
sekretarja občinskega komiteja,
so . ocenili dosedanje delo članov
Zveze komunistov ter sprejeli
smernice za prihodnje delo.
Ko smo ocenjevali gibanje gospodarstva v letu 1967, smo spoznali, da, na splošno dosegama
boljš.e rezultate kot jih dosegajo
v republiškem poyprečju. Vendar
so se tudi v naši občinf že zače­
la diferencirati podjetja na dobre
in slabe. Predvsem je zaskrbljujoča delitev dohodka na osebne
dohodke in sklade pri manjših
podjetjih, ker del, namenjen za
sklade, ne zagotavlja sredstev za
razšir.jeno repx:odukcijo. Nekatera
izmed teh podjetij imajo pogoje
za napredek, vendar manjka ponekoq poslovne pobude, poslovne
hrabrosti in razumevanja integracijskih procesov'. Cutimo pa, da
politič~o prepričanje o sodelovanju, integraciji in kooperaciji
vse bolj zamenjuje ekonomska
zainteresiranost proizvajalcev in
spoznanje, da je le ob sodelovanju mogoče zvečati dohodke. Integracijo ne razumemo več kot fizično združitev podjetij, temveč
kot nO'Ve oblike sodelovanja;
združevanje in skupno vlaganje
kapitala, skupni nastopi na domc;ičih in tujih trž iš či h, skupno
načrtovanje razvoja itd. Ocenili
smo, da občina kot celota in nekatera manjša podjetja nimajO
realnih srednjeročnih programov
razvoja in da jih bo potrebno
čimprej izdelati..
Qbrma dejavno.t je v nal! ob-
Osvežiine
Kolektiv Iverke
ZMAGOVITA EKIPA GASILSKEGA TEKMOVANJA NAGRAJENA
likvidacija gostinskega ·podjetja
Iz devetmesečnega obračuna
poslovanja gostinskega p odjetja '
...aOSTINSTVO.. Cerknica smo
razbrali izgubo 16,8 milijonov S
dinarj~v. Izguba je nastala zato,
ker so bili previsoki osebni dohodki, nepravilno ovrednotene zaloge in nepravilno knjižena embalaža.
Izguba se je pokazala ravno
v času ko je .. Gostinstvo.. že bilo formalno združeno 'z podjetjem
...Skocjan.. Ra ke k. Vendar je bil
med podjetjema za združevanje
dogovor, da nobeno podjetje pred
združitvijo ne sme imeti izgube.
Ker je ..Gostinstvo« imelo izgubo;
...Skocjan~ ni bil pripravljen prevzeti posledic, kar je v sedanjih
pogojih gospodarjenja popolno;ma razumljivo. Krivda za izgubo
je v slabi organizaciji in nezainteresiranosti kadrov. EVidenca ni
bila ažurna. NepraVilno vrednotenje embalaže in zalog je omogočilo prikrivanje dela izgube.
Tudi občinske družbenopolitič­
ne organizacije niso storile veliko, čeprav je Turistična zveza
Cerknica v neki analizi že pred
dvema letoma opozorila na resnost perspektivnega obstoja pod·
jet ja.
'
Kaj sedaj? Ali je izguba že k onec polemike?
Menim, da je potrebno p oiskati krivce za slabo poslovanje z
družbenimi sredstvi in jih ka.nov.~i, k .... bo Aale tako \1veljav-
ljeno načelo osebne in kolektivne
odgovornosti za gosodarjenje z
drUŽbenimi sredstvi.
~ .
B. MIšič
V tednu p ožarne varnosti se je
septembra 1967 industrijsko gasilsko društvo Tovarne pohištva Cerknica organiziralo tekmovanje gasilcev, na katerem so sodelovala
moštva Marlesa iz Matibora, Sto25 .L ET DELAVSKE ENOTNOSTI
la iz Kamnika. Mebla iz Nove gorice in ~resta iz' Cerknice.
Novembra bomo praznovali poZa tekmovanje so bile, določene
membna jubileja:
zahtevne discipline. Zmagalo ' je
25-letnico slovenskih sindikanaše moštvo, v katerem so b ili:
tov in enak jubilej Delavske
Urbas Anton, Kos Stane, Bramselj
enotnosti.
Jubilejna številka
Delavske Jože, ' Meden Fx:anc, PFag oli č
enotnosti je izšla 25. novembra. Franc, H,f vatin Egidij, Zakrajšek
Stane in Hren JaneZ.
V njej so v svojimi prispevki soZaradi .tega uspeha je Delavski
delovali tudi vidni predstavniki
republiških organov in družbe- ' svet· Tovarne pohištva na seji 9.
novembra 1967 nagradil .mo.štvo s
no političnih organizacij. Obsegala je ' 24 časopisnih strani. Caso- 150.000 S din.
Za ta uspeh naše e.ltipe je bilo
pisno podjetje Delavska enotnost
potrebno. veliko truda in vaj in
je z jubilejno· številko pokazala,
kakšno naj bo· v prihodnje novo ' žrtvova·ti veliko prostega časa. Vse
te priprave _pa so mnogo pripoglasilo slovenskih sindikatov.
. Menim, da je petindvajsetlet- mogle, da bodo naši gasilCi ob vsaki priložnosti pripravljeni za ganica Delavske enotnosti izredna
šenje resničnih požarov.
priložnost za njeno' popularizacijo
med člani sindikata v kolektivu
Brest. Potrebno bi bilo, da bi v
prihodnje vse 's indikalne podružBreslo.v OBZORNIK - G1asUo konice povečale število naročnikov.
le,kllva BREST CERKNICA
Glasilo naj bi prejemali vsi čla­
Glavni in odgo'v omi urednik
ni odborov . in samoupravnih or- ,
Danilo Mlinar
ganov pa tudi posamezniki bi se
morali naročati v večjem številu.
Urejuje uredniški odbor: ' Vojko
Koordinacijski odbor sindikata
Harme., Franc Hvala, Silva Ilerje naročil jubilejno številko. glašič, Tone Kebe, Danilo Mlinar.
sila Delavske enotnosti za vse
Darja Petrič, Franc Tavželj, Dučlane kolektiva Brest in jo poslal " šan Trotovšek in ing. Vlado Usenik
vsem poslovnim enotam.
Tiska tiskarna CZP' Kovečkl tlsJ<.
II. Lon~a.r ·
Ko~.v~'
' "
..
;" ' ~